Rehlama v ilinerShi. 'Amerika, ki je iznajditeljica reklame in jo je tudi dvignila na višek, vedno znova preseneti svet z novimi reklamnimi iznajdbami, ki so popolnoma različne od naših. ' Reklama s pogrebnim sprevodcm. ' Višek neokusnosti je bila reklamna goljufija z mrtvaškim sprevodom, ki se je pomikal lepega dne po njujorških ulicah. Na čelu sprevoda je korakala godba, tej je sledilo pevsko društvo, ki je prepeval-o pogrebne pesmi, nato s cvetlicami pokrit pogrebni voz s krsto in za tem avtomobil, v katerem je ihtela na ves glas črno oblečeina dama, da je vsakdo mimoido.ih postal in se čudil toliki in tako glasni žalosti. Na najbolj obljudenem voglu ;je sprevod postal, dva pevca sta stopila iz vrste ter sta razvila zastavo, na kateri je bilo tiskano: »Gospa Thorson žaluje za umrlim soprogom. Njeno srce bi se čutilo potolaženo, ako bi se bil spomnil mož preostale, dokler je še živel in bi *bil zavaroval svoje življenje pri zavarovalni družbi Smith in Brown.« Radi ravnokar opisane reklame pa je bila njujorška javnost tako ogorčena, da ni žela družba Smith in Brown niti najmanjšega uspeha in dobieka. Begunec in stražnik. Tudi v drugem slučaju je kon.ala reklamna komedija povsem drugače, nego so pričakovali njeni prireditelji: Lepoga dne je tekel po ulici nek moški in za njim pa stražnik. Begunec se ni zmenil za svareče policistove klice — oko postave je potegnilo revolver ter ustrelilo. Preganjani mož se je zgrudil na tla in vsi so bili uverjeni, da je ubit. Naenkrat je bilo vse polno radovednežev krog žrtve. Policaj je poklical mimovozeči avtomobil in se je trudil, da bi naložil ustreljenega. Naenkrat pa je skočil mrtvec po koncu in je vprašal na glas, iz kakega orožja je streljal nanj stražnik. Ta je imenoval orožarno in ranjenec je rekel: »Sem bil prepričan, da le krogla revolverja od imenovane tvrdke me je zamogla pogoditi z vso sigurnostjo.« Po tej razlagi sta nameravala oba junaka reklame odkuriti \ avtomobilu, pa sta se urezala radi resničnega stražnika, ki je oba aretiral. Mesto kolovrata šivalni siroj. Pri uprizoritvi opere »Margareta« v Njujorku je stopil eden od igralcev pred zastor in oznanil, da je zamenjal gledališki ravnatelj Margaretin kolovrat z najnovejšim šivalnim strojem. Imenoval je tudi fabrikat. Pri prihodnjem prizoru je sedela Margareta res ne pri kolovratu, ampak pri šivalnem stroju. Ko je izpela svoje, je stopila v ospredje odra in rekla: »To je na celem svetu najboljši šivalni stroj in stane le 75 dolarjev.« Za te besede je prejela Margareta več tisoč dolarjev, in tvrdka je dosegla svoj namen: celi Njujork in pol Amerike je govorilo o tem izrednem šivalnem stroju.