Tze-Wan Kwan TVORBA ABSTRAKTNIH POJMOV V ARHAIČNIH KITAJSKIH PISAVAH: NEKAJ HUMBOLDTOVSKIH PERSPEKTIV1 Predgovor: Humboldt kot empirično utemeljeni »idealist« 5 V članku, ki sem ga predstavil v Berlinu leta 2005,2 sem zagovarjal trditev, da lahko Wilhelma von Humboldta, široko priznanega kot očeta splošne lingvistike, obravnavamo tudi kot nemškega idealista. To je še posebej res če, sledeč korakom Heideggra3 in Mahnkeja,4 še razširimo pojem nemškega idealizma tako, da 1 Članek je bil prvotno objavljen v reviji Philosophy East & West, Vol. 61, no. 3 (July 2011), pp. 409-452. 2 Glej Tze-Wan Kwan, »Wilhelm von Humboldt als deutscher Idealist: Ein philosophie geschichtliches Plädoyer,« članek predstavljen na mednarodnem simpoziju posvečenem Schillerju in Humboldtu, »Die Realität der Idealisten: Wilhelm von Humboldt — Alexander von Humboldt — Friedrich Schiller,« ki je potekal od 5. do 8. oktobra 2005, na Svobodni univerzi Berlin. Sedaj v: Die Realität der Idealisten, ur. Hans Feger in Hans Richard Brittnacher (Köln, Weimar, Wien: Böhlau-Verlag, 2008), str. 95-112. 3 Martin Heidegger, Beiträge zur Philosophie (Frankfurt na Majni: Klostermann,1989), str. 202-203. 4 Dietrich Mahnke, »Leibnizens Synthese von Universalmathematik und Individualmetaphysik,« v Jahrbuch für Philosophie und phänomenologische Forschung, ur. Edmund Husserl (Halle a.d.S.: Niemeyer, 1925), S.1. Dietrich Mahnke je bil zgodnji študent Edmunda Husserla. V zgoraj citiranem besedilu je opisal Leibniza, Kanta in Hegla kot »drei grössten Systematiker des deutschen Idealismus (tri največje sistematike nemškega idealizma).« pokrije celotno usmeritev nemške humanistične tradicije, v kateri sta oblikovanje in razvoj človeškega intelekta ostala trajna skrb. Toda temeljna filozofska pozicija Humboldta kot nemškega idealista je veliko bližje Kantu, kot pa njegovemu najbližjemu časovnemu in profesionalnemu kolegu Heglu. Moje ključno opažanje je, da se Humboldt, čeprav zavezan temeljnim načelom idealizma ali Geistestradition v splošnem, izogiba tendenci pretirane spekulacije, kot je to primer pri Heglu. Glede metode Humboldt tesno sledi Kantovi jukstapoziciji materija-forma do te mere, da vedno obravnava spontanejši ali »spekulativni« del človekovega intelekta skupaj z njegovim sprejemljivejšim in »empiričnim« delom. Razlika je v tem, da je tisto, kar je za Kanta senzibilnost, za Humboldta glas, ki ga ima za najosupljivejšo in najpripravnejšo »materijo«,5 s katero in na kateri lahko človeški um dela, da bi našel pot do izraza sebe. Zato je, kljub njegovi lojalnosti vprašanju Geista (uma/duha) njegov pristop utemeljen v empiriji in 6 jemlje glas kot novo izhodišče in kot svoje materialno sredstvo. Karl-Otto Apel je jedrnato nakazal, da Humboldt »ni več graditelj spekulativnega sistema« in, da je »poudarek njegovega programa utemeljen na empiričnem raziskovanju.«^ S tem lingvističnim obratom, s to »mediacijo skozi jezik« se je, kot je zapisal Ernst Cassirer, našla »nova pot ali pristop do znanosti o človeku.«« 5 Wilhelm von Humboldt, » Über die Verschiedenheit des menschlichen Sprach-baues und ihren Einfluss auf die geistige Entwicklung des Menschengeschlechts« (v nadaljevanju citirano kot Kawi-Schrift), v Werke in Fünf Bänden, Band 3, Schriften zur Sprachphilosophie (Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1979): »Sound, in and for itself, would resemble the passive matter which receives form« (str. 650; angleški prevod Peter Heath z uvodom Hansa Aarsleffa, On Language. The Diversity of Human Language-Structure and its Influence on the Mental Development of Mankind (Cambridge: Cambridge University Press, 1988), str. A-214; A označuje številke strani v angleškem prevodu. 6 Glej Karl-Otto Apel, Die Idee der Sprache in der Tradition des Humanismus von Dante bis Vico, 3. naklada (1963; Bonn: Bouvier, 1980), str. 378. Ta vidik humboldtovske zapuščine je pustil svoj pečat tudi na sodobni kitajski lingvistiki. V predgovoru k , Wang Li ^^ pripomni sledeče: »nauk fonologije se ukvarja z usti in ušesi. Ukvarja se s trenjem med jezikom in nebom, s turbulenco zvoka in dihanja. Preslikati mora obliko stvari in indicirati zadeve in je zaradi tega različen od tistega, kar je metafizično« 7 Ernst Cassirer, »Die kantischen Elemente in Wilhelm von Humboldts Sprachphilosophie,« Festschrift für Paul Hensel, ur. Julius Binder (Greiz i.V.: Ohag, 1923), str. 108. Vendar ta empirična osnovnica Humboldtu ne preprečuje, da bi ne ostal idealist, saj je vzporedno razvil tudi teorijo jezikovne oblike (Sprachform) in »artikulacije« (Artikulation) za obravnavo spontanega delovanja uma v materiji glasu. Kot utemeljitelj nove znanosti o jeziku, Humboldt posvoji deduktivni in ne induktivni model. Za Humboldta je človeštvo opremljeno z jezikovno zmožnostjo, ki nam omogoča »neskončno uporabo končnih sredstev.««7 V resnici je bil ta temeljni vpogled v naravo jezikovne kompetence tisti, ki je navdihnil Noama Chomskega pri njegovi formulaciji transformativno-generativne slovnice, katere pojav je predstavljal izziv za bolj behavioristično usmerjene pristope k jeziku.9 Pri moderni lingvistični teoriji je nenavadno, da se je Humboldtov nauk primerjalo tako z »univerzalizmom« Chomskega, kot z »relativizmom« t. i. Sapir-Whorfove hipoteze. Vendar menim, da ne ena ne druga primerjava ni docela pravična do Humboldta. Najprej Humboldt, čeprav se zapiše določeni vrsti lingvističnega univerzalizma, v enaki meri jemlje v obzir tudi idiosinkrazije 7 ali različnosti posameznih jezikov in, drugič, namesto, da bi zastopal preprost jezikovni relativizem, kakor ga predlaga Whorfova teza »jezikovnega svetovnega nazora«, ne obravnava vpliva jezika na mišljenje kot enosmernega procesa. Prav nasprotno, na jezik in misel gleda kot na soprvobitna, sorazvijajoča se, ne le ontogenetsko, pri posameznem govorcu, temveč tudi filogenetsko, pri narodu. Povedano na kratko, Humboldt zagovarja zvrst univerzalizma, ki dovoljuje vsakemu jeziku, da najde svoj lastni vzorec notranje rasti tako, da se vsi njegovi lingvistični elementi in viri lahko optimalno mobilizirajo in privedejo do sinergije. Za Humboldta jezik deluje in se razvija podobno kot »notranje povezan organizem« (innerlich zusammenhängender Organismus).10 8 Humboldt, Kawi-Schrift, str. 477: »Zatorej mora končna sredstva uporabiti na neskončen način.« 9 Chomsky je Humboldtu večkrat izkazal spoštovanje. Med njegovimi številnimi deli glej »Goals of Linguistic Theory,« v Current Issues in Linguistic Theory (The Hague: Mouton, 1970), str. 17. 10 Humboldt, Kawi-schrift, str. 384. 8 Humboldtovo razumevanje kitajskega jezika in pisave Kot znan poliglot Humboldt izkazuje široko in globoko razumevanje kitajskega jezika.11 Kar se tiče kitajske pisave, nam Humboldt pušča v premislek številne opombe, ki so kratke, a pronicljive. Glavni primer je njegovo razlikovanje med »pisavo besed« (Schrift der Worte) in »pisavo misli« (Gedankenschrift). Pri tem razlikovanju kitajsko pisavo Humboldt eksplicitno pripiše slednji, za razliko od indoevropskih pisav, ki spadajo v prvo skupino.12 Da bi podčrtal idiosinkrazijo kitajske pisave kot »pisave misli« Humboldt napotuje na to, da je »na določen način kitajska pisava v sebe zaobjela [embraced] filozofsko delo.<«^ Za Kitajce, posebej za tiste, ki imajo veliko strast do kitajske pisave in za tiste, ki se ukvarjajo s filozofijo, se te Humboldtove opombe slišijo zelo privlačno. Vendar pa nam ne bi smele laskati do te mere, da bi spregledali inherentni odnos kitajske pisave do govorjenega jezika. Naj razložim. V splošnem Humboldtove označitve kitajske pisave kot »pisave misli« ne bi smeli razumeti preveč poenostavljeno. Vemo, da ima v kitajski pisavi vsaka pismenka že od samega začetka tako svoj zapis kot tudi svoj glas. Kolikor je pomen pisave, da predstavlja, kar je rečeno, mora kitajska pisava, tako kot vse ostale, najprej izpolniti svojo vlogo »pisave besed«. Vendar za razliko od abecedne pisave, ki ponuja shematski način predstavljanja glasov, v kitajski pisavi 11 Za splošno oceno Humboldtovega razumevanja kitajskega jezika, glej moj zgodnejši članek, Tze-Wan Kwan, »Wilhelm von Humboldt on the Chinese Language: Interpretation and Reappraisal,« Journal of Chinese Linguistics 29 (2) (2001): str. 169-242. 12 Glej Humboldtovo pismo Welckerju v letu 1822, v Wilhelm von Humboldt, Werke in Fünf Bänden, Band V, Kleine Schriften, Autobiographisches, Dichtungen, Briefe (Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1981), str. 251-259. 13 Wilhelm von Humboldt: »Lettre a Abel-Remusat sur la nature des formes grammaticales en general et sur le genie de la langue chinoise en particulier« (Paris: Librairie Orientale de Dondey-Dupre, 1827). Nemški prevod Christopha Harbsmeierja, »Brief an M. Abel-Remsat: Über die Natur grammatischer Formen im allgemeinen und über den Geist der chinesischen Sprache im besonderen«, glej Harbsmeier, Zur philosophischen Grammatik des Altchinesischen im Anschluß an Humboldts Brief an Abel-Remusat (Stuttgart: Frommann, 1979), str. 81; moj angleški prevod. Nemški izvirnik je: »weil die dort entwickelte Schreibweise schon in sich in gewisser Weise eine philosophische Arbeit beweist.« glas pismenke v njeni zapisani obliki ni nujno razviden. V podobi pismenke so zelo pogosto predstavljene samo misli v ozadju pojma in ne predpostavljeni glas, ki ga mora učenec pridobiti ločeno, neodvisno od podobe. Še bolj pomembno je, da imamo celo pri pismenkah, pri katerih obstaja zapis zvoka, dve oviri, ki preprečujeta, da bi glas povsem sovpadal z vizualno podobo. Prvič ni nobenega preprostega in shematskega načina predstavitve glasu (za razliko od abecede). Drugič pa, čeprav ima glas pismenke neko povezavo s pomenom slednje, se pomena ali vsebine misli, izraženih v pismenki, zelo pogosto ne da v polni meri izvesti iz samega glasu, ki je v osnovi enozložen in povzroča zmedo zaradi izobilja enakoglasnic. Pomen pismenke bolje ugotovimo tako, da ga najdemo s pomočjo različnih komponent ustreznih oblik zapisa. Zaradi tega se kitajska pisava izkaže kot relativno neuspešna v vlogi pisave besed. Kitajska pisava se je po tej poti razvila iz pisave besed in postala tudi pisava misli. Na tej točki moramo na kratko omeniti, da je Humboldt razlikoval med pisavo 9 besed in pisavo misli desetletje pred sedaj mnogo bolj znanim razlikovanjem med »logografijo« in »ideografijo«. Temu razlikovanju lahko sledimo nazaj vse do Pierra-Etienna Du Ponceauja (1760-1844), vendar so ga je kasneje ponovno oživili I. J. Gelb in drugi.14 Ta zgodovinska omemba je pomembna, saj je Du Ponceaujeva smer tista, ki je zagovarjala nazor, da kitajska pisava ni ideografija, temveč vseskozi logografija in trdila, da kitajske pismenke označujejo le besede, ne pa idej. V resnici sem pri gornji recepciji Humboldtovega razlikovanja mnenja, da je kitajska pisava tako pisava besed kot pisava misli, s tem, da se v drugi vlogi bolj kot v prvi, v polni meri pokažejo močne plati kitajske pisave. Ob tem se v popolnoma zavedam, da ta moj pogled za prevladujočo usmeritev sinologije, ki je že dolgo tega sprejela Du Ponceaujev pogled, morda ne bo sprejemljiv. Dejstvo je, da je nekaj novejših Du Ponceaujevih privržencev (John DeFrancis je pri tem najbolj neposreden) stališče logografije prignalo tako daleč, da so dobesedno, pogosto z uporabo ustrahovalnih besed, prepovedali drugim, 14 Glej I. J. Gelb, »Review of Rene Labat's Manuel d'epigraphie akkadienne (signes, syllabaire, ideogrammes),« Journal of the American Oriental Society 69 (4) (1949): 234-237. Glej tudi Gelb, A Study of Writing (Chicago: University of Chicago Press, 1952), str. 14-15. da uporabljajo termin »ideograf« (in »piktograf«) za kitajske pismenke. Njihova drža je v tem pogledu tako močna, da jo je Chad Hansen pejorativno označil kot »prohibicionistično« zahtevo, za katero meni, da temelji na »kategorijalni napaki«." Za Hansena so tisti, ki so sprejeli Du Ponceaujevo stališče, pomešali domnevno »ersatz ideograf ska mentalščina [Mentalese]« z »resničnim ideografskim jezikom, kot je kitajščina.«^^Če je prvemu mogoče oporekati, ker je domnevno »zaseben, mentalen, temačen, skrivnosten in odvečen,«117 pa je slednji, trdi Hansen, »resničen, javen, viden primer idej, ki delujejo na prostem.«18 Povzemajoč svoje argumente, Hansen ponuja sledeči sklep: »zatorej imamo dober razlog, da zavrnemo prohibicionistično analizo >ideografov< in še naprej imenujemo kitajsko pisavo >ideografsko<.«^'9 Mislim, da v nadaljevanju tega spisa nočem nujno braniti uporabe oznake ideografije kot karakterizacije kitajske pisave na splošno, saj bi to vključevalo 10 podrobno in kontroverzno diskusijo o splošnem jezikoslovju in filozofiji kot tudi o semiotiki. Kar moram tu braniti, je v celoti nenadomestljiva vloga vizualno--grafičnih komponent kot učinkovitega in nepogrešljivega vira pomena v kitajski pisavi. Da pa bi to lahko storil, sem več kot voljan pritegniti Hansenu pri ignoriranju Du Ponceauejevega »prohibicionizma« tako, da občasno uporabljam termin »ideografska«, ne tako zelo kot generično karakterizacijo kitajske pisave temveč vsaj pri prevajanju specifičnih mehanizmov tvorbe pomena v kitajski pisavi, znanih iz davnine kot Šest poti (A #). Kot sem razložil zgoraj, je pisava misli (ideografija) tudi pisava besed (logografija). Res je, da se nekatere kitajske pismenke, tako kot npr. sposojene pismenke, od davnin uporabljajo le kot zvočne oznake in da nekatere druge pismenke, kot npr. fonetske komponente, vsebujejo tudi fonetske elemente. Vendar je bil izid tak, da so se Kitajci kolektivno odločili, da se ne bodo preveč 15 Chad Hansen, »Chinese Ideographs and Western Ideas,« Journal of Asian Studies 52 (2) (1993): 373-399, na str. 375. 16 Ibid., str. 396. 17 Ibid. 18 Ibid., str. 397. 19 Ibid., str. 375. zanašali na fonetske poti pri oblikovanju svoje pisave. Kar se tiče semantike, je očitno, da tako kot pri vseh drugih jezikih, zvočni vidik kitajske pisave prispeva k pomenu, vendar Humboldt napotuje na to, da je »vizualni« vidik pisave tisti, v katerem pomen postane bolj »očiten« (offenbar). Pripomni, da so »pismenke skoraj vse sestavljene; njihovi deli skoraj takoj padejo v oči.«^° Zaključi celo, da je to pisava, ki ima močnejši učinek na uporabnikov um, saj so elementi v pisavi tisti, ki so kognitivno sugestivni in intelektualno stimulativni. Kot rezultat, poleg nekaj fragmentarnih zvočnih oznak, najdemo v kitajski pisavi celo bogastvo semantičnih informacij, izraženih bolj z vizualno-grafičnimi, kot pa z audio-fonetskimi sredstvi. Pogosto smo priča situaciji ko, začenši z nekaj preprostimi in občutljivimi komponentami ter s pomočjo nekaj domišljije lahko tvorimo skrajno subtilne ali celo idealistične pomenske strukture. Morda je to razlog, zakaj Humboldt, kot »empirično« utemeljeni idealist, smatra da kitajska pisava uteleša »filozofsko delo«. 11 Kot sem že izpostavil v zgodnejšem članku, je Humboldtovo poudarjanje vloge kitajske pisave usklajeno z njegovim razumevanjem kitajskega zvočnega sistema. Ko primerja kitajščino z drugimi jeziki, Humboldt pripomni, da kitajščina izkazuje relativno pomanjkanje fonične kompleksnosti.21 Ta domnevna »fonična revščina« (lautliche armut)^7se da videti v takšnih značilnostih kot so enozložnost (morfemsko-silabično razmerje se približa enici), izolacija glasu in posledično pomanjkanje morfoloških in slovničnih označevalcev, relativno malo fonemov (z izjemo tonov) itn. Posledično, glede na te navidezne »deficite« je glavno vprašanje, na katerega mora Humboldt odgovoriti, kako je kitajski 20 Humboldt, Brief an Abel-Remusat, str. 80; kurziva je moja. Harbsmeierjev nemški prevod je: »springen gerade in die Augen.« 21 Kar se tiče teze o fonični revnosti kitajščine, je Humboldtovo stališče kasneje prevzel Bernhard Karlgren. Glej Karlgren, The Chinese Language: An Essay on Its Nature and History (New York: Ronald Press Company, 1949), str. 7-8. V knjigi Karlgren zapiše sledeče opažanje: »Če pogledamo na glasove jezika, ugotovimo, da je sodobna mandarinska kitajščina izjemno preprosta in po svojih virih revna.« A drugje doda: »Ta borna in revna zaloga glasov pa je vendar obogatena s ti. muzikaličnim naglasom, ki ga ima vsaka beseda.Vpekinščini so štirje takšni toni.« 22 Humboldt, Brief an Abel-Remusat, str. 84; glej tudi Kawi-Schrif, str. 460, E-78. 12 jezik zmogel uspevati v teku preteklih tisočletij in dati takšne sadove v poeziji in filozofiji? V drugi polovici tega prispevka bom poudaril, da kitajska pisava izkazuje močno navzočnost »analogije pisave« (Analogie der Schrift), s katero močno kompenzira za umanjkanje njene fonične kompleksnosti. Videli bomo tudi, da je natanko »analogija pisave« tista, s pomočjo katere doseže velik del naloge tvorjenja abstraktnih pojmov. Tvorba abstraktnega pomena v kitajski pisavi Transformacija Lishu in njene konsekvence. Da bi dosegli boljši vpogled v pomenski svet kitajske pisave ali da bi videli, kako se v njej izvršuje »filozofsko delo«, moramo stopiti onkraj ovir transformacije lishu (M^) in se vrniti k zgodnejšim kitajskim pisavam, kot sta npr. pisava orakeljskih kosti (v nadaljevanju POK) in pisava na bron (v nadaljevanju PB). Transformacija lishu je razvojni proces kitajske pisave od njenih arhaičnih in starodavnih stilov v klasične (in danes za nas bolj ali manj čitljive) oblike pisave, namreč lishu (= ^M, ali »kleriška pisava«) in kaishu (= ^M, ali »standardna pisava«).18 Transformacija lishu vključuje vzporedne tendence konvergence li (M^) kot tudi divergence li (M^). Medtem ko prva tendenca izvorno disparatne komponente stereotipizira v en sam način pisanja, slednja, nasprotna tendenca, izvorno identične komponente pri oblikovanju različnih pismenk zapiše drugače. Eden od poglavitnih razlogov, da v tem članku obravnavamo arhaične oblike pisave namesto modernih je, da so se zaradi transformacije lishu mnoge kognitivne komponente izvornih oblik pisave hudo zabrisale, popačile, navzkrižno premenjale in pomešale. Tako tisto, kar v modernih pisavah preostaja, ni več zadosti povedno za noben resen poskus pridobitve natančnega etimološkega razumevanja kitajske pisave in njene genealogije. Le pri povratku k POK ali BP 23 Glej Zhao Ping'an Li Bian yanjiu MSWÄ (Baoding: Hebei University Press, 1993); glej tudi Qiu Xigui ^M^, (föMi^-^mÄ »Ä#« Ml^^MW^®^ M> , v Kaogu št. 1 (1974). lahko obnovimo sicer izgubljeno informacijo. Zaradi zmede, povzročene s transformacijo lishu, nam postane jasno, da se pri našem poskusu, da bi obnovili kognitivne vsebine pismenk, ne bi smeli več zanašati na »radikale« ki so natanko rezultat lishu transformacije. Radikale je s kognitivnega vidika bolje nadomestiti s »komponentami« ki zrcalijo resnično strukturo pisave še pred procesom zmede. »Šest poti« oblikovanja kitajskih pismenk. Ko gre za oblikovanje in genealogijo kitajskih pismenk ne moremo zaobiti doktrine »šestih poti«, ki so jo kitajski učenjaki poznali že tako zgodaj, kot je čas dinastije Vzhodni Zhou24 in jo je sistematično obravnaval Xu Shen v času dinastije Vzhodni Han. Medtem ko bi za temeljitejšo obravnavo šestih poti bila potrebna posebna razprava, pa je potrebno šest poti vsaj našteti, zato da se bomo lahko na njih sklicevali v naši nadaljnji razpravi. Ker je bilo na zahodu šest poti terminološko tako različno predstavljenih bom, zaradi poenostavitve, navedel nekaj glavnih prevodov (Joseph-Marie Callery,25 L. C. Hopkins,26 Edwin Pulley-blank,27 Göran Malmqvist,28 in Steven Roger Fischer)24 v tabeli 1. Na sledečih straneh bom, ko se bom skliceval na šest poti, uporabljal bodisi kitajske termine (v latinizirani verziji) ali pa, ko bo potrebno uporabiti zahodni izraz, prevod Görana Malmqvista, saj se termini, ki jih uporablja v samostalniških oblikah najbolje vklapljajo v sobesedilo naše razprave. Poudarimo še Malmqvistovo preferenčno rabo termina »ideografski«, kot je bilo anticipirano v naši predhodni diskusiji. 24 Izraz liushu ^S, ponavadi preveden kot »Šest poti« ali »Šest pisav,« je bil prvič omenjen v Obredju Zhouja ki se ga datira v obdobje vojskujočih se držav dinastije Vzhodni Zhou. 25 Joseph-Marie Callery, Systema phoneticum scripturae sinicae (Macao, 1841), mikrofiš na Kitajski univerzi v Hong Kongu, citirano tudi pri Hopkinsu; glej naslednjo opombo. 26 L. C. Hopkins, The Six Scripts: Or the Principles of Chinese Writing: A translation of Tai T'ung's {^SÄ^ (Cambridge: Cambridge University Press, 1954). 27 Edwin Pulleyblank, Outline of Classical Chinese Grammar (Vancouver: University of British Columbia Press, 1995), str. 7-8. 28 Glej Göran Malmqvist, »Chinese Linguistics,« in History of Linguistics, vol. 1, ^e Eastern Traditions of Linguistics (London: Longman, 1994), str. 1-24. 29 Steven Roger Fischer, A History of Writing (London: Reaktion Books, 2001), str. 176. 13 14 Glede šestih poti je splošno mnenje, da sta prvi dve (piktografi in ideografi) direktni zapis empiričnih objektov in stanj, sledeči dve (ideografi komponent in fonetične komponente) sta kombinatorni formaciji, dve zadnji (sposojene pismenke in izvedene grafične podobe) pa sta načina uporabe že obstoječih pismenk. Rekel bi, da je to zelo rudimentaren in oporečen opis, ki pušča nerazložene številne kompleksnosti in nerazrešena številna teoretska vprašanja. A ponovno, ker ne poskušamo podati popolne obravnave te zadeve, je dovolj izpostaviti, da šest poti dejansko ne predstavlja ločenih sredstev tvorbe pismenk, temveč da so prepletene in med seboj povezane v takem smislu, da vsaka pot lahko obsega številne podpoti, na katerih druge poti morda igrajo kakšno vlogo. Iz teoretskih razlogov, kot bomo videli v nadaljevanju razprave, bomo dali poseben poudarek na huiyi (sestavljene ideografe) in zhuanzhu (izvedene grafe, ki jih bomo imenovali kasneje drugače). Šest poti (A *) tvorbe J. m. Callery Hopkins Pulleyblank Malmqvist S. R. Fisher pismenk (s primeri) 1. Xiangshing ^^ B. Figurae slikovne >posnemujoča piktografi piktografske imitatorias obrise< (podobe (podobe so risbe (posnemujoče izvedene iz objektov) obliko) piktogramov) 2. Zhishi Rerum indikatorske >pokazujoče na ideografi simbolno (ali T indicatorias stvari< (podobe, (upodobitve ideografsko) (indikatorke ki direktno abstraktnih idej) stvari simbolizirajo ideje) 3. Huiyi Sensum pomenjujoče >sestavljeni zloženi ideografi analitika m aggregantes zloženke pomeni< (kombinacije zlaganja (?kompozitne) ideografov ali piktografov) 4. XingshengMM Us Sono adjunctae fonetske >oblika in glas< fonetične zloženke- (združena z (podobe, ki zloženke semantično- glasom) združujejo dve (kombinacija fonetično preprostejši >razredne podobi, eno, oznake<, ki kaže ki predstavlja na semantično glas in eno, ki območje se nanaša na in >fonetične pomen) oznake,< ki služijo temu, da pokažejo glas 5. Jiajie Fictitiam posvojevalne izposojanje< posojene rebus (ali m significationem (kjer se pismenke fonetično accipientes pismenka (pismenke posojilo) (prejmejo uporablja za izposojene zato, fiktivni drugo besedo, da služijo kot pomen) ki se glasi semantično enako ali nepovezani podobno) homofoni) 6. Zhuanzhu Žs Inversae preusmerjene >prenešen zapis< izvedene podobe vzajemno (obrnjene) (neobičajna (podobe, ki jih je interpretativne kategorija Xu Shen smatral pri kateri za semantično se besede z povezane in različnim ki izkazujejo glasom, a manjše grafične podobnim variacije pomenom zapišejo s podobnimi grafičnimi podobami) 15 Tabela 1 Za namen predstavljanja govora in konstituiranja pomena kitajska pisava upodablja občutljive in konkretne objekte kot tudi bolj subtilne in abstraktne pojme.30 Ker se v tem prispevku posebej ukvarjamo s problemom tvorbe abstraktnih pojmov in ne s tvorbo pojmov na splošno, bi lahko bili v skušnjavi obravnavati piktografe, ki so najbolj konkretna »pot«, kot zgolj postranskega pomena za našo razpravo. Toda že na samem začetku moramo izpostaviti, da je tak pogled resno zmoten, saj ne uspe upoštevati potenciala piktografov, ki se ne uporabljajo le »kot taki«, temveč kot komponente pri gradnji kompleksnejših pismenk, vključno s pismenkami, ki imajo abstraktne pomene. Če pogledamo čez oviro, ki jo je povzročila transformacija lishu in naredimo sistematičen pregled komponent pisave in toto, odkrijemo, da je navkljub velikemu številu pismenk, ki so se razvijale druga za drugo in širokega spektra njihovih pomenov, celotno telo kitajske pisave narejeno iz, če govorimo 16 kognitivno, le relativno majhnega števila komponent, ki so po pomenu ponavadi čutne, empirične in zemeljske, tako kot pri sledečih: 1. Človekovo telo in telesni deli (AMÄÄ^^): ¥ (roka), ± (stopalo), A (človek), ^ (ženska), ^ (uho), § (oko), P (usta) . . . 2. Telesni gibi in fizičnost (EM^^/^S^^): ± (velik), Ä (stati), ^ (obrnjeno stopalo), ^ (korak), # (noseča), A (obrnjena usta) . . . 3. Naravni fenomeni (^M^^): 0 (sonce), H (mesec), ^ (grič), 5 (kamen), ^ (voda), A (ogenj), ± (zemlja), M (dež) . . . 4. Živali in rastline ^ (vol), ^ (koza), A (pes), ^ (konj), ^ (ptič), ^ (riba), ^ (bambus), A (les), A (riž), M (pšenica), W (trava) . . . 5. Preživetje in kultura ^ (sekira), ^ ([dagger-axe]ge- helebardi podobno orožje z bodalom op. prev.), H (vrata), ^ (streha), M (pripomoček), 30 Abstrakcija je zahodni pojem, ki se uporablja v kontrastu s konkretnostjo. V zahodni filozofiji se razlika med abstraktnim in konkretnim lahko razume in uporablja zelo različno. Za Johna Locka konkretno in abstraktno vključuje tako epistemološke kot semantične zadeve. Pri Heglu pa je razlika med abstraktnim in konkretnim mišljena na epistemološko-metafizični ravni, česar polno razumevanje vključuje tudi »spekulativno« razsežnost, ki je razsežnost absolutne vednosti, tipične le za Hegla. Vendar se v tem članku s »konkretnim« preprosto nanašamo na tisto, kar je dosegljivo ali opisljivo s fizičnimi, čutnimi in empiričnimi izrazi, »abstraktno« pa pomeni tisto, kar ne more biti dostopano ali opisano na tak način. ^ (plug), ^ (svila), ^ (oblačila), M (posoda za hrano), M(steklenica) . . . 6. Ločila in simboli ^ (pika), — (pomišljaj), A (ločeno), ^ (emisije, svetloba/zvok), ^ (srednje) ^ 7. Polisemije in nedoločenke (^m^^^): A . . . V tem seznamu komponent pisave opazimo, da so pri prvih petih v glavnem piktografi objektov, ki so večinoma empirični in čutni po naravi (medtem ko nekaj komponent v preostalih dveh tipih tudi temelji na čutnih fenomenih). Pozni Qing in zgodnji republikanski učenjak Zhang Binglin MR (18691936) nam je tozadevno dal grobo idejo o tem, kako veliko težo ima ta nabor piktografov lahko v celotni tvorbi pomena v kitajščini. Čeprav je bil sam skeptičen glede takrat na novo odkopanih zapisov na orakeljskih kosteh, je Zhang v Izvoru kitajske pisave trdil, da je moč izvajati celoten nabor kitajskih pismenk iz tega, kar je imenoval proto-pisave in kvazi proto-pisave ki jih je skupaj po številu le okrog 510. Zhang je potem izpostavil, da je to »jedro« kitajske 17 pisave zgrajeno skoraj izključno iz piktografov, preprostih ideografov in njihovih izvedenk.31 Glede analize komponent se poleg tradicionalne modrosti, prenesene iz kitajske davnine (vključno s Xu Shengovim ne neproblematičnim delom) in z delom moderne kitajske filološke stroke, navdihujem s kognitivno-semantičnimi principi, ki jih zagovarja George Lakoff z Berkel eya, ki je, skupaj z Markom Johnsonom in drugimi, ustanovil kognitivno jezikoslovno šolo. Lakoffovi in Johnsonovi premisleki telesnih shem in utelešenega uma so zelo relevantni, saj gredo v smeri naših opažanj, da imajo zgoraj naštete arhaične komponente pisave veliko za opraviti s človeškim telesom in so največkrat čutne/otipljive po svoji naravi.32 Vendar se iz teh pretežno čutnih, slikovnih, komponent dajo izraziti ne le fizični objekti ali empirična stanja zadev, temveč tudi najbolj abstraktni (ali težko razumljivi) pojmi. To je tisto, kar moramo v nadaljevanju pokazati. 31 Glej Zhang Binglin (Hangzhou K^: Zhejiang Tushuguan, fotokopija avtorjevega na roke napisanega izvoda 1913), »^M.« 32 Glej George Lakoff in Mark Johnson, Philosophy in the Flesh: The Embodied Mind and its Challenge to Western Thought (New York: Basic Books,1999). Tvorba abstraktnih pojmov na primeru komponentne analize arhaičnih oblik pisave 18 Da bi pokazali, kako je kitajska pisava, kot je nakazal Humboldt, »zaobjela v sebe filozofsko delo«, se bomo v nadalj evanju osredotočili na nekaj eksemplaričnih pismenk, ki izkazujejo različne stopnje abstrakcije v pomenu: <« t, a s, m,w, m, n, m n. Slika 133 Čista fonetska izposoja (rebus): pripoved o škorpijonu (slika 1). Zapis ^ (wan) je pogosto uporabljena pismenka, ki se nanaša na število »deset tisoč«. Od davnine je prvih nekaj »števil« bilo predstavljenih z ustreznim številom horizontalnih črt, kar nam da pismenke —, and ^ (ki pomenijo ena, dva in tri), ki se danes še vedno uporabljajo. Za večja števila bi bilo vsekakor vse bolj neprikladno34 sestavljati pismenke na enak način. Večja števila je potrebno sestavljati na drugačen način. Dejansko so bile preostale števke, od »štiri« do »deset«, sestavljene drugače in njihova interpretacija ostaja kontroverzna. V primeru pismenke wan ^ je bila situacija precej enostavna: navkljub dejstvu, da se je pismenka že od njenega najzgodnejšega pojava v POK uporabljala v pomenu števila »deset tisoč«, izvorna oblika pismenke, tako v POK 33 Vsi primerki zapisov POK in PB so, če ni navedeno drugače, povzeti, z velikodušnim dovoljenjem profesorja Ho Che Waha M^^, direktorja projekta CHANT, iz podatkovne baze CHANT, ki se hrani na Kitajski univerzi v Hong Kongu. Za lažje navajanje se serijske številke primerkov POK lahko najdejo tudi v Shen Jianhua in Cao Jinyan i (Hong Kong: Chinese University Press, 2001). Za pismenko od leve proti desni, POK: glej »CHANT-1861«; PB: glej CHANT »^^M.10175,« »^^.2484,« »^^^.2836,« »^^M.4618.« 34 Pismenka =, ki pomeni »štiri« je tudi v uporabi, vendar jo že dolgo nadomešča H. V pisavi orakeljskih kosti je bila odkrita tudi pismenka s petimi horizontalnimi črtami, nanašajoča se na »pet.« kot v PB, jasno napotuje na to, da je bila izvorno piktograf xiangxing), ki je predstavljal škorpijona. Pismenka se je kasneje uporabljala v pomenu »deset tisoč,« verjetno zato, ker je bila v arhaični govorici izgovorjava besede »škorpijon« enaka kot ali blizu izgovorjavi števila »deset tisoč«.35 Tako imamo značilen primer »posojene pismenke«, temelječe na principu »fonetičnega izposojanja« (^W^ ^) ali rebusa, kar ustreza eni od šestih poti za tvorjenje pismenk v kitajski pisavi, ki jih je naštel Xu Sheng v času dinastije Vzhodni Han. Ves ta scenarij je povzel Qing učenjak Duan Yucai Si^: »[Wan] je bilo ime neke žuželke, vendar pa je bilo sposojeno (ali posojeno) kot ime za število >deset tisoč<, ker >deset tisoč< nima svoje lastne ustrezne grafične podobe. Ker to posojilo dolgo ni bilo povrnjeno, je svet učenjakov počasi izgubil sled za njegovim izvirnim pomenom.«36 V retrospektivi vemo, da je bila kot kompenzacija za nevrnjeno posojilo kasneje izumljena pismenka M (chai),37 ki ni bila nič drugega kot »pripis« dodane semantične oznake ^ k izvirni pismenki ki specifira, da gre za žuželko in ne za število. 19 Toda sčasoma je ta »aditivna pismenka« (M^^), namreč M, postala manj znana kot še ena pismenka, Nadalje morda ljudje ne vedo, da je pismenka ki se danes uporablja kot poenostavljena oblika pismenke tudi sama arhaičnega izvora, sledimo ji lahko nazaj do POK in PB. Poleg njenih, od lastnega imena različnih rab, se je pismenka ^ nanašala na glasbenike, ki so sodelovali pri ceremonijah: odtod izraz ^A 35 Po Bernhardu Karlgrenu je bila arhaična izgovorjava pismenke ^ »miwan,« pismenke ^ pa »xiat,« delili sta si le glavni samoglasnik; a dodana pismenka M »thad,« in ^ »xiat« si delita cel zaključek. To, seveda, ni dovolj močan dokaz za rebusni odnos med pismenkama ^ in Za pojasnitev tega razhajanja moramo najprej pomisliti, da se je v davnini škorpijon lahko imenoval drugače kot Nadalje, glede na jasno vizualno obliko pismenke ^ kot škorpijona in kasnejšo definicijo njegove aditivne izvedenke M kot škorpijona (glej opombo 36) ter dejstva, da ni na razpolago nobene druge alternativne razlage, nam mora biti dovoljeno predpostaviti, da je izvirna izgovorjava škorpijonu podobne žuželke morala biti blizu izgovorjavi besede »deset tisoč.« 36 Duan Yucai gS^, Shuowen jiezi zhu 37 Izvorni pomen ^ je pustil sled v pismenki M, ki je primer aditivne pismenke (M^^). Pismenka M je bila v Shuowen definirana kot »M,^^^,« in v Guangya ^^ kot "M,Ä fe.« Iskanje po Petindvajsetih zgodovinah pokaže, da je bila pismenka M tam uporabljena okoli petdesetkrat, primer česar je v C_ m): 20 (wanren). Vendar pa se je natanko zaradi domnevnega homofoničnega odnosa med ^ in prvo od davnine uporabljalo vzporedno s slednjo za označitev enako homofone predstave o »deset tisoč«.38 Ta navidezno trivialen prikaz ^ natančno pokaže, da je bila tako abstraktna zamisel, kot je »deset tisoč«, lahko bila reprezentirana po čisto homofonih principih z arbitrarno izposojo izgovorjave od več kot ene od razpoložljivih, sicer semantično nepovezanih pismenk. Slika 239 Izvedeno (semantično) izposojanje: od kače do »tretje osebe« (slika 2).V moderni kitajščini je druga posojena pismenka ^ (ta) izraz za »tretjo osebo« ednine osebnega zaimka, ustrezajoča »it« v angleščini ali »es« v nemščini. Vendar hiter pogled na nekaj oznak za to pismenko v POK in PB takoj razkrije, da je bila pismenka izvirno tudi piktograf, ki je predstavljal kačo. V nekaj redkih POK primerkih je bila noga postavljena pred kačo, zato da bi bila poudarjena nevarna narava upodobljene živali. V davnini sta bili ^ and ^ ena in ista beseda, ki se je nanašala na »kačo«.40 Kako je potem prišlo do naknadnega pomena ^ kot »ono«? Xu Shen nam je odgovor na to dal v Shuowenu pred kakima dvema tisočletjema: »^ je kača . .. V davnini so ljudje živeli na travnatih površinah in skrbelo jih je zaradi kač. Zato so drug drugega pozdravljali z vprašanjem >Nobenih kač?<«41 Potem, ko se je to dogajalo nekaj časa, je beseda/pismenka ^ dobila dva izvedena pomena: (1) Lahko se nanaša na stvari povezane s smolo. Izkopane so 38 Glej Qu Wanli (Taipei: Linking Press, 1984). Glej tudi Qiu Xigui mm^, ^ r^J> , in Qiu Xigui, (Beijing: Zhonghua Shuju, 1992), str. 207-209. 39 Za pismenko POK: v primerek je iz »CHANT-1841A« drugi pa je od Dong Zuobina M. . Tretji primerek je PB iz »^ÖM^S(^ÖS).4331,« četrti primer pa je pečatna pisava iz Xu Shenovega Shuowen jiezi (Beijing: Zhonghua Shuju, 2004), str. 285a. bile na primer orakeljske kosti z napisom »Ali kralj nima nobene smole?«42 (2) Potem ko se je ponavljaje uporabljala kot prvi predmet pogovora, kadar so se ljudje videli in pozdravili, je pismenka ^ sčasoma postala zaimek tretje osebe na splošno, od tod njen pomen »ono«. Za razliko od fonetične izposoje izkazane v primeru pismenke izposoja ^ kot tretjeosebnega zaimka najbrž ni temeljila na principu čistega rebusa, temveč je vključevala semantično povezavo. To lahko imenujemo »neizvirno izposojanje [derivative borrowing]« ki pomeni toliko kot še eno obliko tvorbe abstraktnega pojma. Morda bo na koncu tudi zanimivo povedati, da sta med prvoosebnimi in drugoosebnimi zaimki ^ (zi) oziroma ^ (^, ru). Z etimološkega vidika se da tako rabo enostavno razložiti: ^ je sprva pomenila »nos«, iz katerega je izpeljan pomen »jaz«, ^pa pomeni »ženska«, katero je govorec »jaz« po običaju najprej naslavljal. 21 (jezik).4 40 Po izposoji pismenke ^ za reprezentiranje zaimka tretje osebe »ono,« se je naknadno oblikovala aditivna pismenka 41 Xu Shen, Shuowen jiezi, str. 285a. 42 Zapis ali njegove variante se pojavlja triinštiridesetkrat v podatkovni bazi CHANT. Izraz »buyuyou ta« ^ÄW^, ki pomeni »ne biti v pozoru za druge zaplete«, je še vedno v uporabi. 43 Za pismenko § (jezik), so primeri vzeti iz POK: CHANT 072b; PB: »§^^.1220.« (govoriti, beseda)4 22 (glas)45 (pomen/intencija)46 Slika 3 Jezik ali govor predstavljen z »izrazi« z jezika (slika 3). V arhaični kitajščini pismenka W (yan), ki dobesedno pomeni »besedo« ali »govoriti«, izkazuje posebno obliko konstituiranja pomena. Pri POK and PB primerkih te pismenke jasno vidimo, da je pismenka sestavljena iz komponente ^ ali »jezika« na dnu 44 Za pismenko š (govor/beseda) so primeri vzeti (od leve proti desni) iz POK: CHANT 0722a, 0722; PB: »^^^^^.9735,« »fi^^.2456«; pečatna pisava: Shuowen, str. 51a; pisava na bambusu: 45 Za pismenko # (glas) so primeri vzeti iz (od leve proti desni) (1) PB: »^^M.263«; (2) PB: »^i^M.182«; (3) PB: »f ^ M.326«; (4) pečatna pisava: Shuowen, str. 58a; (5) pisava na svili: 46 Za pismenko m (pomen, intencija) so primeri vzeti iz (od leve proti desni) (1) PB: » ^^.2831«; (2) PB: »^^M.10175«; (3) PB: »^ÄS ^.9720.« ter dodatne črte na vrhu, ki označuje »besedo«, ki jo domnevno izraža ali izreka jezik določenega govorca. Ker je horizontalna poteza, ki je ključnega pomena, simbolična in abstraktna po svoji naravi, bi pismenko morali klasificirati kot zhishi pismenko ali ideograf (po Malmqvistu). Vendar ne bi smeli spregledati dejstva, da je komponenta »jezik« (^) na dnu tipičen piktograf, ki je sam izveden iz še preprostejšega piktografa P ali »usta«, z ustrezno iztegnjenim jezikom. Torej, začenši s piktografsko komponento/radikalom P, v dveh korakih dobimo pismenko ki tudi deluje kot radikal in je kot taka služila za stotine bolj zapletenih kitajskih pismenk.47 Poleg vseh teh, sta dve pismenki še posebej vredni omembe. V PB z dodajanjem še ene horizontalne poteze ali majhnega kroga v komponento »usta« v pismenki dobimo pismenko ^ ali »izgovorjeni glas«, ki jo lahko razumemo kot to, kar je vokalno »izraženo« z govornim organom. Z dodajanjem kroga prav na medialno os pismenke W dobimo pismenko M ali »pomen«/»intencija«. To nakazuje, da je pomen/intencija tisto, kar je 23 »obkroženo« ali posredovano v govoru kot takem. Poleg pismenke W sta še dve drugi pismenki povezani z jezikom in govorom ki kažeta podobno semantično strukturo kot Na prvem mestu imamo pismenko 0 (yue), ki pomeni »povedati«. Yue 0 je sestavljena iz P ali ust z dodatno potezo, ki predstavlja nekaj »povedanega«, kakor to navadno vidimo v risanki. Potem imamo tudi pismenko ^ (jin), ki je izvorno pomenila »izdih« ( yin). Tipografsko ^ ni nič drugega kot A (ali »obrnjena usta«) z dodatno potezo/črto, ki sega navzdol, označujoča »izdihovati« (zavzdihovati), tuliti ali izrekati nekaj na način, ki je malce »odzgoraj-navzdol«. Iz (te) komponente A ali ^ sta izvedeni pismenki ^ in ki pomenita »ukaz« ali »povelje«. Ti primeri nam pokažejo zelo pomembno stvar: mnoge pismenke zhishi so pri posredovanju svojega relativno abstraktnega pomena odvisne od piktografskih komponent. 47 V naobsežnejšem kitajskem slovarju Kangxi zidianu ^^^^ iz dinastije Qing, pod radikalom W najdemo okrog (plus ali minus) 880 naslovnih pismenk. V sodobnem BIG 5 naboru pismenk, še vedno ohranjamo okoli (plus ali minus) 300 naslovnih pismenkpod radikalom Slika 448 Viri »razdejanja« (slika 4). Pismenka ^ (zai), ki pomeni razdejanje, uničenje ali nesrečo, je kar najbolj zanimiva pismenka, kar se tiče njene genealogije. Medtem ko so sedanje pisane oblike ^ ali ^ 49 (ki se ji da slediti nazaj POK) očitni primeri huiyi (ali sestavljenih ideografov), je bila pismenka na neki stopnji tvorjena tudi po principu xingsheng MW. V primerih, navedenih zgoraj, se primerki od tretjega do sedmega (vsi iz obdobja pred dinastijo Qin) 24 lahko interpretirajo (ü^) različno kot ali®, v katerih (danes se izgovarja kot cai) deluje kot fonetična komponenta. Zanimivo pri tem pa je, da uporaba fonetične komponente, kot se zdi, ni zadovoljila nenehne težnje starodavnih Kitajcev, da določijo pravi vir »razdejanj«, kar se doseže z dodajanjem različnih semantičnih komponent, ki spremljajo glasovno oznako Kot je razkrito pri pismenkah, imenovanih zgoraj, se je uporabljalo vsaj tri glavne tipe semantičnih komponent: «« + TT ^WI), »voda« »ogenj« »vojevanje« ok + ^ ^ (^ + ^ ^ ^), ali 48 Za pismenko ^ (razdejanje), so primeri vzeti iz POK: CHANT 1330, 1239 1316, 1316a, 2417; Luo Zhenyu S^S, »^^#^#^.8.18«; PB: »- M.251,« »^^M.10175«; pečatna pisava: Shuowen, str. 209a; pisava na svili: »M 49 Kompleksna oblika pismenke ^ napotuje na poplave in ogenj kot na vire razdejanj; poenostavljena pismenka ^ napotuje na razplamtitev ognja v hiši. Omembe vredno je dejstvo, da je bila ^ v uporabi že v POK ( (^.1239^ ) kot tudi v pisavah dinastije Han. njihova mešanica {'X + ^ + ^ ^ ^50), - označevale so različne vire razdejanj. Tendenca se je nadaljevala celo še v dinastiji Han, kot je bilo pokazalo v zadnjem primerku navedenem zgoraj (interpretiranem kot sestavljenem iz semantične komponente/j^ in fonetične komponente ki izrecno navaja, da je bila nesreča »poslana od Boga« ali prihajajoča z neba. Po vsem tem se zdi, da je bil za pojmovanje razdejanja zvočna oznaka cai ^ tako marginalna v primerjavi s semantičnimi komponentami, da je bila sčasoma v celoti odpravljena ter je tako naredila prostor kasnejši huiyi pismenki ki se je uporabljala skoraj dve tisočletji, vse do njene nedavne nadomestitve s »poenostavljeno« pismenko ki pa je dejansko ponovno oživljena POK pismenka (glej drugi primerek, citiran zgoraj), ki je bila po svoji naravi tudi huiyi.51 25 Slika 552 Upodobitev dobrih osebnih naravnanosti (slika 5). Pismenka # (shan) nosi pozitivne pomene, vključno z »dober«, »prijazen«, »vrl«, »dobrodelen« itd. A te vrline so abstraktna pojmovanja, katerih izvor potrebuje nakaj razlage. V POK je # sestavljen iz »koze« (^) in enega ali dveh »očes« ( §); v PB, so skoraj vsi razpoložljivi primerki pisave sestavljeni iz »koze« (^) ter M. V Shuowenu, Xu 50 Čeprav je pismenka ^ zelo redka in jo malokdaj najdemo v resničnem življenju, sem pred kratkim uspel locirati primer njene uporabe na distihu, ki je visel izven svetišča Gugsatan ( jio^ij, blizu templja Guryongsa (II11^, -x'^-^l') v narodnem parku Chiaksan (^-iS-lil, v Južni Koreji. 51 Glede semantične genealogije pismenke sem veliko pridobil v diskusijah s profesorjem Cheung Kwong Yuem ^^^ iz Kitajske univerze v Hong Kongu. 52 Za pismenko # so primeri, od leve proti desni, POK: Shang Chengzuo^^^, in ; PB: CHANT »#^^^g.704,« M.4530«; pečatna pisava: Shuowen, str. 102a; in Ding Fubao Tfefö, (Beijing: Zhonghua Shuju, 1988), str. 1101. Shen ne vključuje # kot naslovne, temveč drugo pismenko tt (z dvema W namesto z eno), ki spominja na PB obliko pisave in njegova razlaga za to je, da tt pomeni posebej naklonjene okoliščine. Sestavljena je iz ^p in ^ (koza) in svoj pomen deli z m (primernost) in M (lepo).«53 Toda to Xu Shenovo slovarsko geslo potrebuje nadaljnjo razlago, če naj ima v današnjem času smisel. Komponenta M (sestavljena iz dveh napotuje na dve osebi, ki se pogovarjata druga z drugo in tako simbolizira medosebni odnos. Kar se tiče komponente »koza«, moramo vedeti, da se poleg nanašanja na žival, nanaša tudi na totemsko masko ali naglavni okras, nošen v nekaterih starodavnih obredih. Zato je ^ postal simbol pozitivnih vrednot nasploh; dejansko se je ^ sistematično uporabljal kot komponenta v različnih pomensko pozitivnih pismenkah. Morda je na to mislil Xu Shen, ko je dejal, da »tt deli svoj pomen s >primerno< (m) in >lepo< (M),« saj si tudi ti pismenki delita komponento »koza«. 26 Če povedano sestavimo, lahko zlahka razumemo, da # (sodobna inačica pismenke tt) pomeni »dobro«, »prijazno« in »skrbno« naravnanost, ki jo ljudje izkazujejo drug drugemu. Zavoljo preprostosti so bile kasnejše oblike ^^ pisane le z enim a če sodimo po prevladi tt v PB,54 in navzočnosti iste pismenke celo s tremi kot je zabeleženo v Kangxi zidianu,55 lahko upravičeno trdimo, da je od davnine, # kot »dobrota« bila razumljena ne kot kvaliteta osebe same po sebi, temveč pojmovana vedno medosebna. Lin Yiguang, moderni učenjak, je dal sledečo razlago : »Dva W pomenita medsebojno prijaznost.«56 Tako kot za pismenko # v POK (obsegajočo elementa »koza« in eno ali dve »očesi«) je očitno tisto, kar je tudi menjeno, dober občutek, ki se pojavi, ko se ljudje srečajo in pogledajo drug drugemu v oči. Nazadnje bi lahko pripomnili tudi, da je, za razliko od »oko« in »koza«, komponenta »govor« že sama po sebi je abstraktni pojem, katerega pomen je bil pojasnjen v primeru zgoraj. 53 Xu Shen, Shuowem izvirno besedilo: rtt.^ÄoföMfö^.Ä^mM^Mj . 54 V podatkovni bazi CHANT na Kitajski univerzi v Hong Kongu, je petinsedemdeset primerkov # od šestinsedemdesetih prepoznavnih z dvema ^namesto z enim. 55Poleg v Kangxi zidianu, lahko najdemo, v Duan Yucaijevem delu Shuowen jiezigulin ^^ v navedku iz Xizhuan tonglun ekvivalent pismenke # s tremi glej Shuowen jiezi gulin, str. 1102a. 56 Glej Lin Yiguang Slika 657 »Ren« kot stvar »srca« (slika 6). V kitajski tradiciji sta ren t in yi konvencionalno brani kot »blagohotnost« in »pravičnost« predstavljali kardinalni vrlini, značilni za konfucijanstvo. A bližnji pogled na prastare/ arhaične komponente teh dveh pismenk nam bo omogočili pridobiti alternativo in veliko bolj živo razumevanje obeh pismenk, kot pa ga podaja tradicionalna filozofska učenost. Pismenko t (ren) se je le redko našlo v POK in PB. Zapisana oblika je bila podobna današnji obliki pismenke, obsegala je namreč komponenti »človek« (A) in »dve« (^), kar spet napotuje na dober odnos, ki ga ljudje izkazujejo drug drugemu.58 Vendar v Shuowenu, pod geslom za t, poleg standardne razlage, ki smo jo podali zgoraj, Xu Shen omenja tudi obstoj drugačne arhaične oblike zapisa S, ki je bila iz komponent T (tisoč) in ^ (srce). Ta »arhaična oblika pisave« ki jo omenja Xu Shen, se dejansko nanaša na pisave, ki so se uporabljale v obdobju vojskujočih se držav dinastije Vzhodni Zhou. Čeprav so glede pomena S možne različne domneve (pri tem je nenavadno, da je bila Xujeva opomba doslej spregledana ali zanikana), nekaj nedavno izkopanih bambusovih tablic iz časa vojskujočih se držav kaže, da je 27 57 Za primere t, glej, od leve proti desni, POK: Luo Zhenyu S^i, ^.20.19.1 > ; PB: CHANT «^^^^.2840«; starodavna oblika pisave: Shuowen, pod t, str. 161b; pisava na bambusu: 31, 41, in 3. 58 Nekaj tipičnih uporab t v konfucijanski tradiciji so v Analekte I : 6, Tt^fi^ MMtJ ; Pomlad in jesen (Chunqiu zuozhuan): : TMtW^J . 28 bil t času južne države Chu zares pisan kot M zgoraj in (srce-in-um) spodaj.59 Na osnovi tega novega odkritja lahko zdaj sklepamo, da je domnevna arhaična oblika pisave, ki jo omenja Xu Shen, verjetno rezultat ortografskega nerazumevanja, saj so nekateri pisarji lahko pisali kot A kako naj, potem ko smo to razložili, interpretiramo zapis , ki smo ga našli? Pomemben namig je v zgornjem delu pismenke M, ki se je, poleg običajnega pomena »telesa«, izvirno nanašala na »nosečo žensko« ali »nosečnost«.60 S povezavo pomenov »noseče ženske« ter »srca in uma« dobimo jasno sporočilo skrbi, tolažbe in čustveno zavzete drže, ki je dejansko ključni pomen povezan s t skozi zgodovino. Dejstvo, da sta pismenko uporabljala Konfucij in Mencij v oziru kardinalne vrline, le poudarja takšno rabo. Nadalje se ren t celo kot kardinalna vrlina nanaša na »blagost,« ki je v jasnem kontrastu z drugo pomembno kardinalno vrlino yi o kateri bomo razpravljali v naslednjem primeru. Slika 761 59 Zapis najdemo tako na bambusovih tablicah iz Guodian Chuja, izkopanih leta 1993 in na Chu tablicah, ki so prišle na dan v Hong Kongu pomladi 1994. Od Wang Xiaohonga sem izvedel, da se je pismenka iZ v obobju vojskujočih se držav pisala kot % (glej Wangov članek «föfßjöltSS'-f-IWfiiCÖ^tg g [1,111)) ). Hvaležen sem tudi Wang Qingjieju zato, da me je spomnil, da je v Kangxi zidian moč najti še nekaj drugih arhaičnih oblik zapisa t pod naslovno pismenko t. 60 Dokaze za to najdemo lahko v POK/PB; glej tudi verz v Knjigi poezije , kjer se »^ftWM« nanaša na to, kako je mati Zhou vladarjaWen-Wanga postala noseča. V celotnem korpusu Petindvajsetih zgodovin beseda »WM« nastopi petindevetdesetkrat, od česar se dvainpetdeset primerov nanaša na nosečnost. »Pravičnost/poštenost« podprta z močjo (slika 7) Pismenka ® (yi), ki se je konvencionalno prevajala kot »pravičnost«, je sestavljena iz dveh pismenk ^ (yang, »koza«) in ^ (wo, običajno razumljene kot »jaz/mene«). Tej sestavi lahko sledimo vse do vse do POK in PB in je v uporabi še danes. Vendar ti komponenti ne bi smeli razumeti po njihovi običajnih pomenih, kot sta »koza« in »mene«. Yang ^ se kot komponenta, kot smo že pojasnili, pogosto ne nanaša na žival »kozo« po sebi, temveč simbolizira »pozitivne vrednote« nasploh. Tako kot pri pismenki ^ (wo), moramo pripomniti, da tudi njen izvorni pomen ni bil osebni zaimek »jaz«,62 kot je domneval Xu Shen in kakor je še danes v rabi, temveč se je Ä izvorno nanašala na vrsto žagastega orožja, kot so pokazale zadnje arheološke najdbe.63 Na tem ozadju naj ponovno ovrednotimo sledečo razlago yi, ki jo podaja Xu Shen: pomeni mogočno vedenje sebstva.«64 Tu je, kot smo zapisali, nanašanje na »sebstvo« etimološko dejansko vprašljivo. Nanašanje ® na »mogočno vedenje« ali weiyi je povsem v skladu s tradicionalnim 29 pomenom ^ kot »orožja« in s pogosto rabo pismenke ® v besedi na bronu dinastije Zhou. Dejansko lahko izvedena pismenka M pomeni yizhang M tt ali »častno gardo« (nemško: Ehrengarde), tako kot pri državnih obiskih, pri katerih se pogosto kaže vojaška moč. To razloži, zakaj je bil tu kot komponenta uporabljen ^ (in ne »jaz«). S tem pojasnilom hitro pridemo do razumevanja, da je posledična moralna vrlina ® ali pravičnost (sestavljena iz ^ in Ä) dejansko pomeni »delovanje zavoljo dobrega, podprto z močjo« Iz tega razloga imamo v 62 Xu Shenovo interpretacijo ^ kot 3 lahko najdemo v Shuowenu: ^^M^ofl^fl^o Vendar to Xu Shenovo interpretacijo niso jemali kot zelo prepričljivo. Poglavitni Qing učenjaki, kot so Duan Yucai SS^, Wang Yun in Zhu Junsheng ^^m so enotno trdili, da se interpretacije ^ kot »sebstva« preprosto ne da braniti. Vse do odkritja pisav orakeljskih kosti in povezanih pisav na bronu ni bil razviden pravi pomen ^ kot zobatega orožja. Glede na to se je jasno pokazalo, da je pomen ^ kot 3 ali »sebstva« rezultat fonetične izposoje. 63 Glej Chen Weizhanovo ^^ffi nedavno delo (Shanghai: Shanghai Guji Chubanshe, 2005.12), str. 192-193. 64 Shuowen: . 30 kitajščini izraze kot so yijun (pravične enote), yishi (pravična armada) ali qiyi (pravični upor) itd.65 Zaradi kasnejšega vpliva konfucijanstva sta bila tako ren t kot yi ® poudarjena kot kardinalni vrlini, vendar skladno z zgoraj podanim tolmačenjem vidimo, da medtem kot ren napotuje na prijaznost in empatijo, yi napotuje na trdnost in striktnost. To glavno razliko so nedavno dokumentirale bambusove tablice iz Guodian Chuja, iz obdobja vojskujočih se držav, odkrite v letu 1993. V besedilu »Wuxing« (Pet načinov pravilnega ravnanja) iz te zbirke, najdemo sledečo zabeležko: »Moč je pot ji; mehkostje pot ren ( MČe vse to združimo, lahko vidimo, kako ren in yi delujeta kot različna, vendar komplementarna moralna atributa. Medtem ko ren napotuje na blagost, vkoreninjeno v srcu, se yi nanaša na praktično striktnost, ki sega v svet človekovega delovanja. Ni torej naključje, da se šestinštirideset heksagramov Knjige premen začne s heksagramoma qian ^ 65 Nadalje, v »Doktrini o srednjem« (^ft) v Knjigi ritualov je liyi ^^ omenjen skupaj z weiyi ^M, kar napotuje na to, da slednji s prvim deli namero »dobrote«. 66 Glej Jingmen City Museum (MH^ff^®), ur., Guodian chumu zhujian M- Glej posebej poglavje o Wuxing TL^J, bambusove tablice št. 40 in 41 (Beijing: Wenwu Chubanshe, 1998), Str. 151. Izvirno besedüo je: [(iJ),^:^;^« . Prosim, bodite pozorni na to, da je bila tu uporabljena arhaična oblika zapisa in ne jZ. in kun pri čemer qian na eni strani predstavlja moško strogost in zagnanost, ki je na drugi strani dopolnjena z žensko blagostjo in potrpežljivostjo, kun.67 Slika 868 Mišljenje kot refleksija (slika 8). Pismenka S (si) je zelo zanimiva za filozofe, saj pomeni tako mišljenje kot misli. Vendar je sedanji zapis te pismenke kot sestavljene 31 67 Obstajajo pogledi, po katerih ^ pomeni žrtveni zakol ovce. Takih pogledov nisem sprejel iz sledečih razlogov: (1) V POK je bilo seveda mnogo poročil o žrtvenih darovanjih ovc, govedi ali svinj. Vendar v vseh relevantnih poročilih naletimo le na uporabo specifičnih glagolov, ki se nanašajo na razhčne metode žrtvovanja, npr. <(|> . rezanje), ( darovanje vina s kadilom), (tfc, potapljanje), ^ (#, sekljanje), -f; sežiganje) itd. — a doslej v POK še ni bil najden noben generičen izraz za »žrtvovanje« v smislu xi (2) Medtem ko Ü nastopa na bronu več kot stokrat vse od zgodnje dinastije Zhou in se je uporabljala na različne načine, vključno z izražanjem abstraktnih pomenov, je ^ v POK nastopil le enkrat in nekajkrat v PB, v obeh primerih pa je bil uporabljen le kot ime. V Shuowenu ga je Xu definiral takole: »ft,^ — kjer je »dih/dihanje« (^) jedrni pomen in ^ po predpostavki deluje le kot zvočna označba. (3) Najzgodnejši in edini primer, da se je pismenka ft v davnini uporabljala v smislu žrtvovanja (^Sft^), je bil najden šele v Zu-Chu-wen (zapis o preklinjanju Chuja) iz poznega obdobja vojskujočih se držav, okoli 300 p. n. št. — tako pozno in redko, da le težko lahko šteje kot semantični vir mnogo starejše pismenke (4) Pismenka za žrtvovanje ^ je očitno še starejšega nastanka kot ft. Celo Xu Shen je pripomnil, posebej navajajoč mnenje svojega sodobnika, da pismenka ^ »ni arhaičnega izvora« (5) Z interpretcijo yi ^ kot žrtvovanja bi se simbolna in generična konotacija komponente kot nanašajoče se na pozitivne vrednote nasploh, morala potem zožiti nazaj na empirično žival in bi semantična koherenca ^ z itd., predlagana v Shuowenu, postala manj prepričljiva. Za sorodne teme, zadevajoče žrtvene rituale v starodavni Kitajski, glej ^i^, » ^m^^x^m^^,« xx^^mm^ 34 (3) (2004.5): 62-70. 68 Za primere S, v PB: CHANT pečatna pisava (drugi primer): Shuowen, str. 216b; pisava na svili (tretji in četrti primer): #.177, 178.« iz H (polje) in ^ (srce-in-um) le pomota/zmeda, zaradi transformacije lishu. V PB in pečatni pisavi pred-Qin obdobja, je bila pisana kot S, sestavljena pa iz 0 (xin) in ^ (xin). Tak način zapisa lahko najdemo na nekaj primerkih pisave na svili (na tretjem in četrtem zgoraj navedenem) celo še v obdobju dinastije Han. Komponenta 0 dejansko pomeni veliko mečavo na vrhu človekove lobanje, kjer kostno tkivo pri dojenčkih še ni povsem zraščeno. V Shuowenu je pismenka S povezana z modrostjo.69 Poznejši učenjaki so potrjevali takšno razumevanje, Xu Kai ^^ in Duan Yucai sta šla še dlje in menila, da S pomeni »globok in prodoren« (f^ffl). Toda na kakšen način je si ali mišljenje globoko in prodorno? S pojasnilom, da je prva komponenta 0 (velika mečava) in ne H (polje), lahko brž zatrdimo, da je predpostavljena globina misli natanko povezava glave in srca, kakor se je izrazil učenjak Xiong Zhong v času dinastije Yuan. Xiong je dejal, »Od velike mečave do srca, misli nenehno predirajo druga v drugo kot 32 svilne niti.««70 Očitno je za starodavne Kitajce, katerih anatomsko in fiziološko znanje je bilo še vedno precej omejeno, napotovanje na srce kot »misleči organ« razumljivo. Vendar je, filozofsko govorjeno ta ideja o povezanosti srca z glavo (veliko mečavo) kazala na to, da so se Kitajci že dolgo zavedali dejstva, da se sebstvo, v procesu svojega mišljenja, lahko razdelki v dve vlogi, tako da pride pri mislecu do prehajanja med »sem in tja«. Na ta način lahko zatrdimo, da je v pismenki S pojmovanje »refleksije« že implicirano, kar pa je ključna zadeva za vsako idealistično mišljenje. Če primer si ni zadosti prepričljiv, lahko naredimo še nadaljnji korak in si ogledamo enako pomembno pismenko ^ (nian). 69 Shuowen: [S, . Mnogi učenjaki, med katere sodita Xu Kai fl^lg in Duan Yucai, meni, da je § tu dejansko § #, ki pomeni »modrost«. 70 Glej Huang Gongshao ^^^ in Xiong Zhong , ur. WS ff (Beijing: Zhonghua Shuju, 2000 S^^^^^), str. 52. Xiongovo besedilo je bilo: » g Slika 971 Mišljenje in lingvističnost: »obrnjena usta« (slika 9). Pismenka ^ (nian) je tesno povezana s si vendar zajema še celo širši pomenski obseg. Shuowen zadobi le del njenega bogastva, ko jo definira kot »nenehno misleč«.77 Nian ^ obstaja tako v POK kot v PB in je sestavljena iz dveh komponent: A ali ^zgoraj in ^ spodaj. Ta struktura ostaja v osnovi nespremenjena. Medtem ko je vloga komponente ^ ali srca (ki nastopa tudi v si S) razvidna, je pomen komponente na vrhu, namreč A or zelo temen in zato kontroverzen. Med številnimi interpretacijami smatram poznejši abstraktni pomen »zdaj« zgolj kot rezultat rebusne izposoje, medtem ko je njegov izvirni pomen potrebno empirično razumeti kot »obrnjena usta« (A) z »jezikom«, ki moli iz njih (odtod ^). Strukturno rečeno, se obrnjena usta (A) razlikujejo od bolj generičnih ust (P) v svoji usmerjenosti, namreč v tem, da so obrnjena navzdol. Funkcionalno morajo obrnjena usta opraviti dve nalogi: (1) jesti ali piti, kot je uprimerjeno v pismenkama ^ in in (2) gledati ali govoriti navzdol, kot je uprimerjeno v ^ (vpiti ali tarnati) in (ukazovati) itn. Ko je to razjasnjeno, takoj vidimo kaj nian ^ pomeni. Nanaša se na razgovor s samim seboj in zbujanjem različnih idej. To nas spomni na strukturo pismenke S (mišljenje), ki smo jo ravno preiskali. Edina razlika je, da je tu, pri nianu mišljenje (ali misli) upodobljeno kot še korak dlje bolj povezano z in motivirano 33 71 Za primere ^ v POK glej: »CHANT-1936«; PB: » ^^.2824,« »gM.4208.« 72 Definicija niana v Shuowenu je: T^S^ofö^^^J . z jezikom (obrnjena usta). Tako lahko v arhaični pismenki anticipiramo, kar kasneje pove Platon, ko poskuša definirati, kaj je mišljenje: »Pogovor, ki ga duša opravlja sama s seboj o tem, o čemer premišljuje. ... Zdi se mi to, da se duša, ko razmišlja, zgolj pogovarja, tako da sama sebe sprašuje in odgovarja, potrjuje in zanikuje.«^^ Pomenu te zelo abstraktne pismenke torej lahko sledimo do dveh preprostih in konkretnih pojmovanj: usta (obrnjena) in srce. Vendar v teku sledečih stoletij, raba nian kaže različne stopnje abstrakcije. Njen bolj vsakdanji pomen je »spominjanje«, tako kot v našem razmišljanju o ljubljenih pokojnih, primer česar je verz nian xi xianren ^^^A v Knjigi poezije?4 Toda poleg tega vsakdanjega pomena, lahko ^ pomeni misel nasploh, kar je filozofsko precej širše in globlje, tako kot v abstraktnih terminih, kot so xinnian yinian ali zhu^annian Dejansko sta kasnejša kitajska prevoda indoevropskih besed »pojem« (Begriff) in »ideja« (Idee) gainian oziroma guannian v obeh je 34 pismenka ^ pomemben sestavni del. Ali se to ne sliši naravnost »idealistično«? Takšne abstraktne uporabe nian so našle svoje izraze tudi v nekaterih najbolj subtilnih in globokih filozofskih terminologijah kitajske filozofije. Tu naj navedem le dva primera, namreč konfucijansko maksimo in budistične izraze T and Čeprav je podrobna razlaga teh maksim ali besed onkraj predvidenega obsega tega članka, bo morda zadostovalo, če izpostavimo, da je ena od osrednjih tem teh in sorodnih izrekov, da so najbolj različni rezultati posameznikovega življenja (kot je npr. norost [0] napram modrosti [M]) rezultat le ene same ideje (nian ^), v tolikšni meri da, ne glede na rezultat, posameznik mora nositi polno odgovornost za to, za kar se je odločil ali za to, za kar je samemu sebi »rekel«, da naj naredi. To je povsem humanističen način razmišljanja, katerega idealistična poteza je nezgrešljiva. 73 Platon Teajtet 189e-190a; prim. še Sofist 263e. Slovenski prevod je iz Platon Zbrana dela (Celje: Mohorjeva družba, 2004, prev. G. Kocijančič). 74 Glej Knjigo Poezije . Glej tudi Xu Shenovo definicijo ^ kot »neprenehoma razmišljajoč.« 75 Izrek !« je iz Lu Jiuyuanovega (1139-1192) opusa, ^^.^H+H^ , a se osrednji ideji da slediti do Knjige dokumentov. Glej C^S.^S.^ Slika 1076 Legendarni »zhi« kot ostanek naravnega zakona (slika 10). V predhodnem besedilu smo pokazali, da komponentna analiza nekaterih pismenk lahko pripelje do globljega razumevanja kulturnega ozadja, ki lahko da je vplivalo na to, kako so se oblikovale te pismenke. Kot nadaljnji primer bomo sedaj vzeli pismenki ^ (fa) and W (lu/lü). V moderni kitajščini se ti pismenki pogosto uporabljata skupaj kot ena beseda, falü ki pomeni zakon na splošno. Toda bližji pogled na ti podobi pokaže, da imata pomembno različne konotacije. Moderni zapis ^ je dejansko poenostavljena oblika izvorne pismenke ki ima poleg »vode« (^) in »odstraniti« (i), za komponento še legendarno žival zhi Xu Shen v Shuowenu razloži pismenko ^ na sledeči način: »Fa ^ pomeni kazen, ki je tako horizontalna kot je voda, od tod komponenta >voda<; [legendarna žival] zhi ® uporabi svoj rog, da zabode sprijeno osebo in jo odstrani, odtod komponenta >odstrani< (i).«77 Tu se ® nanaša na legendarno žival, ki je domnevno znala razlikovati dobro od zlega.38 Ta legendarna samorogu podobna 35 76 Za primere ^ (^), v PB: CHANT »MM.63,« »^^^.2837,« »CTMM.4288«; pečatna pisava: Shuowen, str. 202b. 77 Shuowen: . 78 V Shuowenu je tudi ločen vnos za pismenko ^ (zhi), kjer piše sledeče: r^,^^,^^ 36 žival zhi, ki je hkrati del narave in skrivnostni vir pravičnosti napotuje na neko obliko »naravno pravnega razmišljanja«.79 Slika 11830 Znamenja pravnega pozitivizma (slika 11). Pismenka # (lu), ki obstaja tako v PB kot v PB, je iz dveh komponet ^ (chi) in # (lu), slednja pa je s tem tudi odgovorna za izgovorjavo pismenke. Chi ^ se nanaša na križišče, lu # slika roko, ki drži čopič. V Shuowenu je podana sledeča razlaga pismenke W (lu): » W pomeni enotno razglasitev (^^Ä).«81 Da bi pojasnil to definicijo, je Duan Yucai dodal sledečo opombo: »Z uporabo W se to, kar je pod nebom neenako lahko naredi za enako. Enotna razglasitev pomeni to. Z drugimi besedami, ^^ pomeni razglasiti zakon po vsej deželi enako. Zaradi tega se uporablja komponenta križišča (^ ).83 Toda pred njegovo oznanitvijo mora biti pravna uredba najprej načrtovana. To je razlog zakaj ima poleg ^ , pismenka W še drugo komponento ^ (roko, ki drži čopič). S pomočjo zgornje analize lahko vidimo, kako sta se dve komponenti, ^ (križišče) in ^ (pisanje dokumentov) združili, 79 V modernem načinu pisanja, v katerem je komponenta zhi ^ odstranjena, preostale komponente ne morejo več prenesti takšnega sporočila. Čeprav arhaični element ^ ni več komponenta pri se staro pismenko ^ danes občasno še da videti v kaligrafiji starega stila, zlasti na distihih, ki visijo na zgodovinskih mestih kot so templji in samostani. 80 Za primerke W glej POK: "CHANT-2353"; PB: CHANT "^^^#.9894"; pečatna pisava: Shuowen, str. 43b. 81 Shuowen: . 82 Duan Yucai . 83 Na kratko bi bilo vredno omeniti, da je bil v času Qin dinastije - prvič po vsem Kitajskem imperiju - vzpostavljeni pravni red razglašen in je bila poenotena širina cest. da bi nakazali širjenje zapisanega zakonika daleč naokrog. In na tej osnovi lahko potem zagovarjamo prevlado pojma »pozitivnega prava« v stari Kitajski. V zahodnem svetu se polemiki med naravnim in pozitivnim pravom da slediti vse do časa sofistov (polemika physis-nomos). S pomočjo komponentne analize pismenk ^ in W, lahko vidimo, da je bila v starodavni Kitajski takšna polemika vsaj implicitno možna, eksplicitna obravnava pa si zasluži nadaljnjo pozornost.85 Slika 1235 Ponovno ovrednotenje zhuanzhuja kot razlagalne izpeljave (slika 12). Pismenka # (kao) zaseda v tem članku posebej pomembno mesto, saj bila za Xu Shena primer kako razložiti, kaj pomeni zhuanzhu kot peta pot (po našem seznamu pa šesta in zadnja) tvorbe pismenk v kitajski pisavi. Vendar pa je bil ta primer na nesrečo tako nejasen, da je njegov pomen ostal močno sporen vse do nedavnega. Tako v POK kot PB, je pismenka # (kao) sestavljena iz ^in ^ (oblike nastale z odvzemanjem iz V epilogu k Shuowenu, Xu Shen razpravlja o šestih poteh tvorbe kitajske pisave, kjer definira zhuanzhu kot sledi: »Zhuanzhu pomeni vzpostaviti krovni razred, in pripisati ga tistim (pismenkam), s katerimi se njegov pomen sklada.«^37 Glede na to, da je spor o tej trditvi dolg, me najbolj prepriča 37 84 Navkljub prevladi teološke interpretacije »naravnega prava« imamo na zahodu tudi ne-teološka pojmovanja naravnega prava. Zaradi tega je primerjava teorije naravnega prava možna in smiselna. Za razprave znotraj glej Tze-Wan Kwan, »Kant's Possible Contribution to Natural Law Debates,« Responsibility and Commitment: Eighteen Essays in Honor of Gerhold K. Becker, ur. Tze-wan Kwan (Waldkirch: Edition-Gorz, 2008), pp. 197-224. 85 Za primere # glej, od leve proti desni, v POK: ^fi^, ; POK: MB S, ; PB: »^^^SM.4330,« »^^#.10^75,« »^^#.5995.« 86 V Shuowenu je definicija zhuanzhuja: interpretacija sodobnega učenjaka Sun Yongchanga. Sun trdi, da je zhuanzhu dejansko način izvajanja nove pismenke z dodajanjem označbe semantičnega razreda k pred tem nedoločeno ali večvalentno korensko pismenko tako, da pomen nove pismenke postane jasen preko pripisa razredne označbe. Zhuanzhu, razumljen na tak način, se lahko imenuje »razlagalno izvajanje«. Če apliciramo to teorijo nazaj na primere, ki jih citira Xu Shen, lahko ves scenarij razložimo na sledeči način. Na neki točki smo na nejasen način uporabili korensko pismenko ^ (izgovorjeno kot kao), ki ima, poleg mnogih rab, pomen »preminulega očeta«. Zaradi vzpostavljanja jasnosti, se je označbo semantičnega razreda ki pomeni »star,« pripelo h korenski pismenki ker se njen pomen »preminulega očeta« ujema s pomenom semantične označbe »star«, in tako proizvedli novo pismenko #(kao). V Xu Shenovih primerih zaradi tega ^ igra le vlogo razlagalne razredne označbe. Le končna pismenka # je pravi primer 38 zhuanzhu pismenke, ki jo lahko imenujemo »razlagalna izpeljanka« iz korenske pismenke ^.87 Sun izpostavlja tudi, da je zhuanzhu postal nujen predvsem zaradi tega, ker se je v nekem obdobju fonetična izposoja ali rebusni princip uporabljala tako široko, da fonosilabični glasovni sistem kitajščine ni mogel več tolerirati velikega števila morfemov, ki se generirajo na ta način. Zaradi tega zhuanzhu nastopi kot rešilno sredstvo za odstranjevanje nejasnosti. Ta scenarij bomo še bolj pretresli v primeru ki sledi. Toda Sun nadalje meni, da se zhuanzhu ali razlagalne izpeljanke poleg tega, do neke mere pasivnega ostranjevanja nejasnosti, lahko uporabljajo tudi na bolj proaktiven in tako produktiven način, kar bomo podrobno pokazali na sledečih primerih.38 A ne glede na to, za kakšno rabo gre, temeljni vzorec zhuanzhuja kot razlagalne izpeljave lahko povzamemo v naslednji formuli: 87 Potem ko smo to razložili, bomo odslej sledili Sun Yongchangovi rabi izraza »razlagalna izpeljanka«, da bi nadomestili to, kar je Malmqvist imenoval »izvedena podoba.« Sunova teorija zhuanzhuja lahko najdemo v Sun Yongchang Zhuanzhu lun (Changsha Yuelu Shushe SMStt, 1991). 88 Nadaljnje izvajanje na to temo lahko najdemo v Tze-Wan Kwan, »Wilhelm von Humboldt on the Chinese Language: Interpretation and Reappraisal,« Journal of Chinese Linguistics 29 (2) (2001): 169-242. Korenska pismenka + razredna/e označba/e za razlago ^ razlagalna izpeljanka/e Slika 1389 Večkratno fonetsko izposojanje (slika 13). V moderni kitajščini se pismenka M (mo) uporablja karseda subtilno in pomeni vrsto abstraktnih funkcionalnih pojmovanj: »nihče«, »nič«, »ne« celo velelnik »ne« itn. Toda to je ponovno le rezultat rebusa. V kolikor pogledamo na na POK in PB oblike M, ki obe kažeta »sonce« (0) sredi »podrasti« (^, navadno simboliziran s štirimi šopi trave),90 vemo takoj, da je prvotni pomen M »sončni zahod« ali »večer«. Potem ko je bila prvotna pismenka izposojena kot abstraktna funkcijska beseda, se je vse manj uporabljala kot denotacija svojega izvornega pomena. Nasprotno, izposojena raba je počasi postala poglavitna oblika rabe.41 V t. i. Trinajstih klasikih je funkcionalna pismenka M združena z drugimi pismenkami za oblikovanje vrste funkcionalnih besed, ki so zelo abstraktne, kot so M^, MÄ, M#, M^, M^, itn. Nadalje se M da uporabljati za oblikovanje 39 89 Za primerke M, v POK glej: »CHANT-1393E«; PB: CHANT »^KM.10176«; pečatna pisava: Shuowen, str. 27b. 90 Shuowen: + . 91 Od nekako tristo nastopanj pismenke M v Trinajstih klasikih je le manj kot deset rabljenih v izvornem pomenu »večera,« in sicer sledeči: ; r ; (^^.f^^) ; r^H^sMJ ; r^^^^.M^^^J (^^.^^Ma) ; THMA^J (^^.^a) ; ; rM# (^rn.^^) itd. V primerjavi s tem je raba pismenke M kot funkcionalne besede pokrivala skoraj vse druge instance. t. i. »votlih funkcijskih terminov« (^^),92 ki so besedne oblike, ki omogočajo spremenljivkam, da se vključijo in tvorijo individualne funkcionalne besede. Če pregledamo Trinajst klasikov, lahko najdemo sledeče primere: (ni X): npr., itd. (ni bolj X kot): npr., ^M^, itd. (nič bolj X kot ): npr., ^ffi^, ^M^, ^^ itd. (noben X ni večji): npr., itd. Kot rezultat tega, da se je^ uporabljal kot funkcionalna pismenka, je prvotno pojmovanje »sončevega zahoda« ali »večera« potrebovalo nadomestilo, rezultat tega pa je bila aditivna pismenka Ta je zgrajena iz izvirne pismenke z drugo pismenko, odvečnim »soncem« (0), pripetim na dno. Nadalje, ^ lahko uporabljamo kot fonetično etiketo skupaj z drugimi semantičnimi komponentami pri oblikovanju novih pismenk (^S) ali pa se ga lahko še nadalje fonetično izposoja za nanašanje na druge koncepte, dokler končno ne dobimo različne vrste razlagalnih razrednih označb za namen odstranjevanja nejasnosti (# ^). Takšne »nove pismenke« lahko združimo v eno skupino: npr. M (grob), ^ (zavesa), ^(občudovati), # (rekrutirati), ^ (puščava), M (samoten), M (opna), S (težava) itd. Danes ni več lahko povedati, katera pismenka je sledila kateremu od dveh zgoraj omenjenih načinov genealogije pismenk. Toda te pismenke imajo eno skupno značilnost: komponenta ^ je pri njih rabljena zgolj kot fonetična 92 Izraz »votel funkcijski termin [hollow function term]« je sposojen iz članka profesorja Ho Hsiu-hwanga (rS^MJW^^Ma-^ffiMam^ffiMM^) ; glej http:// humanum.arts.cuhk.edu.hk/~hhho/termabstract.htm. etiketa (in ne zaradi svojega pomena: niti zaradi prvotnega pomena »sončnega zahoda« niti sposojenega pomena »negacije«), kar nam ne pove nič o njihovih pomenih. Zato so, ne glede na običajno ali podobno izgovorjavo vseh teh pismenk, njihovi pomeni nepovezani in se jih da razjasniti le s pomočjo ustrezne semantične označbe, ki jo nosijo. Posledično se ne da oblikovati nobenega sistema istoizvornic iz teh pismenk, kljub njihovi podobnosti v izgledu in izgovorjavi. h, i m ■ i Slika 1493 Zhuanzhu in oblikovanje istoizvornic: pripoved o prstanu (slika 14). Ko smo razlagali, kaj pomeni zhuanzhu, smo že dejali, da poleg njegove bolj pasivne rabe, lahko zhuanzhu uporabljamo tudi na bolj prokativen in produktiven način. Na sledečem primeru bomo zdaj pokazali, kako lahko pridemo do tega. V PB se je pismenka M (huan, ali »obroč« ) izvorno pisala kot M, tj., brez komponente S ali »žada« na levi. V terminih strukture je M zgrajena iz komponent ^ (oblačilo), § (oko) in okroglo oblikovan predmet, ki se verjetno nanaša na amulet, ki ga nosi neka oseba (simbolno indicirana z očesom in oblačilom). V izkopanih bronih lahko najdemo takšne okroglo oblikovane objekte, na katerih je pismenka M.94 Pozneje, ko se je za takšno vrsto amuleta45 uporabljal žad, se je komponento »žad« pripelo kot semantično označbo k izvorni pismenki M, da bi izrecno navajala materialno naravo objekta in tako je bila ustvarjena pismenka M.94 Toda 41 93 Za primerke M ali M v PB: glej, od leve proti desni »^#Mä.5407,« »MS.3677,« » ^MM.4326,« »^^^.2841«; pečatna pisava: Shuowen, str. 11a. 94 Glej zapise v bronu, kot so MKM, ^MM, ^^M itd. 95 V napisih na bronastem pripomočku »II^MM.4326« najdemo pismenke in fj , ki so bile uprimeritve takšne rabe. 96 Glej pismenko M na bronastem pripomočku »Mao Gong Ding« ^^^.2841. S 42 vzporedno s tem se je žarišče pozornosti lahko preneslo tudi nazaj k »okrogli« obliki amuleta in je iz tega nastala cela vrsta zanimivih pismenk, ki so slonele na pojmovanju »okroglosti«, vsaka pa je prinesla svojo lastno semantično označbo, ki je navajala, kako je menjena »okroglost«. Opazujmo sledeče pismenke: Ä + □ {veliki krog) ^ H {okrogla terasa); HÄ, MH M + ^ (križišče) ^ M {povratek: krožna hoja);47 ftM, MM Ä + ^ {streha hiše) ^ M {svet pod nebeškim krovom); ^^ M + A {človek) ^ ^ {zvita in vešča in pretkana oseba);48 ^^ M + ^ {pero) ^ m {leteti v krogih); ^^ M + ^ {voda) ^ M {vrtinec ali zavoj v vodi); MM, M^, MM M. + ^^ {srce) ^ ^ {vznemirjeno in zmedeno srce); ^fö, ^^ M + ^ {lasje) ^ ® {navzgor zviti lasni čopki); Ä + ^ {svila, nit) ^ ^ {zadaviti z zaokroženo zanko); M + $ {vprega) ^ huda kazen prizadejana z raztrganjem osebe s 5 konji privezanimi na žrtvino glavo in okončine); ^M, V zgornjih primerih vidimo, da so končne pismenke izvedene iz korenske pismenke M. Ker je osrednji pomen »okroglosti« tisti, ki se ga morajo držati vse naknadne označbe, so končne pismenke semantično povezane in tako 97 Uporaba M za M se da dokazati z napisom na bronastem pripomočku iz poznega obdobja zahodni Zhou ^^MM: »HHMS^^.« Glej Arheološki inštitut, Kitajska akademija družbenih ved, ur., , št. 4464; glej tudi CHANT za nadaljnjo razlago. 98 Xu Kai, v , razloži pomen ^ kot: oblikujejo družino istoizvornic. V navedenih primerih so nekatere istoizvornice bolj empirične, (npr., M, in nekatere pa so lahko precej abstraktne (npr. m, iM, in ^). Slika 1599 Najsubtilnejši primer of huiyia: na straži za dve svilni niti (slika 15). Huiyi pismenka M (ji) je splošno uporabljana pismenka, katere pomen je skrajno subtilen, celo v vsakdanjem življenju, kaj šele v filozofiji. Smatram, da je M eksemplarna pismenka z visoko stopnjo abstrakcije. V PB je M sestavljena iz (you) in (shu). Komponenta sama se razstavi v dve niti svile (^) postavljeni druga k drugi. Komponenta ^ označuje nekaj zelo majhnega in zato nesumljivega. Komponenta po drugi strani, predstavlja človeka (A), ki nosi orožje (^), in se dejansko nanaša na garnizonskega stražarja. Vprašanje je: če obstaja potreba po straženju nečesa, bi to moralo normalno biti nekaj pomembnega, kot je npr. glavno mesto, strateški most, bakrov rudnik itd. Zakaj bi bilo potrebno čuvati nekaj tako trivialnega, kot sta dve niti svile? Da bi našli odgovor, ponovno na kratko poglejmo na relevantno razlago v Shuowenu: » H pomeni majhen; pomeni nevarnost. Zgrajena je iz ^ (dveh niti svile) in (garnizon), kar pomeni nadziranje s pomočjo enot. Kar je tako majhno kot dve niti svile, pa je to potrebno čuvati, je nekaj nevarnega.«^00 Tu se Xu Shen naravnost 43 99 Za primerke M, v PB: od leve proti desni glej »^Ä^^ra.684,« «M^M.9721«, »fiM ^M.3766«; pečatna pisava: Shuowen, str. 84a. 100 Shuowen: rM,^^,^^«^ . nanaša na majhno, drobno in ni sumljivo kot nevarno. To je zaradi tega, ker bi tisto, kar je majhno in nesumljivo, lahko, če se na to ne pazi, postane veliko in pomembno ter privede v nevarnost. Iz tega razloga moramo to imeti na očeh in nadzorovati, zato da bi preprečili, da bi ne postalo nevarno. Zato pomen ji M ni preprosto majhen, saj so v kitajščini temu primernejše pismenke, npr. ^ in druge. Ji M je majhnost z dialektično implikacijo nevarnosti, označeno s komponento »orožje« (^).^01 V klasični kitajščini imamo izraze, kot so jihu M^ ali shuji ^M, ki se dajo dobesedno prevesti kot »skoraj« ali »blizu«. V nemščini bi rekli »beinahe« ali, figurativno, »um Haaresbreite« (za las), kar, zelo podobno kot »dve niti svile«, implicira neko vrsto nevarnosti.482 V kitajski filozofiji je pomembnost pismenke M pogosto spregledana. Najprej, M zavzema ključni položaj v Knjigi premen (Yijing), ki se definira natanko v terminih M: »Kot v Knjigi premen je to tisto, s čimer modreci črpajo najgloblje 44 in proučujejo najdrobnejša znamenja.«149^ V tem navedku sem prevedel M kot »najdrobnejša znamenja [minutest signs]«, da bi namignil prav na pojmovanje, da so majhne stvari lahko še oblikujoča se znamenja dobrih ali slabih stvari in lahko vzklijejo in se razvijejo v vse večje in večje zadeve.504 Tedaj, v nekem drugem poglavju Knjige premen, smo spet priča moči besede ji, ki nastopi štirikrat v enem zelo kratkem odlomku: 101 Erya . 102 V kitajščini je tudi še podoben izraz, »ki dobesedno pomeni »vrzel, v katero niti las ne gre." 103 Knjiga premen ; angleški prevod je moj. 104 Subtilno pismenko M je James Legge prevedel kot »najdrobnejši izviri (stvari) [minutest springs (of things)]« (Legge, prev., Book of Changes. New York: Bantam Books,1969). V nemškem prevodu Richarda Wilhelma je bila pismenka M prevedena preprosto kot Keime, v pomenu klic, kali, semen in kalčkov (glej Richard Wilhelm, I Ging: Das Buch der Wandlungen [1924; München, 2005], pp. 292, 315). Glavni spodrsljaj takšnih prevodov je, da so visoko abstraktno pojmovanje M naredile za čutni objekt (izvir, klice). Čeprav sta oba prevoda etimološko netočna, filozofsko nista brez osnove. Dejansko sta naredila besedilo lažje razumljivo, čeprav je bila semantična globina pismenke M takrat nehote prizadeta. Pri mojem lastnem prevodu M kot »najdrobnejših znamenj [minutest signs],« me je najprej navdihnila Leggejeva raba izraza »minutest« in potem Yang Liangova ^^ (dinastija Tang) definicija v njegovi opombi k Xunzijevi znameniti izjavi o ^^^M. Mojster je rekel: »Mar tisti, ki pozna najdrobnejša znamenja poseduje božansko modrost? Zgledna oseba, v svojem občevanju z visokim, ne uporablja nobenega blebetanja in v svojem občevanju z nizkim nobene grobe svobode: mar to ne kaže, da pozna najdrobnejša znamenja? Najdrobnejša znamenja so rahli začetki gibanja in najzgodnejši pokazatelji dobre (ali slabe) sreče. Zgledna oseba vidi drobna znamenja in ustrezno deluje, ne da bi čakala en sam dan.«^°^ V tem besedilu avtor Knjige premen jasno izrazi pomembnost poznavanja ji za vsakdanjo prakso. Ne glede na to, je, kot se zdi, največji učinek ^ na kitajsko filozofijo v t. i. »prenosu uma v šestnajstih pismenkah« iz Knjige dokumentov. V maksimi + ne najdemo pismenke M same; namesto tega sta bila dva dialektična momenta M, namreč »nevarnost« (M) in »majhnost« (^), kontrastno postavljena, zato da bi tvorila praktično maksimo. Ta maksima poziva k čuječnosti za dejstvo, da so v našem srcu-in-umu tako človeški(zemeljski) elementi kot racionalni (kozmični) elementi, oboji pa se lahko dogodijo v našem umu (srcu) kot najsodobnejša znamenja. Postanejo lahko vir nevarnosti ali pa ravno nasprotno in stvar kar največjega pomena je njihovo razlikovanje ter to, da se držimo zlate sredine itn. Čeprav so avtentičnost te maksime postavili pod vprašaj nekateri Qing učenjaki, njeni besedi in duhu lahko sledimo tako daleč nazaj, kot je Xunzijevo besedilo V poglavju »Jiebi« MW., Xunzi zatrjuje: »Zatorej, pravi Učena knjiga, nevarnost človeškega uma, nadrobnost racionalnega uma in znamenja takšne 105 Knjiga premen (^l.^BT): T^B: T^^^, M^, m^mzm, S^^MM^, Ta prevod temelji na Leggejevem, z mojimi lastnimi dopolnili. 106 Knjiga dokumentov, poglavje naslovljeno »Nasveti velikega Yuja« (^^M), Leggejev prevod: »Človekov um je nemiren, nagnjen (k zmotam); njegova afiniteta do tistega, kar je prav, je majhna. Bodi razlikujoč, bodi ene drže (v iskanju tistega, kar je pravilno), da se boš iskreno lahko držal sredine.« [The mind of man is restless, prone (to err); its affinity to what is right is small. Be discriminating, be uniform (in the pursuit of what is right), that you may sincerely hold fast the Mean.« Leggejev prevod] 45 nevarnosti in nadrobnosti, vse te lahko spozna le razsvetljen vzvišeni človek.«10'7 Tu smo priča temu, kako je Xunzi v pojmovanju »znamenja nevarnosti in drobnosti« fe^^M) opravil dve stvari hkrati. Najprej naredi analitično eksplikacijo M z momentoma nevarnosti in drobnosti, vendar pa istočasno predlaga dialektično integracijo teh dveh momentov nazaj v visoko abstraktno pojmovanje M, tako da se razkrije njen najsubtilnejši pomen. Očitno je, da so ti vpogledi možni in smiselni le, če upoštevamo notranjo strukturo pismenke M. Zgolj glas »ji« ali pa celo pismenka sama v »enem kosu« bi bila semantično presiromašna, da bi lahko posredovala katerokoli modrost takšne vrste. V Xunzijevem izreku smo priča temu, kako ga je visoko strukturirana oblika zapisa M vodila k temu, da je dobil vpogled v to osrednjo zadevo kitajske filozofije. Da bi se še bolj prepričali, da gre resnično pomembno zadevo, moramo omeniti le, da so »prenos uma v šestnajstih pismenkah« in z 46 njim povezane razprave odtlej trajna tema. Dejansko so se ga skoraj vsi poglavitni filozofi od dinastije Song naprej lotevali na nek način. Humboldt nam pravi da je kitajska pisava »na določen način v sebe zaobjela filozofsko delo«. Presojajoč po vseh zgornjih primerih, in še posebej po primeru M, Humboldtovo opažanje ni pretiravanje. »Analogija pisave« v kitajščini po Humboldtu Kot smo že prej omenili, je med mnogimi pronicljivimi opažanji, ki jih je Humboldt izrekel o kitajskem jeziku, misel o »analogiji pisave« zasluži posebno pozornost. Dejansko smatram, da je to najglobji vpogled v kitajski jezik na splošno in na kitajsko pisavo posebej. Potem ko smo zgoraj našteli reprezentativne primere, je zdaj čas, da se vrnemo k tej kardinalni zadevi. Kar se tiče jezikovno produktivnost, sta tako Humboldt sam in Ferdinand de Saussure stoletje za njim, misleč na jezikovni mehanizem indoevropskih jezikov, smatrala, da ključni dejavnik leži v »analoški« rabi glasu, ki ni nič drugega kot 107 Glej Xunzijevo izvirno besedilo. »A^^fe,^ arbitrarna, fleksibilna in učinkovita uporaba glasovnega materiala pri razlikovanju pomena, skozi katerega se razkrivajo različne intencije in nianse človeškega uma. Za Humboldta analogija glasu predstavlja vrhunec učinkovite in plodovite rabe jezikovnih glasov.508 Saussure je bil po svoji strani tako prevzet z analogijo glasu, da si je upal celo domnevati, da bi se, če bi izbrisali iz Francoskega slovarja vse tiste besede, ki imajo kaj opraviti z analogijo, preostanek slovarja skrčil na eno stran.509Glede na svojo nezadostnost v fonični kompleksnosti, kitajski jezik ni mogel v nobeni z indoevropskimi jeziki primerljivi meri izkoristiti analogije glasu.510 V tej miselni smeri je Humboldt prišel do sledečega, lakonične, a pronicljive trditve glede vloge »analogije pisave« v kitajščini: »Primanjkljaj menjave glasu zavira prepoznavanje označenih konceptov iz glasov, to je težava, ki bila v kitajščini še bolj očitna, če glasovna analogija (Laut--Analogie) tam ne bi bila pri izvajanju in sestavljanju zelo pogosto nadomeščena z analogijo pisave (Analogie der Schrift).«111 47 Tu je Humboldt predlagal, da so, kot kompenzacijo za šibkost v njihovi »analogiji glasu«, Kitajci razvili alternativni ukrep »analogije pisave«. Znotraj splošne misli o analogije pisave v nadaljevanju razlikuje dva bazična tipa: izpeljava (Ableitung) in zlaganje (Zusammensetzung). Kljub očitni pomembnosti te trditve nas je Humboldt oskrbel z le malo podrobnosti, iz katerih bi bilo razvidno, kaj to dejansko pomeni. Toda s pomočjo primerov, ki smo jih navedli zgoraj, smo sedaj v dosti boljšem položaju da razložimo, kaj bi ta dva tipa analogije pisave lahko bila. 108 Kawi-Schrift, str. 454-455, E-74. 109 Ferdinand de Saussure, Course in General Linguistics, prev. Wade Baskin (New York: McGraw-Hill, 1966), str. 172. 110 V zgodnejšem članku sem citiral delo kitajskega jezikoslovca Hu Pu'an-a ^^^ in pokazal, da kitajski jezik izkazuje značilnosti analogije glasu, čeprav je njena uporaba le omejena. Glej Tze-wan Kwan, (Meaning constitution in the Chinese language: A Humboldtian perspective), v From a Philosophical Point of View (Taipei: Sanmin Publishing Company, 1994), str. 269-340. 111 Kawi-Schrift, str. 447, E-69; moja kurziva. Analogija pisave, tip 1: izpeljevanje. Zdi se mi, da pogled po katerem ima »izpeljevanje« kot prvi tip analogije pisave za opraviti predvsem z zmožnostjo kitajske pisave, da pomnožuje število svojih pismenk, tako kot je analogija glasu prispevala k pomnožitvi besed v indoevropskih jezikih. V tradicionalni kitajski učenosti je široko sprejeto, da med »šestimi potmi«, xingsheng ali »grafično fonetično zlaganje« predstavlja okoli 80 odstotkov kitajskih pismenk. Toda ta pogled izpodbijajo zadnjimi raziskavami Sun Yongchanga, ki trdi da, potem ko smo pojasnili, kaj zhuanzhu dejansko je, mnoge pismenke, ki se tradicionalno pripisujejo xingshengu lahko ponovno dodelimo zhuanzhuju, tako da je zhuanzhu in ne xingsheng tisti, ki bi ga morali imeti za glavni ključ pomnoževanja v kitajski pisavi.552 Mislim, da so med številnimi razlogi, ki jih Sun navaja v prid prednosti, ki jo daje zhuanzhuju, sledeči še posebej vredni omembe: 1. tradicionalna sodba o velikem izobilju xingshenga temelji na statičnem, 48 strukturalnem stališču, ki vključuje vse pismenke, ki posedujejo grafično in zvočno komponento. Toda iz dinamičnega in razvojnega stališča imajo lahko pismenke, ki zadostijo takšnim strukturalnim kriterijem za seboj zelo različne genealoške »poti«, ki jih Sun deli v štiri glavne tipe, in sicer (1) proto-xingsheng, (2) xingsheng, (3) zhuanzhu in (4) kombinacija xingshenga in zhuanzhuja. Od teh štirih tipov je po Sunu,513 najbolj odločilen zhuanzhu. 2. Z ozirom na xingsheng in zhuanzhu kot dva tekmujoča načina tvorjenja pismenk, je »imenska označba« pri xingshengu rigidna in nefleksibilna pri uporabi, medtem ko je »označba razreda« pri zhuanzhuju manj jasna a bolj prožna in prilagodljiva. Tako se lahko isti vzorec kopira in množi tako, da oblikuje grozde povezanih pismenk z ali brez semantičnega/fonetičnega odnosa, glede na začetne pogoje izvajanja, primere za to smo navedli v naši razpravi o ^ in M. Z drugimi besedami: medtem ko je uporaba xingshenga diskretna, priložnostna in pogosto enkratna, le pri zhuanzhuju lahko najdemo izpeljevanje 112 Glej Sun Yongchangov C^tt^) ; glej tudi Sunov pomembni članek (» >Xingsheng< is not the most productive way of character formation«), v Sun, CWÄfi^Ä) (Changsha: Yuelu Shushe, 1994), str. 87-102. 113 Glej Sun, » >Xingsheng< is not the Most Productive Way of Character Formation,« str. 101. v pravem pomenu besede. Zaradi tega smo prevedli mehanizem ali »pot« zhuanzhuja kot »razlagalno izpeljevanje«. Pri tem, ko pojasnjujemo naravo zhuanzhuja in trdimo, da tako razumljen zhuanzhu, zadošča tistemu, kar Humboldt imenuje »izpeljevanje« (Ableitung), ne smemo spregledati dejstva, da je za Humboldta »izpeljevanje« le eden od dveh tipov analogije, drugi je »zlaganje«. Tako morata imeti izpeljevanje in sestavljanje nekaj skupnega - in v čem nahajamo to skupno? Če sledimo tej smeri premisleka in upoštevamo, kako mehanizem analogije na splošno deluje v domeni jezika, nam ni težko predlagati, da je tudi značilnost »nenehnih preurejanj«514 jezikovno grafičnih elementov tista, ki tvori ključno zadevo za »analogijo pisave« na splošno. Zaradi tega je zhuanzhu ali »izpeljevanje«, ker je zmožen tvorjenja istoizvornic, bolj sistematičen način reorganiziranja grafičnih/fonetičnih elementov. Ko je razlagal, kaj pomeni analogija, je Saussure nekoč pripomnil: »Jezik je oblačilo, pokrito s krpami, izrezanimi iz svoje lastne tkanine.«11 5 S to metaforo Saussure 49 dejansko pove, da analoško preurejanje lingvističnih elementov poteka na temelju že obstoječih elementov in ta princip zdaj velja tudi za tvorbo kitajske pisave. Po tej razlagi lahko hitro zatrdimo, da so se kitajske pismenke, navkljub njihovemu navidezni številčnosti, tvorile in oblikovale na temelju mnogo manjšega števila »komponent«.59 6 Pri tem je bila izkazana neka stopnja ekonomičnosti napora, njihovo učenje pa je bilo dosti manj naporno, kot bi si večina ljudi predstavljala. A da bi izpeljevanje pismenk ali preurejanje sploh delovalo, je bilo potrebno relevantne komponente poravnati v vrsto, primerjati in navzkrižno referencirati, ta dejanja pa so komaj mogoča brez uporabe domišljije. Na tak način se zdi, da bi v temeljnem in podstatnem smislu»sestavljanje« moralo igrati nepogrešljivo vlogo. To nas pripelje do drugega tipa analogije pisave, ki bi ga lahko rekonstruirali kot sledi: 114 »Nenehna preurejanja« (continuels remaniements) zvočnih elementov so tisto, kar Saussure smatra za definirajočo značilnost zvočne analogije (Saussure, Course in General Linguistics, str. 171; Cours de Linguistique Generale, ur. Tullio de Mauro [Paris: Payot, 1982], str. 235). 115 Saussure, Course in General Linguistics, str. 172. 116 Nanašam se na pretežno empirične komponente naštete v tretji sekciji tega eseja, kot tudi na opažanja Zhang Binglina o »proto-pisavah«. Analogija pisave, tip 2: »Zlaganje«. Zlaganje (Zusammensetzung) kot drugi tip analogije pisave lahko razumemo kot kombinatorni princip, ki vlada tvorbi pomena v kitajščini na dveh povsem različnih ravneh, namreč huiyi in besednim tvorbam, ki jih lahko imenujemo analogija pisave tipa 2a oziroma 2b'.'0 Tip 2a: Huiyi v širokem smislu ali zlaganje komponent pisave v pismenke. Zlaganje se najprej lahko nanaša na splošno tendenco kitajščine, da s prosto rabo domišljije kombinira ali povezuje pomene različnih komponent pisave, tako da komponente pisave, ki so preprostejše in bolj konkretne pomenske strukture lahko stopajo v interakcijo in se pomnožujejo tako, da dajo pomenske strukture, ki so bolj kompleksne, bolj subtilne ali bolj odmaknjene od neposrednega zaznavanja tj., bolj abstraktne. Če pogledamo na tabelo »šestih poti«, lahko natančno identificiramo tretjo pot, to je huiyi kot model »zlaganja« v tem prvem pomenu.61® S pomočjo primerov, kot so #, t, S, 50 ^ in drugi, nam ni več težko videti, da je, kot način tvorbe pisave osnovan na principu domišljije, huiyi bistven za tvorbo abstraktnih pojmov. Z več primeri pa bomo prej ali slej spoznali, da bi morali Humboldtov splošni princip »zlaganja«, namesto da ostane omejen le na eno od šestih »poti«, igrati vlogo tudi v drugih »poteh« tvorbe pismenk. V tej zvezi lahko o huiyi govorimo tudi v bolj generičnem smislu, ki ne pokriva huiyi v ožjem smislu, temveč tudi tvorbo kitajskih pismenk na splošno, domnevno vseh ostalih petih »poti«,19 vključno z najprimitivnejšimi, kot sta xiangxing ^^ in zhishi V svojem Kompediju za učenje kitajske pisave je častitljivi Qing učenjak Wang Yun i 117 V mojem zgodnejšem članku »Wilhelm von Humboldt on the Chinese Language: Interpretation and Reconstruction« sem identificiral naprednejšo stopnjo besedne tvorbe (2b), nisem pa vzel v obzir bolj temeljni vidik huiyija (2a, ali stekanje pomenov). 118 Kot je nakazano v naši pripeti tabeli, se huiyi da prevesti kot »sensum aggregantes«, »pomenjujoče zloženke«, »sestavljeni pomeni«, »zloženi ideografi« ali »analitika zlaganja«, glede na to, kaj nas nagovori. Jaz sam bom dodal prevod »stekanje (hui) pomena (yi)«, da bi kolikor je mogoče sledil izvirnemu izrazu huiyi v kitajščini. 119 Za novo splošno ovrednotenje »šestih poti« v luči »analogije pisave«, glej kitajsko verzijo tega članka, l^F, , im^M ^—+ (Articulation-cum-silence: In search of a philosophy of orientation.Hong Kong: Oxford University Press, 2008), pp. 196-242, posebej str. 224-237. M (1784-1834) predlagal natanko tako razširjeno pojmovanje huiyi.630 Dejansko je huiyi v tem širšem smislu, kot smo pokazali zgoraj, tisti, ki je moral v tvorbi ideografov, neizvirnih izpeljank in fonetičnih zloženk, kot tudi v zbrcanju bolj razvitega procesa genealogije pismenk pod praporom zhuanzuja. Pri inflekcijskih jezikih se analogija glasu doseže s prerazvrstitvijo fonemov. S takšnim principom sestavljanja se dajo najbolj abstraktne ali težko razumljive intencije prenesti sistematično in konvencionalno. Predpone, kot npr. »contra-« in »inter-«, angleške pripone kot »-ness« in »-ism«, ali njihove nemške ustreznice, kot so »er-«, »über-«, »-schaft«, »-keit« itn., so vse abstrakcije take vrste.641 Vendar pa glede na šibkejši glasovni sistem kitajskega jezika ta pot sestavljanja fonemov ne pride v poštev. Kot alternativo je kitajska pisava razvila drug princip sestavljanja, pri katerem se abstraktnost pomena doseže z notranjim strukturiranjem samih pismenk ali natančneje, z domišljijskimi povezavami komponent pisave, ki so same največkrat čutne ali empirične. To je natanko tisto, kar misli Xu Shen, 51 ko definira huiyi kot kar prevajam kot »sestavljanje komponent, ki si ustrezajo na primeren način, tako da se lahko pokažejo intencije.« Sam termin ^M, razumljen na tak način, pomeni toliko kot domišljijsko »stekanje (#) pomenov (M)«, ki tvori najbolj temeljni model analogije pisave v kitajščini. Pozorni bodimo na to, da v Xu Shenovi definiciji huiyi, ključni izraz»^S(^)« pomeni dobesedno »na kar je pokazano«, kar prevajam kot »intencije«. Mimogrede gremo lahko korak dlje in interpretiramo ta izraz kot »intencionalnost«, ki je 120 Glej Wang Yun ^M, Wenzi mengqiu (Kompedij za učenje Kitajske pisave). V tem kompediju je Wang poleg »čistih piktografov«, imenoval druge tipe piktografov, ki v različni meri vsebujejo huiyi, vključno z in »^WM^^^M^^^^,« in naštel dvainšestdeset primerov, vključno z ^ in M. Ko je razpravljal o zhishi ali ideografih, je imenoval tudi štiri tipe pismenk, ki vsebujejo različne stopnje huiyi-ja, poimensko (1) (2) ^M^^, (3) ^M^S^^, in (4) ^^fö^MM^^^^^V. V svoji splošni razpravi o zhishi, je Wang tudi podčrtal pomembno vlogo, ki jo je imel huiyi: ?« Glej Wang, Kompendij, str. 7, 37 ff. 121 To je tisto, kar so poudarjali Humboldt, Saussure in Jakobson. Za podrobnosti, glej moj članek, l^F^, «A^^g^ffi^ , « , str. 219-267. ključna zadeva fenomenologije. Dejansko je Husserlova definicija intencionalnosti kot »naravnan-biti na« (Gerichtet-sein auf)652 natančno sovpada s pojmovanjem ^ S. Za to je za nas izziv pogledati ali bi lahko fenomenološka analiza, na tak ali na drugačen način pomagala razjasniti resnični mehanizem huiyi. Za možgansko nevihto naj omenim nekaj možnih smeri. (1) V fenomenologiji je intencionalnost korelativna in hkrati obsega subjektivno in objektivno ali, v fenomenološkem žargonu, noesis in noemo, ali intencijo in intendirano. To nam omogoča, da zadostimo subjektivni intenciji uporabnika pisave in objektivnemu sobesedilu pomena te intencije. (2) Husserlova teorija intencionalnih aktov ne zajema le preprostih, čutnih aktov, temveč tudi bolj kompleksne kategorialne akte, ki korelativno omogočajo zapopadenje kompleksnih in zelo pogosto idealnih pomenskih struktur. Za Husserla in enako za Heideggra, ti katergorialni akti in povezane kategorialne intuicije niso tako zelo produkti jezika kot pa temelj 52 jezika.66o Če to prevedemo na problem pisave, takoj vidimo kako lahko takšna teorija osmisli generično pojmovanje huiyi, ki ne služi ničemur manjšemu kot pa kategorijalni »sintezi« ali »ideaciji« kompleksnih pomenskih struktur, izhajajoč iz navidezno diskretnih, občutljivih semantičnih/fonetičnih komponent. Te fenomenološke teme so tako privlačne, ker so možnosti njihove plodne aplikacije 122 Med številnimi temeljnimi deli Edmunda Husserla, glej Cartesianische Meditationen, HUA, Band 1 (Dordrecht: Kluwer, 1991), str. 72. (Slovenski prevod: Kartezijanske meditacije (prevedla Ivan Urbančič in Mirko Hribar). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975. 123 Glejte Edmund Husserl, Logische Untersuchungen, Band II/2 (Tübingen: Niemeyer, 1968), posebej šesto raziskavo, str. 165-166, 182-183, 187 ff., 201-202. Za Heideggrovo recepcijo te teorije glejte Prolegomena zur Geschichte des Zeitbegriffs (Frankfurt: Klostermann, 1979), str. 34 ff, 63 ff. Za analizo teh tem, glejte Robert Sokolowski, »The Logic of Parts and Wholes in Husserl's Investigations,« Philosophy and Phenomenological Research 28 (4) ( June 1968): 537-553; Rudolf Bernet, »Husserl and Heidegger on Intentionality and Being,« Journal of the British Society for Phenomenology 21 (2) (1990): 136-152. Glejte tudi Dermot Moran, »Heidegger's Critique of Husserl's and Brentano's Accounts of Intentionality,« Inquiry 43 (2000): 39-66; Burt C. Hopkins, Intentionality in Husserl and Heidegger (Dordrecht: Kluwer, 1993). na teorijo kitajske pisave obetavne.624 Še več, taka fenomenološka analiza bi nas lahko usposobila za nasprotovanje »prohibicionizmu« Du Ponceaujeve linije in nam dala zdravo upravičenje zato, da še naprej štejemo kitajsko pisave za ideografijo ali, kot je dejal Humboldt, za »pisavo misli«. V vsakem primeru pa bi podrobna obravnava teh zadev zahtevala ločeno razpravo.625 Tip 2b: Tvorba besed ali sestavljanje pismenk v besede. Drugo »sestavljanje« bi se lahko nanašalo na tendenco v kitajščini, da gradi besede z združevanjem dveh ali več pismenk. Ta druga raven »sestavljanja« je postala vse bolj pomembna potem, ko je množitev kitajskih pismenk dosegla takšno raven zasičenosti, da nadaljnjega kovanja pismenk niso več opogumljali. Ta raven »sestavljanja« je znana kot »tvorba besed«, Wortbildung ali gouci fa S ^^ v modernem jezikoslovju. Mehanizem tvorbe besed v kitajščini je v osnovi sledeč. Pri normalni rabi jezika večinoma uporabljamo obstoječe besede, prenesene po tradiciji. Ko pa nastopi potreba po tvorbi novih besed je tisto, kar implicitno naredimo, to, da konceptualno ločimo relevantne in potencialno povezane besede v konstitutivne pismenke, ki jih potem 53 lahko preuredimo in ponovno asociiramo v nove besede, ki ustrezajo našim intencijam (ali intencionalnosti). Tako kot so lahko pismenke z abstraktnim pomenom sestavljene iz komponent s konkretnim pomenom, vidimo, da se na stopnji tvorbe besed abstraktne besede lahko zgradijo iz pismenk s konkretnimi pomeni, tako se preko njihove interakcije v naši domišljiji lahko oblikuje nova beseda. Z občutkom za eksperimentiranje lahko izdelam sledeči spisek eksemplaričnih abstraktnih besed, od katerih je vsaka sestavljena ali iz dveh delov telesa ali dveh naravnih predmetov/fenomenov ali pa iz kombinacije: ^m, Mn, , mm, ^^, itm, mm, m^, ali 124 Da bi se lotil takšne naloge, je avtor napisal članek z naslovom »Phenomenological Interpretation of the >Six Ways' of Chinese Script Formation,< ki je bil septembra 2010 predstavljen na Svobodni univerzi Berlin in decembra 2010 na Državni Sun Yat Senovi univerzi v Kaoshiungu. 125 Zanimivo je, da Chad Hansen v svoji zavrnitvi Du Ponceaujevega »prohibicionizma«, omenja pojma »namere« in »intencije«. Glej Hansen, »Chinese Ideographs and Western Ideas,« str. 393. 54 mfk, rn^, am, xm, rn®, rn^, rn®, mm ... Vsaka odrasla in pismena oseba, katere materni jezik je kitajščina, bi se morala, če bi pregledala ta seznam, hitro strinjati, da so vse naštete besede zelo subtilne in pomensko abstraktne. Dejansko mnoge od teh besed vsebujejo retorične, poetične ali moralne intencije, o katerih bi že sama misel prinesla intelektualno čudenje in čustveno zadovoljstvo. Vendar si lahko predstavljamo tudi da, če bi te slavljene besede predstavili otrokom ali Ne-kitajcem, ki so začetniki v kitajskem jeziku, čustvene in pomenske subtilnosti ne bi bile tako zlahka začutene ali razumljene. Razlog temu je zelo preprost: da bi gornje jezikovne subtilnosti imele smisel, je poleg domišljije potrebna tudi izpostavitev zgodovinski zgostitvi rabe jezika skozi celotno tradicijo. Z drugimi besedami: teža zgodovinske rabe teh besed šteje pri njihovi legitimnosti in nagovarja k njihovi nadaljnji rabi. Npr., za Li Po-jev verz Hua-jeva ^^ proza ^^Ä,« Wen Tienxiang-ova pesem »^M^ÄÄ^,« ali Song Yu-jevo klasično besedilo »Gaotang fu« ft^M se zdi, da so posvetili besede ^Ä, in SM , tako da so postale tako rekoč modeli za posnemanje kitajsko govorečih zanamcev, kadar imajo ti potrebo da izrazijo podobne subtilnosti. Vsakič, ko so takšne besede uspešno uporabljene, postaja zgodovinska sila za njimi še močnejša.696 Seveda zlaganje v pomenu tvorbe besed ni omejeno na oblikovanje besed po zgornjem vzorcu, temveč bi lahko vsebovalo kombinacije pismenk drugačnega tipa (kot so ^fi, itd.) in rezultiralo v treh, štirih ali celo več pismenkah (kot so Ä^M, ^^M, Ä^^a, itd.). Če pogledamo na oba tipa zlaganja (tj., analogiji pisave tipa 2a in 2b) v 126 Glede tega je Apel, naslanjajoč se na idejo Johannesa Lohmanna o »razvijanju zavesti kot jezika« (Entfaltung des Bewußtseins als Sprache), opisal zavest človeškega subjekta kot »rezultat medsebojnega dialoga, ki vztraja skozi tisočletja in človeštvo sili k refleksiji.« Glejte Karl-Otto Apel, »Sprache als Thema und Medium«, Transformation der Philosophie, Band II (Frankfurt na Majni: Suhrkamp, 1973), str. 324. njunem odnosu drug do drugega, bi lahko celo trdili, da je neka vrsta »dvojnosti vzorčenja« ali dvojna artikulacija pisave že na delu, kar bi lahko štelo pri učinkoviti rabi kitajske pisave.707 Tako smo pokazali, da sta tradicionalno razumevanje šestih poti kitajske genealogije pismenk skupaj s poznejšim trendom kitajske tvorbe besed v veliki meri kompatibilna s Humboldtovskim pojmovanjem analogije pisave, ki se da v kitajščini diferencirati v dva glavna vzorca »izpeljevanja« in »zlaganja«. Na ta način smo pokazali tudi da se, brez škode za vlogo, ki jo ima glas pri govoru, polna genealogija kitajske pisave lahko vzpostavi le ob upoštevanju vizualno-grafičnih komponent pisave, katerih semantične kompleksnosti se ne da zvesti le na glasove. Pokazali smo tudi, da se je z oblikovanjem in genealogijo kitajske pisave iz takšnih komponent kitajski jezik uspel razviti svoj svet pomena, z abstraktno tvorbo pojmov kot zaščitnim znakom svojega semantičnega bogastva. Zaključek: Kitajska pisava kot inherentni sestavni del kitajskega jezika Na osnovi primerov o katerih smo razpravljali smo pokazali, da je kitajska pisava narejena iz pretežno čutnih komponent, da pa z določenimi izpeljevalnimi ali zlagalnimi strategijami lahko izpeljemo najbolj subtilne in abstraktne pomene. Vendar, kot smo omenjali že na začetku, kljub izstopajoči vlogi kitajske pisave kot pisave misli, mora kitajska pisava še vedno opravljati svojo osnovno nalogo pisave besed. Teoretično govoreč bi Kitajci lahko, kot je naredila večina drugih ljudi, posvojila kakšno vrsto abecedne pisave. Toda zgodovina je pokazala, da so se Kitajci kolektivno odločili za pisavo, ki se zanaša manj na vidik glasu in bolj na vidik vida, iz katerega se je zgradil svet pomensko bogate pismenosti. A ne glede na živost take tradicije, odločitev Kitajcev ni brez cene. Kot smo omenili že 127 Seveda nisem nepozoren za dejstvo, da so med »dvojno artikulacijo glasu« (Hockett, Jakobson, Martinet, Hjelmslev) in domnevno »dvojno artikulacijo pisave« v kitajski pisavi pomembne razlike, posebej domnevna brezpomenskost submorfemskih struktur v primerjavi s pomembnostjo pod-pismenske ravni, tj. komponentnih struktur. Vendar bi natančnejša razprava o tem presegla obseg in namen tega članka. 55 predhodno, kitajska pisava, za razliko od abecedne pisave, svojim uporabnikom ne daje nobene preproste, shematske in avtomatske povezave z govorom, temveč mora vzpostavljati to povezavo indirektno, recimo z razširjenimi inštrukcijami od generacije do generacije, zlogovnikom ali, v sobesedilu tvorbe pisave, s fonetičnimi označbami Sff), ki na nesrečo tudi same niso samodejno prevedljive v govor. Kot rezultat tega so generacije jezikovnih učencev bile prisiljene posvetiti več časa in napora učenju kitajskega jezika, kot je bilo potrebno pri zahodnih učencih v njihovih lastnih učnih okoljih. Na tem ozadju si ne moremo pomagati, da se ne bi vprašali ali cena, ki jo je potrebno plačati zato, ni prevelika! Zares, v teku preteklega stoletja ni ponehala razprava - včasih so jo sprožili kitajski intelektualci sami,728 včasih pa zahodni učenjaki129 - o tem ali bi bilo dobro ohraniti kitajsko pisavo ali pa se v celoti spreobrniti v abecedno pisavo. Z drugimi besedami, propad kitajske pisave je vedno resnična nevarnost. 56 Poglejmo, ali lahko v tem oziru Humboldt pove kaj relevantnega. Kot očeta splošne lingvistike Humboldta ne skrbi le za »jezikovne univerzalije«, temveč tudi za »raznoličnosti« ali »različnosti« (Verschiedenheiten) posameznih jezikov, ki so zanj »notranje povezani organizmi«. V primeru kitajščine je Humboldtova pozicija, da je pot, ki jo ubira kitajska pisava, organski rezultat narave samega kitajskega jezika, katerega značilnost je relativna revnost glasov. Splošni rezultat te fonične revnosti je, da v kitajščini obstaja veliko število homomorfemov 128 Glej Qu Qiubai's S^fi Zhongguo ladinghua zimu objavljeno leta 1929/1930, in te in poznejši program »Nove latinizirane kitajske pisave«, ki ga je zagovarjal pod sovjetskim vplivom. 129 V zadnjih letih je bil William C. Hannas med najbolj uglednimi zagovorniki za latinizacijo kitajske pisave izven Kitajske. Glej sledeča tri Hannasova dela: »Refleksions on the >Unity< of Spoken and Written Chinese and Academic Learning in China,« v Sino-Platonic Papers, št. 62 (Oddelek za Azijske in srednjevzhodne študije, Univerza v Pensilvaniji, December 1994); Asia's Orthographic Dilemma (Honolulu: University of Hawai'i Press, 1997); v The Writing on the Wall: How Asian Orthography Curbs Creativity (Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 2003). Podobno nevzdržne poglede je zagovarjal tudi John DeFrancis v The Chinese Language: Fact and Fantasy (Honolulu: University of Hawai'i Press, 1984). za podrobno kritiko takšnih pogledov glej Tze-wan Kwan, »Language related issues amidst the Influx of Western Philosophy into China« Journal of Sun Yat-Sen University, Social Science Edition Vol. 50 (Guangzhou, 2009.5) 118-127. (vključno z velikim številom homofonov in nekaterih homofonih besed), ki prinašajo veliko potrebo po odstranjevanju semantičnih nejasnosti. V govornih okoljih se ta potreba ne zdi tako pereča zaradi vloge, ki jo igrajo geste, intonacije, fraze, družbena sobesedila, pragmatične situacije itd.; v neverbalnih okoljih, posebej pri branju in učenju pa postane potreba po odstranitvi nejasnosti tako močna, da si jo komaj lahko predstavljamo, če ne bi bilo vizualno-grafičnega vidika kitajske pisave. V tem oziru vidimo, zakaj je bil poznejši razvoj kitajske pisave za Humboldta naraven in organski izid, ki je služil resničnim in specifičnim potrebam jezika.730 Za Humboldta igra polna vključitev vizualnih elementov pisave zelo pomembno funkcijo, namreč to, da stimulirajo um in oživijo misli. Za Humboldta je najbolj omembe vredna stvar pri kitajskem jeziku in pisavi to, da se konsistentno »odpoveduje močem, ki jih imajo drugi jeziki, zato da razvije moči, ki jih drugi nimajo in jih poseduje le ona.«741 Tako zaključi, da »Kitajska pisava 57 primanjkljaj spremeni v prednost,«132 in tako rekoč tlakuje »novo pot« (einen neuen Pfad)^^3 čisto sama. Sledeč tej smeri misli, gre Humboldt celo tako daleč, da trdi » na ta način v celoti nam znanih jezikov, kitajščina in sanskrt predstavljata dve fiksni skrajnosti, neenaki druga drugi v svoji primernosti za mentalni razvoj, a podobni v svoji notranji konsistentnosti in kompletnosti izvajanja svojih sistemov.«134 Medtem ko se razprave o tem, ali naj bi kitajsko pisavo nadomestili z abecedno od časa do časa ponovno vnamejo, je Humboldt že davno dal nasvet: »zares sem pokazal, da je kitajska pisava postala inherentni sestavni del kitajskega jezika 130 Glej Humboldt, Kawi-Schrift, str. 675. 131 Humboldt, Brief an Abel-Remusat, str. 61; Wilhelm von Humboldt, »Über den grammatischen Bau der chinesischen Sprache,« v Wilhelm von Humboldts Werke, Band 5, ur. Albert Leitzmann (Berlin: B. Behr's Verlag, 1906), str. 321. 132 Humboldt, Brief an Abel-Remusat, str. 81. 133 Humboldt, Kawi-Schrift, str. 474. 134 Ibid., str. 676. samega.«135 In tudi: »Kitajska pisava je postala resničen del jezika Po mojem mnenju je skoraj nemogoče, da bi se kdaj lahko zgodila konverzija kitajske pisave v abecedno.«136 Kaj bi se zgodilo, če bi Kitajci opustili svojo pisavo v prid abecedne? Moj odgovor na to hipotetično vprašanje je: z ozirom na to, da so se Kitajci v teku tisočletij navadili na pisavo, ki ne sloni toliko na zvočnem sistemu, kot pa na vizualno-semantičnih elementih, bi opustitev slednjih pomenila, da bi pomensko-razločevalno delo, ki je bilo doslej močno vpisano v vizualno pisavo, moralo spustiti nazaj na relativno šibak zvočni sistem, kompleksnost katerega je vprašljiva. Seveda bi zgolj z abecedno pisavo Kitajci verjetno uspeli v bolj običajnih in stereotipiziranih oblikah dela, kot sta poslovna korespondenca ali pisanje razglednic, toda v resnejših sobesedilih, ki zahtevajo višjo stopnjo kognitivnega razlikovanja in refleksivnega mišljenja, bi situacija postala resno 58 problematična, če ne kar naravnost katastrofalna. V nekaj člankih, napisanih v 135 Humboldt, Brief an Abel-Remusat, str. 84. Nič nenavadnega ni, da je moderni praški funkcionalistični tipolog Vladimir Skalicka izrecno navajal »pisano kitajščino« in ne kitajščino na splošno, ko je delal na svoji jezikovni tipologiji. Glejte Petr Sgall, »Prague School Typology,« v Approaches to Language Typology, ur. Masayoshi Shibatani in Teodora Bynon (Oxford: Clarendon Press, 1995), str. 56. 136 Humboldt, Brief an M. Abel-Remusat, str. 81. zadnjih nekaj letih o jezikovnih politikah,137 sem trdil da, glede na »nadprevlado« angleščine v globaliziranem svetu, obstajajo mnogi dejavniki, ki določajo, ali ima lahko še kak nacionalni jezik razen angleščine priložnost, ostati akademsko in intelektualno kompetitiven. Med takšnimi dejavniki dajem veliko težo kulturnozgodovinski dediščini teh jezikov. V določenem smislu tvorba abstraktnih pojmov predstavlja zgornji del te jezikovne dediščine in v kitajščini je to posebej indikativno v samih komponentah arhaičnih oblik pisave. V tej zvezi bi vsako prizadevanje za sistematično obravnavo teh komponent pisave koristil ne le sami kitajski pisavi, temveč bi tudi človeštvo v celoti oskrbel z več intelektualnimi viri, ki bi lahko prispevali k bolj raznolikemu razumevanju človeškega izkustva.738 Zabeležke Ta članek je prvi izdelek, izpeljan iz projekta »Kognitivne analize starodavnih komponent kitajske pisave«, ki ga je avtor izvajal od pomladi 2007 pod 137 Glejjze-wan Kwan T^^^WJ^ K^rnW^Ä^M) (Leibniz and the development of modern German: On Sprachpflege and the fate of national languages), (Tongji University Journal Social Science Section]) 16 (1) (53) (Shanghai: Tongji University Press, 2005.2): 1-11; na razpolago tudi nahttp://alsch.tongji.edu.cn/zhexue/d229.aspx). Poleti 2005 je bila angleška verzija tega članka predstavljena na »Ninth East-West Philosophers' Conference.« GlejTze-wan Kwan, »The Over-dominance of English in Global Education — Is anAlternative Scenario Thinkable?« v Educations and Their Purposes: A Conversation Among Cultures, ur. Roger T. Ames in Peter D. Hershock (Honolulu: University of Hawai'i Press and East-West Philosophers Conference, 2008), str. 54-71. Skrajšana verzija tega članka je bila pod nekoliko spremenjenim naslovom »The Over-dominance of English in Global Education — A Global Response« vključena v poglavje v Wm. Theodore de Bary, Confucian Tradition and Global Education: Essays in Honor of Tang Junyi (New York: Columbia Univer-sity Press, 2007), str. 75-99. 138 V januarju 2007 sem začel projekt z naslovom »Kognitivna analiza komponent starodavne kitajske pisave« pod pokroviteljstvom Raziskovalnega centra za humanistično informatiko (Research Centre for Humanities Computing). Projekt je podprl Raziskovalni komite skupinske raziskovalne sheme (Research Committee Group Research Scheme) Kitajske univerze v Hong Kongu. Pred kratkim je povezan projekt z naslovom »Multifunkcijska podatkovna baza kitajskih pismenk: infrastruktura za bodoče kitajsko izobraževanje« dobil pomembno podporo Fonda za kvalitetno izobraževanje (Quality Education Fund) vlade posebne administrativne regije Hong Kong. 59 pokroviteljstvom Raziskovalnega centra za humanistično informatiko (Research Centre for Humanities Computing), Kitajske univerze v Hong Kongu (CUHK). Zgodnejša verzija tega članka je bila izvirno napisana v kitajščini in predstavljena na Tajvanu 20. aprila leta 2007, na Inštitutu za filozofijo Osrednje državne univerze Ä^^^^^^WÄ^). Isti članek je bil ponovno predstavljen 11. maja 2007, na Inštitutu za napredne humanistične in družboslovne študije Univerze v Nanjingu nakar je bil objavljen kot poglavje v moji knjigi immM + (Articulation-cum-silence: In search of a philosophy of orientation. Hong Kong: Oxford University Press, 2008), str. 196-242. Pričujoči članek v angleščini je nadaljnja razdelava na osnovi članka v kitajščini in je bil prvič predstavljen 17. maja 2008 na Oddelku za jezikoslovje in moderne jezike, CUHK, in 26. maja 2008 na Inštitutu za humanistiko Državne univerze v Seulu ter ponovno 17. decembra 2008 na »Mednarodni konferenci 60 tradicionalnih kitajskih besedil iz obdobja pred-Han in Han«, ki jo je organiziral Oddelek za kitajski jezik in literaturo, CUHK, 12. novembra 2009. Članek je bil predstavljen tudi v nemščini na Filozofskem inštitutu Svobodne univerze v Berlinu. V času pisanja tega projekta je avtor veliko pridobil z diskusijami s kolegi in prijatelji, med njimi so Roger Ames Gerhard wong Yue Kah-kyung Cho (WWm), Hans Feger, Christoph Harbsmeier (^ ^), Ho Che-Wah Elmar Holenstein (^ffi^), Nam-In Lee (^ffiR), Lee ui-chuen Uomas H. T. Lee Wenchao Li Mathias Obert ^), Otto Pöggeler, Steffen Rimner (^^M^), Wilhelm Schmidt-Biggemann, Wong-loi Shun Jürgen Stolzenberg, Tsang Chi-Hung ( ^^n^), Bernhard Waldenfels, Yao Xiaoping Yao Zhihua Yeung Cho-hon (^fi^), d Jung-Sam Yum (^ T^), kot tudi dva anonimna pregledovalca revije Philosophy East and West. Avtor je veliko dolžan svojim kolegom in sodelavcem pri projektu za obdelavo jezikovnih podatkov in računalniško podporo, posebej Ho Che-Wahu (^^n^), Johnnyju Kwanu (M^S), Li King-waiu (^S^), Lindi Leung (^^M), Johnu S. Luiju ( S^^), in Leonardu Wongu (^M^). Vse spregledano in napake so seveda moje lastne. (Avtorjeva e-pošta: twkwan@cuhk.edu.hk.) Prevedel Robert Simonič