Količina, struktura in razporeditev sanitarnega poseka v Sloveniji v obdobju 1995-2012
Volume, structure and distribution of salvage logging in Slovenia in the period 1995-2012

slovenski

2014

letnik 72, številka 3

sanitarni posek   dejavniki motenj   ujme   odpornost sestojev   sečnja 

Zveza gozdarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Raziskava temelji na podatkovnih zbirkah Zavoda za gozdove o sanitarnem posekuv Sloveniji v obdobju 1995-2012. Podatke o količini sanitarnega poseka (število dreves in njihov volumen) smo analizirali na ravni države, fitogeografskih regij in oddelkov. V proučevanem obdobju je sanitarni posek znašal 29 % celotnega poseka; poglavitni vzroki zanj so bili insekti (34 % celotnega sanitarnega poseka), veter (14 %), sneg (10 %) in žled (8 %), vzrokiza skupno 33 % sanitarnega poseka so bili odmirajoče in fiziološko oslabelo drevje, bolezni in glive, poškodbe zaradi del v gozdu, emisije, divjad ter plazovi in usadi. Dovzetnost dreves za naravne motnje je bila različna glede na drevesno vrsto in debelino drevja. V sanitarnem poseku so prevladovali iglavci, zlasti smreka (61 % celotnega sanitarnega poseka). Veterin insekti so večinoma prizadeli sestoje z debelejšim drevjem, poškodbe zaradi snega in žleda pa so bile pogostejše v mlajših sestojih. Količina sanitarnega poseka in vzroki zanj so se med fitogeografskimi območji razlikovali. Posek zaradi insektov in drugih vzrokov je bil največji v dinarskem območju, v alpskem je prevladoval posek zaradi vetra in snega, žled je najbolj prizadel gozdove v predalpskem prostoru, požari pa submediteranske gozdove. Količina in struktura sanitarnega poseka sta posledici naravnih motenj, hkrati pa odražata (ne)uspešnost dosedanjega gospodarjenja. Analize sanitarnega poseka so pomembno izhodišče za zmanjševanje tveganj pri gospodarjenju z gozdovi.

08.04.2015