V	torek, 21. oktobra se je sešel medobčinski svet SZDL celjske regije v novi sestavi na svojo prvo sejo, ki se jo je udeležil član predsedstva in izvršnega odbora RK SZDL Slovenije Mitja Rotovnik.
Na seji, ki je sovpadala s pripravami na letne programske konference organizacij SZDL, je dosedanji predsednik Janko Ževart ocenil politični trenutek in poudaril, da je zdaj pravšnji čas za pregled politične zrelosti in usposobljenosti tudi organizacij SZDL, saj ni mogoče več tolerirati pasivnosti, ležernosti in neodgovornosti. Seveda pa ni zadosti, da stanje oz. slabosti in napake samo ugotavljamo, pač pa jih moramo začeti tudi presegati. Dolgotrajne seje, maratonske razprave in nekonkretni sklepi, pa seveda tudi forumske oblike dela, zagotovo ne rešujejo ničesar. Opraviti je treba tudi prakso posplošenega in načelnega ugotavljanja družbene odgovornosti, ko naj bi bili vsi odgovorni oziroma krivi, v bistvu pa ni 1 nihče odgovoren.
V	razpravi o poročilu o delu v preteklem mandatnem obdobju in o prihodnji programski usmeritvi MS SZDL, ki je precej obširna, je bilo nanizanih več pobud za še večjo uveljavitev SZDL kot množične politične organizacije ter za okrepitev oz. dograjevanje frontnega dela
Rudnik lignita Velenje
Še 1,110.900 ton do plana
V prvih devetih mesecih letos so velenjski rudarji nakopali 3,282,000 ton lignita, ta mesec, do 22, oktobra pa 307.100 ton. Do »polnitve letnega plana, to je izkopa 4,700.000 ton, je manjkata 22. oktobra še 1,110.900 Ion. Omeniti velja, da je znašate la mesec poprečna dnevna proizvodnja 17.061 ton premoga.
Velenjski rudarji si zadnje tedne prizadevajo, da bi nakopali kar največ premoga, tudi z delom ob prostih dneh. Tako bodo do konca leta delali tudi 8 sobot, ki so bile z letnim delovnim načrtom predvidene kot proste.
1. seja medobčinskega sveta SZDL celjske regije
5. razstava izdelkov sozda Gorenje
Koroška se predstavlja
Med letošnjimi oktobrskimi prireditvami v Šaleški dolini in ob zaključku praznovanj ob 75. letnici turistične zveze Slovenije bo darfes v Velenju DAN KOROŠKE.
Tako bodo odprli drevi ob 1930 v avli doma kulture v Velenju razstavo KOROŠKA SE PREDSTAVLJA, ob 20. uri pa bo v dvorani doma kulture kulturni pro-
gram. V njem bodo nastopili mešani in moški pevski zbor ter folklorna skupina iz Globasnice in moški pevski zbor Kajuh Velenje.
Razstava v. domu kulture s predstavitvijo Koroške bo odprta do 31. oktobra in to vsak dan od 8. do 18. ure.
Obiskovalci pa se bodo na razstavi lahko seznanili tudi s turistično ponudbo Šaleške doline.
LETO XVI	ŠTEVILKA 41 (553)	VELENJE, 24. OKTOBRA 1980	CENA 5 DINARJEV	YU ISSN 0350-
LazarMojsov
Jože Veber novi predsednik
Predsednik predsed'
V prisotnosti številnih gostov in poslovnih partnerjev so v ponedeljek. 20. oktobra v velenjski Rdeči dvorani odprli 5. razstavo izdelkov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje.
»Ideja, da bi organizirali vzorčno razstavo v okviru sozda je nastala iz potrebe, da Gorenje prikaže vse, kar proizvaja oziroma bo proizvajalo v doglednem času. Hkrati pa je to manifestacija sozda, ki s predstavitvijo vseh programov ponazarja našo medsebojno povezanost in soodvisnost ter zaokroženost celovite tržne ponudbe, kar združuje Gorenje v enovito celo-to«. je ob otvoritvi med drugim poudaril Gregor Švajger.
SZDL v regiji. Sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje, Janez Zahrastnik pa je obširneje spregovoril o nekaterih bistvenih vprašanjih, pomembnih za vse družbenopolitične skupnosti v celjski regiji in za njihov prihodnji razvoj. Med drugim je opozoril, da se vodstva družbenopolitičnih organizacij preveč ukvarjajo z izmišljenimi problemi, ki so rezultat nezadostnega dogovarjanja ter novih ambicij in obnašanj posameznikov, premalo pa s temeljnimi vprašanji sedanjega trenutka.
Ko je govoril o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije je Janez Zahrastnik opozoril, da celjsko regijo največje tovrstne naloge oz. težave šele čakajo, saj še ni mogoče zaznati investicijskih in porabniških odpovedovanj. Opozoril pa je tudi na nujnost nenehnega dograjevanja metod političnega dela.
Na seji so opredelili še aktualne naloge pri sprejemanju srednjeročnih planov in za novega predsednika medobčinskega sveta SZDL celjske regije izvolili Jožeta Vebra.
M. L.
Ta teden se je več kot tristo mladih iz občine Velenje udeležilo nabora. Zbirali so se v domu SLO, kjer so jim člani kulturnega društva Ivan Cankar iz gimnazije pripravili kulturni program, nato pa so opravili zdravniške preglede. Takole veselo pa so se vozili na zborno mesto.
Ljubljana
Manifestacija medsebojne povezanosti in soodvisnosti
v
dipl. inž., v. d. predsednika K PO sozda Gorenje. Opozoril je tudi na velike napore Gorenja za izboljšanjenaše zunanjetrgovinske bilance in dosežene uspehe v tej zvezi. To pa povzroča, daje na jugoslovanskem trgu manj njihovih izdelkov.
»Dosedanje štiri vzorčne razstave so nas obogatile za številna nova spoznanja.«, je še dodal Gregor Švajger. »Kot doslej bomo tudi v bodoče v naš proizvodni in prodajni program vnašali novosti, bodisi z izpopolnjevanjem obstoječega asortimeiita. bodisi z uvajanjem novih programov in izdelkov«.
objavljamo na 2. strani).
Vsem. ki bi si radi ogledali 5. razstavo izdelkov sozda Gorenje sporočamo, da bodo vrata Rdeče dvorane odprta za posamične oglede sejma v soboto in nedeljo. 25. in 26. oktobra.
Razstava NARAVA-DIVJAD-LOVSTVO
Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo danes odprli razstavo NARAVA — DIVJAD — LOVSTVO. Ob tej priložnosti bodo š spregovoril Stane Dolanc, predsednik častnega odbora za organizacijo razstave.
Razstava bo prikazala celovito podobo našega lovstva, divjadi in narave ter seznanila širšo javnost predvsem z napori in cilji slovenskega lovstva, ki namenja osnovno skrb varstvu divjadi in rnaravnemu okolju.
Na razstavi sodelujejo tudi lovske organizacije iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin, in iz Avstrije in Italije. K sodelovanju pa so povabili še lovski organizaciji zamejskih Slovencev, Klub prijateljev lova iz Celovca in Društvo Slovenskih lovcev Julijske Krajine — Doberdob.
Poseben del razstave pa bo posvečen Josipu Brozu Titu in Edvardu Kardelju, ki sta bila zavzeta lovca ter velika ljubitelja narave.
Razstava bo odprta do 2. novembra.
5. razstava izdelkov sozda Gorenje predstavlja vrsto novosti posameznih programov. kar izpričuje hotenja za posodobitev programov in proizvodnje. Največ zanimanja je. razumljivo, za novosti na področju robotike in medicinske elektronike. Izdelke s področja računalnir štva in informatike pa tokrat niso razstavili, in sicer iz eno- . stavnega razloga, ker prav /daj poteka v slovenskem gospodarskem prostoru konsolidacija razvojnih konceptov računalništva in Gorenje ne želi prehitevati stvari.
Po priložnostnem nagovoru. v katerem je opozoril na dosežke in razvojne naloge Gorenja in slovenskega gospodarstva. je 5." razstavo izdelkov sozda Gorenje odprl podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije. Lojze Foruma (del njegovih misli
V delovnih organizacijah Era Velenje in Vinko Šmartno ob Paki so se v ponedeljek delavci odločili za združitev obeh delovnih organizacij. Delovna organizacija Vinko Šmartno ob Paki bo v pnhodnje tozd Ere Velenje. V Vinu je bila udeležba na referendumu 94 odstotna, za združitev paje glasovalo 64,3 odstotke vseh zaposlenih delavcev. V delovni organizaciji Era pa je za združitev glasovalo 79 odstotkov delavcev.
stva CK ZKJ
Predsedstvo centralnega komiteja ZKJ je imelo v torek, 21. oktobra v Zagrebu sejo. Na njej je na podlagi svojega poslovnika o organizaciji in načinu dela izvolilo Lazarja Mojsova za predsednika predsedstva centralnega komiteja ZKJ z enoletnim mandatom.
Predsedstvo je izrazilo vse priznanje in zahvalo Stevanu Doronjskemu za uspešno opravljanje odgovorne funkcije predsednika predsedstva CK ZKJ.
Lazar Mojsov se je rodil 10. decembra 1920 v Negotinu v SR Makedoniji. Od leta 1940 je član ZKJ. Leta 1941 se je vključil v NOB in je nosilec »partizanske spomenice 1941«.
Na prvem kongresu KP Makedonije leta 1948 je bil izvoljen za člana CK, na drugem kongresu
KPM pa za člana CK in
člana izvršnega komiteja. Za člana CK ZKJ je bil izvoljen na 7., 8. in 11. kongresu.
Bil je med drugim jugoslovanski poslanik v Moskvi, na Dunaju in na
sedežu OZN. namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve, v letih 1977—1978 pa predsednik generalne skupščine Združenih narodov.
Za člana predsedstva CK ZKJ je bil izvoljen na šesti seji CK ZKJ junija 1979.
Prava paša za oči na 5. sejmu izdelkov sozda
Gorenje v Rdeči dvorani je Goro I. To je prvi domači industrijski inteligentni robot. Z njegovo konstrukcijo so dosegli strokovnjaki Gorenja v sodelovanju z institutom Jožef Štefan iz Ljubljane eno najpomembnejših delovnih zmag. Z usmeritvijo na vse počasnejše povečanje števila zaposlenih bodo v Gorenju že prihodnje leto začeli uvajati najsodobnejšo tehnologijo v proizvodnji z roboti. Takšna usmeritev je zlasti po-
membna za tista delovna mesta, kjer je še vedno težko delo (vročina, uporaba izredno škodljivih kemičnih preparatov, velik hrup itd.) Skratka, gre za modernizacijo in humanizacijo dela. Ti roboti bodo v prvi vrsti zamenjali težka oziroma nevarna dela pri lakiranju proizvodov in varjenju.
Robot bo nadomestil enega delavca, vendar bo lahko delal neprekinjeno 24 ur, kar pomeni, da bo v bistvu nadomestil tri delavce.

V središču pozornosti
Številka 41 (553) - 24. oktobra 1980
Iz govora Lojzeta Fortune, podpredsednika GZS
V prestrukturiranje proizvodnje se mora vključiti tudi Gorenje
Velika družina Gorenje s 16.000 delavci dela in proizvaja na številnih področjih, od metalurgije, kovinske in elektro industrije do gradbene dejavnosti ter se tako uspešno vkju-čuje v blagovne tokove na jugoslovanskem kot tudi na svetovnem trgu. Pri izvajanju politike ekonomske stabilizacije, ki postavlja v ospredje zahtevo za prestrukturiranje industrije s prehodom na višje tehnološke stopnje, večjo produktivnost in ekonomičnost proizvodnje, lahko veliko prispevajo tudi organizacije združenega dela. združene v Gorenju, že zaradi pomena in udeležbe, ki jo imajo njihovi izdelki v proizvodih slovenske industrije. V lanskem letu je Gorenje dalo trgu za 11.5 milijarde dinarjev industrijskih izdelkov in pri tem doseglo 22,1 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar predstavlja 8 % celotnega prihodka industrije in rudarstva naše republike. Vloga Gorenja pa je še toliko večja zaradi pomenaki ga ima v blagovni menjavi s tujino, saj je v lanskem letu sodelovalo v blagovnem izvozu Slovenije kar s 5,5 % oziroma 2,3 milijarde dinaijev. ..
goročne usmeritve tudi sozda Gorenje. Ta sije namreč postavila za cilj, da ne le v svojih delovnih organizacijah doseže in trajneje ohrani presežek izvoza nad uvozom, ampak da k uresničevanju zahtevnih izvoznih in drugih razvojnih nalog pritegne tudi ostale subjekte iz reprodukcijske verige oziroma čim širši krog svojih kooperantov.
Po podatkih Gorenja je ta sozd v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila izvoz v vrednosti 2,1 milijarde dinarjev, kar pomeni Dribližno eno četrtino celotnega prihodka, medtem ko je uvoz znašal 1,6 milijarde din. To pomeni, daje uvoz bil pokrit z izvozom s 128,7 %. V načrtu za leto 1981 pa imajo pokrivanje izvoza z uvozom s 143 %, kar pomeni, da bi naj izvoz bi skoraj za polovico večji od uvoza.
Za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije, kije naša trajna naloga, je zelo pomembno, da zagotovimo temeljite priprave za sprejem planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. V naslednjem petletnem obdobju moramo temeljito izboljšati rezultate go-
njeročnih planskih dokumentov gotovo zaveda, da bo moral še povečati izvozinsesčimširšimdelom svojega proizvodnega asortimana vključiti v mednarodno menjavo. Predpogoj za to pa je seveda, da bo upošteval vse tiste zahteve in pogoje v proizvodnji, ki bodo omogočili, da bo izvoz postal bistveni element nadaljnjega razvoja
..... eko '*
i potrebne vodnjo ustrezno prilagajati vse več-
Nezadostna samozaščitna kultura
Mnogo kaznivih dejanj
na škodo družbene lastnine
proizvodnje in njene ekonomičnosti. V tem smislu bo
otrebno proiz-
iim tehnološkim zahtevam v proizvodnji in pogojem, kijih nalagajo tuji trgi.
Poseben pomen pri povečanem vključevanju v mednarodno menjavo bo moralo Gorenje posvetiti državam v razvoju. Tega sicer tudi doslej ni zanemarjalo, toda v naslednjem obdobju bo treba temu nameniti še večjo pozornost ter razvijati stratetijo gospodarskega razvoja z državami v razvoju v tistih okvirih, za katere se je Jugoslavija obvezala na konferencah neuvrčenih v Colombu in in Havani.
Za uspešnejše vključevanje v mednarodno menjavo in delitev dela v slovenskem in jugoslovanskem
Na zadnji seji skupščine občine Velenje so delegati obravnavali med drugim tudi poročila o delu in problematiki pravosodnih, inšpekcijskih in drugih organov. Sodišče združenega dela v Celju je v preteklem letu obravnavalo 175 zadev iz občine Velenje in 8 iz občine Mozirje. Največji del je s področja delovnih razmerij, pri čemer prednja-čijo denarne terjatve. Pogoste so tudi zadeve s področja kršitev delovnih dolžnosti ter s področja razporejanja delavcev na druga delovna mesta. Precej je sporov, ki nastajajo zaradi odškodnin za nesrečo pri delu. Tako je sodišče v preteklem letu obravnavalo zaradi nesreč pri delu 35 zadev iz REK Velenje, 17 iz TGO Gorenje in štiri zadeve iz Vegrada.
Temeljno javno tožilstvo v Celju pa je v preteklem letu obravnavalo 569 kazenskih ovadb z območja Velenja in Mozirja. Pri tem je potrebno ugotoviti, da število kaznivih dejanj
kaže trenu upauanja. Od vseh teh kazenskih ovadb odpade na območje občine Mozirje 75 ovadb. Največ je bilo kaznivih dejanj (98) tatvin zasebnega premoženja. Sledijo lahka kazniva dejanja ogrožanja javnega prometa (84), kazniva dejanja tatvine družbenega premoženja (77)'ter ostala različna kazniva dejanja na škodo družbenega premoženja (55). Prav število kaznivih dejanj na škodo družbene lastnine je še vedno sorazmerno visoko. V letu 1979 so bila takšna kazniva dejanja pogosta v TGO Gorenje. Premalo je bilo narejenega na področju samozaščitne kulture pri varstvu družbene lastnine. Samozaščitno mišljenje je še vedno obremenjeno s staro miselnostjo, da je naznanjanje storilcev zavržno ali celo nevarno za ovaditelja. Pri pregonu kaznivih dejanj se pravosodni organi pogosto srečujejo s solidarnostjo s storilcem kaznjivega dejanja ali osebnim opurtunizmom. Takšni mentali-
teti vse prevečkrat dajejo ,,podporo" tudi družbeno politične organizacije s svojim pasivnim delovanjem. Te pa bi morale imeti pri spreminjanju sedanjega stanja prav gotovo odločilno vlogo.
Organ za postopek o prekrških občine Velenje je v preteklem letu obravnaval 1484 zadev. Največ predlogov za uvedbo postopka o prekršku je bilo podanih za kršitve varnosti cestnega prometa. Predlagano je bilo tudi veliko mladoletnih kršiteljev, število težjih kršitev prometne varnosti upada, vendar pa tega ni pripisati večji disciplini udeležencev v prometu, temveč novemu načinu reševanja prometnih nesreč, kjer je prisotnost miličnikov manjša.
Narašča tudi število lažjih kršitev javnega reda in miru, med — tem ko število težjih krSi-tev ni v porastu. Tudi število kršitev s področja gospodarstva in ostalih kršitev ne narašča.
B. Z.
Združenje obrtnikov Velenje
Uspešnejši razvoj drobnega gospodarstva
Med pomembne naloge našega gospodarskega razvoja sodi tudi širjenje drobnega gospodarstva, ki je bilo v preteklih letih precej zapostavljeno. Storjeni so bili že pomebni koraki, ki naj bi pospešili razvoj te dejavnosti in kažejo se že prvi sadovi. Tudi v občini Velenje samo namenili posebno pozornost razvoju drobnega gospodarstva. Na osnovi obrtnega zakona je bilo ustanovljeno obrtno združenje, ki ima nalogo povezovanja, usklajevanja in načrtovanja razvoja osebnega dela v občini. Povečalo se je število obratovalnic samostojnih obrtnikov, in sicer od 182 v letu 1976 na 297 do julija 1980. Te obrtne delavnice je upravljalo 312 obrtnikov. Pri teh obrtnikih je zaposlenih približno 300 delavcev in 58 učencev. Takšen razmah dejavnosti kaže na ugodnejše pogoje razvoja, ki smo jih za samostojne obrtnike uspeli ustvariti tudi v naši občini.
Po predvidevanjih bo celotni prihodek obrtnikov v letu 1980 znašal 180 milijonov din, dohodek pa 56 milijonov din.
Potrebe po novih obrtnih obratovalnicah v občini pa so še velike. Do leta 1985 naj bi se število obratovalnic v občini povečalo za 91 odstotkov, tako, da jih bo skupno 567. Zaradi tega bodo namenili v bodoče veliko pozornosti iskanju gradbenih parcel za obrtnike. V razreševanje tega vprašanja bodo vključili tudi kra-
jevne skupnosti. Nekaj novogradenj bo še možnih v Trebušah, naslednja cona, ki bo namenjena obrnikom pa se bo razvila v Paki, kjer se je že pričela izgradnja nekaterih delavnic.
Združenje obrtnikov Velenje posluje v neustreznih delovnih prostorih, zato so že v letošnjem letu pričeli z akcijo za izgradnjo lastnega obrniškega doma, v katerih bi imela svoje prostore tudi obrtno gradbena zadruga. Dom bo postavljen v Trebušah, financirali pa ga bodo iz sredstev prostovoljnih prispevkov.
Velike težave povzročajo obrtnikom, ki kooperirajo z OZD, dolgi roki plačil, ki so največkrat prepuščeni OZD. Obrtnik pa mora seveda redno odplačevati svoje obveznosti. Druga težava je zakonski predpis po katerem lahko na leto uvozijo le do 40 tisoč din repromateriala in do 120 tisoč din osnovnih sredstev. To pa seveda ne zadostuje za redno proizvodnjo, zato bi bilo potrebno ta zakon spremeniti. Še vedno tudi ni rešeno vprašanje udeležbe obrtnika na devizah, ki jih je posamezna OZD kot izvoznica finalnih izdelkov dobila za proizvode. Pogostokrat predstavljajo polizdelki posameznih obrtnikov, ki so vgrajeni v končni proizvod, preko 30 odstotkov celotne vrednosti.
Za razširitev obrtne dejavnosti bi do leta 1985 potrebovali precej
Ljubljana
Za pomoč El Asnamu
Na zadnji seji sekretariata koordinacijskega odbora za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri RK SZDL, so delegati spregovorili o razmerah v skoraj do tal porušenem alžirskem mestu El Asnamu ter o dosedanji pomoči naše države, še posebej republike Slovenije. Izrekli so priznanje Rdečemu križu Slovenije za hitro in učinkovito organiziranje prve pomoči, šc posebej obema ekipama strokovnjakov — ekipi za identifikacijo in ekipi geofoni-stov.
Na seji so sprejeli tudi predlog (na pobudo občanov in delovnih ljudi), da se pri Rdečem križu Slovenije odpre poseben žiro ra-
čun in s tem omogoči slehernemu občanu, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, da izrazijo svojo solidarnost z alžirskim ljudstvom in nakažejo svoja sredstva na žiro račun: RDEČI KRIZ SLOVENIJE — republiški odbor Ljubljana, številka žiro računa: = 50101—678— 51579, namen nakazila » za pomoč žrtvam potresa v Alžiru«.
Pobude in predloge organizacij združenega dela za pomoč pri odpravi posledic potresa in pri obnovi tega območja bo sprejemala ter usklajevala Gospodarska zbornica Slovenije — splošno združenje gradbeništva.
novih kadrov. Predvidoma naj bi se pri obrtnikih zaposlilo okoli 150 učencev.
V občini Velenje deluje tudi 80 občanov, ki opravljajo obrtne dejavnosti kot postranski poklic. Opravljanje te vrste obrtne dejavnosti je namenjejo izključno za storitvena dela za potrebe občanov. Po oceni je imelo okoli 30 odstotkov teh občanov vse pogoje, da pričnejo z redno obrtno dejavnostjo, saj so se njihovi letni prihodki približali zneskom, ki jih imajo redni obrtniki.
Posebno vprašanje je nezakonito opravljenje obrtne dejavnosti, ki zavira razvoj samostojne obrti. V naši občini je to še posebno izrazito. Kontrola nezakonitega opravljanja obrti je največkrat neuspešna, najlažje pa bi se ji izognili z večjim številom rednih obrtnikov, ki bi pokrili deficitarna področja
Boris Zakoiek
»NAS ČAS«, glasilo SZDL,
izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo
Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
»NAŠ CAS« ie bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal ko štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAS CAS« od 1. marca 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik, Boris Zakošek. Mira Zakošek, Tatjana Kelenc (novinarji) ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Foitova 10, poštni predal 89. 63320 Velenje. telefoni (063) 850—087, 850—316. 850—317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. •
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za tujino 420 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava in tisk: CGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.	' •
Za »NAŠ CAS« se '-pO-mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja I9"'4 n<_- plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Uravnoteženje plačilne bilance s tujino je ena prednostnih oziroma poglavitna naloga, ki stoji tudi pred delavci Gorenja. Poslabšan plačilno bilančni položaj Jugoslavije in seveda v tem okviru tudi Slovenije terja čimhitrejše uravnoteženje uvoza z izvozom, kar pomeni, da je treba občutno povečati izvoz in čimbolj omejiti uvoz. Takšna usmeritev, ki bo na prvem mestu zapisana v resoluciji za leto 1981 in ki bo tudi ena ključnih trajnih nalog oziroma prioritet srednjeročnih planov za obdobje 1981 — 1985, je na liniji dol-
spodarjenja v celotni družbi. V industriji moramo pri nižji stopnji zaposlovanja in manjši rasti družbenega proizvoda doseči prestrukturiranje proizvodnje, v kar se mora s svojim deležem vključiti tudi Gorenje. Pn tem velja poudariti, da prestrukturiranje slovenske industrije ne bomo dosegli le zgraditvijo novih proizvodnih zmogljivosti, ampak predvsem z modernizacijo in ustreznimi rekonstrukcijami že obstoječih kapacitet. ..
Tudi delovni kolektiv Gorenja se v pripravah za sprejetje novih sred-
Peta razstava sozda Gorenje predstavlja vrsto novosti posameznih programov, kar izpričuje hotenja za posodobitev programov in proizvodnje. Največ zanimanja je za novosti na področju robotike in medicinske elektronike.
prostoru bo moralo Gorenje okrepiti mdohodkovnoutrditisvojepovezave s kooperanti in trajnimi poslovnimi partnerji, kakor tudi z razvojno raziskovalnimi institucijami. Sicer pa bo najbrž moralo za razvojno raziskovalno delo namenjati več sredstev kot doslej. To izhaja tudi iz predvidenih načrtov prehoda na proizvodnjo bolj specializiranih proizvodov na področju elektronike. Izpeljava teh načrtov pa zahteva tudi drugačno usmeritev pri izobraževanju kadrov, ki mora postati sestavni del razvojnih programov...
Pogled na razstavni prostor
Rudnik lignita Velenje
Neustrezna poročila bodo zavrnili
Na eni izmed zadnjih sej predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije rudnika lignita Velenje so se dogovorili za aktivnosti sindikalnih organizacij ob obravnavi devetmesečnih poslovnih rezultatov. Sklenili so, da bodo te potekale po rokovniku občinskega sindikalnega sveta.
Na rudniku ugotavljajo, da so na področju spremljanja rezultatov poslovanja že veliko naredili, kljub vsemu pa še vedno opažajo določene pomanjkljivosti. Predvsem poudarjajo, da poročila, še vedno niso napisana v takšni obliki, da bi bila sprejemljiva za delavce. Poslovodni organi še vse premalo upoštevaj o,-d a so poročila o gospodarjenju namenjena delavcem in da morajo biti napisana čimbolj v razumljivi obliki. Vse preveč je številk, ki pa naj jih prvi del poročila, ki je namenjen za obravnavo po sindikalnih skupinah, ne bi vseboval.. To poročilo bi moralo biti bolj prikaz trenutnega gospodarskega stanja, s poudarkom na izvajanje stabilizacijskih nalog. Delavec naj bi iz njega razbral, koliko bi v OZD lahko prihranili z manjšo porabo materiala in večjo produktivnostjo in koliko bi zato in več zaslužil. V drugem delu poročila pa mora biti gospodarjenje seveda prikazano tudi v številkah. Kot je poudaril predsednik konference osnovnih organizacij v sindikata na Rudniku lignita 'Velenje Franc Krivec, velik del njihove aktivnosti temelji na ra-vestnem spoznanju delavcev, daje potrebno stabilizacijska prizadevanja vnesti v delovni proces. Zanjo se moramo odločiti. kljub tenVu, dataprina^-ša številna odrekanja in napore. Z vprašanji gospoda-tjenja se v vseh osnovnih or-
ganizacijah zveze sindikatoa na RLV aktivno ukvarjajo tako. da imajo v tem trenutku dobro in celovito opredeljena stališča do vseh aktualnih vprašanj gospodarjenja v njihovih temeljnih organizacijah združenega dela, delovni skupnosti skupnih služb in celotni delovni organizaciji.
Da bi razprave ob obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja dosegle svoj namjen. bodo sindikati vztrajali, da so poročila poslovodnih organov kritična ocena lastnih slabosti pri gospodarjenju. Poročila, v katerih ne bodo temeljito analizirane razmere v posameznih sredinah, še zlasti pridobivanje dohodka, nagrajevanje po delu. bodo sindikati zavrnili in zahtevali temeljitejše analize.
Prva faza obravnave poslovnih rezultatov bo potekala po sindikalnih skupinah med delovnim časom, zbore delavcev, pa imajo na rudniku lignita po opravljenem delu. To pa seveda prinaša vrsto težav, saj je veliko njihovih delavcev vezanih na avtobusni prevoz in tako na teh sestankih ne morejo prisostvovati. 'Vendar pa pravijo, da druge možnosti ni. saj bi sestanek med delovnim časom prinesel prevelik izpad proizvodnje.
Ob koncu je Franc Krivec poudaril, da bodo ob obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja ponovno dopolnili stabilizacijske naloge. Narediti pa bo potrebno vse. da bodo te v praksi tudi izvajali. V preteklosti se je namreč prepogosto dogajalo-.da so tc ostale napisane na papirju in v predalih. Zaradi tega bodo zadolžili posamezne člane kolektiva, da se sprejete stabilizacijske naloge izvedejo.
B. Z.
5
Vegrad
Pregledali bodo uresničevanje stabilizacijskih nalog
Osnovne organizacije zveze sindikatov v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje posvečajo obravnavi poslovnih rezultatov veliko pozornosti. Rezultate spremljajo mesečno, temeljito pa o njih razpravljajo po trome-sečjih.
Predsedstvo konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v tej delovni organizaciji po obravnavi poslovnih rezultatov oceni, kako je akcija potekala. Ugotavljajo, da so aktivnosti na tem področju dokaj uspešne. Poročila, kijih pripravljajo poslovodni organi, so dobra, če pa delavci v njih ugotovijo kakšne pomanjkljivosti, jih ti dopolnijo. V tem pa je tudi prednost dvostopenjskega postopka obravnave.
V Vegradu se delavci dokaj aktivno vključujejo v razprave. vendar bi osnovne organizacije ravno na tem področju želele narediti še več. Opažajo namreč, da delavci razpravljajo le o tistih področjih, ki so neposredno vezana na njihov standard, o varstvu pri delu. manj pa o proizvodnih problemih in o delitvi dohodka. Res je sicer, daje delitev dohodka zakonsko precej opredeljena in tako delavci sami niti nimajo veliko možnosti, da bi o tem odločali, pa vendar bi bilo prav, da bi vsaj tistih del dohodka, ki ga lahko razporejujejo.
razdelili po njihovih željah in potrebah. Uspešne so bile aktivnosti na področju stabilizacijskih prizadevanj in lahko rečejo, da so vanje pritegnili večino zaposlenih. Večina zaposlenih zastavljene naloge dosledno uresničuje, na sestankih osnovnih organizacij pa lc te še dopolnjujejo in sprejemajo številne ukrepe, da bi tako izboljšali gospodarjenje.
In kako se v Vegradu pripravljajo na obravnavo devetmesečnih rezultatov gospodarjenja? Pristopili so k izdelavi rokovnika. Srečujejo se namreč s težavo, da svojih storitev ne morejo sproti fakturirati. ampak v največjem številu šele ob koncu meseca. Zaradi tega so plačila njihovih uslug izvršena šele okrog 15. v mesecu. Prav zaradi tega za njih rokovnik, ki ga je posredoval občinski sindikalni svet. ni sprejemljiv in so ga morali uskladiti. Kljub vsemu pa že zdaj lahko trdijo, da bodo obravnavi devetmesečnih rezultatov poslovanja posvetili veliko pozornosti, pregledali pa bodo tudi. kako uresničujejo zastavljeni stabilizacijski program. Po potrebi bodo sprejali dodatne ukrepe, da bi v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta naredili vse. da bi bili njihovi rezultati kar najbolj ugodni.
Mira Zakošek
Nove oblike in metode dela ZK v Šaleški dolini
Uveljavljanje odgovornosti za spreminjanje razmer
Za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ter za spreminjanje družbenoekonomskih in idejnopolitičnih razmer nam v sedanjem trenutku resnično ne manjka sklepov in stališč. Potrebne so konkretne aktivnosti za spreminjanje razmer in za odpravo slabosti. Tega se, kot vse kaže, dobro zavedajo v občinski organizaciji zveze komunistov Velenje.
Ze pred časom je komite občinske konference ZKS Velenje imenoval posebno delovno skupino, ki je pripravila oceno samoupravnih, družbenoekonomskih in idejnopolitičnih razmer v rudniku lignita Velenje in jo predložila v obravnavo vsem osnovnim organizacijam ZK ter problemski konferenci OO ZK urdnika lignita Velenje. Ta, nova oblika in metoda delovanja zveze komunistov se je pokazala kot primerna in nadvse učinkovita. Zato so se na komiteju občinske konference ZK Velenje odločili, da bodo nadaljevali s to novostjo. Imenovali so posebne delovne skupine, ki bodo v največjih or-
fanizacijah združenega dela v aleški dolini — na REK Velenje, v Gorenju, Vegradu, na RŠC, v tozdu konfekcija Šoštanj celjskega Topra in v Veplasu ter v nekaterih krajevnih skupnostih ocenili samoupravne, družbenoekonomske in idejno-politične razmere ter vlogo osnovnih organizacij ZK, istočasno pa se tudi vključevali v aktivnosti pri spreminjanju razmer in tudi pri usposabljanju subjektivnih sil za hitrejše spreminjanje samoupravnih ter družbenoekonomskih odnosov v posameznih sredinah.
Nobenega dvoma ni, da je treba storiti vse, da se okrepi bitka za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, razvoj samoupravnih družbenoekonom-
skih odnosov, da se okrepijo prizadevanja za uveljavljanje delegatskega sistema in za utrjevanje institucij političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Seveda ne gre prezreti le doseženih uspehov v teh prizadevanjih, ki se v velenjski občia-ski skupnosti še posebej odražajo v porastu izvoza, v katerega le vključujejo nove organizacije združenega dela, resda nekatefe še v skromnem obsegu, in pa,v umiritvi zaposlovanja. Ne mara-ka pa tudi težav, objektivnih p subjektivnih, pri čemer naj |e posebej opozorimo na zastoje pti oskrbi z uvoznimi in domačimi reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, ki jih spremlja tudi monopolno obnašanje posemez-nih dobaviteljev in izsiljevanje višjih cen.
Med subjektivnimi slabostmi, ki so prisotne, velja zlasti še opozoriti, da se dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela, tako znotraj posameznih ozdov kot sozdov, ne uresničujejo, kaj šele da bi jih utrjevali kot temeljni družbenoekonomski odnos v celotni družbeni reprodukciji. Zaživela tudi še ni svobodna menjava dela med delovnimi skupnostmi in tozdi. Stabilizacijske akcije temeljijo še vse preveč na izrabljenih ,.udarniških metodah", zato tudi ni slučaj, da so družbenoekonomski rezultati teh prizadevanj v glavnem kratkotrajni. Premalo je strokovnega dela v stabilizacijskih prizadevanjih, premalo je opiranja na znanstvene izsledke, da učinkoviteje in dolgoročneje uveljavili stabilizacijska hotenja. Zato tudi ni slučaj, da v srednjeročnih razvojnih načrtiih niso v večji meri prisotna hotenja za prestrukturiranje gospodarstva in proizvodnje. Pa tudi število zaposlenih v administraciji se ne Zmanjšuje. In še to: tudi zavest o
tem, da so proizvodna sredstva in ustvarjeni dohodek družbena lastnina, v posameznih sredinah še ni prevladujoča.
Uresničevanje dohodkovnih odnosov je v zadnjem času resda kasnilo. Na to so vplivali tako zaostreni pogoji gospodarjenja, pa nekontrolirana rast cen in pojavi izsiljevanja pri dobavah reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Vendar pa je mogoče ugotavljati, da v delu poslovodnih struktur vse bolj prevladuje spoznanje, da bo mogoče številne težave, s katerimi se srečujejo v posameznih sredinah, dolgoročno odpraviti z doslednim uveljavljanjem dohodkovnih odnosov. To je gotovo eden od uspehov v prizadevanjih za gospodarsko ustalitev, seveda pa ne tudi edini. Temeljne in druge organizacije združenega dela iz Šaleške doline dosegajo, kljub zaostrenim pogojem, zadovoljive proizvodne in gospodarske dosežke. Velika večina delavcev je pripravljena, da se vsak dan spopada s težavami. Seveda pa bo treba težiti za tem, da mobiliziramo slehernega delavca in občana, da se bo v vsakodnevnem delu, odnosih in obnašanju zavzemal za cilje in naloge gospodarske stabilizacije.
Ta hotenja pa bo treba povezati s prizadevanji za krepitev samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavcev, da bodo lahko odločilneje vplivali na razreševanje vsakodnevnih težav. Na uspešnost tovrstnih prizadevanj vpHva idej-nopolitična zavest, kadrovska sestava ter organiziranost in metode dela organizacij in vodstev ZK. Tam, kjer je nizka idejno-politična zavest, kjer kadrovska sestava ni najboljša in kjer se odločajo za neučinkovite metode dela in še vedno prevladuje forumsko delo v zvezi komunistov in drugih družbenopolitič-
nih organizacijah, je tudi največ nakopičenih težav, nezadovoljstva in kritike. Interesi delavcev in občanov in njihove težave pa ne najdejo mesta v akcijski usmeritvi subjektivnih sil. Nekatere organizacije in vodstva ZK pa se tudi ne zavedajo v vsej popolnosti odgovornosti za razmere v sredini, v kateri delujejo, in za spreminjanje le-teh. Zato tudi ne opredeljujejo konkretne naloge organizacij in članov ZK.
Da bi pospešili spreminjanje razmer se je, kot smo uvodoma že omenili, odločil komite občinske konference ZK Velenje za oblikovanje posebnih delovnih skupin, da bi v posameznih samoupravnih sredinah z večjo aktivnostjo in učinkovitostjo ZK in vseh subjektivnih sil hitreje spreminjali družbenoekonomske in samoupravne odnose. Tako bodo delovne skupine ocenjevale družbenoekonomske odnose ter stabilizacijska prizadevanja posamezne samoupravne sredine, uveljavljanje vloge in odgovornosti osnovnih organizacij ZK za spreminjanje razmer, njihovo usposobljenost in delovanje komunistov v samoupravnih organih in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Nadalje bodo ocenili vlogo poslovodnih struktur za uveljavljanje politike ekonomske stabilizacije, prav tako pa tudi srednjeročno usmeritev organizacij združenega dela ter težave, ki jih pričakujejo v naslednjem srednjeročnem obdobju pri uresničevanju dogovorjenih razvojnih usmeritev. Delovne skupine komiteja OK ZK Velenje bodo torej ocenjevale politične razmere ter predlagale komiteju OK ZK Velenje program aktivnosti zveze komunistov za posamezno samoupravno sredino, za katero je bila imenovana posamezna delovna skupina. Marijan Lipovšek
Priprave v polnem zamahu
Na obravnavo devetmesečnih rezultatov gospodarjenja se v vseh naših delovnih sredinah temeljito in zavzeto pripravljajo. Pri njihovi obravnavi bodo delavci izhajali iz polletnih izkušenj, ob kritičnem pregledu pa bodo tudi ocenili, kaj so storili za njihovo izboljšanje in kako so se vključili v stabilizacijska prizadevanja svoje delovne organizacije.
V delovnem kolektivu tovarne usnja Šoštanj delujeta dve osnovni organizaciji sindikata. Zaposleni pa so razdeljeni v 27 sindikalnih skupin. Na devetmesečne rezultate gospodarjenja se vsi delavci pripravljajo z veliko mero resnosti in odgovornosti. saj se sleherni zaposleni zaveda težav gospodarjenja svoje delovne organizacije. Vedo tudi. da bodo uspeli premagati ovire, ki vodijo k boljšim rezultatom gospodarjenja in k stabilizacijskim prizadevanjem le. če bo v akciji sodeloval vsak delavec. Da bi bili rezultati devetmesečnega gospodarjenja znani do predvidenega roka. bodo zaposleni v tovarni usnja Šoštanj upoštevali rokovnik občinskega sindikalnega svetit. Na ponedeljkovi seji je konferenca delegacij pregledala poročilo, ki gaje pripravil individualni, poslovodni organ, in ga dala v razpravo ter obravnavo v sindikalne skupine. Pri obravnavi poročila so sodelovali tudi predstavniki lUV Vrhnika in menili, da so v tej delovni sredini kljub nekaterim težavam dokaj dobro gospodarili. Prav vsi zaposleni so se trudili, da bi v kar največji meri odpravili slabosti, ki so sc pokazale pri obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja in sedaj uspeli. Kljub neštetim težavam, kot je prodaja blaga, fluktuacija zaposlenih, nizki osebni dohodki. pa lahko že sedaj trdijo, da so poslovali pozitivno.
Era
Izboljšati preskrbo
V Eri potekajo obravnave devetmesečnih poslovnih rezultatov po rokovniku občinskega sindikalnega sveta. V temeljni organizaciji Maloprodaja. ki je največja, so že obravnavali oceno gospodarjenja. Ugotovili so. da se je skupni prihodek te temeljne organizacije od polletja povišal na indeks 131. ker je zelo ugodno. Količinsko se je povišala tudi prodaja. Čeprav so z realizacijo lahko zadovoljni, pa v temeljni organizaciji
Maloprodaja velenjske. Ere poudarjajo, da se nikakor ne morejo zadovoljiti z izbiro blaga, saj ga vedno več primanjkuje. Samokritično so ocenili, da včasih nesmoterno in nepravočasno nabavljajo blago. Zaradi tega bo potrebna večja prizadevnost odgovornih delavcev v poslovnih enotah in v komerciali. Mnogo težje pa je vprašanje pomanjkanja blaga, ki ga na trgu ni in ni v njihovi moči. da bi lahko oskrbeli potrošnike. Na
Termoelektrarne Šoštanj
Neugodni rezultati gospodarjenja
Marljivo potekajo priprave na obravnavo devetmesečnih rezultatov gospodarjenja tudi v šoštanjskih termoelektrarnah. Razprave potekajo po 2e ustaljenem dvofaznem postopku in v skladu s programom aktivnosti, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet. „Pri dosedanji obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja nismo naleteli na težave in prepričani smo, da bodo rezultati gospodarjenja naše delovne organizacije znani do predvidenega roka," je dejal predsednik predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata Franc PolKnik.
Pri obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih bodo poskušali pri devetmesečni obravnavi rezultatov kar najbolje izboljšati. Zataknilo se je pri sami obravnavi polletnega poročila, prav tako pa so se neodgovorno obnašali nekateri posamezniki. V skladu z rokovnikom, ki ga je pripravila konferenca osnovnih organizacij sindikata v tej organizaciji združenega dela in občinski sindikalni svet je bilo pretekli teden izdelano in obravnavano poročilo o devetmesečnem gospodarjenju na razširjenih sejah odborov za gospodarjenje v šoštanjskih .' termoelektrarnah. Predhodne razprave so pokazale, da je bilo le-ta pripravljeno mnogo
bolje kot ob polletju. Od tu dalje pa je bilo poslano z javno razpravo v temeljne organizacije in skupne službe
Kot je bilo iz poročila individualnega organa razvidno, šoštanjske termoelektrarne v tem mesečnem obdobju ne bodo poslovale pozitivno. Izguba bo znašala kar okrog 250 milijonov dinarjev. Neugodni gospodarski rezultati izhajajo iz že znanih vzrokov, in sicer iz nerešenih težav zunaj delovne organizacije. Tičijo pa predvsem v izpadu skupnega prihodka v elektrogospodarstvu, Iti bo za 500 milijonov dinarjev manjši od vrednotene elektroenergetske bilance. Ker se izguba deli na vse udeležence, bosta tako prvi in drugi tozd ter tozd Vzdrževanje v šoštanjskih termoelektrarna poslovali z izgubo. „Zadnje povečanje cen električne energije nam to izgubo nikakor ne bo moralo kriti oziroma premostiti, ker je podražitev prišla prepozno, cena primarne energije, za nas je to premog, pa je tudi močno poskočila. Vsa prizadevanja osnovnih organizacij sindikata bodo do konca leta usmerjena v iskanje kar najboljših možnosti za odpravo tako velike izgube. Upam, da bomo uspeli težave do konca leta vsaj delno odpraviti," je zaključil predsednik predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata Franc Poličnik.
teh področjih jih čaka še veliko dela. strpnosti, razumnosti in sodelovanja odgovornih dejavnikov, da bodo vsaj ublažili, če že ne morejo odpraviti. nihanja, ki smo jriu priča v zadnjem obdobju. Ugotavljajo, da dohodek ni povečan v sorazmerju z večjo realizacijo v zadnjem četrtletju. Temu pa je krivo maksi---miranje razlike v ceni v juniju letošnjega leta. prekomerno povečani stroški poslovanja in pa prekoračene planske zaloge. So pa še nekateri drugi razlogi, ki vplivajo na manjšo rast dohodka. Na nekatere izmed njih imajo delavci vpliv. O njih bo potrebno ponovno spregovoriti in jih v kar najkrajšem času tudi odpraviti. Tako bodo med drugim morali omejiti stroške poslovanja.
Podobno oceno poslovanja v teh dneh obravnavajo tudi vse ostale temeljne organizacije združenega dela v velenjski Eri, do zborov delavcev pa jo bodo dopolnili še z računovodskimi podatki. Do zborov delavcev bodo individualni poslovodni organi pripravili tudi odgovore na morebitna vprašanja članov osnovnih organizacij, torej bodo poročila dopolnili, na zborih pa bodo delavci sklepali tudi o začasni delitvi dohodka.
Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov v velenjski Eri ocenjuje, da so uspešno potekale vse dosedanje aktivnosti o obravnavi rezultatov poslovanja. Menijo, da imajo vsi delavci v dvofaznem postopku obravnave, možnost, da se o vsem temeljito seznanijo. Seveda pa se morajo v razprave sami aktivno vključiti. Razprave v majhnih sredinah — sindikalnih skupinah, so pokazale, da delavci v takšnih krogih mnogo bolj aktivno razpravljajo kot pa na samem zboru delavcev. Mira Zakošek
Sklepi in stališča predsedstva občinske konference SZDL Velenje
Potek in vsebina priprav planov temeljnih nosilcev planiranja za srednjeročno obdobje 1981-1985
Uveljavljanje samoupravnega družbenega planiranja je eden izmed temeljnih pogojev, da bodo delavci v združenem ddu obvladovali in usmerjali vse tokove družbene reprodukcije in na tej podlagi v skladu s predvidenimi rezultati svojega in družbenega dela uresničevali vse svoje interese in potrebe. S sprejemanjem planov družbenega jin gospodarskega razvoja si marajo delavci, kot upravljalci družbenih sredstev, zagotoviti uveljavljanje takšnega družbenoekonomskega položaja in odgovornosti, da bodo preko razpolaganja s sredstvi, pogoji in rezultati dela v temeljnih organizacijah združenega dela ter v vseh odnosih družbene reprodukcije in v družbi kot cdoti dejansko vplivali na vsebino in obseg uresničevanja svobodne menjave dela. Plani morajo biti izraz delovne in ustvarjalne prakse vseh nosilcev planiranja, jasne socialistične, samoupravne in idejne opredelitve, natančne analize stanja, zahtev in možnosti kot tudi strokovne obdelave konkretnih nalog razvojne politike.
1.	Delo in politični boj za pravočasno izdelavo planov, za usklajevanje planov, ki se nanašajo na smotrnejšo delitev dela in delitve po delu, racionalnejšo izrabo že zgrajenih zmogljivosti, selekcije investicij, ki ne prinašajo nove kvalitete (večji dohodek, usmeritev v izvoz, dohodkovno povezovanje repro celot), je ena od prvenstvenih nalog vseh subjektivnih sil in temeljnih nosilcev planiranja v naslednjih mesecih.
2.	Predsedstvo OK SZDL Velenje pozitivno ocenjuje dosedanji potek in izdelavo osnutkov_ planskih dokumentov in aktivnosti izvršnih organov ter strokovnih služb predlagateljev samoupravnih sporazumov o temeljih planov (pravočasno posredovani osnutki SS v združeno ddo, čeprav ne usklajeni). Potek priprav planskih dokumentov v zdraženem delu pa zaradi nerazumevanja vloge družbenega planiranja, neažurnih priprav, subjektivnih in objektivnih vzrokov (spremenjeni pogoji gospodarjenja, neizpeljani ukrepi zveznega izvršnega sveta, neiz-peljane usmeritve stabilizacijskih nalog), zaostajajo za predvidenimi roki.
Družbenopolitične organizacije — nosilke vsebinskih obravnav planskih dokumentov zaostajajo v izvajanju svojih nalog na področju planiranja. Poleg zaostajanja je opazna tudi razlika v širini opravljenih družbenopolitičnih .akcij med posameznimi družbenopolitičnimi organizacijami. Zato predsedstvo zavezuje vse družbenopolitične organizacije, da se v skladu s svojimi konkretno opredeljenimi programi in nalogami takoj aktivno vključijo v proces priprav in obravnav planskih dokumentov.
Predsedstvo OK SZDL zavezuje vse družbenopolitične organizacije, da zagotovijo pogoje, da bodo nosilci planiranja pospešeno pripravili svoje planske dokumente ter se hkrati aktivno vključijo v usklajevanje planskih aktov z nosilci planiranja ter dajejo pobude za njihovo usklajevanje. Predsedstvo posebej zavezuje vse poslovodne organe, strokovne službe v OZD in nosilce, da pravočasno pripravijo planske dokumente za obravnavo in da bodo le-ti sprejeti do konca letošnjega leta, družbenopolitične organizacije pa, da s svojo aktivnostjo pospešujejo pripravo planskih dokumentov in z usmerjanjem razprav o vsebini planov storijo vse, da bodo planski akti realni, razumljivi, usklajeni in sprejeti do konca leta na vseh področjih.
4.	Družbenopolitične organizacije so dolžne in morajo zagotoviti pogoje, da bodo delavci na osnovi pripravljenih planskih dokumentov v celoti spoznali obseg in vsebino razvoja posamezne dejavnosti v občini in pravočasno uresničili svoje samoupravne pravice in uveljavili medsebojne odgovornosti ter da bodo sproti spremljali in ocenjevali delo pri pripravi planov, zahtevali odgovornost strokovnih služb in poslovodnih organov, da bodo plani zastavljeni tako, da bo realna rast v večji meri pogoja '.zko-riščanjem notranjih rezerv.
5.	Družbenopolitične organizacije so doline zagotoviti, da se že v oblikovanje in obravnavanje osnutkov planskih dokumentov vključi čim širši krog delovnih lju-
di in občanov, pri čemer morajo zlasti organizacije zveze sindikatov v združenem delo in krajevne konference SZDL v krajevnih skupnostih vzpodbujati in paspdcvati takšne oblike razprav, ki bodo zagotavljale resnično sprejemanje planov.
Zveza sindikatov, ki jc voma za vsebino razprave v OZD, mora organizirati razpravo o teh dokumentih na takšen —Bn. da bodo predočene < cu najbistvenejše razvoja lastne OZD ustvarjenega
zagotoviti in ustvariti strokovne podlage, da bo usklajevanje potekalo Čimbolj racionalno in učinkovito. Eden od najbolj pomembnih pogojev so prav gotovo bilance, ki jih mora izvršni svet pripraviti skupaj s strokovnimi službami SIS, OZD, gospodarsko zbornico, LB glede sredstev in glede obremenitve dohodka, glede možnosti zaposlovanja in kar mora biti strokovna podlaga za mklajevanjc in selekcijo programov, ki presegajo realne možnosti. Pri iskanju najustreznejših rešitev l izvršni svet pripraviti skupaj
realizacijo programov posameznih dejavnosti, predvsem tistih, katerih edini vir je čisti dohodek (krajevne skupnosti, pospeševanje kmetijstva in druge).
7. Takoj oziroma pospešeno je potrebno nadaljevati usklajevanje predvidenih investicij z možnostmi, tako v gospodarstvu kot družbenih dejavnostih s ton, da se vsak projekt analizira z vidika kriterijev,- ki so glede gospodarskih investicij ustrezni kriterijem v osnutku republiškega dogovora o trmrljih družbenega i v SR Skmiji in i
programov bilanc in za aktov so cene iz prejetjem planik potrebno te
za sestavljanje planskih 1979. Pred aktov pa bo
10. Predsedstvo OK SZDL Velenje podpira sklepe in staHfa izvr-
Vdenje do srcdajao&A programov razvoja občme Vetrn jc.
Na področju SIS materialne proizvodnje pa:
—	da se enostavna reprodukcija ene dejavnosti ne sme kršiti na račun razširjene reprodukcije drugega področja.
—	da se sredstva za realizacijo nalog s področja SLO in KS ne krčijo.
—	da se zmanjša število območij za individualno gradnjo ter c spremenjeno zidavo z dogovorjenih območjih doseči, da se skupno število predvidenih objektov
— da je potrebno haicjc razvj-
—	da se stva ne povečuje, razen, kjer je to nujno potrebno zaradi posebnih razlogov,
—	da se v OZD zagotovijo sredstva iz Čistega dohodka (po doJo-Ceni prispevni stopnji) za znanstveno in raziskovalno ddo s al jem hitrejšega prestrukturiranja, uvajanja novih programov in nadaljnjega razvoja organizacij združenega dela,
—	da se v vseh investicijah gospodarstva predvidijo in planirajo tudi sredstva za komunalno—stanovanjsko izgradnjo drugih nujnih objektov družbenega standarda.
Delavci morajo biti i dejavnosti
ostalih dejavnosti; preveriti ali so v planih upoštevani minimalni standardi in s tem zagotovljeni osnovni pogoji za izboljšanje položaja de-lavcev. Biti mora usklajcvatec aktivnosti pri uresničevanju skupnih nalog samoupravnih organov, delegacij za družbenopobtično skupnost in samoupravne interesne skupnosti ter drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in drugih oblik povezovanja združenega dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organi v družbenopolitični skupnosti.
Občinska konferenca SZDL sc poleg naloge koordiniranja družbenopolitične aktivnosti vključuje preko KK SZDL v vse aktivnosti, zlasti s sveti krajevnih skupnosti, delegacijami za zbor krajevnih skupnosti, interesnimi skupnostmi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Gospodarska zbornica mora sodelovati in zagotavljati ustrezen pretok informacij o razvojnih možnostih pri oblikovanju strokovnih osnov za oblikovanje planskih dokumentov tozd. Se posebej se mora vključiti v proces oblikovanja in sprejemanja samoupravni! sporazumov o temdjih pianov v gospodarstvu, predvsem tam, kjer sporazumi opreddjujejo velik obseg združevanja sredstev za skugsie naložbe več OZD.
SkupšCina občine Velenje mora poskrbeti za neposredno aktivno vkljuCevanje delegatov v proces samoupravnega planiranja ■ vzpodbujevati usklajevanje se bojnih interesov na nt področjih v občini Vdenjc.
Obravnava dogovora o temdjih planov občine Vdenje mora biti usmerjena predvsem na vsebinsko usklajenost nalog in povezanosti s stabilizacijskimi načeli in z vsebino smernic za pripravo družbenega plana. Pri tem mara skupščina občine izhajati iz poročila in ocene izvršnega sveta o omejevalnih in selektivnih ukrepih pri pripravi in sprejemanju srednjeročnih planov razvoja.
Posebno odgovornost aosi skupščina s svojimi organi za pripravo stališč in usklajevanje predlogov, ki jih morajo delegati naš« družbenopolitične skupnoari prenesti v posamezne zbore repubfiSke skupščine in SIS na ravni repcbfr-ke.
Izvršni svet občine Velenje mora zagotavljati ustrezne strokovne in druge podlage oz. pogoje za učinkovito dnižbenopoStiEnc aktivnost in se aktivno vkljnSti v dogovorjene akcije.
Izvršni svet mora skopaj s - predlagatelji samoupravnih sporazumov SIS družbenih dejavnosti ter SIS materiaine proirvodifje
i z načrti razvoja lastne samoupravne sredine, pa tudi z razvojem drugih
z LB oceno kreditnih zmožnosti in preveriti kreditni potencial ter na tej podlagi opraviti selekcijo programov.
Strokovna služba za plan in analize mora pripraviti pregled celotne obremenitve OZD na osnovi osnutkov in predlogov samoupravnih
sporazumov o temeljih planov.
Izvršni svet mora vztrajati na svojem že sprejetem stališču, da bodo dokumenti planov samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti usklajeni že pred pričet-kom široke javne razprave o predlogih teh dokumentov.
Predsedstvo opozarja nosilce planiranja, da ne morejo avtonomno sprejemati svojih planskih aktov, če niso zagotovili vsaj minimalne usklajenosti ki izhaja »iz zakona o planiranju. To velja predvsem za sprejemanje temeljev planov temeljnih organizacij združenega dela, ki morajo vsebovati vse dogovorjene obveznosti v okviru delovne organizacije, SOZD, obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter obveznosti do drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
V organizacijah združenega dda materialne proizvodnje morajo pri planiranju razporejanja dohodka in čistega dohodka posebno pozornost nameniti spremembi virov za financiranje in uresničevanje ter
teh kriterijev k temdjiti sdekdji. Izvršni svet mora skupaj s Savinjsko—šaleško gospodarsko zbornico, Ljubljansko banko — Temeljno banko" Vdenje in v sodelovanju s predstavniki organizacij združenega dela ter interesnih skupnosti gospodarskih in družbenih dejavnosti oceniti realnost investicij in poskrbeti, da bo delevcem ob razpravah o planih nadaljnjega razvoja predstavljen podroben in celovit pregled predvidenih investicijskih vlaganj, obveznosti za odplačevanje anuitet ter realne možnosti razvoja na osnovi lastnega dohodka in omejenih kreditnih potencialov.
8.	Pri odločanju kriterijev v družbene dejavnosti je potrebno dati prednost investidjam, ki so v teku in investicijam, ki pomenijo uresničevanje dogovorjenih programov. Za vse investicije, ki se soflnandrajo s sredstvi samoprispevka, morajo biti okvantificirane vse posledice od stroškov obratovanja novega objekta, do vpliva te investidje na druga področja.
Izvršni svet mora vztrajati, da se na področju družbenih dejavnosti dovolijo le tiste investidje, ki sprejete v program skupne porabe ter da se te izvajajo po določenem prioritetnem vrstnem redu.
9.	Vsi planski dokumenti morajo izhajati iz leta 1980 kot baznega leta. Osnova za vrednotenje
Na področju družbenih dejavnosti zlasti:
—	da se je potrebno odpovedati tistemu delu gospodarske rasti posamezne dejavnosti, ki temdji na potrošnji preko materialnih možnosti;
—	da se daje podpora globalno hitrejšemu razvoju osnovnega izobraževanja, usmerjenega izobraževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva in osnovnega zdravstva,
—	da se zagotovi usklajena socialna poj kita in poenoti izvajanje postopkov za usklajevanje vseh vrst socialnih dajatev,
—	da se v okviru omejenih možnosti stori vse in vloži vse napore, da se zagotovijo za prehod čim večjega števila oddelkov osnovne šole v celodnevnih osnovnih šolah, da se ustvarijo in zagotovijo približno maki učni pogoji na vseh šolah,
—	da se v programih razvoja OZD vzpostavi načrtovanje in usposabljanje kadrov kot primarno komponento razvoja in boljšega gospodarjenja,
—	da se uztraja in daje podpora v okviru regije dogovorjeni mreži Sol usmerjenega izobraževanja,
—	o podpori jjredvsem tistim prednostnim usmeritvam, ki bodo zagotavljale hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti, njeni kadrovski krepitvi, boljši opremljenosti, usposobljenosti in organiziranosti in s tem zmanjšanja obsega in skrajšanja bolnišničnega zdravljenja.
—	da se predvidi gradnjo stanovanj v medprostorih starih sosesk,
—	da se dokonča izgradnja Šaleške magistrate do 5,9 km,
—	da se pospešeno nadaljuje izgradnja vodovoda Ljubija— Velenje.
11. Posebno pozornost morajo vsi nosila planiranja posvetiti obravnavi in vključitvi elementov prostorskega plana med temeljne dokumente nadaljnjega razvoja. Posebej obvezujemo vse krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, da ob obravnavi tega dokumenta storijo vse, da se zagotovijo racionalne in dokončne rešitve glede smotrne izrabe prostora ob upoštevanju vseh omejitvenih faktorjev. Strokovne nosilce priprave gradiva prostorskega piana pa zavezuje predsedstvo OK SZDL Vdenje da se pridržuje demokratičnih postopkov sprejemanja tega dokumenta in ažurnosti pri izdelavi posameznih dokumentov.
Izvršni svet in sveti krajevnih skupnosti so posebej odgovorni, da se vzpodbudi dovolj široka obravnava prostorskega plana in dosledno upoštevajo objektivni interesi, istočasno postavijo zahtevo pred pripravljalca prostorskega piana, da bodo vsi potrebni dokumenti pravočasno dokončani in prečiščeni sprejeti do konca letošnjega leta.
12.	Predsedstvo obvezuje vse družbenopolitične organizacije, da z odločno in usmerjeno aktivnostjo zagotovijo vse možnosti, da sc ponovno preveri možna realna rast družbenega proizvoda, ki mora imeti osnovo v konkretnih planih OZD in da se zmanjša obseg porabe v vseh tistih programih, ki jih bo v sedanjih in družbenoekonomskih razmerah naslednjega srednjeročnega obdobja nerealno povečevali Ob tem mora biti dosledno upoštevana usmeritev, da morajo vse oblike porabe zaostajati za 10 Vo za rastjo družbenega proizvoda.
13.	Predsedstvo zavezuje koordinacijski odbor za usmerjeno družbenopolitične aktivnosti pri pripravi planov nosilcev planiranja, da aktivno usmerja in usklajuje aktivnosti nosilcev družbenopolitične aktivnosti na nivoju občine, OZD in krajevne skupnosti ter tako krepi odločujočo vlogo delavcev in občanov in njihovo možnost za aktivno vključevanje v obravnavo in sprejem omenjenih dokumentov.
Velenje, 9. 10. 19«
■ MIH
i. H9
krajevne konference SZDL morajo v krajevnih skupnostih ^odbujati in pospeševati takšne oblike razprave o planih za naslednje wednjert>čno
obdobje, ki bodo omogočile resnično vsebinsko sprejemanje novih razvojnih dokumentov
Številka 41 (553) - 24. oktobra 1980
h občine Mozirje
Dohodkovni odnosi — za kooa? Obetajoča oživitev dela
^^ ■ I ^^ vfl | m ^^ W III	BiM ■m^^J®^^ ■	Na nedavni seji predsedstva mesecu končali obnovo part
^^	občinske konference ZSMS Mo- zanske bolnišnice v Robanovei
Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi v Mozirju ugotavljajo, da so se pogoji gospodarjenja v tretjem tromesečju še poslabšali, z njimi vred pa seveda možnosti za ustvarjanje dohodka. Poslovna uspešnost je torej slabša kot ob polletju, osnovni vzrok za lo pa je v dejstvu, da .so stroški proizvodnje in storitev rasli neprimerno hitreje kol dovoljeni zaslužek.
V temeljni zadružni organizaciji so v devetih mesecih pridelali 6.3 milijone litrov mleka in s tem letni načrt dosegli 79 odstotno. V primerjavi z lanskim letom je to zadovoljivo povečanje in obeta, da bodo pridelali predvidenih 8 milijonov litrov. Brez težav seveda ne gre. Zadnja podražitev krmil za 25 odstotkov in predvidena podražitev gnojil za 25 — 30 odstotkov pa bosta zagotovo povzročili ponovno stagnacijo mlečne proizvodnje, če se ob njih ne bodo pravočasno uredila cenovna razmerja. Klavne živine so v tem obdobju priredili 341 (on. kar je 64 odstotkov letnega načrta in 10 odstotkov manj kol v enakem lanskem obdobju. Živinorejci se zaradi neurejenih cen za rejo ne zanimajo več. V lanskem letu je bilo privezanih vse premalo telet, vse preveč pa zaklanih za domačo uporabo. Posledice takšnega stanja so letos več kot opazne, ob nadaljnjem zmanjševanju privezov in odkupa pa je nedvomno, da bo oskrba
/. govejim mesom v prihodnje še slabša. Prodaja viškov plemenske živine je sicer skladna z načrti, vendar še mnogo premajhna, da bi v dohodkovnem smislu predstavljala pomembnejši vir.
Kljub pomladanski pozebi so v proizvodnji ribeza letni načrt dosegli 123 odstotno, uslvarjeni dohodek pa je zaradi povsem neustreznih cen komaj omembe vreden. Še težji je položaj v perutninarstvu. saj se je dohodkovni položaj brojlerske proizvodnje v zadnjih mesecih drastično poslabšal. Cena pitanih piščancev se ni spremenila, ob tem pa so bili primorani kupovati za 33 odstotkov dražjo krmo. ki je povrh vsega še bistveno slabše kakovosti. Prav to je povzročilo pogoste izpade proizvodnje, zmanjšanje povprečne teže posameznih turnusov in seveda vse večjo izgubo. Tudi 22 odstotni dvig prodajnih cen perutnine v prejšnjem mesecu razmer ni izboljšal, ker so si dohodkovne učinke te podražitve nesamou-pravno prilastili ostali členi v reprodukcijski verigi, klavnica, valilnica in trgovina, zadrugi kot organizatorju proizvodnje pa so takšni dohodkovni odnosi navrgli 1.25 dinarjev izgube pri skupnih stroških na kilogram žive teže. S takšnimi enostranskimi. vsiljenimi in navideznimi »dohodkovnimi odnosi« je zadruga seznanila odgovorne republiške organe.
V tečaj jahanja se je vključilo mnogo ljubiteljev konjeniškega športa
Posodobitev bo omogočila uspešnejše poslovanje
V	DO VINO Šmartno ob Paki so se letos lotili pomembne naložbe, ki bo močno povečala produktivnost te delovne organizacije in tako omogočila še večjo poslovno uspešnost. Zamenjali bodo staro že dotrajano in večkrat amortizirano italijansko polnilno linijo in jo nadomestili s sodobnejšo vzhodnonemško. Nova polnilna linija bo imela mnogo večjo zmogljivost od dosedanje in bo lahko napolnila 3500 steklenic na uro.
Pri montaži nove polnilne linije pa so naleteli na težave, saj so morali za novo polnilno linijo dograditi dodatne pro-* store inje niso mogli montirati v prostoru, kjer obratuje sedanja linija. Takšna montaža bi namreč povzročila prenehanje proizvodnje za dva do tri mesece. To pa bi lahko usodno vplivalo na prodajo, saj bi se medtem potrošniki, ki imajo na izbiro veliko konzu-mnih vin. preusmerili in pozabili na vina. kijih polnijo v Šmartnem ob Paki.
V	DO VINO pravijo, daje bila zamenjava polnilne linije
nujen ukrep, če želijo ludi v prihodnje obdržati sedanje tržišče ler ga morebiti celo razširili. V lej delovni organizaciji trenutno polnijo štiri \rste sin. med katerimi so rdeči in beli veseli Martin in Urban brez geografskega porekla. medtem koje Borgonja vino z geografskim poreklom. Nov a polnilna linija bo omogočila razširitev programa z novimi vrstami v in.
Predračunska vrednost naložbe je 15 milijonov dinarjev in so jo pokrili v glavnem z lastnimi sredstvi. Njena vrednost je dokaj ugodna, predvsem zato. ker so se za nakup odločili že pred dvema letoma. Sedaj bi bila približno trideset milijonov dinarjev. Nova polnilna linija je zanimiva tudi zato. ker je polavtomatska in bo imela na koncu vakuumski pakirni stroj, kar pri prejšnji liniji ni bilo. Ta posodobitev je pomembna tudi zalo. ker bodo v delovni organizaciji bistveno povečali proi/vodnjo ob enakem številu zaposlenih.
Boris Zakošek
Konzumna jajca so edini proizvod Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, katerega cene se prosto oblikujejo, zalo se proizvodnja laže prilagaja nenehnim dražitvam krmil. Kljub temu ne bo odveč podatek, da so se krmila v septembru podražila za 42 odstotkov, prodajne cene pa zu 28. Zaradi vseh teh okoliščin in kljub velikim naporom za dosledno izkoriščanje vseh notranjih rezerv so poslovni rezultati temeljne zadružne organizacije po devetih mesecih slabši kol so bili ob pollelju.
Posamezne delovne enote v temeljni organizaciji blagovni promet dokaj uspešno uresničujejo letne načrte, čeprav jim težav vseeno ne manjka. Hmelja so pridelali več kot so načrtovali, pričakovanja, da bo letošnja cena bistveno višja kot lani pa se niso uresničila. Vzroki so spet nedo-rečni. bolje rečeno enostranski, dohodkovni odnosi. Z izkupičkom bodo tako komaj pokrili proizvodne stroške, ki so prav tako znatno višji, kot so bili v lanskem letu. Storitvene dejavnosti in osrednje skladišče, ki tudi sodita v to temeljno organizacijo fizično sicer zadovoljivo uresničujeta načrt, zaradi cenovnih neskladij pa je njuna donosnost znatno slabša, kot je bila ob polletju. Enaka ugotovitev velja tudi za temeljno organizacijo združenega dela Trgovina in gostinstvo, ki se poleg lega otepa
še s svojimi posebnimi težavami. Kljub vsem težavam pa bo la temeljna organizacija, ki združuje tudi kooperacijo z obrtniki, kljub vsemu dosegla pozitiven finančni uspeh.
Ob vsem tem na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi ugotavljajo. da stabilizacijski program uresničujejo dokaj uspešno. Kljub resnično nezavidljivim pogojem pridobivanja dohodka doslej niso presegli določenih omejitev v delitvi dohodka, čeprav sta osebna in skupna poraba na zaposlenega že doslej več kot skromni. Celovitejši je problem pri naložbah. V izgradnji je vzrejališče za jarčke. prav tako pa tudi kmetijsko strojno središče. pri katerem so pripravljalna dela že končana. Težje je pri gradnji trgovine v večnamenskem objektu v Solčavi, pri katerem se srečujejo s prekomernimi podražitvami in zanje nimajo pokritja. Poudarjajo pa. da to ni samo njihova obveza. Za to pomembno naložbo v manj razviti in obmejni krajevni skupnosti bo morala poskrbeti celotna družbeno-politična skupnost.
Glede na vse te težave so v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi v Mozirju tudi za zadnje letošnje tromesečje sprejeli vrsto konkretnih nalog, ki naj do konca leta njihov resnično nezavidljiv položaj vsaj ublažijo.
J. P.
Obsežni in uresničljivi načrti
V zadnjem letu dni je močno zaživela dejavnost konjeniške sekcije pri turističnem društvu Mozirje. To je mlada in v Gornji Savinjski dolini povsem nova oblika dejavnosti, ki je svoje korenine poiskala v narodopisnem izročilu. Les že stoletja opredeljuje življenje in delo tamkajšnjih prebivalcev in ni še tako daleč nazaj čas neločljive povezanosti konja in človeka pri napornem delu v gozdu. Tudi spomini na ,,furmanske" čase v dolini še niso povsem zbledeli. Člani sekcije so se torej odločili, da. na drugačen način in na novih osnovah nadaljujejo izročilo.
Sekcija deluje zelo malo časa, obilni dosedanji uspehi pa so že vzbudili izdatno mero zanimanja med prebivalci in hkrati veliko obetajo. Načrtov mozirskim konjenikom ne manjka in dokaj obsežni so. Predvsem bi radi okrepili ljubezen do konjev, popestrili skromno turistično ponudbo Gornje Savinjske doline, v nobenem primeru pa ne zanemarjajo ciljev na področju športa, dresure in v perspektivi tudi vzreje konj.
Sekcija je zaživela, potem ko je pet ljubiteljev konj kupilo lipicance. Danes je število večje še za pet konj. Kupila jih je sekcija, v kratkem pa bo še tri. Namenjeni so vadbi jahanja in predvsem seveda tekmovalcem, ki že pridno preskakujejo zapreke in so na nedavnem medrepubliškem turnirju že zabeležili prvi uspeh. Doslej so bili sekciji pri delu v največjo pomoč člani celjskega konjeniškega kluba, ki vodijo vadbo in skrbijo za večino tehničnih opravil. Prav sedaj je stekel tečaj jahanja za nove ljubitelje konjeniškega športa, ki bo trajal tri mesece. Mozirska konjeniška sekcija pridno sodeluje tudi s konjeniškim klubom Zobnatica pri Bački Topoli, ki skrbi za vzrejo konj angleške pasme in nekaj teh konj so v Mozirju že kupili. Ponuja pa se še ena obetavna in nadvse koristna možnost. Dogovorili so se namreč z vrhunskim jahačem in pedagogom Raj-kom Dokičem Iz Novega Sada, ici bo pozimi za štirinajst dni obiskal Mozirje in bo s svojimi bogatimi izkušnjami nedvomno veliko pripomogel k razvoju tega športa.
Načrtov torej ne manjka. Do prihodnje pomladi želijo s pridno vadbo usposobiti vsaj tri konje za preskakovanje zaprek na višini 120 cm in nameravajo z njimi nastopiti na vseh republiških prireditvah. Priredili bodo še vrsto internih tekmovanj in poleg tega sodelovali na vseh večjih prireditvah v občini. V ospredju športnih načrtov je seveda ponovna organizacija turnirja v preskakovanju zaprek na katerega bodo prihodnje leto po-
vabili vse naše najboljše jahače, čeprav tudi letošnja udeležba nikakor ni bila slaba, že sedaj pa se dogovarjajo tudi s tekmovalci iz Madžarske in Češkoslovaške. Kot kaže bodo prihodnji turnir popestrili še z nastopom v dresuri.
Z začetkom naslednje sezone bodo uvedli tudi rekreacijsko jahanje in bodo za to obliko dejavnosti namenili tri konje ter poskrbeli za strokovno vodstvo. Do takrat morajo urediti stezo, jo speljati med drugim tudi do turistične kmetije in tako še povečati njen mik. Načrti segajo še dlje. Nedvoumen je namreč pomen konjeniškega športa v spletu obrambnih priprav zato bodo namenili precej pozornosti vzgoji ustreznih kadrov, radi pa bi se dogovorili tudi s prosvetnimi delavci, da bi v pouk telesne vzgoje vključili tudi to področje in tako osnovnošolce seznanili z osnovami konjeniškega športa.
Za vse to pa bodo potrebovali ustrezen prostor, saj je sedanji več ali manj zasilna rešitev. Naloga seveda ne bo lahka. Ze sedaj se dogovarjajo za izgradnjo osrednjega objekta, k temu pa želijo pritegniti izdelovalce opreme za kmetij-stvo.Na vzorčni kmetiji bi zgradili ustrezen prostor za vadbo in tekmovanja, poleg ostalega pa ne bo manjkal tudi gostinski del s kmečkim turizmom. S tem bi ustvarili pogoje za vzrejo v Ljubljani. Tako bi bili dani pogoji za nastope in treninge jahačev tudi od drugod, kar bi nedvomno močno popestrilo turistično ponudbo Gornje Savinjske doline. Načrti so torej obilni, s primerno mero povezovanja in dogovarjanja pa tudi uresničljivi.
J. P.
Na nedavni seji predsedstva občinske konference ZSMS Mozirje so mladi Gornje Savinjske doline sprejeli nekaj pomembnih sklepov in stališč. Predvsem so kadrovsko dopolnili in okrepili vrsto organov konference in tako zagotovili boljše bodoče delo. To velja predvsem za konferenco mladih delavcev ter za vrsto komisij. Nekatere med njimi so bile oblikovane že doslej, vendar se s posebno zavzetim delom niso izkazale, nekatere- pa so znova ustanovili. Še do konca tega meseca morajo znova ustanoviti ali kadrovsko dopolniti konferenci mladih v izobraževanju in v krajevnih skupnostih. Poleg tega so se dogovorili o nekaterih drugih nalogah, ki jih morajo takoj uresničiti. Predvsem je treba nemudoma izdati dolgo pričakovano glasilo občinske konference, v najkrajšem možnem času pa obiskati vse aktive mladih zadružnikov in mlade kmetijce ponovno tesneje povezati z občinsko konferenco. Pomembna nalbga v naslednjih tednih bodo tudi obiski po vseh osnovnih organizacijah.
Sicer pa nekatere od teh nalog že sodijo v okvir akcijskega programa za zadnje tromesečje, ki so ga na seji prav tako potrdili. Poleg že omenjenih nalog bodo v tem
Gornji grad

■ .
mesecu končali obnovo partizanske bolnišnice v Robanovem kotu in pripravili občinsko tekmovanje ,,Mladost v pesmi, besedi in spretnosti." Enaka prireditev, vendar na regijski ravni, bo v Mozirju v mesecu novembru, v katerem nalog prav tako ne manjka. Zlasti to velja za prireditve ob dnevu mrtvih in konec meseca še ob dnevu republike. Ob obeh praznikih je namreč delež mladih vedno dovolj velik. V novembru bodo opravili še sprejem mladih v vrste teritorialne obrambe in pripravili razgovor o aktualnih družbeno-ekonomskih razmerah v občini Mozirje. Proti koncu leta bo na vrsti še seja občinske konference, prav tako razširjena seja predsedstva, v decembru pa seminar za člane konference mladih v krajevnih skupnostih. Pomemben delež pri dejavnosti mladih v decembru bo imel tudi splet prireditev ob dnevu JLA. Poleg drugih prireditev bodo mladi obiskali vojake v Logarski dolini in pri tem pripravili tudi športna srečanja. Dela bo torej do konca leta še dovolj, oživitev dejavnosti mladinske organizacije mozirske občine v zadnjem času pa zagotavlja njihovo tvorno uresničitev in nudi lepe obete za prihodnje leto.	J. p.
m
■
Sto let kulturnega delovanja
V Gornjem gradu bodo konec tega tedna proslavili pomemben jubilej, 100-letnico kulturnega dela v tem kraju namreč. Ob tej priliki pripravljajo vrsto prireditev, ki se bodo zvrstile od danes do nedelje in ob tem velja poudariti, da so se resnično potrudili. Ob 11. uri dopoldne bodo na osnovni šoli Frana Kocbeka ustanovili kulturno društvo, zatem pa bodo v šolskih prostorih otvorili razstavo knjig Prešernove dražbe.
Zvečer ob 19. uri bo osrednja proslava v prosvetnem domu. Na njej bodo podeliti številna prizna-
nja za dolgoletno delo na kulturnem področju, v priložnostnem programu pa bodo sodelovali člani domače dramske skupine in mozirski pevci. 'Slavje bodo popestrili Ivan Potrč, Branka Jurca, Smiljan Rozman, Anton Ingolič in Mart Ogen.
V soboto zvečer bodo prikazali film Sambrastniki, v nedeljo dopoldne pa bodo na Bavčevi biši odkrili spominsko ploščo. Popoldne in zvečer bosta na vrsti še predstavi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki se bo predstavilo s komedijo Sluga dveh gospodarjev.	J. P,
Pomlajeni še naprej v vrhu
Nogometaši gorenjesavinjske selekcije Elkroj so se v lanskem tekmovanju v vzhodni skupini slovenske nogometne lige vse do zadnjih kol enakovredno borili s celjskim Kladivarjem za prvo mesto in napredovanje v slovensko nogometno ligo. Uvrstitev takoj za zmagovalcem in prikazana igra sta nogometaše Elkroja pred začetkom letošnjega tekmovanja uvrščali med najresnejše kandidate za vrh prvenstvene razpredelnice. Po dosedanjih kolih se skupaj z mariborskim Kovinarjem enakovredno potegujejo za drugo mesto, vendar po točkah precej zaostajajo za vodilnim moštvom Ptuja.
Trener nogometašev Elkroja FERI BENC1K je potek tekmovanja ocenil takole: ,,Glede na to, da je moštvo v prestopnem roku in celo na samem začetku tekmovanja zapustilo nekaj prekaljenih in dobrih igralcev, si od tekmovanja nismo obetali več, kot smo dosegli. Trenutni položaj na lestvici je zadovoljiv tudi zato, ker smo si pred letošnjim prvenstvom zadali nalogo, da bomo moštvo v jesenskem delu prvenstva pomladih. V spomladanskem delu prvenstva nas bo namreč zapustilo še nekaj igral-
cev, ki bodo odšli na odsluženje vojaškega roka. Pomlajevanje je torej nujno, saj moštva ni mogoče uigrati skozi noč. Precej truda smo že vložili in ga še bomo morali, da bo moštvo znova zaigralo tako kot je v lanski sezoni in poudariti moram, da je igralski kader, ki je sedaj na voljo, tehnično zato povsem sposoben.
Odnosi v moštvu so umirjeni, žal pa moram ugotoviti, da precej zunanjih dejavnikov, predvsem neobjektivno ocenjevanje gledalcev, včasih precej pripomore k neljubim nasprotjem v ekipi. Zato vsi skupaj od naših, sicer resnično vnetih navijačev, pričakujemo, da bodo poslej z objektivnim navijanjem in sodelovanjem okrepili razvoj kluba in nam pomagali pri našem nadaljnjem delu.
V tekmovalnem sistemu nastopa osem moštev in izmed njih lahko izdvojim le štiri, ki se bodo kosala za najvišje uvrstitve. Sistem narekuje dvokrožno tekmovanje, zato bo na lestvici do konca še precej sprememb. Končnega zmagovalca je zato seveda težko napovedati in bi bila točna napoved danes bolj slučajni zadetek."
J. P.
Pomlajeno moštvo Elkroja še naprej ostaja kandidat za najvišja mesta.
Tekmovanja naj bi se udeležili tudi mladi
l
20. let glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega
n
Pretekli teden je bilo v Ljubljani v Titovih zavodih Litostroj /vezno tekmovanje kovinarjev. 1/ naše občine seje med drugimi predstavniki udeležil tudi Čerin Begič i/ delovne organizacije Rudnik lignita Velenje.
Čerim Begič je do sedaj sodeloval na vseh štirih tekmovanjih kovinarjev naše občine. 1/ leta v leto je dosegal boljše rezultate. Letos pa je /bral najv eč točk v elektroobločn.em varjenju in se uvrstil na republiško kovinarsko tekmov anje. Tudi tu se je dobro odrezal. Z znanjem i/ samoupravljanja m s svojim izdelkom seje uvrstil na odlično drugo mesto. '»Uspehu sem bil zelo vesel, saj nisem pričakoval tako v isoke uv rstitv e. Ko pa sem /vedel, da mi prinaša osvojitev tega mesta udeležbo na /veznem tekmovanju, je bih) v eselj-e še toliko večje, »je dejal naš sogovornik. L speli pa tudi tu ni bil majlren. saj je zasedel sedmo mesto. Biti med najboljši* deseterico kovinarjev v Jugoslaviji pa tudi ni od muh. kajne.
Čerim Begič oprav lja delo varilca že več kot 11 let. V Slovenijo je prišel iz Bosne in Hercegovine. Po končani osnovni šoli je odšel Čerim za zaslužkom. Leta 1959 je našel delo pri gradbenem podjetju Gradiš v Celju, leta 1961 pa se je zaposlil na rudniku. Že kar na začetku si je slu/il kruli z delom v črnih rovih. Komaj se je dela dobro oprijel, je moral obleči vojaško suknjo. Po odsluženju se je znova vrnil med velenjske rudarje: »V časopisu sem prebral, da organizira delavska univerza" v Ljubljani tečaj za v arilce. To delo mi je bilo že od mladih nog naprej zelo všeč. Takoj sem se prijavil na razpis in tečaj uspešno končal. Pri šolanju pa mi je pomagala tudi delovna organizacija.« je povedal.
Svoj poklic ima zelo rad. Čeprav ne opravlja tega dela redno — sedaj je zaposlen na delovnem mestu skupinovodje strojne montaže v to/d ti klasirnica —
>> uvrstitev na 7. mesto na zveznem tekmovanju kovinarjev je zame velik uspeh,« je dejal Čerim Begič.
rad seže po v arilnem aparatu in oblikuje staro žele/o. Do vsakega dela. ki ga opravljaš moraš imeti veselje in nekaj nadarjenosti. Mladi se danes premalo /animajo /a poklic varilca, tudi vztrajni niso dovolj. Za vsak izdelek, ki ga vari. mora delavec tudi odgovarjati. Delo varilca ni lahko, pri delu samem pa zelo trpijo oči. Le redki varilci opravljajo to delo več kot 15 let. Ker je odgovornost velika, morajo ti delavci vsako leto opraviti še praktični preizkus znanja in šele na. osnov i dobrih rezultatov lahko opravljajo delo naprej.
■>Na tekmov anju kovinarjev. še posebej na zveznem, sam spoznal veliko novih metod dela. ki so mnogo boljše od listih, ki sem se jih naučil. Varil sem zelo zahtevne izdelke. Prejel sem risbo s podatki, izdelek paje moral biti kar najbolje narejen v najkrajšem času in z malo porabo materiala. Kljub močni konkurenci sem se uvrstil na 7. mesto in uspeha sem resnično zelo vesel. Prav bi bilo. če bi se teh tekmovanj udeležili prav vsi varilci, saj bi se le tako spoznali in izmenjali izkušnje. Naučili pa bi se tudi marsikaj novega. Predvsem pa bi se morali, po mojem mnenju, tekmovanja kovinarjev udeleževati mladi.« je zaključil pogovor Čerim Begič.
Osnovna šola Miha Pintar Toledo
Ob praznovanju bogat program
Danes poteka 35 let od ustanovitve organizacije združenih narodov. Na vseh osnovnih šolah naše občine delujejo, ponekod manj uspešno nekje bolj, klubi OZN. S svojimi delovnimi uspehi in prizadevanji izstopajo iz sivine povprečja klubovci na osnovni šoli Miha Pintar Toledo Velenje.
Letos praznujejo člani kluba OZN na tej šoli že četrto letnico delovanja. ,,V začetku šolskega leta smo pripravili delovni program in z delom pričeli takoj," je povedal Karel Balažic. Oblike dejavnosti klubov so zelo različne. Zajemajo pa organizacijo različnih predavanj (letos se bodo člani kluba seznanili z vlogo in nalogami iz splošnega ljudskega odpora), ambasa-dorska sporočanja (mesečni pregledi političnih dogajanj po svetu in domovini), okrogle mize, na katerih člani spregovorijo o najpomembnejših novejših dogodkih, za učence razredne stopnje pa pripravijo tudi šolske televizijske oddaje. Med redne oblike dejavnosti sodijo še redne in občasne razstave v avli osnovne šole. ,,V letošnjem šolskem letu smo navezali tesnejše stike z mladinsko organizacijo na šoli. Prilagodili smo delovne programe, načrtovali pa smo tudi mnogo skupnih akcij. Klubovci so začeli z delom zelo dobro in prepričana sem, da bomo tudi v jubilejnem letu dosegli tako dobre rezultate kot smo jih v lanskem," je dejala predsednica kluba
Dejavnost že zdavnaj prerastla prostor
VI. /Hm/t-no delo ni snosobno li- liio učence no listih instrumen- hi z referendumskim din;
Velenjska glasbena šola Fran Korun-Koželjski slavi letos 20-letnico ob.stoja. Šola je bila ustanovljena oktobra leta 1960. Pred tem je /e vseskozi po vojni delovala glasbena šola v Šoštanju, v Velenju paje bila le interna glasbena šola. Glede navelik razmah Velenja in zanimanja za organizirano glasbeno dejavnost, so se tudi v Velenju odločili za ustanovitev glasbene šole. Ta odločitev je bila nujna, kar kažejo ludi nekatere primerjalne številke. Ob ustanovitvi je šolo obiskovalo 59 učencev: Prve prostore je šola imela v glasbenem domu v parku, kjer je imela na voljo tri učilnice, z zgraditvijo velenjskega doma kulture pa seje šola preselila v ta objekt m imela kmalu po preselitvi že SI) ueeneev. Zanimanje staršev in seveda otrok za glasbeno dejavnost je bilo vsako leto večje in oh koncu šestesetih let je bilo na šoli že 350 učencev. lani pa kar 542. J ako je dejavnost šole prerastla prostore tudi v domu kulture, kjer so imeli najprej na voljo drugo nadstropje, potem so dobili še tretje, sredi sedemdesetih let pa je glasbena šola začela spodjedati druge amaterske delavnosti v domu — zlasti gledališko. saj so se vselili tudi v dve garderobi v pritličju, malo dvorano. pa kletne prostore in v dvorano za fundus.
l ani je njihov a dejavnost zajela skoraj že I I odstotkov se osno-v nošolske mladine v občini, glede na zanimanje pa bi ta odstotek gotov o lahko dosegel eelo številko dvajset. Na šoli se zavedajo, da bi bila ta štev ilka prvečoptimistična.
saj združeno delo ni sposobno financirati tolikšnega obsega dejavnosti. Tako letos obiskuje glasbeno šolo 493 učencev ali približno 9 odstotkov vseh osnovnošolcev. Za naslednje leto pa načrtujejo, da se bo ta odstotek dvignil na številko deset.
Na šoli. ki to ni. glede na to. da domujejo v domu kulture, imajo torej velike težave s prostori. Za normalen pouk pri sedanjem številu učencev in sedanjem predmetniku bi potrebovali 30 učilnic, od tega tri za skupinski pouk. dva prostora za orkestre in zbore ter še posebej prostor za izrazne plese. Na voljo pa imajo le eno učilnico za skupinski pouk. ki ga obiskuje poprečno 27 do 28 učencev, v največjem prostoru paje le dvajset sedežev.
Zato učijo vsepovsod in prostori so si drug drugemu v napoto. Če na primer gostuje v domu kulture kakšno gledališče ali če je kakšna druga prireditev, potem morajo nekatere prostore odstopiti in zaradi tega seveda trpi pouk. Kajti v enem prostoru pačile moreta biti dva hkrati. Na veliko boljšem so s prostori v Šoštanju, kjer imajo 80 učencev, za vse tiste instrumente, za katere je zanimanje, poleg tega poučujejo tudi v Mozirju in v Gornjem gradu, v Šmartnem ob Paki pa so ukinili pouk pred štirimi leti. ker po šolskih normativih ni bilo dovolj prijavljenih.
Na šoli poučujejo vse instrumente. i maju tudi izrazne plese, le solo petja ni. V zadnjem času si vse bolj prizadevajo, da porazde-
lijo učence po listih instrumentih. ki so potrebni širšemu zaledju. Pred leti je bilo zanimanje otrok precej enostransko in so se že bali. da bodo postali klavir-sko-harmonikarska šola. Tako so imeli v pred dvema letoma kar 187 učencev za klavir, glede na zanimanje pa bi jih lahko imeli ludi 250. V tem šolskem letu jih je 134. v srednjeročnem obdobju pa načrtujejo, da bi imeli za klavir približno slo učencev. Zanimivo je. da je bil pred leti ludi zelo veliknaval na harmoni-karski oddelek, ki pa se je po naravni zakonitosti začel sam zmanjševati. Pred dvema letoma so imeli že 80 harmonikarjev, sedaj jih je približno polovico manj. Izrazito raste zanimanje za godala, saj so imeli pred štirimi teti le šest učencev za te instrumente. danes 40. v srednjeročnem načrtu pa jih predvidevajo čez 80. Tudi za ostale instrumente — kot so fagot. oboa. rog. tuba. bariton itd. pa tudi za tolkala, kijih pred leti sploh niso imeli, je v zadnjem času vse večje zanimanje.
Vse to najbolje potrjuje, daje velenjska glasbena šola v dosedanjem delovanju nadvse opravičila svoj obstoj in da opravlja pomembno poslanstvo. Seveda pa učiteljem oziroma glasbenim pedagogom na šoli ni lahko prav zaradi nenehnih težav, ki jih imajo s prostori. Ob drugem referendumu se je zasvetila velika iskra upanja, ko so se občani in delovni ljudje odločili, da je nujno potrebna nova glasbena šola v Velenju, zgradili pa jo naj
bi l referendumskim dinarjem. Na šoli so upali, da bo objekt stal že konec lega leta. V tem letu so jo praktično že začeli graditi in tudi ustavili, kajti njena izgradnja je prenesena v naslednje srednjeročne obdobje oziroma v drugo referendumsko obdobje. S planskimi dokumenti tega srednjeročnega obdobja, ki ga pripravljajo. izobraževalna skupnost občine načrtuje, da bi bila šola končana leta 1982. vendar je v tem trenutku še vse vprašljivo. Dejansko stanje pa je sedaj takšno, da so pripravljalna dela končana, da so zbrana vsa soglasja z gradbenim dovoljenjem-skratka. samo čakajo, da bi dobili zeleno luč za nadaljno gradnjo. O potrebnosti nove glasbene šole je bilo že zelo veliko napisanega, izrečenega. Dejstvo je namreč, da šola potrebuje boljše prostore in delovne pogoje, saj v sedanjih razmerah, kot smo že zapisali, zavira na-daljni razvoj amaterske dejavnosti pa tudi sama glasbena amaterska dejavnost se ne more razmahnili tako kot bi se lahko. Z zgraditvijo novega objekta pa bo to vprašanje rešeno, saj bodo v njem tudi prostori za vso amatersko glasbeno občinsko dejavnost. Obenem pa se bo lahko kot v domu kulture bolj razmahnila gledališka in ostala tovrstna dejavnost. ker pač bo glasbena šola umaknila iz doma. In prostorsko vprašanje je v danes ob 20-letnici dela šole neprimerno večje kot na primer ob njeni 15-letnici.
S. Vovk
20 let Šaleškega študentskega kluba
Še bolj prisotni v življenju občine
r-,___ j_____i..,:: ....._____i.i: ___ ___ ,.„	...h; mp^tom i™ vo>ina etnii r>h še boli Drisotni želiio biti tudi v
OZN na osnovni šoli Miha Pintar Toledo Biserka Povše.
Klubovci v veliki meri skrbijo tudi za lastno izobraževanje. Kar pridno posegajo po knjigah lastne knjižnice, vsako leto pa eden ali dva člana nabirata znanje v politični šoli, ki jo organizira občinska konferenca ZSMS Velenje. Dokaj tesno sodelujejo člani kluba OZN še z občinsko konferenco OZN in novo ustanovljenim aktivom, kjer mentorji z vseh osnovnih šol velenjske občine usklajujejo programe dejavnosti. V tem letu bi radi navezali tesnejše stike in izmenjali izkušnje s klubovci drugih osnovnih šol izven naše občine. Ob vsem tem pa ne smemo prezreti še številnih uspehov, ki jih dosegajo klubovci osnovne šole Miha Pintar Toledo na različnih kviznih tekmovanjih.
Vso pozornost so člani kluba OZN v teh dneh namenili pripravam na praznovanje 35-letnice delovanja klubov OZN. Udeležili so se občinskega kviza, s šahisti so nastopili na športnem tekmovanju. V avli osnovne šole pa so pripravili razstavo in krajši kulturni program za vse učence. Nekateri člani bodo odšli na sestanke razrednih in oddelčnih razrednih skupnosti ter učencem predstavili klub in jih seznanili z njegovim pomenom. Če pa bo na voljo tudi dovolj denarja, se bodo prav vsi člani kluba OZN udeležili zbora klubcvcev, ki bo 25. oktobra v Ljubljani. T. Podgoršek
Dve desetletji sta pretekli, odkar so študentje Šaleške doline ustanovili svoj klub.
20-let dela kluba so proslavili preteklo sredo z jubilejno skupščino v Velenju. Kot se za takšno skupščino spodobi, so jo razdelili na dva dela — na slavnostni in delovni del.
Najprej so prehodili dve desetletji dolgo pot, ki se je začela zgolj iz želje študentov po medsebojnem družabnem združevanju, da bi tako lažje premagovali osamljenost in domotožje, ki so ga občutili, ko so odšli daleč od doma.
Kasneje, ko je bilo vedno več študentov še v Mariboru, so ustanovili tudi aktiv Šaleškega študentskega kluba v tem mestu. Njihova dejavnost je kmalu presegla samo občasno zbiranje študentov ob dobri kapljici — kot so zapisali v svojo jubilejno številko RIT (Racionalno izbrane te-.me) — , ampak je delo postalo vse bolj razgibano. Delo-
tem pa so študentje tudi spoznavali, da ne morejo živeti ločeno od kraja, občine, in vse bolj se je klub vključeval v družbenopolitično življenje naše občinske skupnosti. Ustanovili so komisijo za odnose z združenim delom, kije bila vez njihovih stikov z našimi organizacijami združenega dela. Njihova prizadevanja so bila vseskozi usmerjena v to, da bi bile študijske prakse v delovnih organizacijah bolj strokovne in da bi študentje med njimi pridobili kar največ praktičnega znanja in se po končanem študiju hitreje vključili in prilagodili delu. V klubu seje zelo razmahnila tudi kulturna dejavnost, zlasti v obliki kulturnih večerov in razstav. Dobro je bilo sodelovanje z občinskim štabom teritorialne obrambe, prav tako študentom ni vseeno, kakšen je izgled našega mesta, zato vsako leto organizirajo tudi očiščevalno akcijo, enako us-
medtem ko večina stoji ob strani. Vsi se morajo zavedati, da je klub potreben študentom kot tudi v okolju, v katerem delujejo, so dejali.
V nadaljevanju seje skupščine so študentje podelili tudi priznanja posameznim študentom za dobro delo v klubu (prejeli so jih Peter Rebernik, Stojan Povh. Martin Savinek, Vlado Vrbič, Stane Jerčič in Matjaž Gera-tič) ter organizacijam idr. za uspešno sodelovanje — priznanja so podelili Izvršnemu svetu, občinskim konferencam ZK SZDL in ZSM, občinskemu svetu zveze sindikatov, občinskemu štabu TO in zvezi kulturnih organizacij občini Velenje.
Po svečanem delu skupščine so študentje prešli na delovni del, med katerim so sprejeli smernice za nadaljne delo in kritično spregovorili tudi o nekaterih aktualnih zadevah, saj so menili, da je njihova skupščina obenem tribuna, med katero lahko tudi povedo, kaj jim ni všeč. Najprej
Skupščina je bila nadvse dobro obiskana
vni program so obogatili z raznimi izleti, pikniki, organiziranjem raznih športnih tekmovanj in z delom na kulturnem področju. Vse bolj pa so se začeli člani kluba ukvarjati tudi s težavami na področju štipendijske politike in s pomočjo kluba je marsikdo prišel do štipendije. Ob vsem
pešno pa se vključujejo v vsakoletno športno tekmovanje za Kajuhov pokal. Skratka, klub je v teh dvajsetih letih — kot tudi študentje sami ugotavljajo, dosegel pomemben napredek ob prizadevanju članov, pa čeprav so na seji ugotovili, da jih še vedno samo peščica dela.
so pogledali v svojo skledo in ugotovili, da javnost premalo seznanja s svojim delom. Resda izdajajo svoje tradicionalno glasilo RIT. vendar njegova izdaja leži na bremenih nekaterih posameznikov, ker se pač drugi premalo vključujejo. V prihodnje bodo javnost bolj seznanjali o svojem delu in življenju tudi po radiu Velenje ter našem tedniku.
še bolj prisotni želijo biti tudi v kulturnem življenju občine; zato bi radi imeli svojega delegata v izvršnem odboru zveze kulturnih organizacij, komisija za odnose z združenim delom mora še okrepiti svoje delo, zlasti s še večjo povezavo s kadrovskimi komisijami v združenem delu in prek klubov štipendisotv ter tudi tako . čimbolje urediti prakso in njihovo pripravništvo. Seminarji bodo tudi v bodoče pomembna oblika njihovega dela, k sodelovanju z občinskim štabom teritorialne obrambe, bodo skušali pritegniti še več študentov, zlasti študentk za vključitev med mladinke prostovoljke. Njihove komisije se bodo tudi v prihodnje kar najtesneje povezovale s komisijami občinske konference ZSMS. Ob tem so študentje izrekli pobudo, da bi bilo prav, če bi vsako leto ob dnevu ali v dneh praznovanja meseca mladosti organizirali tudi srečanje vse mladine občine Velenje.
Jubilejna skupščina študentov Šaleške doline pa ni izpustila tudi vprašanja njihovih prostorov, ki naj bi jih dobili mladi v novem domu borcev in mladine v parku. Seveda študentje podpirajo izgradnjo novega doma, ker menijo, da je sožitje med generacijo, ki ima ogromno izkušenj v borbi za našo socialistično skup-" nost in generacijo, ki po malem že začenja oblikovati naš vsakdan, mogoče, če že ne nujno — kar so dejali — tudi v taki obliki kot je dom borcev in mladine. Toda študentje poudarjajo, da bo najlepši spominski dom tak dom, ki nc bo le okras parka, ampak dejanska osnova za delo mladine na vseh področjih, kijih zanimajo. Svoj spomin in spoštovanje ter priznanje zanamcem bomo najbolj izkazali ravno z delom. Na skupščini pa so študentje menili, da dom. kot je zamišljen (projektiran) nikoli ne bo zbirališče mladih, ki bi tja hodili z veseljem. Zato so zavrnili sedanji projekt. O tem bodo seznanili tudi občinsko konferenco ZSMS, da bi tudi vse osnovne organizacije razpravljale o tem, na podla>-gi vseh teh mnenj pa bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo poskušala doseči, da bi bil novi dom takšen, da bi zadovoljil posamičnemu in skupnemu interesu. hkrati pa razmišljajo še o drugi različici, da bi si morda pridobili prostore v domu učen-ctv.
Za novega predsednika so študentje izvolili Tomaža Smon-karja.	-SV-
Pred dnevi smo prejeli pismo od članov dopisništko-novinarskega krožka osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj. V njem so nam sporočili, da želijo postati mladi dopisniki našega in vašega tednika. Seveda smo Veseli takšne pobude. Želimo, da nam pišete čimveč, da bomo tako vsi skupaj popestrili vsebino tednika. Seveda pa vabimo k sodelovanju tudi druge, saj smo prepričatni, da je zanimivih stvari za pisanje vsepovsod dovolj.
Uredništvo
Na pionirski konferenci Moja razmišljanja ob
srečanju z našo knjižnico
Dogodek iz počitniških dni
Sedim za mizo in strmim skozi okno. Zagledam se v zeleno planjavo in sonce mi odbija svoje žarke naravnost v oči. Zamislim se in misli mi odhitijo daleč, daleč v daljavo in spomnim se svojih počitnic na morju.
Bilo je dvajsetega julija. Jutro meglenoi jutro. Avto drvi po avtocesti proti morju. Še nekaj kratkih ur in zagledali bomo sinje morje, si sama pri sebi mislim. Toda čas hitro mineva in ko se ozrem skozi okno avtomobila, zagledam morje. Prispeli smo. Torej, tukaj
bomo preživeli deset dni. Ozrem se okrog in daleč na morju zagledam ladjo, ki pluje ptoti pristanišču. ,,Gremo!" zaslišim očetov glas. Ah, seveda, saj se še nismo namestili. Misli mi odhitijo k hotelu, toda nekje iz daljave zaslišim mamin glas, ki me kliče h kosilu, šele zdaj se zavem, da sedim na postelji, ne pa na morju. Vstanem in se odpravim v kuhinjo, kjer me že čaka kosilo.
Marinka Hrnčič, 5. c Oš Anton Aškerc Velenje
Družinski večeri nekoč in danes
Pristni družinski večeri, ko se je vsa družina ob mizi, so danes že prava redkost. Nadomestili so jih televizorji in drugi vsemogoči stroji, ki jih današnja modernizacija nudi vsem. Danes skoraj ni več družine, kjer ne bi doma imeli vsaj radia. Naš visok standart je s to iznajdbo omogočil ljudem izobraževanje in zabavo, zato je vsekakor koristna stvar.
Vendar nam ne bi smele te naprave vzeti večera za večerom, kajti tudi družinski pogovori so bistvenega pomena. Medsebojni odnosi bi bili dosti boljši, če bi se odkrito pomenili o vsem, kar zadeva otroke in odrasle.
Se ni dolgo tega, ko so družine
v
Izlet na Škarje
Tovarišica učiteljica nam je povedala, da bodo člani planinskega krožka pripravili izlet na Škarje, v soboto, 13. septembra. Seveda sem se prijavil. Dokaj rano sem moral vstati, saj smo se na avtobusni postaji začeli zbirati že ob pol šesti uri. Ko smo bili vsi zbrani, smo odrinili novim doživetjem naproti.
Razdelili smo se v tri skupine. .Prva je odšla na Grofičko, druga na Ojstrico, naša pa na Škarje.
V naši skupini je bilo 13 plezalcev. Vsi smo vedeli, da bo pot težka in naporna ter da je pred nami 10 ur hoje. Za začetek smo hodili po gozdu. Vodič Mirko nam je razlagal, kako se imenuje kakšna gora in prav zanimivo ga je bilo poslušati. Ob tako razgibanem pogovoru smo prišli do naše prve postojanke, do koče pod Ojstrico. Vsak je privlekel na dan nekaj dobrega za pod zob. Imeli smo toliko časa, da smo lahko podirali lesene keglje in metali pikade. Nato smo odrinili naprej. Dreves je bilo vedno manj in prišli smo na področje, kjer vladata lišaj in mah. Vse bolj smo se vzpenjali in plezali po strmih področjih. Morali smo biti zelo previdni. Prispeli smo do nekega ledenika. Bilo je zelo spolzko. Vodič nam je utiral pot. Na sredi te nevarne poti je nekdo omagal. Pomagali smo mu prav vsi udeleženci izleta. Ko smo zapustili to nevarno področje, smo se začeli bližati vrhu. Ustavili smo se za ogromno skalo in pojedli še preostali del malice. Odpravili smo se tudi na majhno ekskurzijo v okolico. Neki deček je imel srečo in ' našel redko rožo, planiko. Vsi smo jo občudovali. Kmalu smo odšli naprej opremljeni z rokavicami in kapo. Vel je mrzel hud veter. Naši tovarišici je kapa kar odplavala po zraku. K sreči je bil nekdo toliko pogumen, da je odšel ponjo. Trudoma smo priplezali na vrh Skarij. Tam je bilo kar precej snega in lahko smo naredili snežaka. Tudi kepali smo se. Hoteli smo splezati še na Ojstrico, toda imeli smo premalo časa, da bi lahko opravili Se en tako nevaren vzpon. Začeli smo se spuščati proti Robanovem kotu in Korošici, kjer smo se malo ogreli in odpočili. Nato smo pregledali še okolico. Tudi v star hlev blizu planinske koče smo pokukali. Vsi smo strmeli nad veli-
ko, prostorno planoto, ki jo z vseh strani obdajajo gore. Tovarišica nam je tudi pripovedovala, kako je tu skoraj vsako zimo, saj zapade toliko snega, da vstopajo v kočo skozi odprto okno.
Ko smo hodili proti Robanovem kotu smo se še zadnjič ozrli proti Korošici. Nad njo se zavit v meglo bohoti Dedec. Strmeli smo nad čudovitim prizorom. Kmalu smo prispeli do naše zadnje ovire, strmim, skoraj navpičnim pobočjem v Robanovem kotu. Previdno smo se spuščali po jeklenih vrveh in klinih. Na dveh mestih smo opazili tablici, ki sta nam povedali, kdo se je na tistem mestu smrtno ponesrečil. Da, res je bila nevarna stena. Kar naprej smo se ozirali po strmih prepadih, ki so nam naganjali strah v kosti. Vedno smo se ozirali nazaj in komaj smo verjeli, da smo lahko že toliko preplezali. Počasi, s polževo hitrostjo smo se spuščali v dolino. Ko je bila stena za nami, smo si občutno oddahnili. Od prej pogumnih planincev, ki pazijo na vsak svoj korak, smo se spremenili v razposajene dečke.
Približali smo se slapu. Voda je bila čista, skoraj kristalna. Nekdo je stopil v vodo, ker je ni pravočasno opazil. To se mu v Velenju ne bi moglo zgoditi. Pot smo nadaljevali po položnejšem, travnatem svetu. Tovarišica nam je povedala, da bomo v narodnem parku videli udomačenega gamsa. Res smo prišli do domačije, ki je bila ograjena z visoko ograjo. Ko smo se približali, smo srečali gospodarico. Obljubila je, da nam bo pokazala gamsa—Piko. „Če se ji boste počasi približali in jo poklicali po imenu, bo prišla čisto blizu," je dejala. Res smo naredili tako. Na gospodaricin klic se je Pika takoj približala, da jo je lahko celo božala. Nam se ni pustila. Prispeli smo do avtobusa, ki nas je-že precej časa čakal. Utrujeni smo posedli na 'sedeže in se še zadnjič ozrli na strma pobočja.
Na poti domov sem premišljal o gorah. Lepe so naše gore, toda marsikdo jih še ni obiskal. Pohitite! Gore vam bo dala čudovite prizore in doživetja.
Aleksander Nežmah, 7. a OŠ Anton Aškerc Velenje
V ponedeljek, 29. septembra smo pionirji slavili svoj praznik — dan pionirjev. V šolo smo prišli brez torbic, le z rdečo rutico okrog vratu in čepico na glavi.
Pionirji-delegati pionirskih razrednih skupnosti smo se udeležili te konference. Pričela se je s kulturnim programom. Pionirji so recitirali pesmi o Titu, borcih, domovini. Delegati so odnesli šopek k spomeniku Onemele puške, mi pa smo počastili spomin na tovariša Tita in borce z minuto tišine. Nadaljevali smo s konferenco in izve-
dli volitve. Prebrali smo poročilo o opravljenem delu v preteklem šolskem letu, Simona, predsednica naše pionirske organizacije, pa je prebrala delovni načrt za to šolsko leto. Poslovili smo se s Titovim pozdravom: ,,Za domovino, po Titovi poti naprej!"
Po končani konferenci smo se pionirji srečali na športnem tekmovanju v krosu in igrah z žogo.
Nataša Steharnik, 5.c OŠ Anton Aškerc Velenje
vse dolge zimske večere preživele ob domačem ognjišču, kjer je ob delu živahno tekel pogovor. In takšni pomenki ob domači mizi bi se morali nadaljevati tudi v prihodnje. Smo morda mi na to pozabili?
Kot kaže smo prezrli in ob bogati izbiri televizijskih in radijskih programov še čutili nismo, kako nam primanjkuje sproščenega družinskega življenja.
Sicer se zadnje čase počasi začenjamo zavedati, da so za dobre medsebojne odnose potrebni odkriti družinski pogovori.
Darinka Tekavc, 8. c OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj
Pravimo, da je knjiga človekova najboljša prijateljica. Toda spoštovanje do tega neprecenljivega predmeta je kaj majhno. Mnogo knjig, ki bi morale svoja mesta imeti v knjižnici. Leži po zapuščenih predalih in med staro šaro.
Na naši šoli je to čisto drugače. Imamo lepo urejeno knjižnico, kije lahko v ponos vsem našim učencem. V prostoru, ki ga obdajajo lepe stene in tla. je dolga vrsta polic, na katerih najdejo svoje mesto knjige vseh vrst: leposlovne, znanstvene, fantastične, ljudske . ... Ob policah so mize, za katerimi vsak učenec najde mesto, da v miru prebere vsebino knjige ali pa se v odmoru pripravi za pouk. Prostor je na podstrešju in je najbolj miren kraj na naši šoli. Ne motila šolski zvonec in tudi hrup, ki nastane po zvonenju.	v
Naštel sem vse prednosti šole, ki ima urejeno knjižnico. Naši učenci knjižnico množično obiskujejo, saj v njej lahko najdejo knjige pa tudi mir.
Matjaž Delopst, 8. a OŠ. Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj
Martina Rednak, OŠ Gustav Šilih, obljubljam ...«
Življenje je kolo, kise neprestano vrti
Mi mladi, še posebno v puberteti, neprestano spreminjamo svoje poglede na svet.
Še pred pol ure smo bili najbolj srečni na svetu, pa nas nepredviden dogodek takoj spravi s tira, da se počutimo najbolj nesrečne. Počasi se tako oblikuje naš nazor o življenju. Mnogi mladi se v vseh teh vrtincih sreče in nesreče ne znajdejo in zato počasi zaidejo na pot življenja, ki jim prinese samo trenutno srečo, čez čas pa se razblini v nič. Mladi se zatečejo k uživanju mamil, ki jim uniči življenje. Veliko tega ne bi bilo, če bi se s starši pogovorili o svojih težavah.
Življenje se je od davnih časov pa do danes močno spremenilo. Mi ne razumemo tistega življenja, saj smo rojeni v drugi dobi, prav tako pa ljudje izpred nekaj sto let ne bi razumeli naših potreb in želja, ki so bistveno drugačne od tistih včasih. Nekdaj so biB ljudje veseli, če jim je polje dobro obrodilo, če tlaka ni bila prehuda ali če so imeli dobrega gospodarja. Danes pa smo srečni in zadovoljni, če imamo veliko denarja, lepo hišo, sodobne stroje, torej lahko življenje. Koliko lažje je po eni strani današnje življenje, po drugi strani pa so lepši davni, stari časi.
Če smo srečni, gledamo na svet bistveno drugače, kakor takrat, ko smo v težavah. Svet se nam zdi svetlejši, bolj topel in lepši, če se sosedi dobro razumemo in kadar je naše življenje ubralo pravi ritem. Ko pa smo v življenskih stiskah in krizah, se nam zdi svet teman in tako širen, da se v njem izgubimo.
Ko človek odraste, se njegovi pogledi na svet ne spremenijo tako od trenutka do trenutka, ampak si ustvari svet, v katerega je prepričan, svet, ki se ne bi podrl v prvem pišu »etra.
Martin Drev, 8. a OŠ. Karel Destovnik Kajuh Šoštanj
Velenje »Pred pionirsko zastavo
Pri
kosilu
Ko odzvoni konec četrte ure, tovarišica reče: »Morali boste končati z delom.« Takoj hitimo pospravljati.
Ker se prerivamo, kdo bo prvi v vrsti, nas razvrsti tovarišica. Sedim v prvi vrsti in ker smo skoraj vedno najbolj pridni med poukom, smo prvi v vrsti pri kosilu. Četrta vrsta pa je užaljena. ker je zadnja. Komaj tovarišica odpre vrata, že hitimo po stopnicah v jedilnico. Vzamemo si pladnje in pripravljene jedi ter se odpravimo k mizam. Najbolj me razjezi, kadar moram sedeti na majhnem stolu. Pa tudi če sedim tako neudobno, mi kosilo tekne.
Metka Kaš, 2. b OŠ Veljko Vlahovič
Bogati moje življenje
Knjiga je del mojega življenja. V njej spoznavam svet, ljudske navade in modrosti.
Knjiga je zaklad, ki me privlači kakor magnet. V njej najdem odgovore na mnoga vprašanja. Knjiga me zabava in uči. Ko berem, me spremlja topel občutek sreče. Hkrati pa doživljam svet knjige in pozabim na resničnost. Mnogokrat v njej srečam junake, katerih dejanja mi pomagajo iz težav. Ko preberem knjigo s slabšo vsebino, se še bolj zavem vrednosti dobre knjige.
Knjiga je biser, ki bogati moje življenje.	Natalija Huš, 5. b
OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Od prve tiskane knjige do danes
Sedim. V rokah držim knjigo Njena vsebina je dokaj zanimiva, zato jo nameravam še danes prebrati. Za trenutek jo odložim in premlevam, kdaj je izšla prva slovenska tiskana knjiga.
Pred 10. stoletjem ljudje niso poznali knjig. Bili so naivni, nepoučeni in podložni svojim gospodarjem, ki so jih neusmiljeno izkoriščali. Z letom 1550 pa se je za Slovence začelo novo, lepše in zanimivejše življenje, ki ga jim je popestrila knjiga Primoža Trubarja Abecednik in Katekizem. Leta so hitro minevala in ljudje so se naučili brati in pisati. Kmalu za tem je Anton Tomaž Linhart napisal prvo komedijo, pa tudi Vodnikove pesmi, so bogatile slovensko književnost. Prišla je doba romantike in v njej se pojavi pesnik France Prešeren z novo umetno balado in drugimi pesniškimi oblikami.
Sedaj imajo v vsakem stanovanju polne police knjig in si brez njih ne moremo zamisliti sedanjega življenja. Tudi knjižnice so polne tujih in domačih del. Vse to je pomembno za razvoj kulture, ki se v našem kraju in drugod zelo razvija, saj uvajajo v šolah razne bralne značke, ki učence zelo privlačijo in zato jih tudi množično prebirajo. Bojana Kotnik, 8. b OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Spremlja me na vsakem koraku
Knjiga je moja prijateljica. Odkar sem jo vzljubila, me spremlja na vsakem koraku, ob vsakdanjem delu in počitku. Odnaša me v svet sanj in veselja z močjo, ki se ji ne morem upreti. Vedno se zatekam k njej: kadar sem osamljena in kadar sem žalostna.
Knjiga mi veliko pomeni. Iz nje zvem mnogo življenjskih resnic. Z njimi bogatim svoje življenje. Mnoge kraje spoz- ivam, prav tako življenje ljudi v te. ali onem času, njihove navade, o ;čaje... Koliko pustolovščin doživ.jam z junaki! Živim z njimi in jih spremljam na vsakdanjih poteh, ob junaških dejanjih pa tudi porazih, ki jih doživljajo.
Ob branju se odpira moja domišljija, moj sanjski svet.
Zeljko Brajdič, 5. b OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Postala je
moja prijateljica
Ko sem začela hoditi v prvi razred in spoznala črke, sem vzljubila tudi knjigo. Postala je moja prijateljica. Veliko prostega časa preživim ob njej. Včasih se tako zatopim v branje, da ne slišim mame, ki me kliče.
Spominjam se knjige, ki sem si jo izposodila v knjižnici. Pripovedovala mi je o črncih, ki so jih belci ujeli in zasužnjili. Takoj, ko sem prišla domov, sem jo začela brati. Tako me je prevzela, da se nisem moglaJočiti od nje. Trpela sem s črnci, ki so jih belci neusmiljeno pretepali in mučili ter sovražila bele gospodarje. Nekajkrat mi je po licih zdrsela solza. Sploh nisem vedela, kdaj se je na zemljo spustila noč. Prebrala sem knjigo, čeprav je bila debela.
Dušanka Lešnik, 5. a Oš Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Smeh v šolskih klopeh
Tovarišica Vitezova je vprašala Milico o bratu. Milica je bila tako zatopljena v.svoje misli, da je izjavila: »Ja. jaz sem sestra od brala!«
Marjana, 6. b
V sredo smo pri zemljepisu pisali kontrolko. Slišalo se je prišepetavanje. Ivan je gledal po razredu, vendar ni ničesar ujel. Takrat pa se razjezi in prav na glas reče: »A mi bo povedal kdo kaj ali nič!«
Tatjana. 7. b
šli smo na izlet na Golte. Ustavili smo se na jasi, kjer so se prej pasle krave. Naenkrat sem zdrsel. kot bi bil na ledu. Kmalu sem začutil, kam sem padel. Sošolci so se smejali, jaz sem pa smrdel, kot bi ga imel polne hlače.
Franci. 7. b.
Zgodilo seje. ko sem hodil še v tretji razred. Učila meje tovarišica Helena. Imeli smo glasbeni pouk. V dvojicah smo peli pesmi. Na vrsti sva bila jaz in Boštjan. Pela sva pesem: »Jaz pa pojdem
na Gorenjsko.« Ko sva začela, sva vedno planila v smeh. Tovarišica naju je poslala v klop in rekla: »Tako še do Tržiča ne bosta prišla.«
Jože. 6. a
Imeli smo uro kemije pri tov. razredničarki. Tovarišica Kreb-sova je ravno razlagala novo snov. ko jo prekine Borut. »Tovarišica ali imate sestro?« Tovarišica mu je mimogrede potrdila in nadaljevala z razlago. Pa se spet oglasi Borut. »Tovarišica, saj sem vedel, da imate sestro. Tudi ona je učiteljica, poučuje pa v Ljubljani.« »Je učiteljica, samo ne poučuje v Ljubljani, ampak na Jesenicah!« »Ni res! Poznam tovarišico Krebsovo. Gotovo uči v Ljubljani!« je Borut naprej trdil svoje. S tovarišico vred je ves razred planil v smeh. Šele čez čas se je Borutu posvetilo, da je naša razredničarka poročena i..
Darinka. 8. c
Jožek je bil vprašan. Tovarišica mu zastavi zelo lahko vprašanje: »Kje živijo Amerikanci?« Jožek premišljuje in premišljuje.
pa se spomni, daje bral o Ameri-kancih. ki so šli na Mars. Hitro zakriči in odgovori na vprašanje: »Amerikanci živijo na Marsu!«
Damjana, 7. b
Pri zemljepisu tovarišica vpraša Marjana: »Koliko prebivalcev ima Sovjetska zveza?« »Dvesto-petdeset.« ustreli Marjan. Tovarišica je rekla, da se ji to zdi malo. Verjetno je še kaj pozabil. Marjan pa nadaljuje: »Pozabil nisem, razume pa se, da sem mislil milijonov!«
Robi, 7. b
Pri zgodovini je bila vprašana Martina. Tovariš jo je vprašal, kaj je rodovna skupnost. Martina ni odgovorila, ker ni znala. Roko je dvignila Ivica. Tovariš jo je poklical. Ona pa je odgovorila: »Saj nisem jaz vprašana!«
Zoran, 6. b.
Tovariš reče strogo: »Tako oceno si boš določil sam. bodi vesel, če dobiš dvojko!«
Zdenka, 6. b
8i\5
Roman, zanimivosti
Številka 41 (553) - 24. oktobra 1980
»To je moja stvar! Obljuoi! sem, to v_m vsem zadostuj!«
Stojanove odločno govorjene besede so vrgle v zaleščanska srca vnovič resno bojazen, da utegne drzni nezadružan resnično izvesti svojo namero. ZačuII s<Tše posamezni kliči: »Ne damo jezera, ne damo ga!«
In hipoma so te besede vsa usta ponavljala, tisoč grl je kričalo, tisoč rok se dvigalo, mahalo in ugovarjalo: »Ne damo jezera!«
Razburjenjeje naraščalo, ljudje so besno pritiskali naprej in se prerinili čisto k pristanišču, ki so se ga dozdaj skrbno izogibali; zakaj tudi danes seje pozoj ves dan vozil v njegovi bližini. V strasti se niso ozirali na nevarnost. Kriki so navzeli besneč izraz in že so se začule tudi psovke, leteče na Samostala, ki je s prekrižanimi rokami nepremično stal sredi togotne tolpe. Žeje dvomil, da stre ljudski upor.
»Ne damo jezera!«
»Kaj se sili nezadružan?«
»Potepuh naj gre, odkoder je prišel?«
Stojan seje težko zadrževal. Jeza muje dušila prsi. najrajši bi bil pfanil med sovražne obraze z golimi pestmi: »Pa pojdite k pozoju! Naj vas vse skupaj pobere. Drugega niste vredni!« Vendar se je še premagoval, toda čutil je, da mu bo kmalu pretežko. Pozoj muje prišel na pomoč.
Sem od pristanišča so se začuli pretresljivi kriki: gromu podobno, kratko izsunjeno renčanje, močan potres, združen s silnim hruščem in truščem. iznova presunljivi kriki. Med ljudi je udarila zmeda, vsi so zadreveli h gradišču. V svitu krvavo gorečih • ognjev je plulajezerska pošast proti sredini vode; velikanski rep je razbijal okolo sebe.
»Kaj se je zgodilo?« , so klicali prestrašeni starejšine.
Obupen jok je odgovarja. Trije ob drevenju množice čisto na pristraniški rob porinj~eni, dva moža in eria deklica so postali žrtve pozojevega potuhnjenega napada. Tiho in neopaženo seje bil približal pristanišču. Z enim samim sunkom orjaške glave je razrušil del razpadajočega obzidja, na srečo le majhen kos. drugače bi bilo Zalesje štelo še več izgub.
S prepadlimi lici so stali ljudje pod gradiščem.
Stojan je pokazal na jezero, kjer je v blesku bele mesečine izginjal zaleščanski krvolok. oglašajoč se s sitim tuljenjem: »Bogovi sami so vam na strašen način pokazali, v kaki zmoti ste. Te mi branite, da vam vzamem jezero! V taki nevarnosti smo neprestano vsi, dokler ne izgine pošast... Še enkrat vas vprašam. to pot zadnjič: Ali sprejmete vse moje zahteve?
»Kakor si rekel, tako bodi!« je odgovoril Branislav v imenu starejšin. »Ste li zadovoljni?« seje obrnil k molčečemu ljudstvu.
»Smo!« je odgovorilo mnogo glasov.
»Torej začnemo«.Sto najmočnejših in najpridnejših mož naj jutri navsezgodaj čaka pred gradiščem. Po sončnem vzhodu začnemo z delom. Zahtevam pa že danes od vseh neomejeno ookorščino! Ali se zaklinjate. ali mi obljubljate?«
Kakor temno grozeč opomin je zarjovel v daljavi jezerski pozoj.
Ljudje so se zdramili. En sam mogočen krik je zagrmel preko jezera, tisoč glasov je planilo v svetlo noč:
»Zaklinjamo se! Obljubljamo!« 9. poglavje
»Lipa na bregu, poglejte!«
Naslednje jutro je bil Gojmir prvi'na nogah. Bilo je še mračno. Nad jezerom je ležala gosta megla, ki se je z mnogoštevilnimi. čudno, raztegnjenimi prsti oklepala obrežja in više rastočega grmičevja. Na vzhodu daljnega obzorja se je zarisal žaren pas. postajal večji in večji in svetlejši. V selih so prepevali petelini in budili speči svet. Valovi so poltiho butali ob obalo. Na Gojmirova ušesa je prihajalo lahno mrmranje čebljajočih voda. družeč se s šelestenjem obrežja, kjer je stresal veter visoko bičevje in gladil zaspano rastlinje. V ravni vrsti so sanjali nad temnimi valovi vitki topoli in krivuljaste vrbe. Medtrstjemjezdaj pa zdaj kriknila kaka povodna ptica; njen glas je bil plašen, kakor da jo preganja težak sen. Jezero se je nerado budilo iz spanja, toda jutranji dih je z zmagonosno močjo prodiral v
Zalesje.
jezero...

(Dolinska baj ka)
Deček je globoko zadihal, iztegnil obe roki ravno predse, ju dvignilln zakrilil z njima proti jutranjemu nebu. Njegov pogled je iskal svetle poti ugasujočih zvezd, brzo se umikajočih jakosti mlade luči. ki je nevzdržema prihajal izza iztočnih hribov in se čisto počasi, čisto na rahlo pretakala po grebenih, vrhovih in slemenih navzdol v jezersko globel. Rdečkasti sijaj gora seje pornešal z bledo, toda jako jasno svetlobo, ki seje bila znanilka novega dne — pravkar pokazala pod njim. Rožni odsevi so zagoreli na strmih čereh Savinskih planin, vzpenjajočih se visoko. visoko nad Zalesjem, tam daleč za jezerskimi hribovi v sivo nebo. Bele skale so se oblile z rožnato lučjo in bile so videti kakor prelestni cvetovi, ki so nenadoma vzklili in vzcvetli pod čudodelno palico mogočnega čarovnika. Bela megla nad jezerom se je zgostila in ležala kakor neprodirna odeja nad njim. Po njej so se poigravali raznobojni sijaji in ustvarjali prelepe slike; prikazovale so se in bliskoma izginjale in se na novo pojavljale v drugih oblikah in v pestrejših hojah.
Iz hiše sta prišla Stojan in Gojmir.
»Pred menoj si vstal, dečko! Nestrpen si!« seje zasmejal oče in potresel sinkovo iazmršeno glavo. »Torej na pot?! Na skalah čakajo možje!«
»Pa pojdiva!« je pritrdil Gojmir radovoljno in poletel po stezi, držeči v gradišče.
Stojan se je obrnil k ženi in je rekel polglasno z ginjentm glasom: »Glej. draga moja. danes se prične delo za lepšo bodočnost. za lepše življenje najinega otroka ... Nič več ne sme povešati glave, nič več jokati in prelivati skritih solz! Med svojimi vrstniki naj hodi ponosno! Stojan Samostal je moj oče — naj reče — in kdo vaših očetov je storil za Zalesje več? ... Tako sem se zaklel nocojšnjo noč ... In ti veš. Stojan drži besedo! Gojica draga, prosi bogove, da nam pomagajo!»
Gojica se gaje oklenila.
»Vso srečo naj vam dado!« je rekla tiho. »Naj se veliko delo izteče brez nesreče!«
»Resnično. Gojica.« je govoril mož zamišljeno, »veliko delo je! Tale široka vodna ravan z nepreštetimi, še ne izmerjenimi globočinami izgine; na njenem mestu se razgrne dolina. Položni jezerski holmi se izpremene nemara v strme hribove. K do ve, kaj nastane iz našega dela? Lahko prinese obilo bogatega blagoslova. lahko silno nesrečo... Bodi kakorkoli! Nas in naše početje imajo v rokah bogovi. Naj milostno obračajo in vodijo!«
»Naj čuvajo tebe. Gojmira in vse druge!«
»Pozdravljena. Gojica!«
»Bogovi s teboj. Stojan!«
Lahkih in prožnih korakov je pohitel Stojan po bregu. Spotoma seje še enkrat okrenil in zak.lical ženi, kije stala pred hramom in zrla za njim: »Kadar bo le možno, ti pošljem Gojmira. da ne boš vedno sama.«
»Stori tako. moj dragi!«
Pred košatim gozdom med Plešivcem in Skalami je čakal deček očeta. Ko gaje dohitel, stajo urno mahnila k župnemu središču. Kaj kmalu seje zabliskalo pred njima belo obzidje ponosnega skalskega gradišča, kjer seje imelo zbrati sto pogumnih Zaleščanov. Stojanovih pomagačev.
Na tržišču je ležalo še veliko ljudi. Ponoči si niso upali domov, posebno tisti, katerih pot je držala tik ob obali. Prenočili so kar pod milim nebom. Zdaj so prezebaliozlovoljeni vstajali in si drgnili otrple roke mnoge. J utra so že postajala hladna, čeprav je čez dan navadno gospodarila neznosna vročina nad pokrajino.
Pred v hodom v skalsko gradišče je čakalo v gosto strnjeni skupini mnogo nad sto najboljših mož in mladeničev izZalesja; visoke, krepke postave, z močnimi rokami in silnimi tilniki, z neustrašenim pogumom in zjunaškimi, zvestimi srci. Taki so bili Zaleščani. Niso se preradi bojevali, kadar so se pa razvneli, so bili sovražnikom v grozo in strah. Vsak izmed njih je držal kako orodje v rokah: sekiro, lopato ali cepin. Nekateri so imeli preko ram debele zvitke vrvi. spletene iz močne srobotovine. drugi so se natovorili z drugimi potrebnimi stvarmi.
Stojan jih je pozdravil z nemim pripogibom glave in velel z zvonkim glasom: »Kdor hoče pomagati, naj gre za menoj!«
Gruča se je razgrnila ter se razvrstila v poedine manjše skupine. Brez besed so se pomikale za samozavestnim vodnikom. Ko seje pot zožila, so se potegnile gruče v dolgo vrsto v dvojicah korakajočih možakov.
Gojmir je hodil z očetom in se ga trdno držal za roko. Od časa do časa je pol plašno, pol radovedno pogledal po molčečih Zaleščanih. ki so šli za njima. Zazdelo se mu je, da seva iz marsikaterih oči pritajen upor, da kaže marsikateri pogled očitno nezaupanje; ker pa ni nihče.zinil besedice, seje pomiril ter obrnil svoj veseli obraz proti jezeru. Tam seje belkasta megla baš dvigala. Tenki stolpiči so štrleli tu pa tam iz nje. Posamezni . kosmiči so obviseli na drevesih, na'vejah in listih, kakor se ne bi mogli ločiti od njih. Poslanci prihajajočega solnca, svetli žarki, so jih v hipu izpremenili v drobne bisere, jih natikavali na zelenje in cvetje, da so se lesketali in se Utrinjali. V rahlih valovih je prihajala iz gozdov in s poljan jutranja pesem, vstajala, se dvigala in se krepila ter vso pot spremljala brzo korakajoče Zaleščane. Najglasnejši so bili gozdni pevci, neutrudno, pozdravljajoči mlado jutro, ki se je z zlatim soncem vred pri-smehljalo nad zemljo, jo poljubljalo z nežnimi poljubi in božalo i lahnimi vetriči.
Možje so hodili v hitrem posfopu. Ozka pot seje nekoliko razširila. Manjše skupine so se spet združile, moreči molk je pregnala polglasna govorica.
Štirje krepki in postavni mladeniči so se skupili prvi in se začeli pogovarjati. Spredaj sta šfa mrki Kragulj, ki se ni še zasmejal, odkar mu je bil pozoj usmrtil očeta, in resnooki Ljubomisel. Domogojev brat. Za njima sta stopala pevca brata Bojan in Budislav. Bili so to štirje nerazdružni prijatelji: skupno so delali, skupno se veselili in spiejali, skupno togovali in plakali.. Ljutomirova nesrečna smrt je segla vsem prav do srca in vsi so čutili veliko prijateljevo bolest.
»Ne bo dolgo, ko ti bomo maščevali očeta!« je dejal Ljubomisel. »Odkar se je postavil Stojan v ospredje, je moje upanje tako veliko, da ga nihče ne omaje«.
»Kragulj ni odgovoril, samo lok je stisnil tesneje k sebi in trdo dvignil sklonjeno glavo.
»Njegova misel je sijajna.« je nadaljeval tovariš. »Ne morem si sicer dobro misliti, kako jo hoče izvesti, toda zaupam mu. Daje še moj brat Domogoj v Zalesju, bi se gotovo pridružil
bodi uverjen. sama bi zmogla jezersko pošast.. .«
»Čisto te je pridobil Stojan zase,« seje oglasil za njim Bojan. »Nekoč je bil baje res velik junak . .. toda zdaj bi tudi njegova -moč bila premajhna, pa naj bi mu pomagal sam Domogoj.«
»Le počakaj in videl boš,« seje razvnel Ljubomisel, »kdoje junak, resničen junak. In njega je zaničevalo Zalesje celo vrsto let. ga izgnalo in se ga izogibalo kakor garjevega psa. Nehva-ležneži! Kolikokrat je on že prelival kri za domovino, ko so drugi sedeli doma!«
»Ne rečem, da ni . . . Prav si dejal! Naj pokaže, če je še ohranil staro junaštvo, o katerem veš toliko pripovedovati«, ga je zavrnil Budislav.
Ljubomisel je hotel odgovoriti, toda prekinilo gaje neprijetno kričanje, prihajajoče od spredaj, kjer je vsem na čelu koračil Stojan Samostal.
r • ril - :.;<•■'•- •■'"*
• '	i f i§» Wxm
Dr. Ivan Stopar
1
SlIiB
il
(Se nadaljuje)
■fl
3
■ ■Si
ji
iMi
Ker se
je cesar temu upiral in so to upiranje pripisovali svetu in vplivu grofa Ulrika Schaum-berškega, je grof Friderik Celjski, Ulrikov oče, napadel gradova Lemberg in Ran-šerk, ki sta bila v posesti grofa Schaumberškega, ju z nenadnim naskokom zavzel in ju dal do tal porušiti, s pripombo, da »gradova ležita preblizu Celja in da ne more trpeti, kako mu sosedje, kadar na svojem gradu južina, skozi okna gledajo noter.«
Ulrik in Albreht Schaum-berška sta grad znova pozidala in ga posedovala do 1463, ko sta ga zaustavila Štefanu in Andreju Hohenwarterju, 1487 pa so ga Hohenvvarterji dobili kot krški fevd. Hči Andreja Hohenwarterja Neža je gospoščino prinesla za doto Krištofu Welzerju pl. Ebersteinu, njegov naslednik Viktor VVelzer pa je grad 1584 na novo pozidal. Družina ga je posedovala še 1604, njegovi nadaljnji lastniki pa so bili 1610 gospa pl. Pol-heim, Schrottenbachi do 1766, grofje Gross do 1811, potlej Ignacij baron pl. Re-iniseh, 1855 družina Langer, 1904 Hubert Galle. Galetovi
so posedovali grad do 1945, nakar je prešel v last splošnega družbenega premoženja.
Lemberški grad sodi med naše najslikovitejše gradove. Približamo se mu s severa po strmem, kamnitem kolovozu in se ustavimo pred njegovo široko vzhodno fronto, od koder se grad razteza v globino porti prepadni skalni pečini. Tuje bil nekdaj obrambni jarek, ki je danes zasut.
Vhodna fronta učinkuje enotno in kljub gotskemu stolpu na desni in mogočni renesančni rondeli na levi le malo trdnjavsko. Grajska zasnova postane razvidna šele, ko pridemo na prostrano dvorišče. Tu se zavemo, da je kompleks izrazito dvodelno koncipiran. Na vhodni strani so se zgostili stanovanjski in reprezentančni objekti, tu je grajska kapela, predvsem pa oba stolpa, prirejena za fron-talno in bočno obrambo. Na zahodnem delu dvorišča sta manjši okrogli in nekoliko večji pravokotni obrambni stolp, vpeta v obzidje, pred njima pa pomožna, delno podkletena gospodarska poslopja. Obzidje, ki obdaja zasnovo, je razen na jugovzhodnem vogalu še v celoti
ohranjeno in zaradi znotraj umetno nasutega terena na zunanji strani še zelo visoko. Sredi njegove severne stranice je še okrogel stolpič, v katerem je bila nekdaj baje nameščena prvotna kapela.
Najbolj ohranjen je vzhodni del gradu. Vhodni trakt ima nadstropje in vrhnjo poletažo. Portal je polkrožen, okrašen s sekundarno rusti-ko, pod katero se razločno kaže njegova prvotna oblika — polkrožno sklenjen lok s posnetim robom. Enako oblikovana so tudi izmuzna vratca poleg na desni, ki so prezi-dana v okno. Celotna fasada ima klasicističen značaj, ki ga poudarjajo polkrižno sklenjena okna v pritličju. Nad portalom je sredi med dvema oknoma vzidana kamnitna plošča z napisom: Herr Victor Welzer von Eberstein zu Hei-legg und Lemberg, und Frau Elsbeth Welzerin eine geborne Khevenhuller, erbauten diesen Stock, 1584.
Skozi obokano vežo pridemo na majhno notranje dvorišče, od koder se odpirajo pota skozi vežo na veliko dvorišče in od tu na bastijo ali pa na desno v severni stanovanjski trakt. Ta obsega

Lemberg, gotski portali v kleti
poleg delno obokanega pritličja še nadstropje, predvsem pa dvoetažno klet, ki je dostopna iz pritličja severovzhodnega obrambnega stolpa. Ta klet, edina na gradu, sodi med njegove najzanimivejše sestavine. Vsekana je delno v živo skalo, v obeh etažah je obokana, v spodnjem delu pa je ohranila kamnite gotske portale s prirezanimi robovi. Eden med njimi, ki je šilasto-ločno oblikovan, drži v globok, zdaj delno zasut prostor, pod okroglim stolpičem v i severnem obzidju. O njem gre glas, da so graščaki metali. j semkaj hudodelce in uporne kmete.
Grajsko dvorišče je oblikovano v dveh ravninah. Pravo dvorišče je pravzaprav samo v severnem delu obzidanega prostora, kjer drži pot proti gospodarskim poslopjem v zahodnem delu gradu. Ta del je bilo mogoče v stiski tudi posebej braniti, o čemer priča ohranjena ključasta strelnica v zapornem zidu. Južni del, zavarovan s škar-po, drži proti arkadnemu hodniku na južni strani grajske zasove, ki ga opira 16 elegantnih toskanskih stebričev iz sivega peščenjaka.
Številka 41 (553) - 24. oktobra 1980
Naši krap in ljudje
Strelci v Šmartnem ob Dreti
Občinska skupnost socialnega skrbstva
Z dograjenim streliščem bo športno in rekreacijsko središče krajevne skupnosti dobilo novo podobo.
Zadostila
Dejavnost s področja socialnega skrbstva je posebnega družbenega pomena. Osnovna naloga skupnosti socialnega skrbstva je organizacija ter izvajanje ustrezne družbene pomoči posameznikom in družinam, ki so na osnovi zakonskih ter samoupravnih aktih do le upravičeni. S tem namenom je bila leta 1974 v naši občini tudi ustanovljena občinska skupnost socialnega skrbstva. Na prehodu v drugo mandatno obdobje delovanja te skupnosti, bi lahko delo le-le in njenih samoupravnih organov ocenili kot pozitivno.
Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje je že od njene ustanovitve dalje dvo-doumna. na prehodu v drugo mandatno obdobje pa so delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev namenili več pozornosti udeležbi delegatov zbora izvajalcev. Z oblikovanjem večjega števila posebnih*delegacij se težava udeležbe na sejah skupščine in ostalih delegatskih teles ni rešila. Vzrok pa tiči v imenovanju posebnih delegacij še za skupščine pokojninsko invalidskega zavarovanja in zaposlovanja. Kljub sprotni obveščenosti vseh delegatov o udeležbi na sejah skupščine in njenih ukrepih. pa se še vedno ni uveljavilo iočenje zasedanje zborov. Dnevni redi skupščine so preobsežni Icr največkrat obsegajo akte o sestavi, planske dokumente, od ločine o finančnem poslovanju skupnosti ter druge z zakonom določene naloge. Delegati obeh zborov odločajo na skupščinah o vseh najpomembnejših vprašanjih razvoja in delovanja interesne skupnosti. Izvršni odbor odloča le v izjemnih primerih. ki hkrati predstavlja ludi delegacijo za skupnosi socialnega skrbstva Slovenije. V enajstčlanskem izvršilnem odboru so zastopani delegati iz vseh sredin delegatskega odločanja. Na pragu drugega mandatnega obdobja lahko tudi njegovo delo ocenimo kot pozitivno. Izvršni odbor bi moral prevzeti in izvrševati interese izvajalcev. Številna prizade-
namenu ustanovitve
vonja vseh pa še vedno niso rodila željenih sadov. Ovira, ki preprečuje združevanje interesov ic-tch. je še vedno nerešena funkcija tajnika skupnosti združena z delovnimi nalogami in opravili vodja strokovne službe. Z ustanovitvijo skupnoh strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti se ho v prihodnje rešila tudi ta težava.
Gradivo za samoupravne organe skupnosti pripravlja strokovna služba, dopolnjuje jo izvršni sveL kije tudi sestavljalec dnevnega reda skupščin. Stremljenja članov izvršnega odbora so bila naravnana tako. da bi delegatska baza sprejemala samoupravne dokumente v originalnem besedilu. Kljub mnogim ukrepom pa ostaja to vprašanje šc vedno odprto.
Izvajalska organizacija skupnosti socialnega skrbstva je strokovna služba, ki poleg strokovnih nalog izvaja še naloge na področju delovanja delegatskega sistema te interesne skupnosti. Njeno delovanje je v veliki meri
v tem mandatnem obdobju zadostilo potrebam, v prihodnji pa bo za uspešno delo le-te treba pristopiti k drugačni organizaciji in oblikovanju centra za socialno delo kot organizacije združenega dela izvajalcev.
In kaj lahko ob koncu te ocene šc rečemo? Gotovo je občinska skupnosi socialnega skrbstva Velenje v prvem mandatnem obdobju in v prvi polovici drugega zadostila namenu ustanovitve, saj se je področje socialnega skrbstva približalo občanom in delovnim ljudem. Delegatska baza je s svojimi stališči in predlogi Vplivala na politiko razvoja tega interesnega področja. Z izboljšanjem delegatskega sistema pa so prav gotovo dane možnosti za dejansko odločanje tudi na področju socialnega skrbstva. Napake, nedorečenosti in pozitivne izkušnje iz prvega obdobja delovanja pa bodo pripomogle k taki organizaciji socialnega skrbstva, kjer se bodo lahko do popolnosti izrazili in upoštevali interesi vseh krajanov.
Krajani Škal in Hrastovca so s sredstvi preteklega krajevnega samoprispevka in z velikim številom udarniških ur lani uredili avtobusna postajališča. da jim ob slabem vremenu ne bi bilo treba stati na dežju in vetru, žal pa so tudi takšni, ki jim pridobitve niso mar. ali pa so to slučajni obiskovalci te krajevne skupnosti in trosijo odvečno energijo za razbijanje. Lotili so se tudi avtobusnih postajališč.
i
<5
S
O
oo
tO
Q)
co tn «C
KJ
CC
D)
<U
«C ^
tO
C -C
£
> i ai Ž < -t
X = -
ai =i
N


- ^ —
X
jC
T.
. 2£ Ts a.
—	OH
O	'->
Lsl	—
Z 3	13
M -g,	-g
U. S"	5
> C	v
o s
■O	- » §
j-r	-C. — t
3.	2 H "" -
X.	C-=---3 t. >2
—	— ■-> . £1
x	a. ~ a. - ' — _ ~
£	- i- F
/	jC -
ZJ 2>
S S g
K Ji =
1>1 alic > rs; j- '->
_ C . -1— —■
KJ r 1
- 00
'H C
ZJ O
-o
N »'j
3
C
-o
■ =	O
" —	s
. O	_
' -C	^
C. SO >-
C O -
C.
-i
c O tz c i- c-
— — .. ^
!>1 lil -Jz ■ H ~ .71 c. - . -L s" X ^ 'j r ? s s- -
>Z ._
C/2
o _ > X.
Hi ■-'
c
r->c
C.
si	i
ž	r- t- -H,	>
y:	C \ '->	S
--	-~> r ir	>
ti	c - 5-	a
V. X. O	a. s
4=
N o
o. ^
—
o ^ f —
•->—
	=fj - z
	— -j
S 'V 3 ~	3 ii>
^ . /. I	= ^ '-»
J-." - :	- y. f—
o •
3-S.
.— »o JZ G- N
C
: kt.
L >
..N i»
<J
O
<o
00 g
cn
z
'€0 QC
Psi
O zj l—
> \ s. i—
■o E —
i=r>c -j --1
- > S
S-S-S
-i 2>
ž. 4 s
>CJ
N 01
M 5B
X M
'Z
ir.
sC
■ ^
: ji co , -J ^
CL-

-C
M) O K ^
A —
c c
C Ji
1» O £ >
/ ' -' v -J
— — C
sr	=	g
^	o	=p
C	o	^
■o	~
=	^	^
-	-5	J
_c	C
-j	E	-
N-

— 3 5 ct
7 C
' s
n;
C.
=0 -D
C. "O
> JET'
n — —
j
C
o
- -
J- ~
— :
-g
i5

ir>
71 -H. - > ?
C N Ji
ni u
i, i 1 - '-> -j
2 c J? "->> --
I
-C-i C
O l/l ' '— SI ^ sli
E	3 K
	C
c	
>0	"2 -E
E	cL 5 s x
£	0 J 0 oc
D	H >?: i-
s ^D-o
J C sin a-3
<= r-> —

f. C ' —
— r I Z ->
- >
= J~. '-t —
C ~ — >
E sf-. — 1=
iij— 3
— X — -5 ' rr> :
JC
-/ ^
^ ^ —.
F
yT H / —,

' 'J J
7 >
- ^ .7
~	-S
/ -

_ o
I 20
I
r-5 O
I
<~l -j f^l c
° T3
J "i.
E
o -o
es
L.
st a N
KJ
C
SI
ac o
bj a ~ "o
i 'S a
X N
9
o. -3
Zn 3
u .z. .
O t/5 —; i:
C/) 'j « Dll
q ž e.e
u-i -2- ^
s -
N a - '->
S-o
t- ..
>0 > S"f?
oo-r:
SJ 13
> i: o
c —
o > - N
^ ~ Ji
71
- r-l
Izjemna delovna vnema
Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti je skromna po številu prebivalcev in več kot šibka po moči svojega gospodarstva, bogata pa po delovni zagnanosti in uspehih na številnih področjih svojega življenja in dela. športno društvo Lipa se ponaša z izjemnimi uspehi na področju športa in predvsem rekreacije, za kar mu tudi priznanj ne manjka, v zadnjih letih pa so se s pomembnimi delovnimi uspehi proslavili tudi strelci.
2e prvi podatek, da je od 700 prebivalcev kar 123, pove vdiko, še več pa povedo uspehi zadnjih let. Strelci v šmartnem slavijo letos 20-letnico uspešnega delovanja. Redno se udeležujejo vseh tekmovanj v širšem merilu, ob najrazličnejših priložnostih prirejajo tekmovanja tudi sami, še pomembnejše pa so delovne zmage, ki so jih dosegli v zadnjih letih, čeprav je zaradi njih nekoliko škode utrpela tekmovalna dejavnost. Leta 1976 so se odločili za izgradnjo
streliSča za vojaško in mak>kalibr sko puško in p do naslednjega leta tudi dogradli.
S tem pa se niso zadovoljili. Takoj, ko so inprino konbii prvo nalogo, so se odločil za novo. Že kar v letu 1977 so se namreč lotih izgradnje mdSa za zračno puško in so v tem Casn pred novo delovno zmago. Objekt so ir postavili in jim manjkajo le šc zaključna dela. Vrednost dd ri m^ktm in že doslej presega 30 sinh milijonov Od tega so od oHiaske strelske zveze in od Lovske dioSne Dreta iz Nazanj doHG dobro tretjino, ostalo pa so pokrii s prostovoljnim delom in ptispevkL Doskj so Sam osnovne ngaiia je opravil že preko 2500 pragovoijnai delovnih ur, pozabiti pa ne gnano na obilne prispevke, zlasti r lesa. Nekaj ga je prispevalo gozdno gospodarstvo, pretežni dd pa prebivalci, pri čemer so se ie posebej izkazali kmetje iz Rovta. Objekt je postavljen, manjka le le oprema, treba
ga bo zastekliti in postaviti ustrezno napravo, ki bo omogočala streljanje v štirih vrstah. Kljub vsej uspešnosti jim težav vseeno ne manjka.
Denarnih seveda. Potrebnih bo Se precej dinarjev za dokončno ureditev strelišča, ki sodi v sklop športnega središča te krajevne skupnosti. Nekaj starih milijonov je obljubila temdjna telesno-kulturna skupnost, žal jih še niso prejeli, morda pa bi svoj delež lahko primaknila tudi krajevna skupnost, čeprav je vsem jasno, da ji težav prav tako ne manjka. Ne glede na vse probleme pa dosedanji uspehi in nezmanjšana delovna vnema članov osnovne strelske organizacije zagotavlja, da bodo svojo nalogo uspešno opravili in s tem bistveno pripomogli k nadaljnji krepitvi strelske dejavnosti v tej krajevni skupnosti, saj strelstvu vsestranskega pomena ne kaže odrekati.
J. P.
Gasilsko društvo Šalek
Priznanja pričajo e delu
Na teden požarne varnosti, so se marljivo in zavzeto pripravili vse gasilske desetine naše občine. Med njimi so tudi člani gasilskega društva Šalek.
Začetki delovanja šaleškega gasilskega društva segajo v leto 1933. Takrat se je"zbrala peščica ljudi, ki je ob naravnih nesrečah kaj rada priskočila na pomoč krajanom. Od takrat pa vse do danes se je v društvu izmenjalo veliko generacij. Gasilske vrste so se iz leta v leto večale in med nje je sedaj vključenih preko 80 krajanov, ki so razdeljeni v moško, žensko, mladinsko, pionirsko desetino, najstarejši člani pa se udejstvujejo v desetini veteranov.
Šaleškega gasilskega društva pravzaprav ni treba posebej predstavljati. Številna priznanja potrjujejo našo trditev, prizadevanja in delavnost prav vseh gasilcev pa segajo celo izven meja naše občine. Vsako leto organizirajo šaleški gasilci tekmovanje, katerega se udeležijo gasilske enote iz vse Slovenije. Letos je bilo že 11. po vrsti. Na njem pa je sodelovalo več kot 130 ekip, ki so pomerile svoje spretnosti v tekmovanju za pokal Šaleške doline. Tekmovalne de-
setine gasilskega društva šalek so se udeležile vseh občinskih, conskih, republiških in celo zveznih tekmovanj in prav na vseh dosegli zavidljive uspehe. V 12 letih je društvo prejelo 140 pokalov ter mnogo plaket in priznanj. Če povemo še to, da so skoraj vsi pokali zmagovalni ali podeljeni za uvrstitve do tretjega mesta je zavist še toliko večja. Velik korak v razvoju in obstoju šaleškega društva je dosegla ženska desetina, ki je bila kar trikrat republiški in prav tolikokrat conski prvak, kar devetkrat so bila dekleta občinski prvak, dvakrat so se udeležila še zveznega tekmovanja in tudi tu dosegla več kot odlične rezultate. Leta 1976 so bile tretje, letos pa so pri tekmovalni vaji naredile nekaj napak in pristale na četrtem mestu. Za žensko desetino ne zaostajajo tudi člani, mladinci in pionirji, ki so bili najboljši na conskem tekmovanju, na republiškem so prejeli zlato in srebrno značko, dvakrat pa so bili najboljši tudi v občinskem merilu. Ob vseh uspehih in številnih pokalih pa ne smemo pozabiti še na prispevek najstarejših članov-veteranov, ki prav tako
uspešno zastopajo na tekmovanjih svoje društvo. Ze več kot 12 let je na čelu šaleških' gasilskih desetin Rafko Goršek in njegovo delo je gotovo pripomoglo k bogati žetvi sadov.
Vsi uspehi, ki jih društvo dosega, temeljijo na medsebojni povezanosti z organizacijami in društvi v kraju, ter občinsko gasilsko zvezo Velenje. Levji delež pri vsem tem pa ima tudi sloga med vodstvom in člani gasilskega društva. Za svoje dejavnost, prizadevanja in medsebojno sodelovanje so prejeli lani krajevno in občinsko priznanje OF.
Ob številnih uspehih jih pri delu ovirajo tudi težave, ki so predvsem finančne narave. Tehnična opremljenost društva je komaj zadovoljiva, prav tako tudi prostori, ki za razvijanje širše dejavnosti ne zadoščajo več. V zadnjem času jim je v veliki meri pripomogla k nakupu potrebne opreme samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari Velenje. Vendar, kot pravijo, z zglednim sodelovanjem bodo premostili vse težave in uspehi bodo še boljši
KS Velenje - Šmartno
Gasilci Šaleka pripravijo vsako leto tekmovanje za pokal Šaleške doline, ki se ga udeležijo desetine iz vse Slovenije
Z udarniškim delom do
telefonov
V krajevni skupnosti Velenje Šmartno so v teh dneh potekala pomembna udarniška dela. Krajani so urejali telefonsko omrežje za območje Šmartno II in III. ki sta bili doslej še brez telefonskih priključkov.
Na tem predelu bo telefon dobilo 115 naročnikov, do konca letošnjega leta pa jih bodo priključili že 70. Ostali naročniki se bodo vključili, ko bo začela delovati nova telefonska centrala. Celotna naložba je ocenjena na 4.5 milijonov dinarjev. Od tega so krajani zbrali 210 tisoč din. 300 ti*oč din so zbrali iz samoprispevka. 300 tisoč din pasojimdali v šoštanjskih termoelektrarnah. To pa seveda še zdaleč ni zadoščalo. Razliko bodo krajani izpolnili z udarniškimi akcijami in tako seveda prihranili pomembna sredstva. Na dosedanjih akcijahje bil odziv zelo velik tako. da so dela potekala uspešno in po načrtu.
V krajevni skupnosti Šmartnoob Dreti imajo vsega 15 priključkov, morda kakšnega več. Takšen zaostanek i
115 telefonskih : nameravajo
nadomestiti v naslednjem srednjeročnem obdobju, saj je ena njihovih najpomembnejših nalog razširitev telefonskega omrežja. Govorilnica, ki sojo že postavili v središču Šmartnega in jo bodo v kratkem priključili na omrežje je vsekakor prvi korak na tej poti in pomembna pridobitev obenem.
1Q|\K	Naši kraji in ljudje	Številka 41 (553) - 24. oktobra 1980
S^S,- N o
s; g » w o S
w < S" O — >
5-2. C"00
T a b>
1-S-
-Ca
i r>
<
3 -i	d.
5c _ •Bogo
JSgffgk- _
™ 0>=a n o d-rj a » a
£•2-2 = 1» ■o
o 3 g' "> o. rT
U) » "I » U. U
5®cH.» <
o <5 3 < 2
w> N S -Z.T3 S (t B S.B T 3 crn N ""O s.
»p&fir
O „ a „ B
«13 n a ;
i a 2 O N a> S K S..
rt '' c/c
2" — 711
C/) o.
2 — K
n
^S <
a*

rt ^ 3 O
rt o. 3
n
CA 73
C/2
O <
m 3
B _
3Ž
«3
rt -a
N	<
<	£L
C/M	rt
n	<
«g	t
C/C	B
<	O.
S	c
B	N
' 3"0 J3 >
Z - '
il0 (t ~ fM
n —
5.
3- rt O
., rt C £ n
0	3 ^ N
n o <
l|f 3 63. _ O. rt
1	§ 2._. o
< 2 o s G*. D. o —
<	S ^
O c
<2 < S<
cr < gr
—	rt
■S-ST n
O £*oo
<
^ O. 3 < O rt oo
n 3 < Q/—• O
—	- c/c 3" n o

rr c-

"O 73
O O
so >
■o o r H
T, m
o
M Z
'-i
^ rt
S-3
o< "*-
5" g.
rt _
—	<r < 3. ,
t
3 _
—	c.
C- '■
rt, - s:
N
N«

<S* 7:,
~ 3
-j rt ^
3 2
K C cr. cr. /t 7C C
O.T3
CA<
a 0'. NJ 3 ' ■ rt
—	r\
P5-
—	o
VO 3'
00 rt ?<
"o IL
-i n
fLa'
< zr -
I.jS'1
5 Ma o" o
° OQ
O O 3.0
C
N< cr
ft 3
n
1° a
rt n' O P < 0Q
C O <
o
OO £
o C
<	2 3
3 n fi — 03
v. rt
<	3 C7 2-O §
g ? 3
©\ v©
e. 3 _
-nn TJ -o -1 tJQ po
-5 ^ S
3 o' < U <jq ^ rt c/2
ca ^ w m
P r-c^a
: C°S C Z <7:
< C/3-	
rt	rt
rt.	<
r,	
	7-
rt	
C.	O
3	
rt	1
	-J
	OO
p	0 1
šc	
rso	
O	
Is
ft "-a
3
t
v.
rt C.
,3
3
'T3 o o
k'
K
a.
3
n
3
<
rt
C/l
3
5c
C
o (T
D". 3'
rt
7 ET N a. i. c___t
^ N /
"r- o. 3
rt' 3 rt ^ ^
1-13
o. CTC^. B 2.N
tre n
3 g-a
a. ^
O <T> • • rt oo
o <-*
N 3
p c;
s. 00. ,
o. rr
K K
3 I 3 X
CS -1 E §
"K n
•
— j n rt
z
C- t;
(JO 3 TO
S g-
p 3_ 3"
t3 —1
-5'
o
3
cr
_ 1. 3 '
•o
C Cro
C <
a.
n a -a rt D.
O 00
<K-5'2T§ D
3 o t: i. cy-
š'3
s g-s 5 §. •h- ;
3 3 = n ^ S-5 3 < =
■O PT1?
3	r!	-■ 3 —
o	^	V21— ■
CA	3 rt rt
s:.« k < -1
rt
-1 (jO -O«
O 6: < -C 3 T 3 n. ; J
x —■ D; 0 rt
N C 2. N 5 b C 3-S
S N w
C N t O
N. < N C
rt rt ss c-
3 ST«= 0
rt -1 00
t	B
° 3 < TT
__-.
C- —	n
rt N	.
— 3 rt	<
!.S,3c = 2 <2 c.c 2.a
P C-n 3 £ 3 n
00 — 3 rt O n -
—1
t 3
'i. o
r, t
" N JTOO — ■ -n
00 3
zz rt >— C.
r- K'
rs
rt N
s:
o
NJr ££,-•_ < 3 ■ O K
a. o
N —
85 N
S C g-f
5.0
E3
rt <—. 3 ^
3 N ^^
s-s:
=.< rt' rt ' C/> T" 0:
e
"S' 3
N
F =
s —
i —C/5 '
S« r s s 5
i/l N w
—k H.
O n <
o »
O 7T
(t cro 80
3
a
K
< rt	n' <	3 '' —1 —t	
rt 3 -___ rt	—5 C/M 3 rt	B rt = .«• 3 —	N C/M
	3	^ 3	3
C/M	C/C <	Cc	Vc
		-1 -a	<
	rt	• 0	rt
	.—	3-. a. c/c —	c/c
		— B	7T
3	c/c T? C	oo<E. 70 —	C ■3 j/M
C/C	"3	C/5 —	C".
rt a. .3	C/M rt, 3' rt	C/M — 3	3' rt O 3" rt<
	O	O^ N '	
	3T	Ov rt.	5'
	O.	^"rt"	rt
	3 rt	5-g	<
	< 0.	U> N B \	— rt 5.
■-—- rt
ft o 3

o 2
o< rj
— - a-
s
s
—5	„.
3. O, NJ
TO 3 >0 O- rt _ a" O 3
r"	VO
S" 2S
S-Trt -c -o 73
3 O < C
00 2. C/3 - r-cAiO
rt
rt .3
-f v	
rt	rt
rT	<
.3	
	7T
rt'	
a.	UJ
3	oc
rt	1
K>	0
	00
O	0 1
	
vO	
OO	
O	
C
"2 00 ^ d
o-5 =
3 ■o
b'(jo t 3 ^ rt
e'? <-• rt T 3
rt C.
N' 5'
t 2. = <
S
O. rt 3 3
° rt'
"O
c
3
B
^ O.
O. N
— O
o o t;
n' rt' -1 N
C/M ^
3
rt	o
3	rt
3	3
C	rt
E .-3
I C-
rt« ■
3 -c&O.C-^	rt C
3 § C. 3 ~
o 3.3 '•o 3 E
5-3 C — r- o< ^ 3 r
5 5'g
^ ™ o"
rt 3 C
ni
7-
- -5
3" ^
3" r:
6J 1« —
C rt
3 T3 3
rt 3 B O "3
a■
o
3
K <
-a
o <
rt CT ■ G O. O T3
C <
rt rt<
rt rt y.< — ■ -- —
" 2- — rt < ■ - 3 --"3
g.S
■o " ,
'o ' E.r= ? 00
"-N 3 c C rj i- 3 3
: N
: 00
5.O.
3 c
—' N
£ SrS-
B o o
< 3
0 3.^" rt.00 3" t
=r O
C < N i
rjo o s; < 3. c/ O 3
So 3
§
C
■o g
S 3'q
I i?
■o o.3
Sai p 3
cr 3 rt
rt 3. <
N
B <
O a.
o <
3 —
c/ r■
S" -
rt
'r
S- T
s g--i w
3'"
rt
C/
<—rt n <—• 3 £ rt o
C "O
S 2.
n 3' 3 ^
rt O
s-, o-.c
ES
'2 7
3 -1 O rt - n -r
c-
:i 'I
rt C- rt '
rs
3-	C-
? T C
ti — 3	3'
-	<
*	«
•v. 3
rt
C___ 3 rt	3-
3 00
3 P B B	B
-• B ŠT <•	3
- D •	(t
3 «" < O	n
D
O — ■
- O N
3- -
O r,
rt < "
=
~ ^ n "O
3.E.J2
- 3- rt rr
B
3
o
C
-o
-n
B —
r- —
- 3 3
rt a.
3'3 rs
v. B 3
« 'S T T«
o ^
II.
3 ?
£L rt
3 c/c rt rt
< n a. 3
o ^
N B
c/c
3
B ~
<
' C
T
o
-o
<
£ o' a. o
3-crS .. ? — n b -a
—	rt -■
C	C N -s*
X	3" 3 £
3 3	B —"o
00	^N
o O	3 ^ B
o g o
O. B
—	. C/M
3 B
2 "V
B c C.
O.
3'
UJ
O.
3
<
-1
rt
c/
B
Jf _< <
— 3
T rt
rt	H.
3
3-■o
N<
rt <
3
rt
3
B
■o
O
a.
3'
<
3
B
£ .rt'
-a
-1 rt £X
r.
rt	rt
3	3
rt	rt
"O 3" —j o C.
^ Z
rs'
"5 "2 /
B "O
"2 3. 2-3
--- n
3
- rt
c ' £--o ■/	-1
b cr g	<
3" rt« 3	7
rc o	=
3
r 3 o
C/c C/r 7T
I I N. N- |
rt r- ^	2 rt
rt rt t	O rt
3 3 <	< 3
rt	2 rt
N	rt, —
____O < _ o
n— O a-o^ O-
rt ^ <
3 ; n 3
T r" ~ N t 3
< —
7T c b r" o
. 2 rt — it - N< N 3 v __ 3- rr r-, (t
. 00 rt B rt ^
- " 5 S O
0^3:
3- C —:
b'
B 3" ?r
O
"O
O <
C/M
o'
-3
o
C.
N B
" S-O 2
b g-g S£ 3-3.0.
n. 5
5' B
' rt — — • r" ^3 3 S 3-
■3 b "5 n a. c/
i-l I.i O i	B
-< g 3.S
<___ ril	Z—, r' rr^ —— Ni	-f —t
o 1=-° S-S
n C n----
z- 2 °
3 o	t 3
00	o
-1	Lr
7T" B	-3 3
S. C
-3
o o.
B N>
rt <
< 3
_ rt O. £ 3 3 < 3 -B r' 3
h" <
O'
<	^
^	3--
-1	B
c	S
rt	<
rt	• 3 cr. rt rt
P
<£.3 c/c rt O O. 0 3 -13 aN c ^
ST » n< 0
3 2.3x< en. rt rt ' < N< 3 r-
<
3 2 O .3
	rt	3 ^
3	rt<T3	VC rt
O N<	s-g.	rt <— X" O
3	^ -t	O
C	OO N.	,
^	.—.	C
rt	rt	C/:
rt.	- <	rt
H
(Z —>
—I —
- C
■ETn-rt t C.-3
51.
-n
T p
3
7^3
-1 B rt 3
C/M 3 rt
g < C/C
3 rt
<
3":
3	<
3	S
O	" "O
3-S -
o n
rt -1 <
rt — • ••
3 rt rt <
3"
C
3
o
E^ N £ O ,rt' C. o'
c/. O
^r *P
« o -
VC
B_
rt
JS 3
rt r;
3". 3
B 0
T ct o
<g .„
C/c -—TJ
5' g" B' o
£-3. rt g. rt ~
B 3 B
3
O rt O---
■o 3
- N O
O O T0O
N' B
C < <
Številka 41 (553) - 24. oktobra 1980
Vaš obveščevalec
IS511
kino
Pravijo, da ljudska domlSjija ne pozna meja. Na
zadnjem trim kolesaijenju ob velenjskem prazniku so pripravili posebno nagrado tudi za tistega, ki bo prišel m kolesarjenje z najbolj izvirnim kolesom. Trije

udeleženci iz Lipja oziroma trnove so se trudili, tudi uspešno prevozili 35 km dolgo seveda zasluženo prejeli priznanje.
zelo po-progo in
OZD INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Komisija za delovna razmerja tozd Tovarna usnja Šoštanj OBJAVLJA
naaladnja prosta dela in naloge
1. VODENJE KROM ODDELKA
POGOJI:
—	višja ali visoka izobrazba usnjarske ali kemijske smeri,
—	5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah,
—	znanje enega tujega jezika,
—	izpit iz VPD.
Poskusno delo traja tri (3) mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v roku 15 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba TOZD TUS, Glavni trg 2, 63325 Šoštanj.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 10 dni po poteku razpisnega roka.
DO MODNI SALON
VELENJE
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu DO
RAZPISUJE prosta dela in naloge
a)	POSLOVODJA TRGOVINE
b)	PRODAJALEC
Pogoji: pod a)
—	končana poklicna šola za prodajalce — konfekcijska smer;
—	3 leta delovnih izkušenj;
—	moralna in politična neoporečnost;
pod b)
—	končana poklicna šola za prodajalce;
—	zaželjene so delovne izkušnje.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba. Modni salon Velenje, Koroška 37a, 15 dni po razpisu.
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
TOZD Gozdarstvo Šoštanj
Razpisna komisija TOZD Gozdarstvo Šoštanj razpisuje
dela in naloge individualnega poslovodnega organa za:
1. direktorja TOZD Gozdarstvo Šoštanj
Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
- imeti mora najmanj srednjo izobrazbo gozdarske smeri in 5 let delovnih izkušenj
Kandidati morajo imeti ustrezne vodstvene in organizacijske sposobnosti ter sposobnost razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 20 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov:
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE, TOZD GOZDARSTVO, 63325 Šoštanj,
z oznako ,,za razpisno komisijo".
0 izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
koledar
Petek, 24. oktobra — Dan OZN Sobota, 25. oktobra — Darinka Nedelja, 26. oktobra — Lucijan Ponedeljek, 27. oktobra — Sabina
Torek, 28. oktobra — Simon Sreda, 29. oktobra — Narcis Četrtek, 30. oktobra — Sonja
dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
24.	10. 1980 dr. Kopitar
25.	10. 1980 dr. Natek (dežurni), dr. Hribar (pomožni dežurni)
26.	10. 1980 dr. Natek (dežurni), dr. Hribar (pomožni dežurni)
27.	10 1980 dr. Seher (dnevni), dr. Lešnik (nočni)
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
24.	10.—30. 10. 1980 — Ivo Zagožen, dipl. vet., Vrnjačke Banje 7, telefon 852-81
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
25.	10.-26. 10. 1980 dr. Zvon-ka Petek, Koroška 31, Velenje
mali oglasi
ZAHVALA -
C lanom Društva upokojencev i/ Šmartnega ob Paki se najtopleje zahvaljujemo za nesebično po-nu>č in besede tolažbe ob i/gubi dragega sina
UMU KREPKA
Družina Krepek
REDNI KINO VELENJE
24.	10. — petek ob 18. in 20. uri PREGNANI KAVBOJ — ameriški avanturistični film. Režija: Vincent Mc Eveety. Igrajo: James Garner, Vera Miles
25.	10. — sobota ob 18. in 20. uri ZMAJ V SAN FRANČIŠKU — ameriški akcijski film. Režija: Wili-am Lowe. Igrajo: Chuck Norris, Don Wong
26.	10. — nedelja ob 18. in 20. uri ZMAJ V SAN FRANČIŠKU — ameriški akcijski
27.	10. — ponedeljek ob 18. in 20. uri BOJEVNIKI PODZEMLJA — ameriška kriminalka. Režija: Walter Hill. Igrajo: Michael Beck, James Remar
28.	10. — torek ob 18. in 20. uri JEREMIAH JOHNSON — ameriški vestrn. Režija: Sidney Po-lack. Igrajo: Robert Redford, Josh Albee
29.	10. — sreda ob 18. in 20. uri JEREMIAH JOHNSON — ameriški vestrn
30.	10. — četrtek ob 18. in 20. uri srečna družina - domača komedija. Režija: Gordan Mihič. Igrajo: Vera Čukič, Zoran Radmilovič
KINO DOM KULTURE VELENJE
27. 10. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE; SREČNA DRUŽINA — domača komedija
30. 10. — četrtek ob 20. uri POBEG V ATENE — angleški akcijski Režija: George Cosmatos. Igrajo: Elliot Gould, Roger Moore
KINO ŠOŠTANJ
25.	10. — sobota ob 19.30 uri BOJEVNIKI PODZEMLJA — ameriška kriminalka
26.	10. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri PREGNANI KAVBOJ — ameriški avanturistični film
27.	10. — ponedeljek ob 19.30 uri ZMAJ V SAN FRANČIŠKU — ameriški akcijski film
29. 10. — sreda ob 19.30 uri SREČNA DRUŽINA — domača komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
24. 10. — petek ob 20. uri ZMAJ V SAN FRANČIŠKU — ameriški akcijski
28. 10. — torek ob 20. uri SREČNA DRUŽINA — domača komedija
gibanje prebivalstva
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Velenju za enakovredno v Šoštanju. Naslov v uredništvu.
PRODAM okvir za GO—KART s kolesi ali komplet. Prodam tudi bas kitaro GERSON. Stanko Krištof, Prešernova 4, Velenje.
POCENI PRODAM FIAT 125 PZ, karamboliran, letnik 1974. Štefan Kamplin, Ljubno 56.
ZELO POCENI PRODAM 8 let starp peč za centralno ogrevanje. Naslov v uredništvu.
BARVNI TELEVIZOR Gorenje SAFIR, v garanciji, prodam. Naslov v uredništvu.
POCENI PRODAM kavč in dve knjižni omari. Informacije Menih, Tavčarjeva 20, Velenje. Telefon 852-864.
DVA OTROŠKA zimska plašči (6 in 8 let), lepo ohranjena poceni prodam. Potočnik, Foitova 8, Velenje.
UGODNO PRODAM več zimskih oblek, jopic, kostimov in zimski plašč št. 36 — 38, Potočnik Foitova 8. Velenje.
MATIČNI URAD VELENJE
Poroke:
Alojz Bratušek, roj. 1947, delavec iz Velenja in Alojzija Paulo-vič, rojena 1953, delavka iz Velenja; Rastko Lah, roj. 1950, komercialist iz Velenja in Dušica Centrih, roj. 1960, študentka iz Velenja. Smrti:
Frančiška Hribar, gospodinja iz Velenja, Bračičeva 4, stara 44 let; Ana Glušič, delavka iz Priho-ve 22, stara 37 let.
VEPLAS VELENJE
Celjska c. 35 VELENJE
Po sklepih komisij za delovna razmerja TOZD Integral in TOZD Galip
OBJAVLJAMO naslednja prosta dela in naloge v TOZD INTEGRAL:
1.	STRUGARJA I
Pogoji: KV strugar in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
2.	SKUPINOVODJE SITOTISKA
Pogoji: KV delavec grafične smeri in vsaj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj s področja tiska.
3.	VEČ NK DELAVK IN DELAVCEV
za delo v proizvodnji
Pogoji: NK delavci oz. NK delavke. Zaželjene so delovne izkušnje.
V TOZD GALIP
(ponovna objava)
1.	OBRATOVODJE ARMIRANEGA POLIESTRA
Pogoji: srednješolska izobrazba strojne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj
2.	VEČ NK DELAVK IN DELAVCEV
za delo v proizvodnji
Pogoji: NK delavci oz. delavke. Zaželjene so delovne izkušnje.
Za navedena dela se sklepa delovno razmeije za nedoločen čas s poskusno dobo določeno v pravilniku o delovnih razmerjih. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: Veplas Velenje, Celjska 35. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po poteku roka za sprejemanje prijav.
V spomin
Branku Medvedu
V ponedeljek zjutraj smo izvedeli tragično novico, da je v noči od 12. na 13. oktober prenehalo biti tvoje mlado srce.
Rodi! si se 2. februarja 1963 v kmečki družim. Dora-ščal si s sestrama in bratoma. Hodil si v šolo in dosegal uspehe na vseh področjih tvojega udejstvovanja. Po končani osemletki si odšel v kmetijsko šolo, ki si jo z uspehom končal. Ker pa si imel željo po zaslužku in samostojnem življenju, si se zaposlil. Dobil si svoji prvi plači, takrat pa te je bridka smrt iztrgala iz naše sredine. Iztrgala le je očetu. mami. sestram, bratom .. . Iztrgala te je sorodnikom, nam mladincem. sošolcem, iztrgala te je vskaomur, ki te je poznal. Vsi smo te cenili zaradi tvojih uspehov in tvoje prijaznosti in tovarištva med ljudmi.
Zapustil si kmetijo, na kateri bi moral prav sedaj
TMltrEHI
nadaljevati tradicijo tvojih staršev. Na njej se bo sedaj poznala na vsakem koraku in v vsakem trenutku tvoja odsotnost.
Mladinci Topolšice.
Za vodenj. OŠ. K. D. Kajuh Šoštanj in sošolci kmetijske šole Šentjur pri Celju
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža. očeta, starega očeta, brata, strica in svaka ,
Franca Potočnika
se iskreno zahvaljujemo vseni sorodnikom, sosedom in znancem, ki so se poslovili od njega, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Hvala osebju bolnišnice Topolšica. doktorju Menihu in doktorju Stoparju. Hvala vsem gasilskim društvom, godbi ter pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala tovarišu Slavku Dragerju za govor ter
duhovniku za opravljen obred."
Vsem še enkrat hvala!
Pa.ška vas. 12. oktobra 1980 Žalujoči: žena Marija z otroki, sestre in brat z družinami.
12i\5
Številka 41 (553) - 24. oktobra 1980
\
VELEBLAGOVNICA
Velenje
Neučinkovite strelke
Rokometašice Šmartnega ob Paki so preteklo nedeljo gostovale v Izoli in srečanje izgubile z dokaj visokim rezultatom, in sicer 13:7, polčas 8:5. Rokometašice Šmartnega so po 8. kolu na lestvici četrte. V nedeljo pa se bodo na domačem igrišču pomerile z roko-metašicami Branika.
Za ekipo Šmartnega so nastopile: D. Tajnšek, Jordan, Tajnšek I., Meh, Ostojič, Krevzelj, Omladič 3, Šmerc 3, Urankar 1, Bole, Tajnik, Fevžar.
Odbojka
Pravo ime, ki vas reši skrbi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom. Vse blago v eni hiši!
Pred začetkom srečanja
Nogomet
Dostojno so se oprostili od pokala
Nogometaši Rudarja so letos dosegli pomemben uspeh s tem, ko so se uvrstili v med 32 najboljših jugoslovanskih moštev v tekmovanju za pokal maršala Tita. V šestnajstini finala pa so se sestali na igrišču objezeru v sredo, 15. oktobra s prvoligašem sarajevskim Željezničarjem. Srečanje so dobili gostje z rezultatom 2:1 (1:1). Čeprav so domači igralci srečanje izgubili, so bili skorajda ves čas enakovreden nasprotnik, oba zadetka pa so prejeli zaradi napak v obrambi; zlasti drugega, ko so obstali, saj so mislili, da ie nasprotnikov napadalec prejel žogo v nedovoljenem položaju. . vendar stranski sodnik ni dvignil zastavice in nasprotnikov napadalec je potem brez težav zatresel mrežo vratarja Purača.
Tako so se Velenjčani dostojno poslovili od pokalnega tekmovanja, saj je zmagala večja izkušenost gostov. Edini zadetek za Rudar je dosegel Trninič. Srečanje si je ob deževnem vremenu ogledalo približno 1500 gledalcev.
Za Velenje so igrali: Purač, Čelič (Antonijevič), Džurič, Hu-darin, Raukovič, Džurovič, Du-bovina, Mišetič, Trninič, Kolenc (Rusmir), Omladič.
Strelcem seje
odprlo
Ljubitelji nogometa v Šaleški dolini že dolgo niso tako zadovoljni zapuščali igrišče ob jezeru kot preteklo nedeljo, ko so se nogometaši Rudarja v desetem prvenstvenem kolu sestali z Bosno iz Visokega. Velenjčani so
tokrat zaigrali napadalno in požrtvovalno od prvega sodnikovega piska, za razliko od dosedanjih prvenstvenih srečanj pa so se izkazali tudi kot učinkoviti strelci, saj so kar šestkrat premagali vratarja Cicka, ki je bil še lani v Velenju. Priložnosti za zadetek je bilo še več, vendar je gostojuči vratar, ki je resda krivec dveh zadetkov, kar trikrat branil nemogoče, enkrat pa seje Mišetiče-va žoga odbila od vratnice.
Igralci Rudarja, ki so bili v zadnjih nekaj kolih, zlasti po preloženem srečanju z Mariborom. v nekakšni krizi, saj so iz treh tekem iztržili le točko, so v nedeljo morali zmagati, ker bi se v nasprotnem primeru zelo približali dnu prvenstvene lestvice. Igralci, ki so v nedeljo zaigrali; pa so dokazali, da lahko igrajo dobro. Pa ne samo to! Dokazali tudi, da so sposobni dodobra napolniti nasprotnikovo mrežo. Seveda pa morajo ob tem visokem rezultatu obstati na trdnih tleh. kajti kot je dejal trener Krivošej od enega rezultata ne morejo živeti. Zelo narobe bi bilo, če bi jih ta visoka zmaga navdala s samozadovoljstvom. Resda so si sedaj zelo popravili položaj na prvenstveni lestvici, vendar je letošnje tekmovanje podobno kot vsa doslej, zelo izenačeno in že ob novem porazu se lahko spet znajdejo precej nižje. V nedeljo je pred njimi novo srečanje — gostovanje v Vrbasu. Upamo, da se bodo tudi na tej tekmi borili in dokazali, da nedeljskih pol ducata zadetkov v mreži Bosne ni bilo slučajnih.
Na tekmi proti Bosni so zadetke dosegli: Džurovič in Rusmir po dva in Omladič ter Trninič po enega.
—sv—
Prvi poraz
V sedmem kolu slovenske nogometne lige so igralci Šmartnega doživeli Drvi Doraz. V Lendavijih je premagalo istoimensko moštvo z rezultatom 4:2 (2:0). Za Smar-čane je bil obakrat uspešen Pra-šnikar. V prihodnjem kolu bo na igrišču v Šmartnem ob Paki derbi
Takole je Omladič dosegel svoj prvi zadetek za Rudar
Rokometašice Velenja bodo morale igrati v 8. kolu v Žalcu.
Zmaga v gosteh
Po slabem startu v letošnjo prvenstvo igrajo rokometašice Velenja vse bolje. V sedmem kolu so gostovale v Djakovem in se domov vrnili z obema točkama. Njihova zmaga je bila zaslužena, saj so bile ves čas srečanje boljše. Srečanje so dobili z rezultatom 10:7 (5:3).
Velenje: Kmetič, Šoljar, 1, Terbulj, Golič 1, Zemljak, Pod-bregar. Omerovič 4, Kotnik, Džordževič, Bovha 3, Hleb.
V 8. kolu se bodo igralke Velenja sestala z ekipo Novega mesta. Zaradi sejma v Rdeči dvorani bo to srečanje v nedeljo ob pol deveti uri zjutraj v športni dvorani v Žalcu.
Z zmago na vrh lestvice
Preteklo nedeljo so rokometaši Šoštanja na domačem igrišču zaigrali proti ekipi Jelovice in zmagali z rezultatom 20:13 (7:7). Šo-štanjčani so popolnoma nadigrali goste. Proti koncu prvega dela igre so močno popustili in rokometa-šem Jelovice dovolili, da so izenačili. V nadaljevanju je bilo srečanje dokaj izenačeno, tik pred koncem pa so se Šoštanjčani znova zbrali in zasluženo osvojili točki. Za ekipo Šoštanja so igrali: Vajdl, Skorenšek, Blagotinšek, Javornik 3, Majhen. Potušek 6, Guček I.R. Lesjak4, Rudi Lesjak, Stvarnik 6. Slatinjšek.
Uspešen začetek
S tekmovanjem v prvi slovenski odbojkarski ligi so pričeli tudi odbojkarji Topolšice. V prvem kolu so gostovali v Vuzenici in premagali domačine z rezultatom 3:2(16:14,17:15,13:15,9:15,15:9).
Odbojkarji Topolšice so v prvih dveh setih igrali dobro, nato pa močno popustili. V odločilnem nizu so v petem setu le prišle do izraza izkušnje in Topolščani so tako zasluženo zmagali. Za odbojkarsko ekipo Topolšice so zaigrali: Menih, Meršak, Marinšek, Zabkar. Golob, Nahtigal, Šmon F., Aravs, Kompan, Šmon P.
V soboto, 25. oktobra pa bo ob 17. uri v telovadnici osnovne šole Topolšica srečanje med Topolšico in Polskavo.
Karate
Najboljši Velenjčani
i Preteklo soboto je karate klub iz Slovenj Gradca organiziral mladinsko prvenstvo koroško-štajerske regije. Najbolje uvrščeni na tem prvenstvu se bodo udeležili republiških tekmovanj. Mladinci so se pomerili v katah in borbah po težnostnih kategorijah. V lahki kategoriji je bil prvi Pejkunovič (RŠC Velenje), v polsrednji Pečnik (Dravograd), v sredni Guberinič(RŠC Velenje), v poltežki Korpnik (Velenje), v težki Breznik (Ravne). V katah posamezno je prvo meslo zasedel Korpnik iz Velenja, drugi je bil Breznik iz Raven, tretji pa Aravs prav tako iz Velenja.
Ni Se tako dolgo odkar je bil odprt nov odsek ceste iz Velenja proti Vinski gori. Odsek je lepo speljan in širok, vendar se izven Vinske gore nenadoma zoži in preide
v dolg nevaren ovinek. Na tem ovinku seje v torek, 21. oktobra pripetila prometna nesreča, v kateri je voznika tovornjaka zaradi prevelike hitrosti zaneslo s cestišča in ga obrnilo v jarek. V času, ko smo bili na prizorišču nesreče, je čez ovinek pridrvelo nekaj težkih tovornjakov tako, da so nekaterim prikolice kar poskakovale. Poklicni vozniki bi morali prometni varnosti posvečati največ pozornosti.
Prebold
Smučarski sejem
Smučarski klub Prebold bo organiziral danes, j utri ter v nedeljo na bazenu v Preboldu sejem smučarske opreme. Poleg tega bodo obiskovalci lahko kupili tudi vso športno opremo od lovstva, ribištva, kamping opremo do plovila. Na sejmu bo tudi montaža smuči.
HHMHHHi
Streljanje
H
Velenjčani blizu državnega rekorda
Ob občinskem prazniku občine Velenje je strelska družina Mrož priredila tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Tekmovanja so se udeležili še strelci iz Ptuja, Slovenskih Konjic. Kranja in Ljubljane (Krim). Nastopila sja tudi državna reprezentanta Franca Peternel (oče in sin) iz Kranja.
V	streljanju s pištolo so bili doseženi zelo dobri rezultati. Ekipno so zmagali v tej disciplini strelci Velenja s 1511 krogi, kar je le za 11 krogov manj od državnega rekorda. Drugi so bili Kranjčani, tretji pa Konjičani.
Med posamezniki je zmagal Rajko Srdič s 380 krogi, pred Hinkom Bolom 379, Janezom Štuhecom 378 (vsi Velenje) in Francem Peternelom (mlajšim), ki-je nastreljal 376 krogov.
V	streljanju s puško so zmagali strelci Krima s 1393 krogi, pred Velenjem 1392 in Ptujem 1390. Med posamezniki pa Janez Merkun (Krim) 378, pred Dušanom Perhačem 368 in Franjom Žučkom 358 (oba Velenje).
med domačini in enajsterico Mure.
Za Šmartno so zaigrali: P. Podgoršek, Kralj, Frangeš R. (Kopušar), Omladič, Podvratnik, Hren, Žalig (Kregar), Kodre, Prašnikar, Frangeš Dk. (Huda-rin).
Rokomet
Zmaga na Ljubnem
V telovadnici osnovne šole na Ljubnem ob Savinji je pred okoli 30 gledalci ženska odbojkarska ekipa Ljubnega premagala Krko iz Novega mesta z rezultatom 3:0.(15:6, 15:10, 15:5). V zelo lepi in borbeni igri so domačinke zasluženo zmagale. Z učinkovito igro na mreži je posebej izstopala Vida Skok. V prihodnjem kolu gostujejo igralke Ljubnega na Jesenicah.
Za OK Ljubno so nastopile: Skok, Jeraj M., Jeraj J., Mori L., Mori M., Orlovič, Podmeninšek, Zalesnik, Klančnik, Orešnik, Cerar.	Darko Menih
Stiska za dober prostor je v naši občini iz leta v leto večja. Zaradi ugrezanja tal in številnih novogradenj izganjajo predvsem nižinske, najbolj rodovitne površine. Kmetijstvo se seli na hribotita manj - rodovitna in slabše donosna področja. Pa tudi tam je ogroženo, izpodrivajo ga vikendi. Naša nesmotrnost pa se nikakor ne more sprijazniti zdejstvom. da je zagotovitev hrane že trenuten problem. In kje bo j utri prostor za govedo?