Leto XIV., štev. 14 Upravništvo: Ljubliana K.nafljeva ulica 5 — leleton 4t 3122. 3123. 3124 3125 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova tli. 3. - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 — TeletoD št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 - Teleton št. 190 Računa pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, \Vien št 105 ?41 Ljubljana, torek 17, januarja 1933 Cena Din t.— Naročnin« rna&a mesečno Din 25.— Z« inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knaflje*« ulica 5. Telefon St 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor, Gosposka ul'ca 11. Telefon St. 2440 Celje Kocenova t* 8 Tel. St. m Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Ogroženo slovenstvo Že ob zedmjenju Slovencev v skupno državo s Srbi in Hrvati je bilo vsakemu jasno, da bomo imeli Slovenci v novi državi posebno deiikaten in važen položaj, ki bo zahteval od nas pametno, trezno in previdno politiko. Že po tem položaju samem so danes slovenski politiki neke naravne smernice, ki jih ne sme prekoračiti, če noče škodovati osnovnim interesom slovenstva. Ena teh smernic je politično sodelovanje z Beogradom, s političnimi cini-telji iz bivše Srbije. Ta smernica je^ tako močna in vidna, da so se je držale vseh 14 let nazaj vse slovenske stranke ne glede na to, ali so bile na vladi ali v opoziciji. Šele ljubljanske separatistične punktacije so na veliko presenečenje vse naše javnosti prinesle prelom s to politiko, ki so jo očetje punktacij pred nedavnimi leti, ko je bil sklenjen znani blejski pakt, sami slovesno proglasili za svojo trajno smernico. Tudi v tem pogledu so se punktaši izneverili samim sebi, kakor že tolikokrat poprej in v toliko drugih stvareh. S samoslovenskim federalističnim programom so se naši klerikalci podali na pota, o katerih sicer vemo. kje se začenjajo, ki pa jih nihče ne pozna do konca. * Realno skrb za posebne slovenske interese so nadomestili z nevarno avanturistično politiko, ki se slepo igra z narodno svobodo Slovencev. Nemogočo zahtevo, edinstveno v novejši politični zgodovini, da naj se država, ki še ni popolnoma konsolidirana, po 14-letnem političnem razvoju vrne^ k svojemu državnopravnemu izhodišču, skuša dr. Korošec identificirati s politiko za zaščito slovenstva! Doslej smo Slovenci samo v dveh primerih pokazali tako porazno nerazumevanje dejanskega položaja: v vprašanju Wil?onove črte in koroškega plebiscita. Neumljivo je zato, kako se morejo najti ljudje,^ ki bi tem težkim zunanjepolitičnim izkušnjam hoteli pridružiti za usodo našega naroda še hujšo notranjepolitično zmoto. V punktacijah je tudi zahteva po zaščiti slovenske narodno kulturne individualnosti. S trdovratno vztrajnostjo se že dolgo ponavlja v delu naše javnosti trdite. da je z jugoslovenstvom ogrožena slovenska kulturna samobitnost. Značilno je, da je ta trditev najbolj razširjena in najbolj napihnjena tedaj, ko je v opoziciii oni dr. Korošec, ki je sedel v številnih ju^oslovenskih vladah, nazadnje v diktatorski vladi po 6. januarju 1929. Tc, da dr. Korošca ni v vladi, že nekaterim zadostuje, da govore o ogroženem slovenstvu. Ustvarja se legenda, da je slovenstvo bolj ogroženo, če ga v vladi zastopata dr. Kramer ali g. Pucelj, kakor če je med ministri kak klerikalec. V dokaz tega se hote ali nehote povečujejo stvari, ki so se pojavljale tudi pod vlado dr. Korošca in ki se bode pojavljale vedno, saj se celo v jezikovno izbor no urejeni Švici dogaja, da se zaradi upravnih nerednosti dobavljajo Francozom nemške tiskovine ali narobe. Iz razširjenosti srbskohrva-škib tiskovin na Slovenskem in drugih podobnih stvari skušajo separatistično usmerjeni Slovenci izkonstruirati legendo o ogroženem slovenstvu, ki da ima nasprotnika v jugoslovenstvu! Tudi če bi za takimi pojavi podrejenega pomena tičali kakšni nagibi za nasilno jezikovno asimilacijo, česar pa ne verjamemo, bi to še ne pomenilo resničnega ogrožanja slovenstva, dokler imamo slovensko univerzo, slovenske srednje in osnovne šole, slovenski uradni jezik in vse ostale mnogovrstne pojave slovenstva, ki se svobodno in naravnost mogočno izživljajo na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. A dosedaj se je še v vsakem primeru pokazalo, da so taki pojavi, ki nikakor niso v skladu z jugoslo-vensko idejo, aii slučajni, ali delo posameznikov, nikakor pa ne plod kake proti slovenstvu naperjene tendence. O odnosu med slovenstvom in jugoslovenstvom se je razlilo že mnogo črnila in raučno pravdanje za besedo še vedno ni končano, ker se s slovenske ali s srb-5kohrvaške strani še od časa do časa oglašajo ljudje, ki jim zadeva še vedno ni jasna. In vendar je vprašanje rešil za vse nas se pred postankom Jugoslavije naš veliki pisatelj Ivan Cankar, ko je dejal, da je politično Jugosloven, kulturno pa Slovenec. Naša narodno kulturna individualnost je zagotovljena s samim bistvom jugoslovenske ideje, ki združuje vse Jugoslovene v enoto, ne podreja pa jih ne srbskemu ne hrvaškemu in ne slovenskemu delu. Zavest jugoslovenske celote in edinstva ne more in ne sme izključevati slovenstva, marveč ga kot enakopravnega samo vključuje v harmonično urejeno in celoti prospešno sožitje. Vse fantazije samoslovenskih, samo-hrvatskih ali saraosrbskih separatistov ne morejo ovreči te edino pravilne razlage jugoslovenskega edinstva. Če je bilo kdaj v tem pogledu pri nas kaj nejasnosti ali zmot, so že zdavnaj izgubile politično ceno: "s temi iveri preteklosti se danes bavijo samo še politični piko-lovci, ki nimajo v tem težkem času huj- SOKOL KRALJEVINE JUGOSLAVIJE IN ŠKOFOVSKO PASTIRSKO PISMO Odgovor izvršnega odbora Sokola kraljevine Jugoslavije na neosno-vano in tendenca© kampanjo katoliških škofov proti Sokolstvn Beograd, 16. januarja, p. Danes se je vršila seja Izvršnega odbora Saveza So-kola kraljevine Jugoslavije pod predsedstvom prvega podstarešime br. Eii-■geiberta Gangla. Navzoči so bili vsi načelniki m načekiice. Iz Ljubljane sta .prisostvovala seji v zastopstvu načelnika savezni prosvetar br. Švajger in na-čekiica s. Skaiarjeva ter urednik So-tkolskega glasnika br. Čelar. Izvršni odbor SKJ je razpravljal o znani poslanici jugoslovenskega episkopata proti Sokolu ter je objavil naslednji odgovor: Katoliški episkopat kraljevine Jugoslavije je izdal s svoje konference, ki se je vršvla 17. novembra 1932 v Zagrebu skupno poslanico, ki je bila po njegovi naredbi objavljena v vseh katoliških službenih listih in 8. januarja prečitana v vseh rimo- in grško katoliških cerkvah v Jugoslaviji. Poslanica je po svoji vsebini naperjena proti Sokolu kraljevine Jugoslavije ter predstavlja v nizu sistematičnih napadov .rta Sokolstvo v zadnjih letih iz vrst visokega katoliškega kiera n aib rez obzirne j.š i in najostrejši napad. V poslanici J se zlonamerno in na način, nedostojen I sta. od tako visoke cerkvene ustanove, ten-denciozno in neresnično prikazuje so-kolska ideologija m sokolsko delo. samovoljno se generalizira ijo, kaj bo na to odgovoril Vatikan. Sofija. 16. jan. sg. Protest papeškega nuncija naglasa, da pripada kraljevska h?i katoliški crkvi in da se Vatikan ne more strinjati s pravoslavnim krstom. Ministrski predsednik je odgovoril, da so bili krstni obredi izvršeni po pravoslavni veri po sklepu ministrskega predsedstva in s pristankom kralja. Bolgarska vlada prevzema zato vso odgovornost. Tudi prebivalstvo je zadovoljno s tem. da se bo princesa vzgajala v pravoslavni cerkvi. V po^ litičnih krogih se zatrjuje, da se papeški nuncij ni zadovoljil s tem odgovorom in je zaprosil za avdijenco pri kralju, da mu še osebno izroči protest Vatikana. Bolgarski princesa je dobila pri krstu ime Marija Luiza po umrli materi kralja Borisa. Nemški militarizem zopet na pohodu General Schleicher hoče v nemškem narodu obuditi stari pruski militarizem Berlin, 16. januarja, d Snoči se je vršila v nacionalistični orgamžaoiji »Kyffhauser-bund« proslava 62. obletnice ustanovitve nemškega cesarstva Proslave 90 se udeležili najod'ifcneiši predstavniki nemškega javnega živi jen ia Prisostvoval j: je tudi predsednik repub'ifce Hindenburg. Posebno pozornost je vzbujala navzočnost bivšega prestolonaslednika Mnogo se komentira dejstvo, da je Hindenburg pri svojem prihodu kot najvišji funkcionar repub!:ke najprej pozdravil bivšega prestolonaslednika. Na proslavi je imel slavnostni govor kan-celar general Schleicher. Njegov govor so prenašale vse nemške radio postaje General Schleicher je v svojem govoru s posebnim poudarkom podčrtal mi]itaristični duh predvojne Nemčije in naglasil. da mora ta duh rnova prežeti ves nemški n*»rod. da si bo mogel zopet priboriti v sve*u ono mesto, ki mu gre. Nemška država se ima za svoj nastanek in obstoj v prvi vrsti ra hvaliti svoji voiski. Ta voi«ka je izraz t"di sedanjega nemškega naroda, ki ni lv' n''•"<>-li tako nezasluženo in nečastno ponižan, kakor tedaj, ko so mu nasprotniki prepovedali orožje Med viharnim pritrjevanjem je general Schleicher izjavil, da nemška vlada ne bo podpisala nobene razorožitvene konvencije, ki bi ne upoštevala načela enakopravnosti Nemčije v pogledu oboroževanja Nemčija se morda ne bo več povrnila k prejšnjemu sistemu, marveč bo prevzela sistem milice, a tudi ta milica mora biti piflH^ena z istim vojaškim duhom, kakorstaroslavna nemška vojska. V tenPouhu so govorili tudi vsi ostali govorniki, ki do poveličevali duh bivše voHce. dinastije Hohenzollernoev. B:rmar ckovo politiko ter v ostrih besedah napadali versai1''esik<" mirovno pogodbo. nozi-vajof nemški narod, naj se čvrsto oklene svoje armade, da bo M> risan Versailles jz leta 1019 in da bo zonet oživel oni V«*r-sailles. ki ga pozna Nemčija iz leta 1871. Samomor Schobrove?a brata Dunaj. 16. januarja AA. Konrad Scho-ber. brat pokojnega kancelaria Schobra. se je danes ustrelil. Sodijo, da gra je gnala v smrt denarna stfska. Nedavno se je skušal zastrupiti s svetilnim plirom. na so ga Konrad Schober je bil mizarski moj. sier. ših problemov in skrbi. Slovenska narodno kulturna posebnost je izven diskusije; v razpravi je samo vprašanje, kako je spraviti v vsestransko koristen sklad z jugoslovensko celoto. Tu naj bi zagrebli pikolovci svoje prste! Neodpustljiv greh nad slovenstvom pa ie, če ga kdo zaradi nekih nesporazum-ljenj in popravljivih napak veže z nevarnimi političnimi eksperimenti, ki jim nihče ne pozna konca. Nevarno je, če kdo izgublja smisel za realno uveljavljanje Slovencev v jugoslovenski državi in se podaja na pota, ki vodijo narod v pogubo. Opasno je, vsiljevati na ekspo-nirano mednarodno politično točko potisnjenim Slovencem separatistične meje še proti jugoslovenskemu Balkanu. Nevarno je pretvarjati nas iz enakopravnega dela jugoslovenskega političnega naroda kot nositelja državnoprav- ne suverenosti v samoslovensko manjšino. Prav to pa je naglavni greh punkta-šev. Ker na njihovi sedanji poti ni mogoče zgraditi močne jugoslovenske drža ve in ker brez nje ni močnega sioven stva, je njihovo razdiralno delo pravo in edino ogrožanje slovenskih narodnih interesov. Ta politika ie odprta pot novemu jarmu ali pa h klavrnemu manjšinskemu položaju v državi, kier nam lahko samo jufroslovenstvo zagotovi enakopraven položaj. Napisali smo te misli za one. ki v svoji dobrovernosti morda res venrieio, da gre punktašem za slovenstvo. Pokazali smo, da so mmktacije tudi s tega vidika gledane greh, nad slovenstvom. Tem večji greh pa so, ker je izven dvoma, da je slovenstvo samo krinka in da so cilji punktašev docela drufitf Hitler zopet dviga glavo Zmaga narodnih socialistov pri volitvah v Lippe-Detmoldu — Možnost zopetnega razpusta državnega zbora Berlin, 16. januarje, r. Včeraj so se vršile deželnozboreke voilitve v pokrajini Lippe-Detmold. Volilna borba je bila zelo ogorčena in so zlasti narodni socialisti, ki so pri zadnjih državnorborskih volitvah hudo nazadovali, napeli vse sile. da bi ojačili svoje stališč*. Hitler sam 6e ie muditi več tednov na agitacijsdr turneji. Rezultat volitev je zares pokazal, da so narodni socialisti precej pridobili in to najbolj na škodo nemških nacionelcev in komunistov. doč:m so na drugi stremi tudi socialni demokratje pomnožili svoje glasove. Narodni socialisti so pridobili 5000, 60-cialni demokratje 4000. nemška ljudska stranka 700 in tako zvana državna stranka 300 glasov, dočim 90 izgubili komunisti 3600 in nemški nacionelci 4000 glaspv. Na osnovi izida volitev so razdeljeni mandati takole: narodni socialisti 9, (leta 1929 1), socialni demokrati 7 (9), komunisti 2 (1), nemški nacionalci 1 (3).- nemška ljudska stranka 1 (3), evanigeljska 6tranka 1 (0). državna stranka 0 (1), Landlbund 0 (1) mandat. Berlin. 16. januarja, AA. Politični krogi mnogo komentirajo izid včerajšnjih volitev v pokrajini Lippe. Po njihovem mnenju je treba zdaj resno računati z možnostjo ponovnega razpusta nemškega državnega zbora in z novimi državnozborskimi volitvami. Narodni socialisti izjavljajo, da so včerajšnje volitve vendarle pokazale, da je njihova strank« prebrodila najhujšo stagnacijo in da je :elo zopet napredovala. Ta napredek je teko oomemben. da se j:m novih državnorborskih volitev ni treba več bati. Zato bodo lahko odslej mnogo lažje in odlofneje odklonili vsak kompromis. Poledica včera;šnjib vol; te v v deželni zbor Lippe-Detmold bo r«?Hrž ta. da bo morala vlada raznusit;ti državni zbor in nove volitve Od^njitev «ei drž?vneg« zbora s tihim pristankom nflcionalno-socialistične stranke je namreč zdej malo verjetna. Če se državni zbor 24. januarja sestane, ni izključeno, da doživi vlade po izčrpni razpravi o njeni deklaraciji nezaupnico Zato Schleicher zdaj nima nobenega povode, da bi sprejel v svojo vlado Hituerjevega odpadnike Strasserja, kakor je to nameraval še pred dnevi. Ni pa izključeno tudi to. da bo skušal Schleicher še pred sestankom državnega zbora rekonstruktireti svojo vlado na drugi, širši podlagi. Berlin, 16. januarja. AA. Hitler je včeraj tudi pri občinskih volitvah ▼ Bruehlu v Porenju močno napredoval. Dobil je 1204 glasov, 6. novembra pa jih je imel 908. Komunisti so pridobili nekaj glasov, druge stranke pa 90 nazadovale. Berlin, 16. jan. g. Uspeh narodnih socialistov pri deležnozborskih volitvah v Lrppe Detmoldu, je izredno zmanjšal izglede, da bi Hitler toleriral Schleicherjevo vlado. Narodni socialisti že napovedujejo neofi-cielno, da bodo pri predlogih za nezaupnico dne 24. januarja v državnem zboru glar sova-li proti vladi. S tem bi bil spor z dr-državno vtado neizogiben. Z vladne strani se že danes namiguje, da bo v primeru, ia bi prišlo do glasovanja o predlogih za ne zaupnico, državni zbor takoj raz*puščen in nove voditve razpisane že za 19. ali najkasneje 26. februarja. V političnih krogih menijo tudi, da «1 bo Gregor Strasser po volitvah v Lippe Detmoldu, kjer se je pokazalo, da zaradi Strasserjevega nastop« Hitlerjev položaj ni omajan, sedaj dobro premislil, d« bj se končnoveljavno odcep,1 od stranke. Predsednik državnega zbor« Gohring je na nekem zborovanju v Essenu izjavil, da v resnici ni bolj zagrizenega sovražnika kancelarja kot je Gregor Strasser ScMeicher stremi namreč edino za tem, da bi čimprej razbil narodno socialistični pokret. Kakor so stvari sedaj, je kandidatura Gregorja St.rasserja za ipod-kancelarsko mesto zelo problematična. Iz skupščinskih odborov Beograd. 16 jan. p. Danes popoldne se je vršila seja odbora za proučitev zakonskega načrta o cbčinah. ki jo je vodil poslanec dr. Miroslav Stojadinovič. Kot zastopnik vlade je bil navzoč notranji minister Živo j in Lazič. Na seji se je pričela spec alna debata o zakonskem načrtu in so bili sprejeti člen« 1., 2., 3 in 4. zakonskega načrta, vendar v nekoliko spremenjeni obliki. . Čl. 1 je bil sprejet brez izpremembe. Drugi člen, ki govori o določanju meje občin. je bil spremenjen. Po zakonu bodo določene za določevanje meje pristojne osebe in način, kako se bodo rešile sporne točke. V tretjem členu se določa število prebivalstva občine. Mišljenja posameznih tovornikov so bila deljena. Po mnenju nekaterih bi smela obsegati občina do 4000 prebivalcev, naimanj pa 1000 Po mnenju drugih bi moralo biti število prebivalstva v posameznih občinah toliko, da bi bilo mo<*oče občinam zagotoviti njih samostoi-nosl ne le glede terena, marveč tudi glede njihovih go«nidar«k?h. kulturnih in socialnih potreb. To mnenje je v svojih izvajanjih odločno zastopal tud; poslanec dr Stane Rape Debata o te? točki se bo še nadaljevala. Prihodr.ia seia bo iutri popoldne. Beograd, 16. jan p. Danes dopoldne in popoldne je zasedal finančni odboT Narodne skupščine Seii je predsedoval dr. Ninko Perič, prisostvoval oa ji je tudi finančni nvnister Milorad Djordjevid. ki ie podal obsmo poročilo o doseženih sporazumih glede olajšav pn nlače^nju ju-\oslovenskih dolgov v inozemstvu. Te olaj- šave je dosegel pred kratkim, ko se j« mudU v Franciji. Popoldne se je pričela načelna debata o novem proračunu. O proračunskem načrtu je govoril poslanec dr. Slavko Šečerov. Zaradi proračunske debate bo odbor zasedal permanentno. Bržkone bo debata trajala teden dni. Uslužbenski davek Beograd, 16. januarja AA. Na podlagi čl. 100. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih bodo davčne uprave pozvale vse delodajalce, ki so doižni plačevati uslužbenski davek v znamkicah da predlože davčni upravi te knjižice v kontrolo najdelj do konca februarja. Delodajalci ki tega ne bi storili, bodo potem osebno pozvani, da v roku 8 dni to store če tud4 " tem roku ne bi predložili davčni upravi knjiž;c, bo davčna uprava sama odmerila davek. Proti delodajalcem, ki ne bi predložili knjižic v pregled, se bo ravnalo po čl. 139. točka 4. zakona o neposrednih davkih. Odlikovanje Beograd, 16. januarja p. Na predlog prosvetnega ministra je odlikoval Nj. Vel. kralj kiparja g Ivana Napotivka 5z Zavodenj z Jugoslovensko krono V reda. Iz državne službe Beograd. 16. januarja p Po odredbi notranjega ministra je imenovan dosedanji pripravnik pn banski upravi v Ljubljani g. dr Milan Senkovi«* za pristava v 8 po-ložaini skuo:nI. Premeščen je pristav g. Andrej B^ak iz P'ograda k sreskemu na-čelstvu v Radovljici. ZMAGA KOROŠKE PESMI V LJUBLJANI Veličasten sprejem slovenskih pevcev iz Korotana — Manifestacija za kulturno sožitje z brati onstran Karavank Triumfalna je pot naših bratov pevcev po Sloveniji. Po Mariboru, Celju in Trbovljah, kjer so jih pozdravile ogromne množice ter manifestirale svojo ljubezen do njih in njihove pesmi, jih je končno včeraj ob 13.46 sprejela tudi Ljubljana. Masarykova cesta, Miklošičeva cesta in trg pred kolodvorom eo bili nabito polni ljudstva, ki je prihitelo nasproti koroškim bratom, da jim zakliče bratsko dobrodošlico. Na peronu je vrvolo raznih društev pod vodstvom sprejemnega odbora, v katerem so bili najodličnejši pred-st vniki naše javnosti. Ko ie končno privozil vlak na postajo, so zaorile množice v pozdrav: »Živeli naši bratje! Živeli koroški pevci!« Godba »Sloge« je zaigrala v pozdrav živahno koračnico. Cim so stopili iz vagona, jih je obkolila množica, pričelo je seganje v roke in vsesplošno pozdravljanje. Med oglušujočim • vzklikanjem je zbranih 75 pevcev pod vodstvom župnika g- Vinka Poljanca pozdrav'1 prvi predsednik Glasbene Matice.senator g. dr. Ravnihar z naslednjim govorom: . Ko stopate na tla naše bele Ljubljane, ki je srce in duša ter kulturno žarišče vsega našega slovenskega rodu, bodite od nas vseh srčno pozdravljeni. Trojni je bil namen, ko vas je Glasbena Matica povabila, da nastopite s svojim zborom v Jugoslaviji. Predvsem se vam hoče Glasbena Matica oddolžiti za gostoljubnost, ki ste jo bili izkazali njej in njenemu zboru, ko vam ie v usodnem letu j921. prepeval na zemlji Koroški. Drugo je, da smo koprneli in hrepeneli po tem da cu-jemo v izvirni interpretaciji ono prelepo koroško narodno p^em, ki ie neizpodbitni in najzanesljivejši dokaz, da je naš narod trdno ukoren njen v svoji materni zemlji. Dokler bo živela ta pesem, je ni sile, ki bi iztrebila slovenski rod iz koroške zemlje. Je zibeli našega naroda. Tretja pa je. da hočemo <*ojiti medsebojne kulturne stike. Loc jo nas sicer državne meje. ki jih lojalno spoštujemo. Ali eno je, česar ne more nihče braniti ne vam ne nam: da goiimo narodno skupnost in zavest, da smo si bratje in sestre, da smo člani ene rodbine, ene slovenske nacionalne, kulturne zajednice ki nam je sveta in neminljiva in nerazdruzljiva. \ imenu slovenske pesmi in nienih pevcev vam kličem naiprisrčneišo dobrodošl co m naš bratski pozdrav. Živeli dragi bratje m sestre! V imenu ljubljanske mestne občine je po- ) zdravil goste podžupan g. prof. Jarc, sa njim • pa sta izpregovorila še predsednik Zveze > slušateljev ljubljanske unverze g. Jože Zem-Ijafc in v imenu Kluba koroških Slovencev v Ljubljani g. dr. Anton Urbane. Za pozdrave se ie z izrazi iskrene hvaležnosti zahvalil voditelj pevcev, župnik gosp. Vinko Poljanee. nakar 'e pristopila k njemu še mala deMca, ki je pozdravila koroške brate s šopkom nageljčkov in rožmarina. Po pozdravu g. župnika Poljanca so zopet zavaiovile množice na širnem prostoru, zaigrala ie godba »Sloge« in koroški bratje, ki so se jim~lesketale v oseh solze ganotja. so odkorakali med neprestanim gromk m |»-zdravljanjem po Miklošičevi cesti proti hotelu Union, kjer so bili nastanjeni. Prepevajoč državno himno in Hej Slovane, je množica še dolgo vztrainla pred hotelom 'n izražala svoie simpatiie koroškim bratom-Šele. ko se je župnik Poljanee pokazal na balkonu in se. ves radosten, zahvalil za dokaze ljubezni, se je ljudstvo polagoma raslo. Gosp. poslanca Vinka Poljanca so poselili nato v njegov sobi novinarji, ki jim kar ni mogel prehvaliti sprejemov, ki so jih bili deležni koroški bratje na naši zemlji. Pesem naših koroških pevcev ie segla poslušalcem povsod vse bolj do dna. ker je bila podajana naravno To jim daje tudi pogum za nadaljnje delo. Ko so se koroški bratje za silo odpočili v prostorih hotela Union a. so odšli na kosilo. ki ie bilo pripravljeno zanje v palači Delavske zbornice. Med pr jetnim kramljanjem v družbi ožjih koroških rojakov in pa nekaterih predstavnikov društev, jim ie ras hitro potekel. V imenu Kluba koroških Slovencev jih je pri kosilu pozdrav'1 klubov predsednik, državni tožilec gosp. dr. Fel-lacher. Po kosilu so odšli gostje v spremstvu sprejemnega odbora na nebotičnik, s katerega so se čudili lepoti Ljubljane, nato PH v škofi isk' dvorec, kjer so se poklonili g škofu dr. Rozmanu, ki je sam koroški rojak Vodja pevcev, koroški slovenski poslanec. g- župnik Vinko Poljanee pa ie med tem obiskal avstrijskega generalnega konzula g. pl. Orsini - Rosenbn-ga ter se mu poklonil kot zastopniku avstriiske republ'-ke v Ljubljani v imenu slovenskih koroških pevcev. Nepozabni prizori v V svežem belem zimskem večeru je nad Ljubljano ponosno zasijal Grad v razkošni razsvetljav', zasvetil se ie tudi vrh nebotičnika kakor ob naših največjih narodnih praznikih. Saj so nam pa koroški pevci s svojim prihodom v Ljubljano res tudi ustvarili spontan narodni prazn k, praznik na»e najlepše narodne pesmi, praznik medsebojne bratske ljubezni in opomina za bodoče dni Ljubljana je zgodaj pred napovedano uro romala proti unionski dvorani bedezi so bi i že od prve napovedi prihoda koroških pevcev razprodani, danes popoldne pa že ni bilo več nobene vstopnice za stojisea in galerije. Vendar pa so zvečer pritiskate k vhodu v dvorano še stotine takih, ki so si poželeli čuti krasno koroško popevko m prisostvovati divni narodni manifestaciji. Pogled na dvorano Dvorana je, kakor le ob redkih prilikah, nudila nad vse praznično lice. Oder je bil okrašen s palmami in cipresami. V prvih vrstah so sedeli uaši najvidnejši predstavniki, tako ban g. dr. MaruSie predsedn k višjega deželnega sodišča dr. \rancic, kne-zoškof dr. Rozman, upravnik policije dr. Ker-ševan, predsednik Glasbene Matice dr Rav-nihar, in seveda tudi pevski oce Hubad s številnimi drugimi predstavniki pevskih udruženj in tvornega glasbenega dela, predsednik Advokatske zbornice dr. Z rovnik, načelnik prosvetnega oddelka dr. Kotnik z banovinskim nadzornikom Rapetom, tajnik CM D inž. Mačkovšek, častno je bila zastopana tudi naša univerza, vse nacionalne organizacije in korporacije. Zlasti številno je bila prisotna tudi akademska omladina. Mno-b-lisna in tako so mogli vsa Slovenija, vsa država in vsi drugod no svetu ki jih je zanima! sprejem koroških pevcev v Ljubljani, dojeti veličino današnje nepozabne manifestacije. Mednarodna železniška konferenca na Bledu Beograd, 16. januarja, p. Jutri se bo vršila na Bledu mednarodna železniška konferenca, ki se je bodo udeležile poleg Jugoslavije Nemčija. Italija, Češkoslovaška, Madžarska, Avstrija in Švioa, Manifestacija Novega mesta Novo mesto, 16. januarja. V So-kolsketn domu je bil s ti oči sestanek vseh novomeških društev, da zavzamejo svoje stališče k separatističnim punktaci-jam. Po zastopnikih so se sestanka udele-že!a vsa novomeška društva brez razlike svoje prejšnje orientacije, med njimi so-kolska žuipa m sokolsko društvo, Rdeči križ, moška in ženska podružnica CMD. gasilsko društvo, Olepševalno društvo, Učiteljsko društvo. Čebelarsko diruštvo, Gasilska župa, SPD, Udruženje vojnih invalidov, Društvo hišnih posestnikov. SK Elan. Kolo iugoslovenskih sester, Glasbena Matica, Streljačka družina. Jadranska Straža, Narodma odbrana. Slov. lovsko drušitvo in mnoge druge organizacije. Po kratki razpravi, v kateri so vsi govorniki z najostrej-šimi izrazi obsodili in odločno odklonili najnovejši program g. Korošca in njegove družbe, je bila sprejeta resolucida, ki pravi: »Vsa nastopna društva In organizacije v Novem mestu izražajo svoie najgloblje prepričanje, da je tuir^tro in dnžlavno edinsrfvo najvišja zapf#v«d in največji zakon Jugoslavije ter da vidijo v tem dvojtr^n Jamstvu edino naouroajno osnovo svoje tako do^go pogn?<5a?vj hi tako zažetjene nacionalne države ter edir» zanesljivo Jamstvo njenega napredka, njei*e veličine hi njene bodočnost!. Zato sloves-*} izjavljajo, da bodo vedno in povsod verno čuvale, zagovarjale in branite ta paiadij, kadarkoli ln kakorkoli bi bito to potrebno. Hvaležni NJ. Vel. kralju Aleksandro, da nam Je izgradil lastno državo. Jo rešil pogube in Jo krstil z edino peavjlnlm imenom, mu zagotavljamo svojo neomajno vdanost , ljubezen in zvestobo ter kličemo: Naj živ« večno naša lepa. velika In močita Jugoslavija! Naj žlvf njen prvi državljan, naš viteški kralj AJe-ksander l. V četrtek 19-1.m. ob 20. vsi na Tabor! Protestirali bomo nroti rnšilcem naše državne celine in narodnega edinstva - Sreski odbor JRDK v LJubljani Kabinet Venizelos na Grškem Atene, 16. jan p. Ker so voditelji opozicije odklonili sodelovanje, je Kafanda-ris danes opoldne vrnil mandat za sestavo vlade Predsednik republike je nato poveril mandat bivšemu ministrskemu predsedniku Venizelosu, ki je v teku popoldneva po kratkih posvetovanjih z voditelji političnih strank sestavil vlado. V njegovi vladi sta tudi Kafandaris in Papanastasiu. Zunanji minister je zopet Mihalakopulos. Nova vlada je bila zvečer zaprisežena in je že prevzela posle. Vlada ima pooblastilo, da razpusti parlament in razpiše nove volitve, ako v sedanjem parlamentu ne dobi večine. Nova rumunska vlada Bukarešta, 16. jan. r. V soboto pozno ponoči je bila rešena kriza vlade. Po celodnevnih pogajanjih je naposled Vajda Voevod sestavil novo vlado, ki jo je kralj potrdil m je bila še ponoči ^msežena. Vlada je ostala v glavnem n^^ftmenje-na. Izpadla sta samo dosedan^^Bhistrski predsednik Maniu in notranji'i^lster Mi-halake Notranje ministrstvo je v novi vladi prevzel Mironescu, predsedstvo pa ima Vajda Voevod. S sestavo nove vlade se tudi položaj v parlamentu ni izpremenil, ker se bo nova vlada opirala na isto večino, kakor se je prejšnja. Poslanik Naggiar v Zagrebu Zagreb, 16. januarja AA. Davi je francoski poslanik Naggiar obiskal Jugoslo-vensko akademijo znanosti in umetnosti, kjer ga je sprejel predsednik akademijo dr. Gavro Manojlovid skupno s tajnikom prof. dr. Boričičem, podpredsedm kom prof. Pilarjem in več člani akademije. Poslanik se je doSgo razgovarjal s posameznimi člani to se zanimal za delo znamenitih umet nikov. Mato je g. poslanik ob skal zagrebško univerzo, kjer ga je sprejel prorektor inž. Stipetič z vsemi dekani in drugimi profesorji ter člani francoskega instituta. Po obisku na univerzi je odšel v zbornico za trgovino, obrt in industrijo, kjer ga je pozdravil predsednik dr. Vrbanič. Zatem si je ogledal atelje slavnega kiparja Me&tro-viča, ki mu je razkazal svoja najnovejša dela. Poslanik se je s kiparjem razgovarjal o težn-nh in stremljenjih jugosloven-sk'h umetnikov. Na obedu je bil poslanik go9t francoske kolonije v hotelu Esplana-de. Razen članov francoske irolonije sta se obeda udeležila tudi francoski novinar Rou-baud, poročevalec »PetJta Parisiena«, in dopisnik Havasa, Hnnsbukler Popoldne si ie g. Naggiar ogledal v spremstvu generalnega konzula Boiss^era zaer-eb^ko oko-Vco, zvečer pa se je udeležil gledališke predstave kot gost bana v banski loži, nakar je odpotoval v Pariz. Popreh žrtev »AtlaTrtiqiiea« rherbourg. 16 ianusra AA Jutr' ob •>.30 bodo na svečan rač;p pokopali žrtve požarne nesreče »Atlantiquea«. Velik shod v Mozirju Izredna udeležba h vsega gornjegrajskega »kraja — Odločna obsodba separatističnih punktactf — Zahteva po izvedbi agrarne reforme na škofovskem veleposestvu žal _ našim ljudem, M eo raztrosili evoje veleizdajniške letake tudi v naSem okraju. II. Ponosni smo, da se je na slovanskem jugu poleg Ljubljane pred več kakor po'-stoletja kot prv; osnoval Sokol baš r Mozirju. Njegovemu delovanju — saj so bili vsi narodni delavci v okraju takrat njegovi člani — je .pripisovati, da je ostaJ sror-njegrajs-toi okiaj pod Avstrijo tako čisto slovenski, da ni trpel na svojem ozemlju kot edina izjema v Sloveniji niti dvojezičnih napisov. Uvažujoč to dejstvo, ogorčeno protestiramo proti temu, da se v pastirskem listu, prečltaoem 8. t. m. po naših cerkvah, napada In blati naše Sokolstvo. ki je prva naša narodna jn vzgojna organizacija, uveljavljena pri nas celo z državnim zaikcmom. III. Gornjograjskt srez stoletja težko prenaša jarem graščinske u-prave ljubljan-skpp-a. škofa. Skoraj polovica okraja je že v rokah tega veie^oseetva, ki skuša kakor polip še sedaj vedno več kmečke zemlje pridobiti v svojo oblast. Zato se okraj ne more razvijati, marveč nevzdržno gospodarsko propada. Rešitev zanj je v tem, da se tudi v gornjegrajsk&m okraju v vsem obsegu izvede agrarna reforma. Zato zb-ofpova^i, zbrani na shodu v Mozirju, z vso odločnostjo zahtevamo, da se uveljavi zakco o agrarni reformi tudi v gornjegrajskem okraju, ker je največja krivica, da je polovica zemlje v našem okraju v rokah ene same osebe — vsakokratnega ljubljanskega škofa, dočim na tisoče ljudi v našem erezu nima niti zemlje, niti gozda, niti 6treheL Zato nujno prosimo Jn rotimo gospoda ministra poljedelstva, da poskrbi, da se bo zakon o agrarni reformi raztegnil tudi na veleposestvo ljubljanskega škofa jn to &lm-prej. Predsednik shoda g. žnidaršič je predložil, da se Nj. Vel. kralju odpošlje kot najvišjemu čuvairju jugoslovanske skupnost! vdanostna brzojavka, ki je bila sprejeta z navdušenimi klici kralju in Jugoslaviji. Nato se je prijavilo k besedi še več govornikov, ki so izražali svojemu poslancu popolno zaupanje celega okraja ter ugotovili. da je v enem letu storil za okraj več, kakor se je storijo preje v desetih letih. G. Miklavčič iz Mozirja je še govoril d potrebi raznih olajšav, ki se naj dovolijo kmetu pli plačevanju davkov, g. Pornat 1* Smartna ob Dreti pa o izvedbi agrarne reforme. Z zahvalo navzočim, ki so se kljirb hn<*! agitaciji proti shodu udeležili shoda v nenavadno lepem številu, ln z zagotovilom, da bodo vsi j>odpirali delo g. poslanca za dobrobit gornjegrajskega sreza, je g. žni-daršič zaključil odlično uspeli shod. Mozirje. 16. januarja. V nedeljo dbpoldne je priredili narodni poslanec gornjegrajskega sreza g. Rasto Pustoslemšek javen shod v Mozirju. Shod je bil obiskan nad vsako pričakovanje. že znno&o .pred napovedano uro je bila cfo&irna dvorana pri Majerholdu nabito oolna. Iz celega okraja so prihajali zavedni možje peš, na vozovih ln avtobusih. Shod je otvoril ob 9. župan moiireke okoliške občine g. Ven če Znidaršič, ki je takoj dal besedo narodnemu poslancu g. dr. Stanetu R a p e t u. Navdušeno pozdravljen je g. dr. Rape razložil! delo naših poslancev v Narodni skupščini. Podrobno je analiziral Koroščeve »punktac-ije« ter naslikal oedogledne posledice, do katerih bi prišlo, če bi kdo poskušal te nesrečne zahteve res izvajati. Govor dr. Rapeta je bil večkrat prekinjen z burnimi klici proti ri!šii!cem države in narodne svobode, kar je najjasnejše dokazalo, kako globoko se naš človek z-aveda, dia je njegova rešitev samo v močni in enotni Jugoslaviji. Za dr. Rapetom je spregovoril narodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek, ki je v izčrpnem govoru predvsem obravnaval vprašanje agrarne reforme v gorn.ie-grajskem sresu kakor tudii več perečih vprašanj, ki se tičejo malega človeka v okraju. ObljubM je, da bo tudi v bodoče zastavil vse svoje sile za to, da se v čim krajšem času zadovoljivo rešijo vsaj najbolj pereča vprašanja okraja, predvsem pa upravičena zahteva po agrarni reformi škofovega veleposestva, ki se mora v polni meri izvesti. Izvajanja g. Pustoslemška so žela navdušeno odobravanje. Nato je župan občine Bočna predložil zborovalcem več resolucij, ki so bile soglasno sprejete in odposlane na merodajna mesta. Resolucije pravijo med drugim: I. Prebivalci gornjegradskega sreza izjavljamo, da so bili gospodarski stiki našega okraja s hrvatskimi in srbskimi kraji od pamtiveka tako tesni, da smo z največjim navdušenjem pozdravili in sprejeli dne 1. decembra 1918 izvršeno uedinjenje Siovencev s Hrvati in Sri v eno enotno in nedeljivo državo pod žezlom kraljevske, ga doma Karadjordjevičev. To našo državo Jugoslavijo smatramo za svojo največjo narodno pridobitev, ma najdragocenejšo narodno svetinjo. Zato z največjim ogorčenjem protestiramo proti zločinskim poskusom naših zunanjih in žnjimi v zvezi stoječih notranjih sovražnikov, da bi razru&ili naše slovensko hrvatsko-srbsko narodno edinstvo in razkopali našo državo. Zavedamo se prav dobro. da za nas Slovence izven Jugoslavije ni življenja, zato svečano proglašamo, da smo pripravljeni to našo državo braniti proti vsem sovražnikom, tudi proti onim — Pojasnjena ljubavna tragedija Po Sršenovi smrti se je tudi stanje Usodno pismo Maribor, 16. januarja. Včeraj smo poročaii, da j« v soboto zvečer umrl v bolnici 39 letni splavar Anton Sršen iz Boča pr, Selnici ob Dravu Stanje njegove žene, na katero je oddal štiri strele' v g avo, se je v nedeljo precej izboljšalo, zdaj pa je postalo zopet zelo resno in je malo upanja, da bo okrevala. Ozadje te tragedije je na podlagi poizvedb oroznrkov nastopno: , , _ Sršen in njegova 13 let mlajša žena Teza sta se poročila pred osmimi leti. Njun zžkon je biJ sprva prav srečen, čeprav ni-c,ta imela otrok. Oba eta pridno delala -n sta si tudi prihranila 50.000 Din, ki sta jih naložila v hranilnico. Njuna zakon ka sreča bi ostala najbrže neporušena, da se ni v njuno življenje preteklo jesen vmešal neki hlape iz SeTnice. Ta je znal Sršenovi ženi tako govoriti na srce. da ee je Tesno zaljubila vanj. Hlapca je seznanila tudi z možem, ki ni nrav ničesar sumil m življenje vseh treh je poteklo prav lepo m enakomerno. Toda naenkrat je prišla katastrofa. Preteklo eredo je na nepojasnjen način dobil S rž en v svoje roke p!*mo, ki ga je pisala njegova žena hlapcu, a ga je ta najbrže izgubil V pbmu. v katerem je obsi-paf« ljuiboka z na}nežnejš:mi izrazi, ga je obenem prosila, naj vendar že vsemu napravi enkrat konec, ker ne more več živeti z možem. Izpolni naj obljubo in pobegne z njo v svet. Sršen, ki je po tolikih njegove žene zelo poslabšalo — mladega hlapca letih nenadoma videi porušeno vso 6yojo dolgoletno zakonsko srečo, se je s težavo premagoval. Zasnoval jc strašen načrt in ga tudi izvršil Odšel je v Maribor, sd kupil samokres in se vrnil domov. Mimogrede je obiskal hlapčevo gospodinjo m jo vprašal po hlapcu, rušilcu svoje sreče Najbrže je hote-l tudi z njim obračunati. Hlapca pa k sreči ni bik) doma, to mu je rešilo življenje. V petek dopoldne je Sršen odšel po opravkih z doma. Žena. ki ni prav nič sflutila. da mož ve vso zadevo, je odnesla k bližnjemu sosedu Gradišniku knjigo, ki si jo i« bila tam pred dnevi izposodila. Čez pol ure je prišel tud: mož za njo. češ da jo nekdo išče in čaka deroa. Žena mu je takoj sledila. Ko pa sta bila kak h SOO korakov od Gradišnikove hiše ne robu globoke grape, je Sršen nenadoma potegnil iz žepa samokres in oddal tri zaporedne strele nn ženo, v glavo. Sršenova se je zgrudila. Na tleh ležeča je še moža prosila pomoči, nakar ji je Sršen pognal še eno kroglo v glavo Nesrečna žena sc je zval'l« v pribli"no 30 metrov globoko grapo. Nato ie Sršen ra-peril samokres proti sebi in sprožil krogla pa ie zgrešila srce. nakar si je po^na1 drugo kroglo v čelo. Tudi on je radel v gripo kjer je oble/al pole« /ene. TV sTerezi Ra-quinovi« nem hotel proučevati temperamente. ne karakterje. V tem je težišče moje kriiige. Izbral sem si osebe, katerim suvereno gospodujejo njihovi živci in kri in ki potemtakem n;majo daru svobodnega preso janja. k vsakemu aktu njihovega življenja jih goni usodnost ni;bove polil. Tereza in Laurent cta človeški živali m nič več. Skušal sem v teh živalih sled:ti korak za korakom zahrbtno delovanje strasti, nagonske izbruhe in možganska omračenia _ zaradi g;vene krize Ljubezen moiih dvoje lunakov je zadoščevanie neke potrebe in sle; umor, ki ga storita, je posledica njunega prešuštva, posledica, k: jo vzameta nase kakor volko- vi ubijanje volov. Ono, kar sem bil moral imenovati pekočo vest, ni nič drugega nego navadna organska motnja, upor živčnega sistema, ki se je do kraja napel in le malo manjka, da ne poči. Duša je lahko pri vs^m tem odsotna, kar mirne vesti dopuščam, ker sem tako sam hotel Upam. da čitatelj že začenja razumevati, kaj sem imel pred seboj: namreč znanstven smoter Ko faem ustvarjal svojo dvojico Terezo in Laurenta, sem si zastavil nalogo, rešiti tudi neke probleme: tako sem skušal razložiti čudni zakon, kakršen utegne nastati samo med dvema razlčnima temperamentoma. Pokazal sem globoke spopade. ki iih lahko izzove sangvinična narava v dotiki z nervozno. Skratka, hotel sem to-le: Če sem že postavil v ospredje močne-pa moža in nenasitno žensko, sem skušal natanko spoznati žival v njima in ne videti ničesar, razen te živali, nato pa ju vreči v močno dramo in beležiti do podrobnosti vse senzacije in deiania teh bitij. Na dveh živih telesih sem izvršil podobno analitično delo, kakor ga kirurgi na mrličih.« V teb besedah ni samo Zolajeva obramba, marveč tud' naiboljše in najkompetentnejše tolmačenje dveh glavnih junakov omenjene Zolajeve drame. Izvedba na našem odru je pokazala tri zanimive kreacije: Viko Podgorsko kot Terezo. Strahinjo Petroviča kot Camillea Raduima in Marijo Rnžičko-Stro* si kot Raquinovo mater. Na tej predstavi je proslavila naša sloveča tragedinja nenavaden Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove* greoflce neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Postaja rudniške žičnice v ognju Hrastnik, 16. januarja. Preteklo noč je okrog pol 22. na doslej nepojasnjen način nastal ogenj v postaji rudniške žičnice na Pleskem. Sirene hrast-niških industrij so ob 23. naznanile požar in ob istem času je tudi že ves hrib med Hrastnikom in Trbovljami žarel od ognja. Postajo žičnice tvori velika lesena baraka. dolga okrog 40 m. Žičnica je napeljana skozi leseno zgradbo, v kateri je bilo montiranih tudi več električnih motorjev in transformatorjev Ogenj je, kakor že rečeno, nastal dobro uro prej, preden so ga javile sirene m preden so ga zapazili v dolini. Postaja stoji na samem m ker ni bil delovni dan, ni bilo tam nobenih uslužbencev. Na kraj nesreče so prihiteli najprej gasilci iz Hrastnika, potem gasilci iz Trbovelj, iz hrastniške steklarne. Dola, Kleka in od Sv Katarine. Ognja ni bilo mogoče udušiti. Velika lesena zgradba je bila v silnih plamenih in vode ni nikjer v bližini. Gasilci so več ur razkopavali pogorišče, potem pa so se vrnili domov, na pogorišču pa je ostala varnostna straža. Ker so s poštah vred zgoreli tudi razni motorji, se ceni škoda približno na 800 tisoč Din. Zaradi tega nesrečnega požara pa lahko nastanejo tudi težave v obratovanju. kajti žičnica je oskrbovala del trboveljskega rudnika z zalivalnim materi-jalom. TPD je takoj uvedla strokovnja-ško preiskavo, da se ugotovi vzrok nesreče. Pustolovščine brezposelnega K°zje, 14. januarja. V začetku septembra lani se je zglasil pri posestniku Maruši Martinu, bivšem županu v Koprivnici pri Rajhenburgu, 201et-ni brezposelni pohajač Jože Verbič, doma iz Krškega, in prosil /a sprejem v službo, kar se mu je zgodilo. Po preteku dveh mesecev pa je v noči udri skozi okno v gospodarjevo stanovanje m ukradel 2800 Din gotovine, puško, zlato in srebrno uro. Naslednjega dne, 19. novembra, je bil aretiran, presedel je preiskovalni zapor pri okrajnem sodišču v Kozjem, nakar so j>a poslali k okrožnemu sodišču v Celje. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil izpuščen. Čez nekaj dni se je ponovno pojavil v Koprivnici. Nastanil se je pri Maruševem sosedu in si izbral nevesto. Seveda je zagnal velik hrup zaradi užaljene časti in je ob vsaki priliki grozil sosedu z maščevanjem Res je odšel v Krško m vložil pri odvetniku tožbo zaradi razžaljenja časti ter je plačal kar v naprej 150 Din. Istočasno si je nakupil v Krškem obleko in drugo opremo za 1400 Din. Da bi svojo nedolžnost še temeljitejše dokazal, je plačal v žujjMjču v Koprivnici sveto mašo ▼ zahvaloM^Bfcečen izid sodbe v Celju. V bližnji je kupil 60 litrov vina in je nato T^Pužbi svoje izvoljenke več noči zaporedoma proslavljal prav hrupno svojo zmago ter vmes hodil tudi ponoči grozit sosedu Maruši. Gospodarju, pri katerem je bival, pa je posodil 400 Din za plačilo davkov Početje užaljenega Verbiča je postajalo od dne do dne drznejše in sumljivejše. jubilej: dne 2. januarja 1868. torej pred polnimi 65. leti. je prvič nastopila na deskah našega gledališča na Markovem trgu. Danes, v visoki starosti, nastopa še v polni duševni svežosti v našem ponosnem Narodnem gledališču na Tnru kralja Aleksandra. Ta častitljiva dama je živa priča razvoja naSe dramske umetnosti. Ljubica Strorai - Oblak, bivša članica zagrebške ooere in sedaj članica državne opere v Berlinu, si je pr;dobila ▼ inozemstvu velik sloves. Kot proslavljena umetnica se je zdaj vrnila v Zagreb, da bi nam v nekolikih gostovanjih pokazala svojo umetnost Pevka je nedvomno napredovala v vsakem pogledu ter si je visoko igralsko in pevsko pridobila kulturo. Izmed doeedamjih dveh gostovanj pa vsekakor dajem prednost Aina-bii v »Plesu z maskami« pred Cho-Cho-S»n v Madame Butterflr«. Španski plesalec Benifaei« je pred tremi leti gostoval ▼ Zagrebu z neko drugo plesno skupino, v kateri je bil »tretji«. Sedaj je prispel k nam pot >prvi«, kot vod ja skupine, ki jo je bil sam sestavil. Pri izbiri pa m bil kdove kaj srečen in njegova negraciozna in nezanimiva skupina je mogla pokvariti vsak ožji kontakt z občinstvom, kontakt, ki bi ga bila Bonifacio in njegova partnerica Mercedes Dalmau nekako d<**t?la In tako je ta večer potekel brez globluh umetnostnih e moči i in je zapustil vtisk docela odvišne prireditve, V našem gledališču pripravljajo naslednje novosti: Oskar Smodak Študira novo izvedbo Auberjeve komične opere »Fra Diavolo«. Sredi meseca bo prišla M dramski oder Ponedeljkovo »Jutro« je obširnejše poročalo o koledovanju JRKD za dvorski okraj, ko je bilo v telovadnici ženske realne gimnazije obdarovanih 50 otrok revnih staršev z obutvijo, oblekami m drugimi potrebnimi stvarmi. Koliko veselja je imela ta mladež z darili, vedo le tisti, ki so bili pri koledovanju. Hvaležnost je vsem sijala iz oči, ko so prejeli v roke težke zavitke in povrhu še vsak po eno vrečico sladkih štrukljev. Priobčujemo sliko malčkov po obdaritvi, da se bodo še v »Jutru« sami videli, kako so natrpani z darili. V včerajšnjem poročilu je tiskarski škrat izmaličil dr. Umnika v dr. Murnika. Najstarejši zdravnik Plrcrf, 16. januarja. V naših južnih krajih je mnogo starcev, ki so dosegli po sto in še več let. Natančne starosti v teh primerih seveda ni mogoče ugotoviti, ker ni uradnih zapiskov in ker vsi starci tudi ne vedo točno opisati iz svojega dolgega življenja takih važnih dogodkov, da bi se lahko po njih izračunala njihova starost V Pirotu pa živi eden od najstarejših naših državljanov, ki je poleg tega najbrž tudi najstarejši zdravnik na svetu. To je Tane Pop-Kt^tič. Pravijo, da je star že blizu 130 let. Točnih podatkov o njegovi starosti seveda tudi ni najti, gotovo p«a je, da ima mož precej let preko enega celega veka. To se da z gotovostjo sklepati že iz tega, ker še vedno prav živahno pripoveduje iz svoje mladosti. čiča Tane, kakor mu pravijo, je v svoji visoki starosti še nenavadno čil. Posebno dober je še njegov spomin. Živahno pripoveduje o svoji mladosti pod turško vlado. V Pirotu je bil tedaj znamenit hečim-turški zdravnik, ki je vzel bistrega mladeniča v svojo šolo. Pozneje se je začel za mladega učenca starega hečime zanimati sam pirotski paša in poslal ga je v Carigrad v zdravniško šolo. Ko je uspešno dovršil to šolo, se je Tane vrnil v Pirot ter začel izvrševati svojo zdravniško prakso. Kmalu je zaslovel kot ranocelnik in zdravnik za bolezni oči in ušes. Pod turško vlado je Tanetova rodbina sprva mnogo trpela in to zlasti zaradi tega, ker je bi* Tanetov oče pravoslavni duhovnik. Ko pa se je paša zavzel za nadarjenega mladeni-£a, je imela rodbina mir pred turškimi oblastniki. čiča Tane tudi prav rad pripoveduje o krimski vojni in ne more prehvaliti junaštva ruskih vojakov Tudi poznejše burne dogodke je ohranil v živem spominu. Zdravniške prakse že dolgo ne izvršuje več, ker mu peša vid, drugače pa je še tako krepak, da še večkrat zajaše svojega konjiča in se tudi peš poda na daljše sprehode. Med osvobodilnimi boji je čiča Tane mnogo pomagal četnikom. O teh svojih zaslugah pa noče govoriti, češ, da je to dolžnost vseh iz hiše popa Krstiča. Grenčica flunvadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Nova potrebna cesta Pilštanj, 15. januarja. Že večkrat je »Jutro« razpravljalo o veliki potrebi nove ceste, ki bi vezala Vit-štanj z zunanjim svetom. Tu se pridelajo leto za letom ogromne množine vina m sadja. Naša vina svetu niso dosti znana, vzrok temu pa leži v neznosnih prometnih zvezah. Saj smo bili doslej od sveta takorekoč odrezani. Naposled se je pa krajevnim činiteljem po težkih bojih vendar posrečilo pntirati zadevo tako daleč, da smo pred Božičem pričeli z zemeljskimi deli. Danes je odsek v dolžini svojih 600 metrov že gotov, prekopan. Takoj pomladi pa bo tlakovan in izročen prometu. Če nam bodo oblastva tudi še nadalje tako naklonjena, smemo upati, da bomo v teku treh let prodrli do Virštanj a. Dva prizora z večera Jadranske straže Alfreda Sa vod rja zgodovinska komedija »Mala Katarina«, ki obdeluje motiv izza dobe, ko je poznejša ruska carica Katarina Velika bila še mala Katarina. — Opereta pripravlja opereto »Dubarry«, ki je izdelana večidel po Millockerjevih motivih. Glasba je delo berlinskega skladatelja Thea Mackebena- Režiral bo Aleksander B:nič, a glasbeno vodstvo bo v rokah mladega dirigenta G-jorga Vaiča. — Vrh tega bomo imeli še te-le premiere: GalsvorthJ^vo »Lojalnost«, Bjornstjerna Bjornsona »Demisijo« (v počastitev stoletnice pisateljevega rojstva). Novo naštudirana bo prišla na oder Molierre-jeva klasična komedija »Namišljeni bolnik«. Izmed domačih avtorjev prideta kmalu na vrsto: ▼ drami beograjski književnik Ranko Mlad eno vič z delom »Človek, ki je ponosen, da nima sreče« in splitski skladatelj Josip Hatze s svoio opero »Adel in Mara«, ki jo pripravlja dirigent Lovro Matočič 2iga Hirsehler. Franeoska umetnostna razstava ▼ Zagreba. V Umetnostnem pav:ljonu v Zagrebu je bila v nedeljo slovesno otvorjena razstava sodobne francoske umetnosti. Razstavljenih \e okrog sto slikarskih in grafičnih del, ki so bila izbrana nalašč za razstavo v Jugoslaviji. Prav zaradi tega ima ta reprezentančna prireditev nekoliko enostranski značaj: prireditelji so namreč odbrali samo one umetnine. ki predstavljajo nacionalno smer francoskega umetnostnega stvar janja v sedanjosti. Vzlie temu je razstava zanimiva. V Zagreb so jo prenesli iz Beograda, kjer je dober mesec dni vzbujala pozornost. 31iki predstavljata dve slikoviti skupini s tradicionalne prireditve Jadranske straže, ki se je vršila v soboto zvečer. Na prvi ja skupina pestrih koroških narodnih noš pod vodstvom Jake špi-carja, na drugi pa skupina brhkih češkoslovaških narod, noš, ki je zaplesala tudi več originalnih narodnih plesov, katere je naštudirala ga. ševči-kova, soproga češkoslovaškega konzula, ki jo vidimo tudi med skupino (spredaj druga od leve). Maretičev Vergil ▼ izdanju Jugoslov. akademije. Jugoslovenska akademija je izdala med Znanstvenimi deli za splošno naobraz-bo celoten prevod dela P. Vergila Marona. Avtorja »Eneide« je preložil izborni poznavalec klasičnih jezikov in srbohrvaščine, vseučiliški profesor in akademik Tomo Ma-retid, ki je dal Hrvatom tudi Homerjevo »Ilijado« in »Odisejo« v prevodu, ki ga še dolgo ne bo mogoče prekositi Izdaja celotnega Vergila se je zakasnila; nameravana je bila za 20001etnico pesnikovega rojstva. V sedanjem razrvanem in zbeganem času bo to zaslužno dejanje, ta tehtni donesek k poglobitvi domače humanistične kulture, ostalo premalo zapaženo Z globljega kulturnega vidika in s stališča stoletnega razvoja t>a predstavlja celotni hrvaški Vergil pomemben dogodek. Prvi prevodi iz velikega mantov-skega pesnika na srbohrvaški jezik so se pojavili že v 17. 9toletju.- poslej se je marsikateri prijatelj antične književnosti trudil, da bi prenesel v narodno govorico nesmrtne Vergilove verze. Nastala ie cela vrsta prevodov, med njimi Dubrovčana Djure Hidža prevod kompletnega Vergila. Sele Tomi Ma-retiču je uspelo, da je dovršil to delo. ki bo, kakor njegov Homer, veljalo še dolgo časa kot eno največjih dejani v hrvaški prevodni književnosti. Tudi Maretičev primer kaže (prav kakor pri nas Sovretov). da je srečen samo oni prevod iz antičnih jezikov, čigar avtor pozna jezik, v katerega prevaja, tako dobro ali še boliše kakor jezik izvirnika-Tako si je torej avtor »Gramatike hrvat-skog ili srpskog jezika« s svojimi prevodi iz grščine m latinščine postavil najlepši apo- Sprejem koroških pevcev v LJubljani uoduelatli je Ml rt*rf)en predlog, mf M se o tvorila posebna šola aa dijak«, ki so slabo dokončali pivi semester. V tej šoli naj bi vso tvarino ponovili ter se pripravljali na izpite ob zaključku šolskega leta Nekateri zborovalci so menili naj bi reducirani profesorji poučevali te reducirane dijake. Večina staršev p« )e nastopila tudi proti taki posebni šoh ter zahtevala, naj 5ole »pet sprejmejo odpuščene dijake, ker se jo izkazalo, da mnogi baš zaradi nedostatkov po šolah niso mogli napredovati. Mislili so pri tem zlasti na one dijake, ki se zjutraj od daleč vozijo v šolo in se šele po^no rvečer vračajo domov, ker je po mnogih šolah zaradi pomanjkanja prostora uveden tudi popoldanski pouk. Po dolgi razpravi je bil naposled ▼ zadovoljstvo vseh sprejet predlog, naj se ukine člen 54. zakona o srednjih šolah. Vodstvo zborovanja je ta zaključek brzojavno sporočilo ministrstvu prosvete. POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA L I. 1933 TABOR XII«]!. SLOVANSKI VEC1E1R BB lomače vesti ♦ Odlikovan je dr. Viktor Schwegal, mi- nr:steri,aini ravnatelj v uradu zveznega kanceiarja na Dunaju, z redom Sv. Save 2. stopnje. Odiikovanec je iz znane gorenjske rodbine in je bil do leta 1918. uslužben pn. politični upravi v Ljubljani. ♦ Imenovanje o konzularni službi. Ju-roslovenskj emigrant Luka Pavlovič, veleposestnik in trgovec v Hermosillu v Meh.-ki, je imenovan za častnega generalnega konzula kraljevine Jugoslavije za republiko Mehiko ♦ Tin Ujevič težko bolan. Kakor poroča, jo iz Sarajeva, je Tin Ujevič znani popularni pesnik nevarno obolel. V vročici je vstal iz postelje ter se na pol oblečen, odpravil v kavarno. Njegovi prijatelji so ft-a komaj spravili nazaj v posteljo ter po- i vali zdravnika. __ ______———— ZA PULLOVERJE PRISTNA Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana ♦ Javna dela v gornjem Primorju. Na ■konferenci, lrf se je nedavno vršila v mestni posvetovalnici na Sušaku v prisotnosti bana z zastopniki občf.n vseh primorskih srezov, je ban obljubil izredno pomoč v znesku dveh milijonov dinarjev, za ja~na ■dela v svrho prehrane nezaposlenega ljudstva na našem Primorju. Delo se .prične v najkrajšem C-asu. Sresko načelstvo na Su-šaku je sklicalo na ponovno konferenco vse načelni:ke iz sosednih srezov, da. bodo razpravlja M o delu in o razdelitvi hrane. ♦ Zanimiva izkopavanja v Južni Srbiji. O osna Sim on n e-M i s i rličev a objavlja v najnovejši številki! pariškega tednika »Ilu-stration« članek s slikami o izkopavanju, ki sa profesor beograjske univerze Vujič vrši v okolici Trebeništ-a na severoza-pagu Ohridskega jezera. Zanimive slike ilustrirajo važne najdbe profesorja Vujiča. članek izreka priznanje Vujiičevemu delovanju in izraža željo, naj bi se nadaljevalo izkopavanje pri Trebeništu. Domneva se, da je tamkaj bilo mesto, kjer so pred 2500 letii bivaij oni. kojih grbi so pokazali toliko velezanlmivega arheološkega blaga najstarejših naselbin na Balkanu. Zvočni kino Ideal Božanska GRETA GARBO v svojem najboljšem filmu: ijAtaa Christie" Kot partnerja THEO SHALL in HANS JUNKEKMANN Najboljša vloga Grete Garbo — švedska sfinga je spregovorila — Se nikoli ni bila Greta Garbo tako lepa kot v tem filmu!! Novi »Ufa« zvočni tednik senzacij! Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer ♦ Najdba železne rude. V Vranovini, se. !u na podnožju zgodovinske Petrove gore, so nedavno odkrili železno rudo prvovrstne kakovosti. Talilnica v Vranovini je zopet pričela delatii. ♦ Nov srebrn denar po 50 dinarjev. 2e v bližnjih dneh pride v promet srebrn denar po 50 Din Prve izdelane količine srebrnikov po 50 Din so že izročene Narodni banki, da jih spravi v promet. Novih srebrnikov se bo zaenkrat nakovalo enajst milic o no v komadov v vrednosti 550 milijonov dinarjev. ♦ Program »Putnikovega« potovanja na Dunaj ie naslednji: Sobota 28 januarja: Odhod "iz Ljubljane, gl kolodvoT ob 21.o0 Od Dolenjsks proti Kranju in od Kamnilsa do Krima, vse e&izio js v priznanju: Slami« konkurenta nima! b posebnim vlakom prebo Maribora in Gradca. Udeleženci z dežele vstopijo r posebni vlak v Ljubljani alri pa. na Zidanem mostu, v Celju, Pragerskem in Mariboru. Nedelja. 29. januarja: Odhod iz Mari-ribora okoli 2. ponoči. Prihod na Dunaj akolri 8. ure. Prevoz v hotele, nastanitev, zajtrk in odmor. Ob 10.30 predstava bivše španske jezdne šale. Popoldne: Koncert v »Tonkunstlerhausu« ali p-a obisk kavarne »Dancing«. Ponedeljek 30. januarja: Sestanek pred opero, nato ogled mesta in Schonbrunna z avtobusi. Popoldne: prosto. Torek, 31. januarja: Dopoldne prosbo. Popoldne izlet v Klosterneuburg, nazaj Kobenzia v Grinzing (zum Heurigen) večerja. — Sreda, 1. februarja: sestanek pred kulturno-historičnim muzejem, obisk muzeja, rotovža. dvora, cerkve sv. štelana, kapucinske grobnice itd., vse pod strokovnim vodstvom. — Popoldne je prosto, četrtek, 2. februarja: 7.30 prevoz lz hotela na postajo (Sudbahnhof) ob 8. odhod posebnega viaka na Semmering, kamor dospe oko.1 10.30. Sprehodi, smučanje, sankanje in druge prireditve. Ob 22. odhod s Semmeringa preko Gradca in Maribora. V Zidanem mostu se ločijo izletniki za Ljubljano. Petek, 3. februarja: Prihod v Ljubljano okoli 6. ure. Vozna cena za tja in nazaj Ljubljana-Wien znaša K. razr. 433 Din, III. razr. 296.50 Din. Naročniki rad.io-post.age Ljubljana plačajo na podlagi potrdila te postaje H. razr. 408 Din, TO razr. 217.50. Prijave za ta irlet sprejema najkasneje do 24. januarja 1933 »Putnlk« v Ljubljani. ♦ Dolgovi mestne občine beograjske. Beograjska občinska uprava je izdelala pregled stanja občinskih posojil ob koncu decembra 1932. Iz pregleda je razvidno, da znašajo dolgovi beograjske občine nad pol •milijarde, točneje 502,149.981 Din. ♦ Zanimiv slovenski par v Ameriki. Mlada zakonca Anton in Fanika Bučan v Gle. velandu. o katerih so naši ameriški lis M mnogo pisali, sta se pomirila in želita odslej začeti boljše in srečnejše življenje. Poročila sta se pred štirimi leti. Fanika je bila prej plesalka. V mladem zakonu »o n^stalj nesporazumi. Končno je Fanika tožila za razporoko in zahtevala je tudi oba otroka za sebe A tudi on bj rad dobil otroka Ko je Eučan prišel v hišo, kjer je stanovala njegova žena ter zahteval otroka, Je nastal prepir Končno je Bučan potegnil revolver in začel streljati. Potem je pobegnil, a se že naslednjega dne Javil poMciji. Fanika je bila težko ranjena, a je ostala pri življenju. Nedavno je Bučan stal pred sodnikom, obtožen poskušenega umora Pa je Fanika stopila pred sodnika in izjavila: »Gospod sodnik! Jaz še vedno ljubim Antona in tudi on me ima rad. Izpustite ga, kajti vsi ga potrebujemo«. Bučan je bil oproščen jn roko v roki Je mladi par odšel iz sodne dvorane. ♦ Nehote se je ustrelil. KaTtor poročajo iz Dubrovnika, se je po nesrečnem na-ključju v tamkajšnji okolici na lovu smrtno" ponesrečil posestnik Marko Milutiinovič Ko se je že vračal z lova, je skočil preko neke ograje; pri tem je nabasana puška udarila ob ograjo .in se sprožila.. Naboj Je Milutiinoviča zadel v prsi. Lovski! tovariši so poklicali zdravnika, a pomoč Je Je ostala brez uspeha. Nesrečni lovec, tel zapušča ženo in otroka. Je podlegel težki poškodbr ♦ Nevaren strel v roko. Nedavno so sli lovci iz Podstenic nad Poljanami na lov na lisice. Kmečki fant Zamida. pa je ravnal s puško tako neprevidno in nespretno, da se mu ie medtem, ko Jo je hotel obesiti na neko* vejo. sprožila in mu je šel ves strel v roko Nevarno ranjenega so hitro odpeljali k ban zdravniku dT Konvalinki v Dolenjskih Toplicah, ki je ponesrečenca zasilno obvezal in mu nudil prvo pomoč ter od-redfi prevoz v bolnico v Kandijo. ♦ Pri sedmini z motiko po glavi. 6. t. m. so obhajali pri posestniku Jakobu Beden5-ku v Sitežu sedmino, pni kateri se Je zbralo več sosedov. Seveda so pili in je orišlo do prepira, v katerem je planil posestniški sin Jurij žerak iz Plajnskega na dvorišče, pograbil motiko. se vrnil v sobo in udaril po glavi sina ;^ovra Srdnnska iz Siteža Udarec Je bil tako močan, da mu je udri lobanjo in se je SrdSnšek takoj zerudil nez-avesten. Nekaj časa se Je zdravil doma. ko pa so videli, da se mu stanje le ne zboljša, so ga 13. t m. pripeljali v menik, zakaj humanistična kultura vz.lc vsem krizam in trzljajem rasa ne bo zato-nila in bistri duhovi se bodo vsekakor vračali k tem neueahliiv m izvorom antične lepote in misli - Akadem jino izdanje »Dieta P V^rgila Marona« je opremljeno z obsežnim komentarjem in tolinaKm besed in imen Belež mo to delo kot pomemben pojav čeprav sa sicer uredništvo ni nreielo Iz revij V januarskem zvezku »Hrvatske revije« je orof. Juliie Benešič. sedaj kulturni referent pri jugoslovenskem poslanistvu v Varšavi, opisal svoj izlet v vas Lipce, kakih 80 km od Varšave Marsikateri slovenski čitateli se bo smomnil te poljske vasi: saj je to nrizorišče znamenitega romana vVl. S. Revmonta »Kmetje« ki ga ie Slovencem v Glonarjevem prevodu zdala Slovenska Matica, medtem ko ga Hrvatom prevaja baš prof Renešič (do*lf>i sta izšli samo še prvi dve knjigi! Kako ie s to vasin? Prof Rene-šič ie izredno ž vo in tnnlo opisal svoi izlel v vas ReTmontovih kmetov, k ie začudo do slej še noben Poljak ni na lirn mesta pro učil in opisal, dani so ReTmontovi »Kmetje upravičeno ponos polivke književnosti "n eden najmočnejših kmečkih epov vseh literatur — L;p<*e take kakor so v resnici '<■ malo spominjaio na Lince iz Revmontovega romana Mogoče ie sicer, da se je v teku časa (ReVmont ie bival tam pred 40 letO marsikaj Apremen:lo vendgr ie gotovo, da ta genialni 0pa70valec kmečkega živlienia ni vzel resničnih Lir«1 za objekt svoiegn ooiso vanja. marveč ie kot vsak pravi in resnični epk po svoie doživljal in ustvarjal ter je tako iz skromnih Lipe. kjer skoraj ni sledov ptujsko bolnico, kjer se še danes ni prav osvestil. Poškodba je zelo huda, ker so pretreseni možgani. »Franz Josefova« grenčica da povsem izvrsten občutek in jasno glavo. ♦ Izvršilni organ zaplenil vstopnino. No- vosadski športni klub »Juda Makabi« je t soboto priredil svojo veselico pod imenom »šareno veče«. Večer je bil tembolj pisan, ker se je ob početku veselice, ko je blagajna biila že zaprta, pojaviJ gospod, ki se je prenstavii kot izvršilni organ tamkajšnjega sodišča ter izjavil, da mora zapleniti blagajno na podlagi izvršne razsodbe, ki jo je izposlovala novosadska električna centrala zaradi ve. tisoč dinarjev zn-ašajočega dolga za električni tok. Sele na intervencijo nekateri premožnih Židov, kri so prevzeli Jamstvo za plačilo dolga, je izvršilni organ opustil svojo namero. KRIZA Slab duh v ustih je zelo neprijeten. Z lahkoto ga odstranite, ako redno uporabljate odlično melisno zobno pasto Chloro-dont Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. * Obledele obleke jn klobuke kemično čisti, barva, plisira >n lika tovarna Jos. Relch. a_ Jubilej uglednega podjetnika in zvestega narodnjaka. Danes slavi svojo 50 letnico g. Miroslav Urbas, požrtvovalni Ciril-Metodar in Sokol, občinski svetn,k. posestnik in izdelovalec po vsej Jugoslaviji znanih izvrstnih klobas. Z mnogimi prijatelj i mu želimo ob tej priliki še mnogo srečnih let. u_ Vsem krajevnim organizacijam JRKD v Ljubljani. Opozarjamo vas na protestno zborovanje, ki bo 19. t e ob 20. uri na Taboru. Pošljite danes 17. t m. popoldne po letake v tajništvo. Sreski odbor JRKD v Ljubljani. BOHENSKI o Lipcah iz romana »Kmetje«, napravil vas, ki ni tipična samo za Poljake, marveč v širnem smislu za vee vasi zapadnega m vzhodnega sveta, in kmete, kakor žive povsod. — Renešičev sestavek bo vsak častilec Rey-montovih »Kmetov« prečital z užitkom- Ivan Olbracht v hrvaškem prevodu. Zagrebška »Zabavna biblioteka« je izdala prevod znanesa češkega pisatelja Ivana Olbrachta »Cudnovato prijateljstvo glumca Jeseniusa«. Prevod je opremljen s kratkim Drerigovorom o piščevem življenju in dela. Goorgija Plehnnova študija »Umjetnost i snrijalni život« ie izšla v prevodu pri »Književniku« v Zagrebu. Gnrkega »Moje življenje«, ena naiboliših avtobiografii svetovne literature, ie pravkar izšla v hrvaškem prevodu pri zagrebškem založništvu »B noža«. Uspeh Pavla Szaboa. Madžarski pisatelj-kmet Pavel Szabo ie imel z romanom »Ljudi« ki "a ie v srbohrvaščini izdala »Bino-za«. prav~lep uspeh. Pravkar je njegov prevajalec Andriia Kovačevič izdal v samozaložbi prevod Szaboevega drugega romana r. naslovom »Zabokreč na« Szabo ie zanesel v madžarsko književnost novo. sveže zsni-mPnie za grudo in 7.a probleme kmeta W1 St Reymnnt« »Obljubljeno de4e|o« ie izdala v orevodu prof. Julija Benešica »Zabavna biblioteka«.__ Nai več vitamina „C" ie v JaSSa pomarančah! I® V UNIONU KARNEVAL u_ Spored slavnostnega koncerta v proslavo 70 letnice ljubljanskega Sokola, ki bo v soboto 21. t. m. točno ob .pol 8. zvečer v Filharmonični dvorana. 1.) Orkester zaigra Davorin Jenkovo overturo »Kosov oj 2.) Sledi Sukova, »Slavnostna koračnica«, komponirana za lanBlcI praški sokoiski zlet za veliki orkester ln moški zbor. Nato nastopi gospa Lovšetova, ki nam zapoje rusko Giierevo pesem »Na vodi«. Smetanovo arijo Marinke iz »Prodane neveste« *or Pavčlčer samospev »Vrabci ln strašilo« Na klavirju spremlja umetnico gdč. Sil^a Hrašovčeva. Slovenski vokalni kvintet nam zapoje 4 prekrasne naše četvero&peve in sicer: Mirkovo »Jutro«, Foersterjevo »Razbito časo«, Savinov >Tetni vzrok«, Prelov. čeve »Nageljne rdeče« in narodno »Ko so fantje proti vasi šli«. Sklepno točko im« pevski zbor Glasbene Matice, ki zapoje pod vodstvom ravnatelja. Polič Adamičevega >Mladega junaka«, Lajovčevega »Zelenega Jurija«, Mokranjčev H. rukovet in Gotovčevo »Jadovanko za teletom«. Prod-prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Pogrebno zavarovanje! Ali si že član Socijalno-zavarovalnega društva „HUMANITAS" reg. pomožne blagajne, LJUBLJANA, Novi trg 5. 1943 Skrbi in neprilike naše dobe gospodarske depresije obremenjujejo do skrajnosti naš živčni sistem, a naša dnevna hrana nam daje premalo hranilnosti, da bi mosli nadoknaditi potrošeno moč in energijo. OVOMALTTNE vsebuje neobičajno mnogo snovi, ki so potrebne za hrano živcev. Nobena druga hrana ne u_ rv. (16.) delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje«. V sredo, dne 18. t. m. ob 20. priredi »Svoboda« s sodelovanjem »Zarje«, orkestra in pevskega zbora »Grafike«, dijaškega mešanega zbora, drž. učit. šole In solistov konc. pevke Frankov-ske-Vukove in člana opere kons. Antona Dermote lep prosvetni večer. Dr. Henrik Tuma bo predava-1 o zanimivi temi. Delavski oder »Svobode« bo dal Cankarjev »Strah«, recitirale se bodo pesmi Aškerca, O Zupančiča in T. Seliškarja. Vstopnice po 3, 2 in 1 Din so v predprodaji. u_ Zvetza društev privatnih nameščencev v Ljubljani priredi v sredo 18. t m. ob 20. v dvorani OUZD ja?vno predavanje o najvažnejših poglavjih obrtnega zakona. Predaval bo dr. Janko Kosti. Ker so določila o delovnem razmerju trgovskih nameščencev in ostaiilh privatnih uradnikov izredno važna, opozarjamo na to predavanje vse privatne nameščence. LON CHANEY v senzaciji nad senzacijo „Ekspres št. 317" Pustolovščina nad pustolovščino!! Danes ob 4., %8. in 9. uri »večer KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 u_ Sokol I. Ljubljana-Tabor obvešča svoje članstvo, da ima danes ob 20. ▼ mali dvorani sokolskega doma na Tabo: svojo letno redno glavno skupščino. Vabimo tudi bratska ljubljanska in okoliška društva, da nas posetijo po svoji odposlancih. u_ Društvo »Soča« priredi prihodnjo soboto zvečer ob pol 21. v salonu pri »Levu« predavanje. Govoril bo urednik Davorin Ravljen o temi: šetnja po Parizu«. Vstop sfobodien vsakomur. Vabljeni vsi Sočani in prijatelji društva. u_ Sprejemanje strank pri B* županu. župan ljubljanski sprejema stranke vsako sredo in soboto od 11. do 12. ure. u_ Starešinska organizacija Preporoda iima svoj VII. redni občni zbor ob 20. v čitalnici JNAD Jadrana. Udeležba častna d< lžnost vse brez izjeme. u_ Le čevlje sodi naj kopitar! Iz Most nam pišejo: V »Slovencu« z dne 8. t m. kritizirajo ceste v Mostah, češ da se nasi-pajo z blatom. Na ta očitek ugotavljamo, da kritiki ne poznajo peska Na Kodelje-vem se je posipalo z enakim peskom in izkazalo se je, da je najboljši. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Veseli nas pa priznanje dopisnika, da tudii ljubljanski del Zaloške ceste ni nič boljšii, kjer je tudi mestna občina pred kratkim posipala hodnik Tedaj tudi ta nima po mnenju kritikov pravega peska, — se pravi, kadar je južno vreme, Je povsod blato! Na dopisnikovo vprašanje, kdo je zdražil pesek za poiSipanje cest, naj mu bo povedano, da se letos še ni vršila dražba, ker iima občina dovolj gramoza brezplačno na razpolago. Za časa bivšega odbora se Je seveda bolj mudilo za dražbe! Za pesek, ki se Je porabil ob Zaloški cesti, dobi občina podporo in se ne bo ipiačal iz občinske blagajne. Kogar pa zanima poprejšnje ln sedanje gospodarstvo občine, naj se potrudi v občinsko pisarno in se mu bo drage volje povedalo, koliko Je stalo občino posipanje cest poprej in koliko jo stane sedaj. Po vsebini dopisa vidimo, da se Je kritik kvalificiral za prvega cestnega strokovnjaka in bo lahko prevzel to nehvaležno funkcijo, kadar bo kaj nesla. u_ Razprodaja damskih oblek, K. Soas, Mestni trg. * u_ čajanka »Krke« bo danes 17. t m. v veliki dvorani Kazine. u_ Akademija XIII. Slovanski večer pod pokroviteljstvom NJ. Vel. kr^ML, katero priredi JNAD Jadran, bo v s^^Hpi. t. m. na Taboru. Na akademiji sfl^Hp»jo: ga GJungJenac-Gavella, gg. Beten^Wu]i5j, Ba-novec Svetozar, vsi člani ljubljanske opere, ter g. švigelj Cveto, kons. Vabila so razposlana. Reklamacije: JNAD Jadran, Tomanova ulica 3. Tel. 29-74. u_ Francoski institut v Ljubljani opozarja na zanimivo skioptično predavanje, ki bo drevi ob 21 v društvenih p ros ton h G. prof. Jean Lacroix bo govoril o temi: »Nekaj pogledov na današnji intelektu ilni Pariš«. u_ Strokovnjak v železobeton-skih delih. V četrtek 19. t. m. ob 20. bo na tehniki na Mirju, Aškerčeva cesta 11., predavaj g. Inž. Anton Umek o temi: »Direktno dimenzioniranje okvirnih nosilcev«. G. inž Umek Je eden najboljših konstruktorjev in je znan zlasti po modernih železobetonskih zgradbah. V izvedbah njegovih železobe-tonskih del Je veliko popolnoma novih konstruktivnih idej, ki nam jih bo v svojem predavanju orisal. Vabljeni vsi gg. In-ženjerji in akademiki. Začetek ob 20. uri u_ Izpiti v samaritanskem tečaju kra. jevnega odbora Rdečega križa bodo danes torek ob 19. uri v OUZD. u_ šentjakobska krajevna organizacija JRKD sklicuje svojo redno letno skupščino v soboto 21. t. m. ob 20. v gostilno pri Kajfežu (Flor^anska 4). Na dnevnem redu so poročila odbora nadzornega odbora in o politični situaciji, volitev novega odbora in članov nadzornega odbora, do ločitev lanarine, voli te v osmib delegatov za sresko skumščtno in slučajnosti Življenjsko radost, delovno moč čutite samo tedaj, ako vaši notranji organi (želodec, jetra, ledvica) dobro funkcionirajo, če sta vaše telo in kri prosta tujih snovi, kar se zeodi s Savlehnerjevo gren-čico HIJNYADI JANOS. izpito zjutraj na tešče pol kozarca, popolnoma naravnim potom. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in vseh boljših trgovinah. r/ ŠOLSKI D0I1* * Danes ob 20. uri, jutri ob 18. in 20. uri v četrtek ob 20. uri prekrasen film o solncu, snegu in ljubezni ,Alpska simfonija* V glavnih vlogah GRETL THEIMER, VTERNER FtJT-TERER in HANS JUNKER- MANN Pride! QUO VADIŠ! cejnt- , io, 6,16,5,4 dim_ Telefon 33—87 u— Zaključna plesna vaja učiteljišča bo danes ob 8. v Trgovskem domu. Vsi najvljudneje vabljeni. vsebuje v toliki meri in koncentriram obliki izredno dragocenih sestavin eks-trakta slada, svežega mleka in svežih jajc. OVOMALTINE je ekonomična hrana, a danes moramo stremeti za tem, da dobimo za vsak izdatek največjo možno vrednost. e_ Sneg Je zapadel r nedeljo in pone- deijek tudi r Celju in okolici. Novega sne. ga je dovolj, tako da bodo prišli številni smučarii jn sankači končno na svoj račun. e_ Nesreča s petrolejsko svetilko. V nedeljo je postala 12 letna posestnikova hčerka Amalija Jagrova v St. Jurija ob jut. železnici žrtev neprevidnosti. Ko Je nalivala petrolej v gorečo svetiljko, se je petrolej vnel in petrolejka je eksplodirala. Plamen je bušil v dekiico, ki je dobila hude opekline po obrazu, prsih in obeh rokah. Deklico so prepeljali v celjsko bolnico. Iz Maribora a— Bloki pomoči potrebnim. Proti zlorabljanju beračenja na območju mariborske občine se bodo dobili tudii poslej bloki pri Inkasantih mestne plinarne in električ-nega podjetja Javnost opozarjamo, da nakaznice vnovčuje direktno edino socialno-politični oddelek mestnega magistrata, kjer obenem ugotove, če so prosjafe! res upravičeni do podpore po zadevnem pravilniku Drugim osebam se nakaznice ne bodo vnovčile. Namen akcije proti zlorabljanju beračenja Je baš ta, da se vnovčiio nakaznice samo takim, ki so do tega res upravičeni a_ O bilanci našega gospodaj-stva v letu 1932. bo predavaj lutri 18. t m ob 20. t restavraciji hotela »Orel« pod okriljem slovenskega obrtniškega društva profesor na trgovski šoli dr. Rntar. Ker Je predavanje z s mirni vo in poučno slasti »a obrtništvo, naj se ga člani obrtnega društva polnoštevilno udeleže. a_ Nenadna onemoglost na cesti. Slabo- bostt in onemoglosti slabo hranjenih delavcev, k, se zgrudijo kar na cesti, so r M&iiboiu že nekaj časa dosledno na Inev-nem redu. Pred Veliko kavarno« se je zgrudil v nedeljo zaradi slabosti delavec Hermani 'i^eks s Slemena pri Selnici ob DravL Reševale! so ga morali z rešilnim avtomobilom prepeljati r bolnišnico. Iz Celja e_ Celjski občinski svet bo tael prvo letošnjo redno sejo v petek 20. t. m. ob 18 v sejni dvorani na mestnem magistratu Na dnevnem redu so poročila odsekov e_ Predstava v korist brezposelnih. Člani Dramatskega društva v Celju bodo uprizorili prihodnji teden v mestnem gledališču igro Pecije Petroviča »Mrak«. Uprizoritev bo v okrilju Rdečega križa Cisti donos je določen za podporo brezposelnim. e_ Prvakinja v umetnem drsanju gdč Hilda Holovska bo nastopila danes ob 13 drugikrat in zadnjikrat na drsališču v mestnem parku e_ Krajevni odbor Udruienja vojnih invalidov bo glede na sllčne prireditve drugih humanitarnih društev v Celju priredil letos svojo običajno Javno tombolo prvo nedeljo v juliju Prosi vsa tukajšnja humanitarna društva, da bi svoje prireditve uredila tako, da bi Jih ne bilo dvole aM več isti dan. ker bi bilo to vsem v škodo e_ Prijave za rentnlno za 1. 1933 Je treba vložiti prt davčni upravi r Celju do 15. februarja. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Torek, 17.: Strast od bresti. B-Sreda. 18.: Carjevi? Aleksej. Sreda. Četrtek. 19.: Voda. C. Petek, 20-: Zaprto- OPERA Začetek ob 20. Torek, 17.: Pri belem konji čira. D. Sreda, 18.: Nižava. A. Četrtek. 19.: Adel in Mara B-Petek, 20-: Zaprto- * Po večtedenskem presledka ee ponovi drevi drama »Strast pod bresti«, ki nam slika življenje ameriških farmariev. Ker je to poslednja predstava tega dela v letošnji sezoni, še prav posebej opozarjamo nanjo. Vrš! se za red B. Drama pripravlja naslednja dela: Berk»-ley: »Dopust na Francoskem« v režiji proL Šesta, Marcel Pagnol in Paul Nivoix: »Slava tn njeni mešetarji« v režifi g. Skrbinška, Jeats: »Gospa Cathleena« in Maeterlinck: »Zadoščenje« v režiji g. Debevca. Prvi abonma operete »Pri belem konjičku« bo drevi v običajni zasedbi za red D-Sicer veljajo običajne operne rene. Opera pripravlja za tekoči repertoar naslednja dela: V delno novi zasedbi se bo na«. Koncem prihodnjega tedna bo premi^ ra Gotovčeve opere »Morana« in prve dni februarja bo krstna predstava Šantlove operete »Blejski zvon«. Dalje se pripravlja baletni večer, ki ga študira plesni par Pia in Pina Mlakar z našim ansamblom in z mladino, ter opera »Samson in Dalila«. Plesalca Pia in Pino Mlakar ponovita v ponedeljek v operi svoi plesni koncert ki te imel jeseni v Ljubljani senzacionalen uspeh. Zelje po ponovitvi tega plesnega koncerta so tako številne, da se čuti unrava Narodnega giedališča dolžna, omogoč:ti reprizo. Cene 90 koncertne, vstopnice od danes dalje ▼ nredprodaji v dnevni blagajni opernega gledališča. + MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Torek. 17.: Nevihta, a Sreda. 18.: Zaprto. Četrtek, 19.: Spreobrnitev Ferdinanda Pv> štore- Prvič v sezoni. Jf- Ti gledališča. »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. izvrstna komedija češkega pisatelja Františka Langerja. ki ie lani dosegla popoln uspeh po veeh večjih krajih, se uprizori prvič letoe 19 t. m. Režira J Kovič ki igra tudi elavno uloso Ferdinanda. — »Celjski grofje«, najprivlafneiša letošnja dramska predstava, se bo uprizorila 21. t. m. kot prva letošnja delavska predstava — »Grof'ca Marica«. popularna Kalmanova opereta se bo Donovila po štiriletnem presledku zopet prihodnje dni Režira K. Bachmann, zasedba bo večinoma nova. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Številke za ^označbo kraja pomenijo: l Ca« opazovanja 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4 relat'/na vlaga v %. 5 smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin 8 padavine » mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo 16. januarja Ljubljana 7, 759 2, _2.8 90. NE1, 10. 5.5 sneg; Ljubljana 13. 756.6, -1 4, 92 Wl. 10, Maribor 7. 758 8. —3.0. 90. mimo, 10. 10, sneg; Zagreto 7, 759.3. -3.0; 90. E1 10 40 sneg; Beograd 7, 759.1, -5.0, 70, N6 S. Sarajevo 7, 759 g -3 0 90. ENE4 6. —, —; Skoplje 7 762.9 1.0. 90. mirno 10. —; Split 7, 755.3. 7.0 90 NW10 10 26 0 de«; Knmbor 7, 756.9. 10. 70. E4 9. 0.2 de«; Rab 7 766.S, 2.0 90. SSWf5. 10 6.0. dež; Via 7. 752.1, 9.0. 90, ESE 18, 10. 22 0. dež. Temperatura* LJubljana —1.4, —3.2; Maribor —16. -3.0; Zagreb —, —3 0; Beograd _, _7; Sarajevo —, —4.0; Skonlje 4.0. 1.0; Split 10. 6.0; Kumbor —, 9.0; Rab —, 2.0; Vi« 7.0. Sonce vzhaja ob 7.30, zahaja ob 16.45. Losa Tshaja ob 38.1, aehaja. ob 9.52. S P R Al! Je združitev Ilirije in Primorja zdrav pojav ? 2o dolgo m športne L^bljane tako razgibalo kot zadnjšh H &/&„ ko so se pričele vse glasnejše Ln jasnejše širiti govorice, da se. v na&h vodikih klubih, Iliriji in Primorju, kujejo važitii in skoraj neverjetni naprti o fuziji ob^n klubov. Dolgo dobo let sta ta dva klufya živela tn životarila in izgubljala, uživala simpatije in antipatije ljubljanske«/! športnega občinstva in skoraj v nobeni panogi ni bilo prireditve, kjer njuni zastopnika ne bi bili bolj ali manj resno fcpčiM drug ob drugega. Vsakemu takemu. »trčenj-u« je sledil nato dolgotrajen otirvev za kavarniškimi in pozneje zelenima mizami ter tudi po naših rubrikah, športni uspehi so bri
  • ?osk!h brezposelnih d^av^v. Spričo tf«ra m'sliio francoski list', resnično Število brezposelnih v Franciji preko enega milijona ljudi. = Urejevanje pristanišč v severni Dal. roaciji. Iz Petrčana poročajo, da se bo ta ni v najkrajšem času začelo graditi novo pristanišče. V to svrho je direkc pomorskega prometa že odobrila kredit v znesku 200.000 Din. V zadnjem času so bile urejene obale v raznih naših primorskih mestih v okolici Zadra, kakor v Dikiu, Bibi-nju, Sutcm'ščici in Lukoranu. a v Suko-šanu je bilo zgrajeno čisto novo pristanišče. Po načrtu bi se morala letos urediti tudi obala v Novem gradu. _ Davčno predavanje. Zb-arnični zavod za pospeševanje obrti priredi v petek 20. t. m. ob 20 v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Predaval bo zbornični konzu-lent g. Žagar. Zavod vabii interesente, da se predavanja udeleže. = Sadni sejem v Ljubljani. Na splošno željo obiskovalcev sadnega sejtma, ki ga :e priredila Kmetijska družba v prostorih bivše Narodne kavarne t Ljubljani, ee bo sejem podaljšal še za p-n dan. Sejem se br» zaključil danes „ m. ob 18. Cene sadču so ostale neizpremenjene, to je od 2 Din do 4.50 Din za kg. Na razpolago so še: prvovrstni mošančka-rji, bobovoi, renete ananas itd Sadje se oddaja v zabojih (ame riških 'n jugoslovenskih od 18 do 35 kg) pa tudi na drobno. = Kožni sejem bo 23. t. m. v prostorih velesejma v Ljubljani. Kot kupci so najavljeni domači in tuoi interesenti. Kože vseh vrst divjadd sprejema ,Divja koža«, Ljubljana, velesejem, do 21. t. m. Oddaja zakupa restavracije na postaji Konjic bo po ofertni licitaciji 3. februarja pr; dirokciji državnih železnic v Sarajevu. Pogoji v Zbornici TOI v Ljubbani. = Prodaja oblek. 28 februarja bo pri upravi policije v Zagrebu licitacija glede prodaje starih ponošenih oblek policj-ske straže. Pogoji v Zbornici TOI v Ljui* Ijani. Borze 16. januarja. Na ljubljanski borzi so popustile devize na Amsterdam, Pariz in Tnst, medtem ko so se malo dviimili Berlin, London in New-yorku. Druso neizpremenjeno. V privatnem kliriniru se je avstrijski šil ns zaključeval po 9- — 9.15 Din. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalie popuščala. Zaključke ima: za kaso po 207 50 in 210 in za februar po 203. Blaira sta bila rvrstejša. 7®'o Blair je imel zakliučka po 36 50 in 37.50. 8'/« Blair pa po 30.25 in 40. Trbovlje so bile zaključene po 140. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2312.07 _ 2323.43, Berlin 1365 69—1376 49. Bruselj 797.74 do 801.68, Curih 1108 35—1113.85 London 192.92—194.52. Newyork ček 5737.42 do 5665 68, Pariz 224 71 — 225 83, Praea 57G5.GS. Pariz 224 71 — 225.83. Prana 170 45—171.31. Trst 294.35—296.75. Zagreb. Amsterdam 2312 07 _ 2323.43, Berlin 1365.69 — 1376.49, Bruselj 197.74 do 801.68, London 192.92 _ 194.52, Milan 295.33 do 297.75. NevvTork kabel 5759.42 — 5787-68. ček 5737.42 — 5765.68. Pariz 224.71—171.31, Pra0 den., Trbovlie 140 — 155: bančne vrednote: Privilegirana agrarna 219 — 222. Beograd. 70/o investicijsko zaključek 48.50, 4V» agrarne 24 — 25. 6"'» beglučke zakliu-ček 32.50. V0jna škoda oromptna 202 — 208, za februar zaključek 200, 7Vo Blair 36 — 37. Privil. agrarna zaključka 222 in 223. Dunaj. Duna-Cava-Jadran 1372. StaatfvM-senbahnge-s. 15.65, Trbovlje 20.75. Alpine-Montan. 12.95. Slagov«»a tržišča ŽITO + Chieago. 16. anuarja. Začetni tečaji: Pšenica: za mare 47-50. za mai 47.405. za julii 48.50: turščica: za marc 27. za maj 28.25; oves: za marc 17.25; rž: za marc 25.405. za mai 24.675. + Winnipe?. 16 ismu*ria. Začetni tečaji: Pšenica: za januar 45.405. za mai 46.25. za iul'i 47-50 v _ m + Ljubljanska borza (16. t m ) Tendenca za žito čvrsta Nudi se pšenica (slovenska postaja, nilev. tarifa, plač. v 30 dneh): baška. 76 kg oo 250 - 252.50: baška. 77'73 kg po 257-50 _ 260: baška. 79/80 ks 265 do 267-50: koruza: (slov postaia. mlev tarifa): baška, času primemo suha oo 100 do 102.50. za ianuar 102.50 - 105. za febniar 105 _ 107.50: moka (slovenska DO*taia): jO« 375 — 385: banatska jO' 385 - 395. + Novosadska blagovna lw>rza (16 t. m.1 Tendenca za turščico čvrsta za ostalo čvrsta. Prometa ie bilo 56 vagonov — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednie- in eomiebaška potiska 200 — 205: okolica Sombor 197.50 - 202 50: ladja Tisa 205 do 207.50; gorniebaška 195 _ 200: sremska 200 — 202.50: iužnobanatska 195 do 197.50 Tnrščica: baška in sremska. garantirana 58 — 60; za marc. april, mai 75 do 80: banatska 56 — 58: ba5ka in »remska sršena ^3 — 65: banatska sušena 59 — 61-Moka: baška fn hana?=ka in »0t?< 315 - 330: >2« 295 310- »5« 275 - 205: »6« 225 - 250. »7« 160 _ 170 »8« 82- 85 Ječmen: bašk: fn srem«ki 64'6" kg 90 "'o 95; pomladni. 66'67 102 _ 107 50. _ = baška 125 - 127 50 Otr«hi- bnSki iti er~m-ski. v jutastih vrečah - 62: banatskl. v iutastih vrečah 58 — 60 FiM? bflSki b»»lf 115 — 120. — Dne 14. t. m. borza ne bo poslovala. *TV!V\ 4- Sejem v Karlovcu (13 t. m ). Cene svinjam so se nekoliko znižale Za ke *ive teže so se trgovali voli 3 do 5, krave 2 do 3, junica 4 do 4.50, svinje a do 9 Din. SambrUd skok t daljavo 74 m Dejansko krščanstvo na Angleškem Magistrat v Chicagu je sklenil plačevati svoje uradmštvo namestu z banKovci z Dom, proti katerim oddajajo trgovci uradništvu potrebna živila. Na podlagi predloženih bonov se odtegujejo trgovcem mestne davščine in dajatve Džehol Novi spopadi med Japonci in Kitajc. v oeželi Džehol ogražajo številne umetniške in kulturno-zgodovinske spomenike neprecenljive vrednosti. Sem spada zlasti mesto Džebol, ki Je nastalo nekoč na povelje mandžurskih cesarjev kot njih poletna rezidenca. Leži ob reki Džehoiu severno vzhodno od Pekinga. Do začetka 18. stoletja je bila tu neoblju-dena puščava, ko je pa mesto že stalo, se je v nekoliko letih vsa krajina spremenila v paradšž. Toda s jaj in krasota nista trajala dolgo, že okolu 1. 1850. je bilo tu vse v polnem razpadu. Ostala pa sta čar in vabljivost neminljivega kulturnega dejanja. Po legi je Džehoi še danes eno najkras-nejših mest na svetu. Sredi zelene planjave se sveMjo vsepovsod zgradbe palač in svetišč. ,4'ore s krasnimi obrisi zaključujejo v j/rmercu razdalji pokrajino Cesarji iz dinastije Mandžu so bili pobožni kakor njih prednifki in tako so tudi svojo poletno rezidenco postavili pod varstvo bogov. Cesar Kangsl. ki je bdi pravi ustanovitelj Džehola. je mesto m okolico posejal s svetišči gradovi. palačami in prebogatimi parki. Ni čudno, da je neki francoski m £.i-onar ob pričetku 19 stoletja nazvai Džehol »kitajski Fontainebleau« Najlepši un.etnišk: spomenik Džehola je svetišče Potala s svojim samostanom v tihem Levjem dolu. Med malimi, na pol razpadlimi hišicam* v tibetskem slogu kjer ie stanovalo nekoč 850 lam za svetiščno službo, se dviga mogočno stopnišče proti jedru vsega gradbenega kompleksa. Sredi samo- stana kipt v zrak glavno svetišče — 6e ni v tem času ko to pišemo, postalo že žrtev granat in se spremenilo v pepel. Kajti svetišče je vse iz lesa, iz čudovito obdelanega, fantastično okrašenega lesa. Svetišče. Potala je eno najlepših na Kitajskem. L. 1930. so pričeli pod vodstvom Svena HecJina izdelovati povsem točen posnetek za Ameriko, kjer bo ena glavnih atrakcij na chicaški svetovni razstavi. S svetiščnega ozidja, ploščadi in posnofiov je diven razgled po Levjem dolu z njegovimi hišami, pagodami in stolpiči. A vsepovsod te spremlja občutek žalosti nad minljivostjo vsega posvetnega, vsepovsod zadene š ob razpad in uničenje. Stavbe gnijejo in v čedalje hitrejšem tempu izginjajo iz njih nešteti drobni umetniški predmeti, ki so jih dve stoletji skrbno čuvali. Vojaki, ki bi jih moraJii srtraJati, jih sami kradejo in prodajajo verižnikom z umetniško robo. z lesenimi stenami ir tramovi kurijo svoje taboriščne ognje. Tako izginja to pravljično mesto, ki je videlo v svoji preteklosti toliko najlepših idil, a tudi najbolj krvavih epizod. Tu je cesar Kienlung žaloval za svojo umrlo že-no Mahijo tako silno, da je bil slep za vse. kar se je godilo okoli njega Ln da je vsa država zapadala slabemu gospodarstvu in korupciji Na »Otoku srečnih« se je odigrala ljube.-enska idila cesarja Hiakinga do Vange. žene nekega rokodelca. Tišina vlada nad iemi ostanki in nemirnimi priča mi nekdanji? silovitih umetniških stremljenj, vel:kih političnih dogajanj, krvavih intrig ljubezenskih dogodivščin in strast ne vdanosti narave. Kakšen bo Džehol čee nekoliko let ali mesecev? Kdo ve! Vodstvo angleške cerkve v Londonu je poiskalo 250 najrevnejših družin, katere bo skozi vso zimo preskrbljalo z gorivom Elektroni na predpisanih poteh Zvezdno nebo v daljnogledu elektronskem Katodni žarki, ki imajo v današnjem življenju že tako velik pomen, so le delci negativne elektrike, tako zvani elektroni, ki letijo sikozi prostor. S sistematičnimi raziskovanji so dognali že nekatero skrivnost teh žarkov in strokovnjak j m po mili volji lahko določi proge, ki so za njegove trenutne potrebe najpripravnejše. Z električnimi in mpgnetskimi polji se dado namreč spraviti že v naprej določene krožne, spiralne, t>arabolne in druge proge elektronov nič nečuvenega. Tudi pospeš tev in zadrževanje elektronskih žarkov, zožitev ali razpršitev njih snopov ni nič nemogočega, znanost, ki se s temi stvarmi bavi, pa se imenuje v analogiji s svetlobno optiko elektronska optika. Med lastnostmi elektronskih in svetlobnih žarkov so namreč nekatere zanimive podrobnosti. Seveda je stanje elektronske optike v primeri s svetlobno optiko danes še precej začetno, saj je razmeroma kratka doba. cd kar elektronske žarnice spioh poznamo, in saj nimamo niti čutila, ki bi nam jih omogočala dojemati kakor svetlobo. Pomagati sd moramo z žarilnimi zaslo- ni in fotografskimi ploščami ter delati poskuse v brezzračnem prostoru, kajti zrak zadržuje elektronske žarke tako kakor gosta megla svetlobo. Po drugi strani pa imamo že »elektronske leče«, ki nam omogočajo slikanje elektronskih virov in celo njih povečavo. Te leče, ki nimajo s svetlobnimi lečami seveda nobenega posebnega opravka, so posebne magnetske tuljave ali električni kondenzatorji. Tako imamo danes celo »elektronske drobnoglede« in »daljnoglede«, ki nam točno kažejo izžarevanje elektronov iz posameznih točk, njih razdelitev ln spremembe. V zadnjem času 82 bavijo učenjaki z mislijo, da bi z »elektronskim daljnogledom« opazovali zvezdno nebo. To bi moralo biti zelo zanimivo, saj verno, da izžarevajo zvezde elektrone in da je teh vse svetovno prostorje polno. Polarni sij ni nič drugega nego pojav elektronskega izžarevanja. Velika ovira pa je to, d?, zahteva opazovanje elektronov brezzračni prostor in bo treba torej še marsikterega velikega Izuma, da pridemo z elektronskimi daljnogledi do elektronov iz zvezd. Chicago plačuje z boni namestu z denarjem ANEKDOTA »Od kod poznate pesnika, Iskra?« J« vprašal neki urednik nekega pisatelja. >Ah srečala sva se pogosto v uredniškem košu«, se Je glasil odgovor. Vsak dan ena Miss Spooner Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah^_ Gorovje na dnu morja Nedavno se je vrnila v Rusijo odprava, ki jo je posla, v Tihi ocean Hidrološki zavod v Moskvi. Ekspedicija je bila razdeljena na tri dele. Prvi je raziskoval v japonskih vodah. drugi v Ohotskem morju in tretji v Beringovi cesti. V Japonskem morju je odprava odkril* v precejšnji globini svojevrsten niz koranih čeri. ki merijo v premeru 2.10 m. Ekspedioija, ka je poslovala v Ohotskem morju, je dognala, da so se tla tamkaj močno spremenila. Nekatera mesta, ki so bila poprej k-cmaj par sto metrov globoka, so se znatno poglobila in morsko dno se je pogieznilo mestoma do 1000 in več m globoko. Senzacionalno je učinkovala ugotovitev, da ee na morskem dnu ustvarja novo gorovje l znatni mi grebeni. Dvakratni zasilni pristanek na poletu k porodnici K porodniški postelji bolgarske kraljice Ivane, ki je pred dnevi povila hčerko, 6ta bila pozvane dva ginekologa iz Stuttgarta, profesorja dr Maver in dr. Baltzer. Letalo, s katerim sta "potovala v Sofijo, pa je moralo med poletom dvakrat zasilno pristati. Pri Korneuburgu sta morala specialista izstopiti. Na Dunaju sta najela aerophn Junkersovaga tipa, a tudi to letalo je imelo defekt na mad-žarski meji, tako da sta morala zdravnika izstopiti in se po najkrajši poti vrniti na Dunaj, od koder sta nadaljevala pot v Sofijo z ekspresnim vlakom. Prof. KuKk organizira novo odpravo, ki naj bi poiskala 1. 1908. v severovzhodni Sibiriji padli meteor. V skoraj neobljudeni pokrajini tega dela Sibirije je prof. Kulik že osnoval izhodiščno taborišče, od koder bo vodil svoja raziskovanja. Meteorlt, za katerega tu gre, Je naj-ogromnejši, kar jih je v zgodovinski dobi treščilo na zemljo. Znani so nam sicer še drugi primeri, da se je zemlja »seznanila« z izpodnebniki prav neverjetne velikosti, a vendar se ne morejo niti od daleč primerjati z meteorjem, ki je padel 30. junija 1908. nanjo. V Bacubintu v Mehiki so dvignili n. pr. 50 000 kg težak železni me-teorit. v Canon Diabu v Orizoni je silen meteor izvrtal v zemljo 130 m široko žrelo, a niti ta velikan ne vzdrži primere z navedenim s:birskim meteorjem, ki je treščil na zemljo v bližini reke Tunguske. Prof. Kulik ki se že dolgo bavi s tem meteorjem. je zbral o njem zelo zanimive podatke. Po odklonu magnetne igle je na veliki prejšnji odpravi ugotovil, da tehta glavni drobec, ki se Je za ril več sto metrov v zemljo, najmanj pol milijona ton. Padec meteorja Je povzročil takšen zračni pritisk, da so ga zabeležili aparati še na tisoče in tisoče kilometrov daleč na angleški obali. Na površini 1000 kv. km je pritisk posekal ta uničil vse gozdove, grom so sFšali še na 2000 km dalje, sunek pa so zabeležili seizmografi še v osrčju Evrope. Vpadno ozemje Je še danes po toliko letih ožgana puščava, žareče mase in pritisk je uničil neštevilno ptic, gozdnih in drugih ž.vali. Ker se je glavna masa zarila v zemljo, je nastalo %'eč kilometrov široko žrelo, okrog katerega se kopičijo 30 do 40 m visoki zemeljski skladi, še danes ne vemo koliko človeških žrtev je morda zahtevala ta katastrofa Mogoče nobene, kajti to ozemlje je drugače neobljudeno. če bi se zgodilo kje v Svropi ali nad kakšnim ameriškim velemestom- si vse grozote ne moremo niti predstavljati. Zahtevala bi lahko milijone človečkih življenj in nobena katastrofa kar jih je človeštvo doživelo, se ne bi mogla primerjati ž njo. Tako so ji prisostvovali samo posamezni sibirski kmetje mnogo kilometrov od. vpadne točke. Moskovska akademija znanosti je organizirala že več ekspedicij, ki naj bi natančno preiskali to ozemlje in proučili, dali bi bilo mogoče dospeti do glavne mase metieora pod zemeljsko površ;no. <5e M bilo to mogoče, tedaj bi vsa ta gmota z milijoni kilogramov najboljše kovine predstavljala neprecenljivo vrednost. To stvar bo proučila tudi epspedicija prof. Kulika, ki je v ta namen prva res dobro opremljena ln organizirana. Zato je razumljivo, da pričakujejo z nestrpnostjo njenih poročil ne samo znanstveni, temveč tuli gospodarski krogi „Neoborožena" Nemčija na morju V Kielu so pravkar spustili v morje najnovejšo nemško oklopno Križarko »Deutsch-land«. V ozadju vidimo drugo sllčno križarko »Karlsruhe«. Nova križarka bo nastopila prvo vožnjo 18. Januarja in je oborožena z 28 cm topovi Hvostekova kflnika se zapre Z Dunaja poročajo, da >e sklenil internist dr. Hvostek, vodja Tretje klinike na Dunaju, ki je bil zadnje čase na dopustu, ostaviti kliniko in opusMi svoje stanovanje na Dunaj ter se naseliliti na Koroškem Klinika dr Hvosteka. katere vodstvo je zdaj začasno prevzel dr. Sattke. je bila zlasti pred vojmo dobro zana medicinskemu neraščaju iz balkanskih držav, ki je tam študiral. Likvidacija klinike je predvidena za poletni semester. Železniška nesreča pri Bukarešti Pošten slepar GraSki odvetnik dr. Hermanu Fucbs « je prijavil ondotnemu državnemu pravA-ništvu, da je poneveril v zadnjih mesecih 30.000 šilingov denarja svojih klijentov. Oblast ga zaenkrat ni zaprla, pač pa ga jc postavila pod nadzorstvo. Potres na Angleškem V Manohestru in Lancashirea so te dni imeli precej močan potres, ka sicer ni napravil velike škode, pač pa je silno ostra-šil ljudi, k; so takoj po prvem sunku zbežali iz hiš na trge, od kod*-r pa so 6e po kratkem času vrnili v svoja stanovanja. Čiščenje severnega kolodvora v Bukarešti, kjer je pred dnevi zavozil brzi vlak v osebni vlak in zdrobil pet vagonov ter zahteval 20 žrtev »To pa izborno tekne, Urška! Ali si dobila recept v kuharski knjigi?« »Ne — včeraj med koncertom sem slišala, kako ga je narekovala neka dama za menoj svoji prijateljici.« Miss Spooner umrla V Londonu je te dnu podlegla hripi mana angleška letalka miss Spooner, edina angleška poklicna letaOka, ki se je izkazala tudi pri evropskih krožnih poletih. .Mjse Spooner se je posvetila letalstvu šele L 1927. Napredovala je naglo in ie L 1928 je dobila pri neki angleški letalski tekmi za kraljevi pokali tretjo nagrado. Leta 1929 ee je prvič udeležila evropskega krožnega poleta m dobila nagrado. V februarju 1930 je podvzela letalski podvig v Afriko. Po tem činu jo je proglasila angleška letalska zvezi za svetovno šampi-onko v letalsk' stroki. Se i«to leto se je z uspehom udejstvova-la v evropskem krožnem po'etu. Pozneje je imela nesrečo. Vsak poskus za novo trofejo se ji je izjalovil. Ko je skušala decembra 1930 leteti iz Kapskega mesta v London, je njeno letalo padlo v morje. Miss Sponner se je rešila s plavanjem Po tem dogodku ni več imela poguma, da bi tvegala večje poJete. Le v minulem polet ju s>e je zopet hotela udeležiti krožnega poleta po Evropi. De-fedetu v motorju pa ji je prepreči!' namero. Prepričana, da je tu po sredi sabotaža, je rajši odpovedala udeležbo rn se po tehnično fii;ajno prestani preizkusni' sploh ni pojavila pri startu. Birger Ruud, izvrstni norveški smučar je nedavno skočil s skakalnice Hans Heinz v Rudogorju na daljavo 74 m in prekosil dosedanji rekord za cel meter Sibirski meteor Zaril se je več sto metrov v zemljo in tehta pol milijona ton P. Rosenhayn: 2 Štiri prigode Joeja Jenkinsa Gospod Malterre je vzel iz žepa vizitko, zapisal nanjo nekaj besed in jo podal detektivu, ki jo je pazljivo prebral itn jo nato skrbno spravil v listnioo. »Hvala vam.«c »Do svidenja ob sedmih.« »Prišel bom točno.« Vrata so se zaprla za prišlecem. Detektiv je vstal, se oblekel in čez nekaj minut tudi sam zapustil hišo.--- Ura je pravkar bila sedem, ko je gospod Malterre zapustil svojo pisarno in stopil na ulico. Daleč na okoli ni bik) videti ne Joeja Jenkmsa ne njegovega avtomobila. Gospod Malterre je počasi korakal po pločniku m hotel pravkar kreniti čez cesto, da bi prišel na most čez Seino, ko je zagledal dozdevno hudo pijanega delavca, ki je kolovratil naravnost proti njemu. Za las je manjkalo, da se ni zaletel vanj. Že se je hotel lokoma ogniti pijanca, ko je ta šepnil: »Zavijte na levo dkoli vogala in sedite tam v avtomobil. Šofer je moj pomočnik. Peljal vas bo domov. Počakajte me; takoj pridem za vami. Podvizajte se, ker vas zasledujejo.« Ves začuden se je gospod Malterre ozrl za domnevnim pijanoem. ki je pa že klobuštral svojo pot. Saj to je bil glas gospoda Jenkmsa! Pogledal je v levo stransko ulico; res, tam je stal avtomobil. Krenil je proti njemu. Šofer ga ni pozdravil, le šepnili je, tako da ni bilo Bioči opaziti gibanja njegovih ustnic: »Ali ste vi gospod Malterre?« »Da.« »Hitro v voz.« Ko ie gospod Malterre postavil nogo na stopalo, je voz 2e potegnil. Pogledal je skozi okence v zadnji steni m Videl pijanega delavca, kako je stal nedaleč od avtomobila sredi ceste. Zdelo se je, da le trudoma lovi ravnotežje; pri tem je vzdigoval zdaj to, zdaj ono nogo. Neki mož je urno pritekel v tisto stran, kamor je vozil avtomobil; videti je bik), kakor da bi ga zasledoval. * Naključje ali namen? Pijanec se je opotekel proti njemu, tztegnil nogo, kakor da bi se hotel ujeti — in zdajci se je neznanec spotaknil in telebnil na tla, kakor je bil dolg in širok. Cez četrt ure je avtomobil obstal pri Maillotovih vratih. Šofer je stopil iz voza. in odprl vratca, rekoč: »Gospod Jenkins vas prosi, da bi tu izstopili, gospod Malterre. Pojdite kar počasi proti domu. Ne bojte se, jaz vam bom za petami.« Preiskovalni sodnik je zložno krenil po aveniji navzgor in prešel Parmentierjevo in Sablonvillsko ulico, ne da bi se bilo kaj zgodilo. Zdaj pa zdaj se je ozrl; in res je videl, da vozi avtomobil počasi za njim Na Plače du Marche se je bila zbrala gneča ljudi. Neki mož je delil posebne izdaje. Gospod Malterre je vzel enega izmed listov, ga razgrnil m prebledel, ko je bral besede: »Še en dan, gospod Malterre!« A v tem je bil že pred svojo hišo. Sluga ga je čakal med vrah. Komaj sta stopila v hišo, je rezko zapel električni zvonec. Sluga je odprl; na pragu je stal pismonoša, ki pa - čudna rec! - ni bil prinesel pošte. Namestuteodgovora se je pismonoša tiho zasmejal, vzel čepico z glave in pogledal gospodu Malterru v obraz Ta s. je dozdevnega pismonošo bliže ogledal in nehote vzkliknil od presenečenja: »Gospod Jenlcms!« . , , • »Da, jaz sem. Pojdite mirno v svojo sobo, gospod Malterre m ne menite se zame. Ce bi me potrebovali, bom takoj pn vas. Za vse slučaje vzemite ta samokres.« . . Gospod Malterre je šel v svoje prostore v prvem nadstropju m sedel k večerji. Nič se ni ganik>. Ko je povecerjal, se je po stan navadi umaknM v delovno sobo. SpustfvS! oknfce, ki so tekle znnai okna v posebnem utoru, je sedel za pisalno mizo m se kmalu zatopil v svoje spise. . Morda je delal že uro ali deli, ko se mu je zazdeJo, kakor da bi nekdo vlekel oknwne latve vsaksebi. Prisluhnil je, po bliskovito obrnil glavo in zagledal istd bledi obraz kakor snoči, ki ga le mmio in ostro opazoval. Hitro je izdrl samokres, a v tem je obraz izjrn<; Sprožil je. Nato je planil k oknu, ga odprl in potegnil okmco kviSKu, ničesar ni bilo videti. Skočil je na hodnik ta zagledal gospoda Jenkinsa, ki je z največjo naglico hitel v drugo nadstropje. Gospod Malterre je stekel za njim in videl, kako je detektiv plaanl na balkon in z električno svetilko preiskal vse podrobnosti. »Tuje bil,« je tiho vzkliknil in pokazal na ograjo balkona. Gospod Malterre je pogledal natančneje m v svoje začudenje spoznal velik zelezen kavelj, ki je visel na ograji. H kavlju je bila privezana vrv, ki je segala malone do tal in se je v vetru tiho zibala sem ter tja. * »Ta kavelj je vrgel s tal na ograjo balkona,« je pojasnil detektiv, »nato je pa po vrvi splezal kvišku. Vražji lučaj! Komur se je to posrečilo, mora biti nenavadno spreten človek, bržkone kak bivši žongler ali kaj podobnega. Tudi druga znamenja kažejo ia to. Kakor vidike, je kavelj ovit, tako da ni prav nič zaropotal, ko je priletel na ograjo. Nepridiprav se je vzpel po vrvi, se pdka^l pri vašem oknu in hitro splezal dalje. Nato se je ustavil, s tem, da se je uprl noge v zgornji okenski napušč; kakor vidim, imajo vasa okna nekakšen gotski pristrešek. Med balkonom in zgornjim okenskim napuščem se je potem nekaj časa držal, kar ni bilo težko. Konec vrvi, ki je visel dol, je potegnil za seboj. Ko je videl, da ste spodaj, se je nato spustil do vašega okna, zlezel v sobo, se polastil uradnih spisov in vam položil grozilni list na mizo. Potem se je vrnil na svoje mesto nad oknom in mirno počakal, da se je spodaj vse pomirilo. Nato se je dokončno spustil dol.« Preiskovalni sodnik je pogledal v globino m zmajal z glavo. Sokolstvo Naraščaj se vzgaja sam | Po zgledu mnogih drugih sokolskih dru- iltev si ie tud: Sokol 11. ustanovil vadi- ieljski zbor moškega naraščaja, ki_ je pokazal v minilem letu prav živahno in smotrno sokolsko delovanje v tehničnem m prosvetnem pogledu. Obračun je polagal naraščaj v petek s svojim prvim občnim rborom, katerega se je udeležil obojni naraščaj polnoštevilno. Predsednik narascaj-nik Hrvoje Brnčič je pozdravil podstaro-sto br. Štruklja in ostale brate in sestre, ledrnato je orisal sedanji položaj m[adl.ne to podal smernice, po katerih bo hodila sokol ska mladina v bodoče. Ko je še pre-dital program dela sokolskega naraščaja v bodočem letu. so sledila poročila posameznih funkcionarjev naraščajskega vadi teljskega zbora. . ., Iz tajniškega j^oročila narasčajni/:a Krajgerja posnemamo, da se je ustanovil naraščajski vaditeljski zhor 10 marca 1932 pod vodstvom vaditelja br. Hermana Ke-bra Odbor je tvorilo 8 namščajnikov, ki ao se bavili s prosveto, tajništvom, vodstvom. statistiko itd Imel je 1/ rednih m 3 izredno sejo Poročilo o udeležbah je podal naraščajnik Vitek. Moški naraščaj je TOdel val pri vseh društvenih prireditvah, na župnem zletu in na IX. vsesokolskem zletu v Pragi. Prosvetno delo, o katerem je poročal naT. Prochazka je bilo zelo pestro in zadovoljivo Ves moški naraščaj je bil naročen na naraščajsko glasilo »So-količa« Predavanj je bilo 8, nagovorov 21 tn 1 debatni večer. Naraščaj se poslužuj-tudi društvene strokovne knjižnice m se tako tehnično izobrazuje in izpopolnjuje. Smučarski odsek, ki ga vodi narašcajnik Dolhar šteje 30 naraščajnikov m se je osnoval v avgustu 1932. Iz statističnega poročila nar. Primožiča izvemo, da je vseh naraščajnikov 33. med katerimi jih redno telovadi 23 do 30 na uro. Telovadni obisk je bil največji pozimi m pomladi, dočim v poletnih mesecih upade. Pri predavanjih je bilo vednc navzoče do 100 sokolske mladine, pri vseh nagovorih pa nad 500. ..... * Na predlog br. Kebra je bila izrečena VZMN zaupnica, ki je bila soglasno odobrena Br Štrukelj je nato izrekel v imenu društvene uprave zahvalo naraščaju za požrtvovalno sokolsko delo ter ga bodril k nadaljnjemu delu. Predsedn:k nar. Brncic se je zahvalil govorniku, posebej pa bratom Kebru. Trčku in Horvatu, ki so vedno radevolje pomagali pri delu naraščaja v tehničnem ali prosvetnem pogledu, fri volitvah je b;l ponovno izvoljen za predsednika nar Brnčič, za podpredsednika pa Prochazka. Ko je bil še odobren program za poslovno dobo 1933 tn da se razširi delovanje VZMN rudi na ženski naraščaj, sta podala nekaj koristnih nasvetov se brata Keber in Stanič, nakar je nar. Brnčič zaključil prvi občni zbor. Želimo vr: lim naraščajnikom v novi poslovni dobi čim večjih uspehov in da bi zgledu naraščaja Sokola II sledila še vsa ostala so-kolska društva. Zdravo! one, kd jim je Sokolstvo vedno tim v peti. Volitve 90 potekle v redu. Starešina Sokola je zopet Dolenc Franc st., ki mu bodo pomagali pri vzvišenem delu mnogi novi bratje in sestre. Članarina znaša mesečnih 6 Din in vpisnina 4 Din. Pri slučajnostih sta bili izglasovani častni diplomi za br. podstarešno Zahrastnika in dr. Ranta, ki sta si pridobila za razvoj loškega Sokola neven1 jivih zaslug. S trikra>tn:m zdravo na Nj. Vis. prestolonaslndnika Petra je bila impozantna skupščina zaključena. Sokolsko društvo v Radečah je imelo 8. t. m, občni zbor. Po pozdravnem govoru starešine br. Hallerja Zaneta je podal svoje poročilo prosvetar br. Pečnik Ivan. Posebno živahno se je udej6tvovafl d Tematski odsek, ki je priredil 8 predstav na Sokol-skcm odru. Vršile so se akademije v proslavo 100 letnice Tvrša in uedinjenja. Tehnični odsek je pridno telovadil in s svojim nastopom doma in pr: prireditvah sosednjih društev pokazal svoje uspehe. Ravno tako se je posluževalo članstvo pridno društvene knjižnice, ki ima dokaj lepih knjig. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je društvo napredovalo kljub kri-Zii, a z neumornim delovanjem za 18.000 dinarjev. Tajniško poročilo navaja število rešenih dopisov in pa upravljanje, ki je bilo vseskozi vestno. Po poročilih se je vr- šila volitev nove uprave. Ker se je dosedanji zaslužni starešina odpovedal starešinstvu, je skupščna soglasno izvolila za starešino šolskega upravitelja Pecn^ka Ivana za njegovega namestnika br. Kuharja Zdravka. dosedanjega tajnika, za prosve-tarja Pavčičevo, učiteljico, za tajnika br. Premersteina, okrajnega podšumarja^ za blagajnika br. Reša. trgovca, za načelnika br Zahrastnika in za načelnico s. Zahrast-nikovo. Poleg teh so bili izvoljeni v odbor še drugi člani, ki so nam porok, da se bo tudi v tem letu Sokol najpovoljneje razvijal. Novi starešina se je za izvolitev in zaupanje zahvalil in pozval navzoče, da se v res pravi sokolski, bratski ljubezni lotijo dela in čim preje zgradijo svoj prepo-trebnj dom. Sokolsko društvo v Laškem Je imelo 7. t. m. svojo redno letno skupščino. Starosta brat dr. RoS je uvodno hvaležno omenjal vse dobrotvore, ki so na kakršenkoli način pripomogli k zgradbi enega najlepših So-kolskh domov v dravski banovini. Pri tej priliki so dali lep zgled nekateri tukajšnji posestniki, ki so votirali znatne prispevke za končno dograditev oziroma opremo doma. Sled'la so poročila posameznih funkcionarjev, ki so podala sliko o žilavem delovanju društva, katero strumno koraka no začrtani poti vzvišenih programatičnih ciljev. Ustaviti tega pohoda ne bodo mogle ne škofovske konference niti pastirski listi. Započeto delo bo nadaljeval, z malimi izjemami, dosedanji odbor, sestoječ iz bratov, ki so prežeti sokfelskega duha in ljubezni do naše skupne enotne domovine. Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Sokolsko društvo bo imelo glavno skupščino v četrtek ob 20. v telovadnici. Dnevni red je običajen. Samostojne predloge naj predlože člani danes in jutri od 19. ure dalje v pisarni. Iz Trbovelj t_ Obfni zbor pevskega druStva »Zvon« bo v četrtek 19. t. m. ob 20. v Sokol sketn domu. Vsi aktivni in podporni člani vabljeni! Iz Ptuja j_ Vodnikove knjige so prispele in naj jih 8'.ani dvignejo pn g. Mirku Ogorelcu, ravnatelju v pletarni, kjer naj obenem tudi poravnajo zaostalo lansko članarino. j__ Krožek mladih inteligentov v Ptuju. Nujnosti časa so se odzvali naši najmlajši v kulturni javnosM, ko so u6tanoviili sta-nov>?ko-strokovno ic narodno-kulturno organizacijo »Zveza mladih intelektualcev«. Organizacij« se razširja po vsej domovini. Tako se ie tudi v Ptuju v nedeljo zbrala mlada inteligenca na ustanovnem sestanku svojega krožka. Sestanek je vodil predsednik Zveze hrezmoselri učiteb Segala Pavle. Izvoljni predsednik Miran Kolšek. Kremp-Heva u'ioe 2, ter podpredsednic? MaHca Zorfičeva. Trsten jakova ulica 2. bosta dajala vsem nadalinie informacije. j— Ptujsko sodišče je imelo v pretek- ____i j- 1 iuj3ivv/ ouu-li"« ^ - --------, . t, ^^Tlk^fieloskesa Sokola tem letu obilo posle kar pričajo naslednje Glavna skupina Škofjeloškega soko. Opominjevalnih tožb je b*k> vl<^ ie vršila v četrtek zvečer v veliki dvora J » plačilnim poveljem se ic ■ »v----— - ni Sokolskega doma. Udeležba članstva je, bila nad vse lena. sai je prisostvovalo po membnemu zbo-ru več sto bratov m sester. S pozdravom na župna zastopnika br. Spi-carja in Tajnika načelnika Legata m vse navzoče jp otvoril zbor podstarosta br Vinko Zahrastnik Po sprejetju protestnih brzojavk zaradi napadov na Sokolstvo m preči ta n iu novo'etne poslanice SKJ so podali posamezni funkcionarji svo'« porona Br Berčič z« tajništvo in prosveto. br. Zebre za blagajno. br. Horvat za tehniško delo v društvu in knjižnico, br Košca za ledal'šk' in mladin-ki odsek, br. dr Rant za narodno-obrambni. socialni in zdravstveni odsek in br. Potočnik za upravni od bor, ki vod- gospodarstvo v Sokolu Delovanje društva ie bi o v preteklem letu zelo žilavo im razpredeno v vseh smereh. Uspešno so se uveljavi ial' tuH- smučarji, k' imajo svoj odsek, nadalje pevci pod vodstvom br Adamiča in orkester. Telesna vzgoja se je lepo skladala s prosvetnm delom Uprizorjenih je bilo 23 gledaliških predstav imeli smo predavanja akademiie. pevske nastope. 25 mlad'nskih popoldne-vov i dr — Skofja Loka je sodelovala pr župnem. okrožnih m društvenih -zletih, njeni telovadci so dosegli pri raznih tekmah (Bled. Kranj. Koroška Bela) prav častne uspehe. Instaliral se je tudi zvočni kino Gospodarstvo se je in se bo tudi v nadalje vršilo v znamenju največje štednje Vseh sokolskih prmadnisov je 533. med temi 417 članov in članic Pred volitvijo nove z. i« i iii i i f • - • r ' , .« oa 197 Beoatelnih tožib je bilo 51. drugih tožb v vrednost' od 125 do 6250 Din 1094, sporov za motenja posesti 10. drugih sporov pa 167 V izvršilnem postopanju je bilo vloženih 3275 predlogov za prisilne izvršbe. Izvršb z izterjavo denarnih kazni m pristojbin ie bilo 643. prisilnih vknjižb 871. prisilnih dražb nepremičnin 132, prisilnih uprav nepremičnin 11, rubežni +elesnih stvari 2369, na denarne terjatve 359 na izročitev telesnih stvari 6. prisilnih uprav obrti 1 Opravljenih pozitivnih rubežev je bilo 946. prisilnih prodaj 59, dražb posestev pa 22. Predlogov vo dosego dejanj in opustitev 14. v zavarovanje pa 7. Predlogov za izpraznitev stanovanj je bi'k> 5. Zapuščinskih obravnav je bilo 760, nezakonskih rojstev 381. V preklicnem postopanju je bilo popolnoma preklicanih 10. zaradi blaznosti ;n slaboumnosti 3. zaradi pijančevanja 1 zaradi zlorabe živčnih strupov 1 in zaradi zapravljivosti 13 Skrbstev je bilo 81 Zemljeknjižmih vlog je bilo 4373 pravnih pomoči 366. overovijenja podpsov 908. odpovednih postopanj zakupnih in najemnih stvari 24 splošnih stvari 420 upravnih stvari 482 komisijskih opravil Izven ur«da 196, poskusov poravnav pa 1200 j— Brezposelnost se množi OdkaT je bilo delavstvo tovarne »Petovia« odpuščeno, se že pozna brezposelnost v Ptuju ki ae vedno boli stopnjuje Do sedaj se jiih je prijavilo odseku za preskrbo 120: to so samo oni. ki so upoštevani po sedežu obra- lici Ptuja. S samo podporo se beda ne bo ublažila, .delavstvo r.oče del« in poštenega zaslužka za preskrbo rodbin. j— V naglici je pil salmijak, misleč da je žganje. Tovarniškega delavca Štefana Korošoa iz Budine je v noči na 13. t. m. zelo žejalo in si je hotel žejo pogasiti s požirkom žganj«. Segel je po steklenici, misleč da je v njej žganje. Napravil je krepak požirek in že tudi občutil pekoče bolečine v uatni duplnni in v požiralniku V steklenici je namreč brl salmijak. Se tisto noč se jc «nož napotil v ptujsko bolnico. * DOLENJSKE TOPLICE. Seveda so prejšnjo nedeljo tudi pri nas čitali pastirski list zoper Sokolstvo. Žaljiva poslanica pa je dosegla ravno nasprotni namen in bo pripadnike sokobke ideje potrdila v še boljšem in energičnejšem delu za sveto sokolsko stvar. Vplivala bo pač le n« neraz-sodneže, od katerih pa napredujoče Sokolstvo ne bo trpelo škode. Sicer p« sodimo da bi morali ravno višji krogi v prvi vrsti spoštovati zakone! Občni zbo' sokolskega društva se jc vršil v nedeljo 15 t. m. in se je tudi na njem ostro obsodil izpod cerkvenih krogov. GORNJI GRAD. V nedeljo popoldne se je vršilo v Sokolskem domu v Gornjem gradu predavanje g kapetana Zivojina Sta-nojeviča o kumanovski bitki. Po predavanju g. kapetana je g. Vekoslav Bučar s pomočjo skioptičnih slik prikazal lepote krajev, ki so bili v balkanski vojni osvobojeni izpod turškega jarma. Za zanimiva izvajanja se je obema predavateljema v imenu mnogoštevilnih navzočih zahvalil starosta gornjegrajskega Sokola g. dr Raik. LJUTOMER. Krajevni odbor Rdečega križ« je imel 8. t. m. v Sokolskem domu svojo zimsko prireditev. V paviljonih so sode'ovale članice Kola jugoslovenskih sester. Orkester glasbenega društva je zaigral pod vodstvom g. Zacherla nekaj uspelih glasbenih komadov, mladinski zbor Glasbene šole je pod vodstvom gdč Zacherlo-ve zapel več otroških pesnv ter žel zasluženo odobravanje. Gdč. Anica Huberjeva je podala z lepim glasom dve učinkoviti pesmi. g. Doberšek pa j« iskreno in lepo zapel dva Leharjeva speva Na koncu so ga. Miblova. gdč. Huberjeva in Vilerjeva ter g. Stopar zaigrali veselo enodejanko »Zmota« v splošno odobravanje. Občinstva je bilo precej, uspeh prireditve prav zadovoljiv. Krajevni odbor se prav toplo zahvaljuje vsem darovalcem in sodelujočim. Radio Torek 17. januarja LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: O glasbi in instrumentih (L. M. škerjanc). — 12.15: Radio kvartet. 13 Cas, rad .vart., borza. 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Nemščina. — 19: Človeška bivališča n. — 19.30: Sorica. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. _ 22: Cas, poročila, salonski kvintet. Sreda, 18 januarja. UITBUANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13- Cas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. _ 20: Prenos opere »Striženo — ko&enoc iz Zagreba. — 22.3t>: Cas. oročila- BEOGRAD 12.05- Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19: Plošče. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Lahka glasba. — 20: Prenos Baranovičeve opere >Str ženo — košenoc iz gledališča. — Lahka glasba. — PRAGA 19.05: Koncert godbe na pihala — 20- Prenos opere iz zagrebškega gledališča. — Lahka godba. - BRNO 19.30: Slušna igra. — 20: Prenos opere iz Zagreba. _ VARŠAVA 17: Za ljubitelje glasbe. — 18: Plesna glasba. — 20: Koncertni večer. _ 21: Klavirski koncert. — 22.15: Godba zb ples — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Koncert solistov. — 17: Orkester. — 19.35: Lisztov oratorij »Kristuse- — 21.50: Koncert orkestra. — BERLIN 20: Proslava državnega praznika. — Zabaven program. _ K5NIGSBERG 19.25: Koncert otroškega pevskega zbora. — 21: Opera. _ Zabaven program iz Berlina. - MCHLACKER 19.35: Orkester mandolin. _ 20: Prenos iz BerU-na. — 21: Brahmsova glasba. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Orkester balalajk. — 18-15: Pesmi. — 19.15: Vojaška godba. — 2030: Lahka glasba. — 21.45: Koncert tria. - 22.15: Ples. - RLM 17.30: Popoldanski koncert. — 20.45: Slušna igra. IŠČEMO rabljene, toda v dobrem stanju in popolnoma uporabljive ELEVATORJE višine 5 do 10 m, širine 150 do 250 mm, transportne vijake (Trans* portschnecken) premera 150 do 250 mm, transmisije, vertikalne in hori-contalne mline (Mahlgang) in slič-ne stroje za mletje poltrdega materijala v fino moko. 1914 Ponudbe na naslov »Elektrobos-na Jajce«. Zahvala S smrtno izgubo najinega nad vse ljubljenega sinčka-edinca za izkazano nama sočustvovanje in sožalje, izrekava tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najino najtoplejšo zahvalo. Bog plačaj! Huda jama, dne 15. Jan. 1933. Žalujoča: 1959 Ferdo in Mlci Babic. Oblastveno dovoljena 1957 Ker naša razprodaja manufakturnega blaga le še kratek čas traja, smo cene ponovno znižali, tako da je vsakomur mogoče kupiti za malo denarja dobro blago. Oblačilnica „ILIRIJA" LJUBLJANA, Mestni trg 17'L it"." » s*.-i *• "I" »KRISTAL« d. d. Maribor, podružnica v Ljubljani, Medvedova c. 38, ter njeno uradništvo in delavstvo javljata žalostno vest, da je njen dolgo-letn" Zaslužni poslovodja in njihov priljubljeni kolega in predstojnik, gospod Peter Favai danes dne 15. Januarja ob 17. popoldne preminil. Pogreb priljubljenega pokojnika bo v torek, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Kosovo polje 167 na pokopališče v Dravljah. Maribor-LjnblJana, dne 15. januarja 1933. društvene * uprave" "je sijajno izpregovoril I ta v Ptuju, vštevši tovarno »Petovi o«, ki br. Spicar, ki je do tal razgafLH in Obiral I obratuje na Bregu, H najbližje NAZNANILO Cenjeno obttnstvo vljudno obveščam da se nahaja moja Izdelovalnica perila ▼ Kočevju, Rožna ulica 256. Vsem cenjenim starim in novim naročnikom se vljudno priporoča 1956 HELENA SIBITZ-LOSER. vasi ▼ oko- I vagon 15 min desk III vrste rabim tekom 14 dni. Najnižje ponudb« na ing. Jos. Dedek, LJUBLJANA, Zibertova ul. 7-L, telef. 22-3'< 1945 ..JUTRU" Cene malim oglasom ........ h dopisovanja. rt*** bcted« Dut &— fw mikretna prt- ttolbina m Utf9 ali ta dajanj* not/ovi Di* 5-—> Ogf«* trgov«*eg« ta reklamnega ****** Po D"' *a_6*J"do M uvačunajo nmdaljt vm oglasu kt tpadmfo pod rubrika »Kan, pa kame, »Auto-moto»Kapital*, »V najam*. »Posest*. »Lokali* »Sta^ movrmfa odda*. »Stroju*. »Vrednote*. »Informacije*. »Obrt* bi t« pod rubrikama »Trgovski potniki* m idfc«. ča m M oglasom mudi zaslužek, oziroma, te te O*« pomika Kdor ti pm pod tema rubrikama Oče taslulkt ali thižbe, plača tm Za odgovor VMfco beeedo 50 pm Pri vteb oglatih, ki tt zaračunalo po Din L-tm besedo, te zaračuna enkratna pnttojbma Din 5— m Utro ali ta da lan te naslov* V tt ostali ogla* talnega enačita se računa,o po 50 par ta vsako beteoo Enkratna pristojbina ta iifro aH za dafanfm naslova prt oglatih, ki te zaračunajo po 50 par za vtako besedo, tnaka Din 3.— Nrnfmmfti metek pri oglatih po 50 pat ta ^edo, ft Din 10.—, tri oglasih po I Din ta besedo oa Din 15.—. Vtm pristojbine ta male oglate fe plačati prt predati naročila, oziroma bh Im vpodJati m oismo obenem t naročilom Potniki Kdor *6t amto po« uka, plato ta veako besedo 50 p«*: »a da jan j« gukm ah t* Iifro 8 Din. - Kdor •prejema potnik®, pla Ka beeedo po 1 Dto; ia dajanj« naelova ali u iifro pa 3 Din. (o) Zastopstvo oddam« agilnemu. sposobnemu tn zanesljivemu potniku ia povečanj« e-l i'k — po mogočnosti verzirane-iau t tej stroki. Nudimo velik zaslužek ic posebno plauo. Za vzorce potreboo 109 Din kavcije. Obširne ■ponudbe na »International« Zagreb. Masarjkova Zastopnike sa razprodajo in nabiranje naročnikov zanimivega ro-maaa v zveakih. sprejmemo v vseb krajih. Fiksna plača. Kavcija 200 Din potrebna. Ponudbe na naslov Gel&nta, Ljubljana. poštni predal 3K._ Zastopnike ia prodajo kole« pod ugodnimi! pogoji sprejmemo f kraj«. Kavcija ia vzore« potrebna. Mudimo fiksno plačo. Ponudbe od rednih reflekta*itov z znam k* 2 D;n z* odgovor na Gnlant«, Lj-ubijana. po*tni predal 152. 1413-5/a Zastopnika u Ljubljano in even'uelno Miribor m Celje išče re-rK-ini ra na do-ma^a tovarna. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Ste v. 321«-1611-5 EWMM Vaaka beaeda SO par; ta dajanje dam-ovs aH ta Iifro pa 8 Din. (!) Natakarica TaHAo ttidd začetnica, lepe rnoa-njosti, ki zna tudi nekoliko šivati, dobi službo. Ponudbe s sliko na ogae. oddelek »Jutra« pod Ktro »Dobra služba 363«. 1679-1 Več presvečevalcev jajc Sč<»m. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Esport«.. 15S4-1 Šiviljo ki je po nw>inos.ti končala dvorairedno obrtno šoki za perilo, »prejsn-em. Prednost Imajo one, bi »o že koa-fekcijoiKraj« stezniike. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izven Ljubljane«. 1385-1 Upravnika podružnice za Maribor tn Celje, za zanimiv časopis e »enzacijonatnim romanom v zvezkih, sprejmemo takoj. Biti mora dober organizator in nuditi za ln kaso kavcijo. Nudimo fi-k sno plačo in provizijo. Ob širne ponudbe na Galan'a. Ljubljana, pošuiki predal št. 352. Blagajničarka vestma i n pošt-eia, ve£ča tudi pisarniških de! in va jena občevanja s strankami. d'0'bi eta.'no namešCe-nje. — Ozira se samo na P?smene oferte z navedbo dosedanje službe in refe renramii. On.e, la so t tem j»voisfivn že delovale imajo prednost. Pon-udbe na ogl. oddeiek »Jutra« po-d šifro »Dobra oskrbo«. 1603-1 Plačilno natakarico m'a j? o, čedne zw.«njos-ti, •sprejmem takoj. Ponudbe pn možTio-s*! s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »lo.OnO kavcije«. 1009-1 Gostilno sli vkiotoč v Ljubljani bi zalaga! z !7.bornrm štajerskim vimom po konkureTični cemi. Ponudbe rja oglasni odde'ek »Jutra« pod »Plačam vse takse«._1610-1 Izurieno pletiljo spreimem takoj v Bolgarski 'ulici 117/11. 1641-1 MarHjorčan delaven in inteligenten.^ z obzirnim poz.nansr.vo.m v im-dustriijiskih, trgovskih in uradmiških krogih, dobi takoj stalno mesto v Mariboru pod zelo ugodnimi pogoji. Poštene in agilne osebe naj posjejo ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Zavarova.limra 1903*. 1612-1 Službe išče Mlad, močan fant iS5« elirtbo trg. »luge, tekača. hišnega hlapca, skla-diš6a»ka ali kaj »ličnega. Zmožen je kavcije. — Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod »Poltem 33«. 1501-2 Prodajalka (k>bro v^rzirana v mešani trgovini, z jamstvom do 10 jm Din, išče kjerkoli mesto. — Nasl-ov: Francka Nosan. Sajerec štev. 11, poeta Ribnica, Doienisko. 1582-2 Vsaka beseda 50 par; za da/enje nas.lova aH za šifro p« S Din. (2) j Kmetsko dekle pridno im pošteno, vaj<*no vs/h gospodinjskih in vrtni i del. dobi s 1. februarjem 6'užbo pri zakoncih brez otrok. Prednost imajo d*'eta iiz kran-jskega :n kaanmiškega sr"7.a. — Ponudbe na po4ruž7ric>n Jn'ra on Jesenicah P'>d »Pridna« 1375-1 Strojne delavce i« Z^nkmascltiinc. Klam mernabt.mačchiDe, Ein-steeh-raasc-hine. fberholmaselvne in Frissmaschiine, proti pla S. po dogovoru sprejme takoj v e-talno službo Jadransko posavska čevparna v Kranju. 1602-1 Boljše dekle ve-šfa vsakega šivainia i® gos-podinjetva. ki ima veselje do otroik, išče službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1505-2 Gospodična r znanjem najfinejših ročnih d-el in šivanja, išče ziposlenje. — Ponudtie na •>g!as. oddelek »Jutra« pnd »Prvovrstna moč«. 1593 2 Absolventinja trgovske šole vajena trgovine in kuhanja. prosi s. ušbo s 1. februarjem. Gre en mesec brezplačno. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« p"d šifro »Dobra priporočila«. Poštena kuharica želi službo pri boijei dru žirti na Bledu ali okolici. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 1383-2 Gospodična perfektna v knjigovodstvu ln korespondenci, dobro rutlnlrana v vseh pisarniških delih, zmožna samostojnega vodstva ln upravljanja pisarne, vešča 4 Jezikov, abs. trg. aJcademlJe, zmožna tudi samostojnega nadziranja delavstva. s parletno prakso, želi zamenjati dosedanje mesto s službo v LJubljani pri kakršnem koli podletju. Cenj. po nudbe na o?l. oddelek »Jutra« pod značko »Energična ln poštena« 1502 2 Ptič niče radi »eJitve po 6 Din naprodaj na Ai<-k»a ndTovi ee«t 5/1, dt6JH>. 13&4-6 Ugodno naprodaj fija.ke>rske štiri sedežne sani, dvedelne m-očne sani i re-do za prevoz težkih tovorov. dva mo£na vo7.a. p u-g. močna poljski brana, malo rabljene 4 konjske opreme (komati), stroj z« drobljenje šrota ali s*>!i. slamo-rezni-ca. lepa pisalna miza is os. oddelku »Jutia«. lofi6-6 Perje t>e,lo, čo-hano. Din 36 kg; sivo. čohano, 34 Din :n 34 Din kg: beli puh Din 160 kg po poštnem povzetju ra.zooši!ja L. B.-o^vič. Zagreb. Ilic« 82. 72-6 1700 kom. opeke v vrtnem zidu proda Dular, Ljubljana. Velesejem. 1620-6 Dvoje sani eno- in dvovprt-žne proda Stopica, Slomškova ul. 6. 16(M-6 Omaro in mizo 2 X 1-20 m, prodam. Na slov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 1619-6 Natakarica zmoina kavcije, išče siul bo — najraje kjr v Mari boru »1! v okolici. Gre tu d: kot donaša ka. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra »Prijazna«. 1440- S Mes+o natakarice v bo' ^i gostil™ išče dekle čedne zunanjosti, najraje v tnesgo in dobrim prometom. Potreben kapi tal 100.000 Din, ostalo po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ceiju pod značko »Promet«. ■ 1635-17 Vsaka beseda 1 Dl.n; za lajanje naslova ali ca iifro p« 5 Din (15' Orehovih plohov (hlodov) debeline 30—80 c«m in dolžine 2—4 m. 1 va gou takoj proda Praznik A., Kokarje. pošta M ozir je. 1577-15 Novih odpadkov volnenih in suk-nenih kupi vsako količino Fran Kraigher, Ljubljana. Cankar jevo naurežj-e 7. 1629-lo V«aka beseda 50 par; ia dajanje naslova ali za šifro S Din. (21-a) 4—5000 Din posojila rabim nujno za otvoritev obrti. Popona garanc'ja in dobro obrestovanje. Pismene ponudbe tia oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Dober promet 16«. 1639-16 Vrednote .Ka beseda 1 Din. ta lajanje naslova ali ta Iifro na 5 Din (35* Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 Stanovanje ono ali dvosobno, t vse mi pritiklinami. v Trnovem a'i na Mirju iščem z ma ietn. Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Tri osebe«. 1650-31/a Vsaka beseda 1 Din. | za dajanje naslova aH [ J na iifro pa 5 Din. (31; i Vsaka besedo 1 Din; ta dajanje oaslova ali za šifro pa 5 Din. (12) Spalnico iz orehove korenine, moderno, s tridelpo omaro pn uiEiki ceni proda Andlovic, Komensikega uiica št. 34. 1612-12 Pohištvo Nekaj kuhinjske in sobne oprave naprodaj v Vošnja-kovj ulici 8. 1613-12 Posest Trisob. stanovanje komfortno, s kopa'niro im kabinetom, v I. nadstropju z vrtom oddam v Baiago vi ulici št. 13, pri-tlič;e — Bežiiigrad. 1506-21 Dvosob. stanovanie s parketom, v centru Ljub !ja.ne oddam s februarjem za 750 Din mesečno. — Ogledati med 14. in 16 uro. Naslov pove og'asn oddelek »Jutra«. 1580-?! Vsaka boeeda 1 Din; ta (Lajanj« naslova aH za iitr« p« 5 Dim. (20) Podjetje v mestu prodam za 180.000 Din. — Ponudbe n» oglas, oddelek »Jutri« pod »Takoj 130«. 15(73-20 Gozdove, hiše graščine, pekarije. kmetska posestva in mline proda »Posredovalnica«, Maribor, Frančiškanska ulica 21. 1580-20 2 zračni stanovanj v Glin-ški ulici 5/1. soba kabimet, kuhinja in eno podstrešno (sob'ca s kuhi njol. oddam za takoj al s feb-uarjem proti nrak naiemnind. — Vprašati pr hišniku. 15&2-2: Dvosob. stanovanje oddam s 15. januarjem i l. febrnarje«n mirni in č »ti stranki v Zg. it. 315. 120- Soltvčno stanovanje obstoječe iz 3 velikih sob velike predso-be, kuhinje sobice za služkinjo, shram be. kloseta. balkona t kamero oddam s 1. fe bruarjem. Nasiov v oglas cddelkn »Jutra«. 1S11-Ž Dvosob. stanovanje parketirano, lepo in solnč no. s kuhinjo takoj odda po zmerni ceni Jako Hiadnik, Sto&ice št. 13-! 1814-S1 Trisob. stanovanje i uporabo vrta oddam. - Ponudbe na oglas, oddelek »J utra« pod iifro »Nizk najemnina«. 1607-21 Sobo opremljeno ali prazno, v bližini Trnovega ižče za akoj gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažna«. 1640-23/a Vsaka beeeda 50 par. M dajanj« naslov« ali za šifro S Din. (23) OoremHeno sobo oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1590-23 Lepo mesečno sobo "H>'Mri'»ma »eparira.no — # prostim vbodom v n jic čisto in soinčno i ->no aJč dvema posteljama vili tik Tivolija tak »J vddam stalnim m boljšim vsebam Djafc iključen. Vprašaff v Knafljevi alic' 13'tl 52150 2f Prazno sobo poseb. vhodom in elek triko oddam takoj v Rožni nlioi -29/11. 1492-23 Dve prazni sobi primerni za obrt aJi pisar no v centru mesta ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1306-23 Prazno sobo popolnoma seiparirano, 7 metrov široko in 6 metrov globoko. ob tromostovju takoj oddam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 1257 23 Prazno sobo oddam v Jenkovi ulici St. 13/1. 1617 33 Obrt v«afcs beorda 1 Din. ca lajanje naslova ali t* ff.tm na B Din. r9ff! Vulkanizira avtoplašče vseh dimenzij najbolje in najceneje kakor tudi galo-še. snežne čevlje in druge gumijaste predmete Prva siov. parna vuikanizacija gumija P Škafar. Rimska ces-ta' (pod Lipo). 1349 30 Vaaka beeeda t Din. ia dajanj« naaleva aH iifre pa 5 Din. (24) Ni lepše plesalke kot ljubljansko dekle in lepš'ga kotšljona kot »kranjsko srce«. Se star postiljon Vam povedati ve, da srca vs-eh vrst, se pri Leitgeb d-obe. Kje Jurčičev trg je to vsak dobro zna, če ne Vas pa novi most tja pripel ja. 1588-24 Glasbila I Vaaka beaeda 1 Din; I za dajanje naskiv« alt I ta tifre pa B Dia. (26> Dober pianino po zmerni ceni kupim. Ponudbe na naslov: Klepec. Ljubljana. Gledališka 7. 15.78-36 Harmoniko trttonsko, s kovčkom, naj bolje »branjem- le^K. g;a sori. * medenim! glasiJ" poceni naprodaj. Naslov v •glasnem oddelku »Jutra« 303-?< Galoše popravlja najboljše Guini-Uinika m Du.ua>ki c. 9. 1615-30 Vsaka »eseila 1 Dui. ca dajanje naslova ali za ftifro pa 5 Din. (87) Alojz Grebene nakup in prodaja vreč. Ljubljana. Dunajska cesta 3o. 69-37 človeUo-ljub en nasvet nudimo podpirani brezplačno vsem članom bivše »Vzajemne pomoči« v Ljubljani, le še k-atek čas. Vsi prizadeti, ki že posedujete police bod"6i iz oddelka za posmrt-nine aH za diO'te. naj se pismeno ali osebno obrnejo na sledeče: Jakot> Gregorec. Ptuj, Voš njakova ulica Mev. 4. Joško Samsa. Dol. Retje. pošta Velike Lašče. Stane Tomažič. Kranj. Alojzij Leskošek, Ceije, Razlagova ulica št. 5 ter Leon Sitar, Ljubljana. Ba-ragova ulica 9- 1718 Kako so postali Vaši zobje tako lepi? Osti izzivafo poljub. Ako so VaSi zobje zanemarjeni in ako je Vaš dih zoprn, tedaj se varujte smejanja! Takoj si osvojite znanstveno postopanje, ki daje zobem sijajno belino: en centimeter i£OLYNOSA na suhi ščet-kici, dvakrat na dan. KOLYNOS odpravi madeže, osvežuje usta, dela dih vo-njiV. 340-5 antiseptično sredst\x>, na^zdatnejše sredstvo za negovanje zob. En ceiaaimet«r zadoetoje. Vsak dan sveže kavine mešanice iz lastne pražarne ter spopolnjeno zaloga špecerijskega blaga, s točno in solidno postrežbo priporoča tvrdka JULIJ ZUPAN NASL. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35, tel. 30-21 Pouk gitare iščem takoj. Ponudbe na ogla-s. odde'ek »Jutra« pod šifro »Po večerji«. 1574-4 Vsaka beseda 1 Din; aa dajanje naslov« ali ta iifro pa 5 Din. (27'; Pes volčjak kj ftliii na ime »Tabor«, se je i-zgubil. Oddata ga je v Lepodvors-ki ul. K. 1587-27 Dreser šport, psov priznano dober. sprejme pae v dreeuro. Klemenčič Ivan. dreser. Ljubljana — Ceeta v Mestni log it- 33 1313 Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje naslov« ac ta šifre m« * Din. (29'i Opremljeno sobo zelo lefio. s proetim vho d-om oddam slalnem-u gospodu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 1606-23 Elegantno sobo separatno, e kopalnico od dam solidnemu gospodu al; dvema gospodičnama. Na dov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1618-38 Snažno sobo separirano, po mogočnosti i kopa I raco in vso oskrbo •iče zdravnik za taikoj ali a 1. februarjem. Ponudbe na ogas-r« oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna »oba«. 1634-23 Mariboru. Čevljarski stroj znamke Stane, ta podpia te. ročni ali na motor ku pim. Ponudbe na podrui nico »Jutra« v Novem me stu pod »Stane«. 1203-29 Opekarniške stroje etiskalnioo ta izdelovanje zaresne in bobraste strežne opeke, kapaciteta 1000 kom. na uro; stiskalnico ([Revol-verpresse) a kompletnim; kalupi za dvozareiuo fran eoeko opefro in za strešno opeko, sistem »Wienerberg« kapaciteta 500 do 600 k-om Da uro in stiskalnico za ponovno prešanje zidakov, na ročni pogon, po zelo nroki ceni proda Oipekarna Lajteršberg — Koša ki pri " • 1506-26 Patini sejem Kmetijske družbe v Ljubljani traja še danes dne 17. januarja 1.1, od 8, do 17« nepretrgoma, Cene zimskemu sadju od 2—4.50 Din za kilogrs Tise oddaja v zabojih in tudi na drobno. Sadje 1958 (Dru&ahn i H m za moderno urejeno modno trgovino v industrijskem in tujsko-prometnem mestu Slovenije v najprometnejši ulici takoj sprejmem. Potreben kapital Din 200.000.—. Ponudbe na podruzmeo »JUTRA« v Celju pod »200.000«. Pogrobad zavod Iv. Ga-j&ei Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naS nad vse ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod Peter Favai poslovodja dne 15. t. m. po kratki in mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Zg. SiSka, Celovška cesta št. 167, na pokopališče v Dravlje. Sv. maša za-dušnica bo 23. januarja ob pol 7. uri v župni cerkvi oo. frančiškanov v Sp. šiški. Zg. Šiška, dne 16. januarja 1933. 1961 Žalujoči: MINKA FAVAI roj. SMOLE, soproga; IVAN, profesor, ANGELO, KAROL, bratje; PIA, sestra in ostalo sorodstvo. i - •.- -:'. - 55" »i* •'*■■ * . '-V 4 Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem ln znarcem, ki so se našega nepozabnega pokojnika, gospoda Janka Kep. Jeglič SOLSKEGA RAVNATELJA V POKOJU tolikokrat spomnili v njegovi bolezni, mu lajSali težke ure in ga počastili na poti k večnemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo prevzvišenemu g. škofu, preč. duhovščini, oo. lazaristom in jezuitom, vsem gg. zdravnikom, čč. sestram-usmiljenkam, zastopnikom mestnega obč. sveta in načelstva, ravnateljstvu, prof. zboru in dijaštvu učiteljišča, učiteljskima zboroma in učencem II. in m. m. deš. osn. šole, vodstvu in prof. zboru škof. zavodov, zastopnikom učitelj, organizacij in pokojnikovim stanovskim tovarišem, vodstvu Marijanišča in Lichten-thurnovega zavoda, šentpeterskemu prosv. društvu, pevskemu društvu »Ljubljana« za krasno žalno petje, društvu hišnih posestnikov, odboru društva »Dom slepih«, zastopnikom oblasti, denarnih ter raznih kulturnih in karitativnih ustanov, Marijinim kongregacijam in vsem darovalcem vencev in cvetja. Najlepša hvala končno vsem, ki so nam na kakršenkoli način izkazali svoje sočutje. V Ljubljani, dne 17. januarja 1933. Jeglieevi 1942 Urejuje Davnin Ravljea. Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adott Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kol uakarnarja Franc Jezeriek. Za inseratnl del Je odgovoren Alojz Movak. Vsi t Ljubljani.