Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS RODA List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE Jc "GLAS NARODA" XT j PO PO6TI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izricai aaUJ ta praznikov). ZA $6.— NA LETO NAD 300 EDAJ 'ELEPHONE: CEelsea 3—1242 m Bmm4 Cta« Matter September 21st, IMS at the Feet Office .« New iwk. N. I, Act ef Cengreee ef March M 187». No. 281. — Stev. 281. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 5, 1939—TOREK, 5. DECEMBRA, 1939 Volume XL VIL — Letnik XLVIL USUA ODKLONILA SOVJETI BI SE POGAJALI SAMO Z REVO-LUCUONARNO VLADO V TERUOKUU Večje zaposlen je po tovarnah WASH IN (J TON". .olotov je odločno |proti premirju s edajno finsko vlado MOSKVA, Rusija, 5. dec. — Rusija je včeraj avrnila finski predlog za premirje z izjavo, da n«; riznava nove finske vlade Rista Rytija. Ministrski predsednik in vnanji komisar Vja-eslav M. M olotov je švedskem poslaniku Wilhel-u Wintherju, ki mu je vročil finsko prošnjo, reel, da je Rusija pripravljena pogajati se samo z volucijonarno "narodno demokratsko finsko re-bliko", ki je bila postavljena v Terijokiju pod onom Kuusinenom, ki je bil kot komunist iz-an iz Finske. USIJA SE NE BO OZIRALA NA SKLEP LIGE NARODOV Obenem je bilo naznanjeno, da bo Rusija bojko-irala zasedanje sveta Lige narodov, ki je bilo skli-ano za prihodnjo soboto v namenu, da razpravlja o zahtevi Finske, da označi Rusijo kot napa-Idalko RUSIJA BO NAJBR2E IZSTOPILA IZ LIGE Ker je sovjetska vlada naznanila, da se ne bo zmenila za ukrepe Lige narodov, je mogoče iz te~ sklepati, da bo tudi izstopila iz Lige. Associated Press naznanja, da je Argentina, ka-ero podpirajo ostale južnoameriške države, stavi-i predlog, da je Rusija izključena iz Lige narodov. Stavka tiskarjev RUSIJA HOČE OSVOBODITI FINSKI NAROD! yoingstown, o, i dec. Molotov je v svojem razgovoru s švedskim poslanikom Wintherjem 4. decembra rekel, da se bo Rusija pogajala samo s finsko "narodno vlado" v erijokiju. Dalje mu je rekel, da se rdeča ajrmada bori, ne dati podjarmila in zasužnila finski narod, temveč, da njegovo državo poveča na račun so- 1,ovi,h za,htev" Tiskarji so s* r> ... i i« •• A i* * i— i vrnili, ker so prepričam, ua vjetske Kusije in da sklene prijateljstvo s rmsko. NEMČIJA MORI NASPROTNIKE PARIZ, o. dec. — List 4'Paris Soir" pravi, da je bilo v Nemčiji, odkar se je pričela vojna, usmrčenih 12,442 civilistov. Poročilo, ki prihaja z meje, pravi, da so ti podatki prišli od nacijske tajne policije Gestapo. Poročilo pravi, da je bilo v "stari1' Nemčiji usmrčenih 471u ljudi, 2207 v Avstriji in 3250 na Češkem in Morav>kein. 1682 j 111 je bilo obsojenih na smrt, 4083 jih je bilo ubitih v pouličnih bojih, 321 pa jih je bilo posrmič ubitih v b«>-ju s policijo. Poročilo pravi, da je policija s "svarilnimi", streli ubila 291 oseb, 207 pa jih je bilo ubitih iz neznanega! vzroka. "Paris Soir" pravi, da v teh številih niso vključeni o? i, ki so iimrli za ranami, ki so jih dobili na ulicah in tudi ni-o vključena UKinrčenja na Poljskem in Slovaškem. Sovjet. Rusija odhaja z Razstave Ruski paviljon bodo podrli. — Prepeljan in zopet pctet&vljen bo v Moskvi. Sovjetska Kusiji^je zavrni-J la povabilo predsednika F. J). Roosevelta, da bi bila še pri-J hodnje leto udeležena na Svetovni razstavi v New Y-orku.' Vsled tega bo ruski paviljon takoj podrt in bo prepeljan v Moskvo. Odbor za rusko izložbo jc prišel do tega sklepa še prej, predno je ruska armada vpa-illa na Finsko ter je ravnateljstvu razstave naznanil v četrtek. Preselitev Zidov Hitler bo v vzhodni Poljski naselil dva milijona Zidov. Poslani tudi iz Avstrije in Češke. llitler. ŽlJIje bodo naseljeni )i>koIi jXiska ob reki San ob novi • nemško-ruski meji. Žid je bodo preseljeni na- Delavske vesti Vsled tega bo podrta velika j stavba iz niramorja in mra-inor bo prepeljan v Moskvo, kjer bo paviljon postavljen kot muzej. Ravno tak bo pre-1 . "7 -J ...... /i- "" "" .. m , „1(li4 - V- 'slednje: — iz Leske lil Mo- ?ljan v Moskvo 2!)0 čevljev; , . peljali v Moskvo 21)0 čevljev; . ,, - . ' . . . . , . , , . iravske loO.OOO. z Dunaja bo ti-visoki kip ruskega delavca, ki i „ . . . , .. , V, , t - Isoc, iz Poznanja in Zapadnc stoji vrh stolpa paviljona, Ijje- ,, t .. ...XIUUX • i XT . . . . - iPrusije .»0,000, iz stare Nem- muovi nt Stalinovi kipi, slike ... . ' ,ci je pa 200,000. in vse dragocenosti. goc Načelnik ruske razstavite komisije (}. N. Oarobuin ni minimalne plače in maksimalni delovni čas. Njegov j »rod nil: naiven i 'jiikakega vzro- J«, kajti prišlo je mnogo pri I je bil Elmer F. Andrews. Ja-1). C., 30. cob bo tako , da je ruski paviljon naj- ostala ua razsta- višji na razstavi in da >toji vi in ruski uradniki so izja- rdeča zvezda, ki jo drži dela- vili, da jim je prišla ta novica vec v roki, nad vsemi drugimi iko razočaranje Poleg tega pa je llitler odredil, da se bo moralo izseliti 1,500,000 Židov iz mest, trgovin vasi v krajih, katere je Hitler določil za novo poljsko državo. Nemška tajna policija je vsaki občini naročila, da morajo Zidje Kuni plačati /.a preselitev. Nemška vlada upa, da bo to preselitev dovršila do 1. aprila 1040. Oswald \Y. ('lil, predsednik , . . . velike tvrdke, ki se ha vi z im- seca oktobra 111 novembra je se rfcflP4/lln t i j. ; r.. i . ., , ,_ i.; poriom tobaka, je zapustil nad šest milijonov dolarjev pre- po javil nekakšen zastoj, navzlic temu je bilcf pa zaposlenje večje kot leta 1936 in 1037. Meseca oktobra se je v je klarnah povečalo število delavcev za 43,000. Jeklarji delali povprečno po 38 ur na teden ter so dobivali po 8» centov na uro. Prejšnje leto ob istem času so delali po 31 ur teden-ko ter dobivali na uro 8. J centov. — Pri tukajšnjem listu "Vindicator" so pred par dnevi za-stavkali tiskarji, lastništvo lista jili je i»ozvalo, naj se vrnejo na delo, medtem se bodo I pa vršila pogajanja glede lijl- kot v« Ruski poslanik Oumanski je že prejšnji teden obvestil pred sednika Roosevelta, da se Rusija umakne z razstave. Med 'Vsemi paviljoni ji? bii ruski najlepši in najmogočnejši, zato so ga ]>osetniki raz-»olj obiskovali kot pa moženja. Denar bodo dobili stave njegovi sorodniki v državi druge paviljone. Zaradi njega pa je tudi prišlo do ncsoglas- soroiluiki New Jersev. poslopji. Vsled tega je ravnatelj razstave G rover A. Wha-len izposloval, da je bila ameriška razstava razobešena na (»adalnem stolpu in je bila višja kot i »a ruska zvezda. Po pogodbi mora biti ru-ki paviljon podrt in odstranjen v !H) dneh in prostor, na katerem sedaj stoji, mora biti popolnoma pospravljen in poravnan. Vlada pomagala nezaposlenim v Ohiji Ameriška vlada poslala v Cleveland 32 vagonov živeža. — Mestna občina bo skušala spraviti skupaj poldrugi milijon dolarjev za brezposelne. "Rdeča armada koraka/* pravita lista "Pravda" n "Izvestja", "da osvobodi finski narod zatiralcev in vojnih hujskačev, kot so bivši ministrski predsednik Aimo Cajander. vnanji minister Eljas feldmaršal baron Carl Gustav Mannerheim »n novi vnanji minister V. A. Tanner." FINCI SE UTRJUJEJO PROTI RUSOM II KI.SINK J, Fttixku, .">. dec. — Firivka vlada je naznanila, la bo /gradila lliočne utrdbe ua Aalandskih otokih, ker o; bila Kiu.ska odrezana od ostalega »veta, ako bi jih zasedlif rw-ka .»nnada. Otoki obvladajo vhod v Bolniški zaliv med Sved-ko in Kiu>ko ter ^o Finci okoli otokov položili mine. 1 inska ima nad otoki mandat l.isr i narodov, ki je Finski izročila otoke kot mandat, ni dovolila, da bi bili otoki utrjeni, toda Finska pravi sedaj, da jih zaradi sovražil out i z Rusijo mora utrditi in da je o tej svoji nameri obvestila države. FINSKA VLADA SE BO PRESELILA V lad ministrskega predsednika Rista Rytija se pripravlja, da premoti svoj sedež dalje proti severu, ker se boji, da bodo H v velikem obsegu pričeli bombardirati Helsinki. Hkandinavska radio |n»staja pravi, da se bo finska vlada še danes preselila v* Vaaci ob Bolniškem zalivu, 250 milj severo-zapadiio k i m lačnim revežem, ko je poslal živeža za en teden. Po železnici je dospelo v Cleveland oJ železniških voz živeža. Pred dvanajstimi dnevi so elevelandske oblasti odfnsveda-le podporo 18,000 revežem, ki so bili takorekoč postavljeni ua ulico. Pomnožili komisar za pomoj revežem je preskrbela delo za 1500 j brez otrok, brezposelnih, ki bodo delali Omenjenih $1,655,000 1h* sku štiri dni. Sicer ne bodo dobili šalo mesto dobiti z razpisa-plače dva tedna, toda adiuiiii- nj«'m bondov na zaostale dav-strator F. Ramsay je preskr-j ščinc ter s kolektanjem 545 bel, da bodo delavci dobili kre- ti-oč dolarjev, ki jih dolguje Farmerske Vest; Vojna ne pomaga ameriškim farmer jem OKLAHOMA CITY, Okla., :>. dec. — Te dm je govoril tukaj poljedelski tajnik Henry A. Wallace ter rekel, da si nc sinejo ameriški pridelovalci pšenice in bombaža nadati o;i evropske vojne prevelikih dobičkov. Farmerjein je svetoval omejiti produkcijo l»o načrtih poljedelskega depart« mentn. — Preobilice pridelkov bi so ne dalo vnovčiti, — je poudar jal Wallace, — in pomisliti je treba, da so danes <»rugačni rasi kot so bili pred petindvajsetimi leti. Suša v mnogih delih države ALBANY, N. Y., 2. dec.—Po nekaterih vernih delih države je taka suša, da živina zelo trpi vsled pomanjkanja -vode dit, ko bodo pokazali \YPA izkaznico. CLEVELAND, O., 4. de--. — Uradniki elevelandske ob čine bodo spravili skupaj za Cuyahoga okraj mestu. Načrt in preti nevarnost gozdnih pose pa utegne izjaloviti, ker še žarov. Zadnje tedne je sireni dognano, če bi bila izdaja'nekoliko deževalo, toda dež m-takih boudov v soglasju s po-j kakor ni bil zadosten. Nevar-stavo. I nost je temvečja, ker ponekod Sidney Raleigh je j relief $1,665,000. Na prvi po-i Ooverner Bricker je zavrnil še vedno občutijo posledice po takoj najo relief. Živeža je sedaj za en teden |»otrebne nujne podpore. 1 Osebe, ki so bile črtane z re- < io vol j za 4(;,(KK) nezaposleni!!, I Najprej bo treba plačati ra- liefncga seznama, se liodo moki so dobivali le omejeno miio-lčuiie, z ostalim denarjem bo rale začasno preživljati z mo-žino živeža, in za 18,000, kate-'treba zelo pazljivo ravnat«, ko in sadjem, ki ga je dala na rim je bila pomoč odpovedi5-' kajti trajati mora do 1. janu- razpolago neka zvezna agen-na. Moka bo zado-tovala za tli arja. j tura. (Sedaj ne bo to potreb- tedne, fižol dva tedna, presno j Za hrano reveža je določe- i no, ker je vlada poslala v Cle-maslo in jabolka pa samo za nih približno 17 centov na veland ."»'J vagonov raznega en teden. | dan. Vr nekaterih slučajih bo živeža za nezaposlene.) NESREČNA ANGLEŠKA KRI2ARKA "RAWALPINDI 1» in Albany. Gornji del države dobiva pitno vodo iz Sacadauga rezerva rja. V normalnih časih j«» v njem čevljev globoka voda, dočim znaša zdaj njeno globo-čina komaj 11 čevljev. Angleška kri žarka Rawalpindi, katero je potopila nemška 'žepna ladja Deutsch-land v Severnem morju- NESREČ A pri kopanju premoga M IN ERS VLLLE, Pa., de<*. — Po mnogih krajin Pcnnsvlvanije preživljajo premoga rji s kopanjem premoga v zapuščenih rovih. Takemu premogu pravijo "but-legarski premog." V soboto je v bližnjem rovu zasulo Roya Kramerja in njegovega svaka Williama Koonsa. Kramer je bil že mrtev, ko so prišli reševalci do njega, Koons pa težko poškodovan. Vest o nesreči je prinesel v naselbino Krainerjev sin, - ki se je po vudnem n&klgae^u rešil. _ BERLIN, Nemčija, der j j— Iz uradnih krogov je prišlo! poročilo, po katerem bo dva |iJtiljona Židov iz Velike Nem-rije naseljenih v vzhodni Polj-iski, na kraju, ki ^a je določil; !«LX0 iXBODX^- New Yott Tuesday, December 5, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILH -GLAS NARODA" (Toictor piopu) -r Owna ana PnWUhed fcj ^bOIKNK) rUKUSIIINO COMPANY (▲ Corporation) J. Ltiptht, JBm. tad xMtwoi of above officer«: NEW YORK, N. 1 - 'ZIJAJ' V I4AK1 uiN IZVZ^Mftl N1DIU tfc PftAENlKOX ti« WW1 lltfc rtTKKKT NSW TOU, N. I. fVLKPHONB CB'Im t—124* POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. « NOVA EVROPA" Nedavno je govoril po iadio angleški ministrski predsednik Chamberlain, in njegov govor je bil broadcastan »o vsem angleškem imperiju. Pojasnil je vojne cilje Anglije in njene mirovne načrte. Vojni cilj Anglije je poraziti sovražnika. O tem so govorili poleg Chamberlaina že Daladier, Halifax, Churchill iri drugi. Xe gre namreč samo za poraz nemške oborožene sile, pač pa za uničenje stremljenja po nasilni nadvladi nad drugimi m* odi, ki najde svoje surovo zadovoljstvo le v zasledovanju o. in učenju nedolžnih državljanov in ki prelomi dano besedo, kadarkoli se zdi potrebno. — Ko bodo enkrat to dosegli, — je rekel Cliainber-lain, — upajo zavezniki ustanoviti "novo Evropo", novo v takem smislu, da bodo narodi, ki prebivajo v nji, reševali svoje težkoče z dobro voljo ter medsebojno pomočjo. Po mnenju zmagovalcev, evropskega zemljevida ne bo treba spreminjati. Ko bo enkrat "nova Evropa'* ustanovljena, bodo določene meje med sosedi, ki bodo sedeli pri isti konferenčni mizi in bodo imeli enake pravice. V taki Evropi se bodo morali vsi zavedati dejstva, da je mogoče doseči za vse njene prebivalce najvišji življenski standard s pomočjo trgovanja med posameznimi narodi. Vsaka država bo lahko določila svojo lastno obliko notranje vlade, dokler ne bo zunanja politika te vlade kršila sosedovih prav" Z oboroževanjem bo čedalje manj stroškov in bodo slednjič povsem izginili, kajti oboroževanje bo brezpotrebno. Potrebna bo nekakšna mašinerija, nekakšna naddrža-va, ki bo vodila 44novo Evropo" ter urejala medsebojne spore. Vse to je Chamberlain zaenkrat označil kot "sen'*, kot "utopijo". Njegovi ideji je kaj lahko oporekati. Treba je le omeniti razliko med teorijo in prakso, treba je le pokazati na Ligo narodov, ki se je tako žalostno izjalovila. Kdo ima kakšen boljši nasvet? Ali je Evropa res ob sojena v večne sj»ore v večno pogubljenje! Angleški ministrski predsednik je povedal svoje mnenje, izrazil je svojo željo in upanje. Njegov cilj je še daleč za gorami, toda doseči ga bo treba na ta ali oni način, da bo življenje res vredno življenja. Po vsem svetu so možje dobre volje, izvedenci v politični znanosti, gospodarstvu in socijalnih vprašanjih. Ti možje ^o posvetili vse svoje življenje študiju problemov evropskih narodov. Njihova edina želja je, da bi bilo mogoče nekega dne praktično uporabiti njihovo znanje in njihove izkušnje. Če je Chamberlainovo 44novo Evropo'* mogoče vresui-čiti, morajo ti možje sodelovati pri njenem snovanju. Že zdaj naj začno sestavljati načrte. (Dopiti. i&rookljiL, N. Y. IPriliodnjo nedeljo priredil iSlov. Nar. Doni na 253 I i vi h- Ave., Brooklyn, N. Y. v svojih prostorih malo razvedrilo našim slovenskim otrokom. Prišel bo sv. Miklavž iz višav ter ol larii v.se navzoče otroki z raznimi darili Za tem bo rmš mladinski tamburaški abor zaigral nekaj lepili naših pesmi kakor tudi bpžienice. Rojaki in rojakinje v New Yonku in Brooklynu. pripeljite priilio hijo nedeljo svoje otroke v Slov. Nar Doia ter dajte jim malo raz vi-d rila. Spoinuite.se na vaša otročja leta v »-tari domovini kako nestrpno in z velikim veseljem ste pričakovali Miklavževega dne, ko je prišel -v. Miklavž ter vas lepo obdaril z raznimi darili. Prihodnjo nedeljo imate priložnost, da na isti način razveselite svojo otroke. Seveda, ako kateri istariši žele, da sv. Miklavž prinese še posebna darila ob tej priliki, lahko ista vnaprej "na-r oči te" pri sv. Miklavžu, tudi lahko to storite v nedeljo pred 3. uro popoldne v Domu. Vsi otroci so dobrodošli brez izjeme, četudi ne spadajo k Mladinskem« Tanrburaš. /Jxmi. Toliko v pojasnilo, ker to priredi Slovenski Nar. Dom, kakor že zgoraj omenjeno. INaJalje priredi Slov. Nar. Dom takoj nato drugo nedeljo 17. decembra ob .">. uri popoldne takozvano " Amateur hour." Dobrodošel je vsakdo, da nastopi, ako zna peti, igrati kakršenkoli instrument, plesati in na drugi način pokazati svoj talent, se vsakdo prijay.no valbi, ne glode na spol ali starost. da <>e prijavi vsaj do 15. decembra v Slov. Nar. Donrn. 253 Irvimg Ave.. Brooklyn. N. Y. Najboljšim igralcem ali pevcem, ali plesalcem bodo podarjene lepe nagrade. Torej rojaki in rojakinje, tuli na to svojevrstno zabavo >te prav prijazno vabljeni, da se udeležite v velikem številu. Se razume, da ni nobene vstopnine za nobeno teh dveh prireditev. Z roja.sk i m pozdravom, Anthony Svet, izastopnik in poročevalec Glasa Naroda. DRVARJI! POTREBUJEM 10 do 15 drvarjev. Delo imam na Four iMile. Če kateri pride, se lahko zglasi pri moji hčeri: Mary Fabeq za pojasnilo. Gozd je lep in po ravnem. — JOSIP FAiBEC, Box 777, Sheffield, Penna. 1 UMOR V KOBILAH -NEPOJASNJEN Prod senatom okrožncira »o-di^'a v Novem meistu se je zagovarjala 31-letna Justina Vr-jstoVŠkova, delavka iz Brezov-fske gore pri Leskoveu, obtožena umora posestniškega sina Jožefa Kranjčeviča, ki ga je v noči na 15. julija nekdo v Kobilah pobil sekiro tako, da 31)41 je ždrohil levo senčnico, kar je povzročilo krvavitev v mo^gani'h in je »Krau.V-evič še i-tega dne umrl za otrpnjenjem I možganov. gatih -t _ riše v — njegova mati, ki ji je i lani unlrl mož. gosjpo lari na i dveh gruntih enega izmed kate | rih naj bi v kratkem prevzel 20-letni Jože —je imel ljubav-' no razmerje z Justino Vnstovš-kovo a je mati tej zvezi na vso moč nasprotovala. F srninega večera si je Jože, ki je zaradi vročine rad poleti spal na prostem, pripravil ležišče pol ko-izoleem, ki ga je njegova mati nedavno posestvom vred kupila na dražibi od soseda Martina Božiča, čeprav je po navadi i <>iccr spal pod domačini kozolcem, ki stoji bliže hiše. ali pa na zidanici. Ta večer je imel sestanek z Vrstovškovo in skupaj sta šla leči ped kozolec. Nekaj ur pozneje je bil Jože umorjen. Ker je niati sinu na vso moč branila zvezo z Vrstovškovo, on pa se je v 10 letih ljuba v-nega razmerja vendar" neločljivo navezal nanjo, sta skupaj skovala načrt, kako lw>a v Zagreb, obenem pa raznesla govorice, da je odšla v Ameriko. Ko 1h> Jože 7%revzei posestvo, pa se bo vrnila, da se vzameta. Onega večera sta v bližnji zidanici najprej popila malo vina. okoli 23 ure pa sta legla. Ker je bilo nta takoj zaspala. Iz spanja pa jo j«4 nenadno zbudil zamolke1 udarec, obenem i>a je Jože zastokal. Ko je planila Vrstovs kova po konci, ie še opazila *ei*eo, ki je od bežala od Jože-fove glave, a ko je -egla po njegovem < brazu, je začutila tojflo kri. Začela je klicati fanta, a ko se ji ni odzval, je stekla do najbližje hiše, do Bo-/ičevih in sklicala ljudi. PodrObne tmi'zve-dbe orožnikov .so navajale, da se je razmerje med obemja zadnji čas BLAZN1K0VA za leto 1940 Cena 25c » poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18tb Street Npw York. N Y .,1-III-TSi, ..J,«|'»JM,„ „,,.« 'HiniH1 ''liliiiJili' '!Miin;a>( <|l|||iiuilt!i||;i|t precej ojilaiiilo in da je od časa lo časa prihajalo me-1 njima do velikih nesoglasij, zlasti odkar je kazalo, da se Jože utegne poročiti z Marijo Tomaži novo, ki ji je bila mati naklonjena. Še bolj kakor te okoliščine pa je utemeljevalo sum proti Vrstovakovi dej>tvo, da je bila ikaklšnih 50 metrov od kraja zlo čina v grmovju na;-lena -ekira, s katero je bil umor izvršen. Vse zaslišane priče >o na razpravi izjKjvedale. da je bil pokojni Jože Kranjce v ič dober in pošten fant. a tudi o obtoženki so potr lile. da um je bila vseh 10 let vdano in zvesto dekle. Zagovornik Vrstovškovo je obžaloval. da so Božičevi pre 1 nameravanim odhodom Vrstov škove v Zagreb prišli po pehar ki si ga j<* bila izTX3i-odila pri njih. in bi bili pri tej priliki gotovo zahtevali budi vrnitev sekire, če bi bila v re-niei pri nji. Priča Elizabeta Sirotko-va je izpovedala. da ji je Vr-stovi^kova še malo prej obširno pripovedovala o načrtu, ki -ta ga skupno zasnovala z Jožefom da bo hlinila odhod v Ameriko, kakor hitro pa bo Jože grunt prevzel, >e bo vrnila, da se poročita. Branilec je dokazoval. da je bil smrtni udarec bržkone nanunjcn VrtovŠkovi a ker je imela obraz nokrit z Jožefovim klobukom,, io je napadalce zamenjal ž niim. Sodišče je Vrstovškovo oprostilo krivde in kazni in jo takoj spustilo na svobodo. SMRTNA NESREČA Iiz Kočevja poročajo 2. novembra: — Pretekli petek se je vozil mladi kmet in voznik Fram* Huttei' z Hriba pri Kop- Peter Zgaga Z zanimanjem sem prečil al Zamerim pa Jožetu, ker mi dopis prijatelja Jožeta iz očita revmatizem. Most pri Ljubljani, posebiu Ne oziraje se, kaj bo rekel pa tisto, kar omenja o mojem ta ali oni, je po mojem mnenju prijatelju Dolfiju Lapajnetu, revmatizem bolezen bogatih o katerem bom ob priložnosti ljudi. še nekaj napisal v tej koloni. Reveži imajo protin, putiko, trganje v sklepih, ki jim povzroča neznosne bolečine, nimajo pa revmatizma. rivniku na Kočevskem iz Nem- Človek mora najprej imeti ke Loke proti domu. Večer se lep dom brez morgiča, karo je bližat in cesta je bila močno najnovejšega letnika in v ban- zasnežena, kar j«* najin-/.«- glavni \rzrok strahotne nesreei-. Cesta severla tudi ni bila zavarovana. Smrtno ki tisočake, potem šele i» revuiatiziim govori. lahi iio Dokler tega nuna, >e ime- jllntter je n.,1 bol«*,, x ,|ru»č. uimi, bolj vsakdanjimi imeni trganje, zbadanje, ščipanje — ne pa revmatizem, četudi bolečine take, kot tla bi mu rezali meso od kosti. Revmatizem je gosposka bolezen, ka- lne baje ni bil vinjen. Xi do-■gnano, kako >e je moglo zgo-liti, daje Iluttcr že či>to blizu d< 'ina strmoglavil z olvma konjema in vozom v prepad ob cesti. Niti on sam, niti konji i r - - ------> nis(» mogli več vstati in so osta kor Je mipnmer migrena. li v strašnem položaju do zjn Zdravnik-špecijali>t računa traj na mestu. Konja sta se stiskati v sencih, čelu in teme-tako zapletla med voz in jer- uu> da ne more delati ne lm-menje, la sta obležala. Zju- Ljjti, i„ia glavobol, traj je sel poštar Pri^if iz; 0c se pri gosposki in bogati Roprivnika .proti Neimk, Lok, žell,ki pojavijo ista znameuja, ! bo min je ob cesti nudil -tra ■.sen prizor. Pone-rečeni Hut-1 | ter, konja in voz, v-e je biloj že zasneženo. Prir.čič je skli-i cal ljudi, ki so se spravili takoj na delo. S težavo so stili prezebla konja, vozniku j pa ni>o moarli pomagati. Bil je mirtev. Imel je zlomljeno hrbtenico, a bil je Še na več mestih težko ranjen. Nahajal -e je pod vozom, ki >e je bil ob ipadc.il prevrnil nanj. "SRCE MI NE UTRIPA VEČ . . <> nenavadni smrti poročajo iz neke ribiške va-i na južnem Švedskem. Neki ribič >e je odpeljal > svojim sinom na morje, da bi kaj ujelo. žo. se je 20-letni sin obrnil mirno. *** »e« nima glavobola, pač pa migre no. Zdravnik-špecijali>t la una za ugotovitev migrene na.;-manj deset dolarjev, ki jih de-; lavka ponavadi ne zmore. Torej, Jože, enkrat za v>e-iej: — Imam sicer hišo, i»a ni moja in menda nikdar ne bo, manjka mi pa kare in do prvega milijona še precej stotiso-čtikov. To so važni razlogi, u,i .si pri najboljši volji ne morem privoščiti revmatizma. Mož in žena sta sedela v kinu in gledala ljubezenske pri- , , , . „ , !! zore. ki so se vrstili pred njt- pogledal. ali se je v mreže kaj . . - v * , -i i i .. i- , .. : ,lla na platnu. \ saka igralčeva Ko sta vlekla neko mre-. 1 ® t-Kii mu- . , . - . nenadno! beseita Je blla uloJa » k očetu in lejal Či5to!vsaka kretnja objem * ■ Oče, zbogom, srce mi!ah l*«ljub. ^ložu je vse skupaj pre>cda-žena z očmi kar ne utrif>a več . . .** V istem trenutku j" mladi mož zni-|Jo» je šil in umrl v oČet«.v ih rokali.j l»ožir«Ia vso to ljubeznjivost. Nesrečnež je moral čutiti. ka-| — če bi bil že vsaj ma- iim Njegov mlajši brat je pi tom dni umrl v podobnih nena-jti ne zmeni vadnih okoliščinah. FINCI SO VSTAVILI RUSE Finska ima pod orožjem od 350,000 do 400,000 vojakov, ki »o vstavili ruske armade na južni in vzhodni meji ter tudi na skrajnem severnem obrežju. Kot pravi Associated Press, so Finci severno od Ladoga jezera vjeli 1200 Rusov. _ NEMCI POTOPILI SVOJO LADJO CAPETOWN, Južna "Afrika, 3. dec. — Nemški mornarji so patfipiH «voj pamik Watussi, ko so ga zajeli južnoafriški bam^Kuki. Boxu|uuki so parniku ukazali zapeljati -v Simonstown, toda kak t Lan m povoju ni vklonil in je pustil parnik potopiti. Kai|jL&|i in mornarji so poskakali v rešilne čolne, iz ka-ttfOi n biii pozgeje ________: DARILNE POŠIUATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.— 200 Dinar. — 300 Dinar.— 500 Dinar.— 1,000 Dinar.— 2,000 Dinar.— — $ 2.50 — 4.80 — 7.00 — 11.25 — 21.75 — 43.00 ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše ive/u za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno preLI-njene. Sedaj pa. smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreči in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« Stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. s Najboljši prijatelj v nesreči vam je: ko njegov utrip ponehava, j lo tak kot ti-ti na sliki, <*d le- je očitala «rri»i7w ^fmrb K- ^ ♦•ai.XS NAROD K™ — New Toft Tuesday, December 5, 1939 SLOVENE (YTJGOSLAV> UAH^T A. UKBKUAK ČRNOGORSKE ZGODBICE Denar naprej. Ivo Vrbi en jc kuel liun ua N"j«^»ui>ilu Poleg vina in žganja je | n »/Oni i narmlu prodajal tu* H seno. Ljtulje tso jemali, a slikbo o plačevali.. Ivo je bil «lo»ber človek, zato so jjn. kli-■ ili "slriko Ivii." TWa na l nje -e je navelrčal. Pride k njemu pošten *osol in ."•prsta ali prodaja seno. "Prodajam, brate, ali no-i annuo.M 1,4Kako ne-ramno, stne Ivo?* "I no, takole: denar zahtevam naprej." Ob nosilnici poje 'Ko npu je umri oče Tomo, je Mitar Petrovič z Cetinja (|h» nxln Hereegovec) v sprevodu proti Vlaš-ki cenkvi d robo le I vedelo pose*nu kolikor mu je. grlo služilo. "Si pri -e navadi zapustil dvore«* iti ukazal dežurnem'11 perjaniku, naj prisluškuje in zaipiwiije <"•&>. kdaj kinlj kašije. Drugo jutro mu }H*rjanik predloži jh>-riM*ilo. Djuza pa gre k vladarju 'm no mu globoko klanja. "Goifjo-lar, težko -te spali. Okoli tretje ure ste dvakrat kapljal, potem okoli štirih pa -ii l ik rat. Nekje okrog petih vas i«* '-»panje prevarilo." *'Tako je Djuza, ve-ui, «la ti nor in dan paziš na moj slednji dih." Gospodarjeva razsodba. Nikola Mrftrov in Mara Slano jeva soseda, sta prišla na Cetinje, da bi se pravdala: "Ni kolov konj je napadel mojo kobilo. Ta re je branila in konja u'bila. Kapt*ti*n me je ttfbsodil, »da >r4>i ga plačam." "'No, pripoveduj Nikola, kako je bilo!" "Takole, g(K.s|HHlar. Ti da si kon i, jaz pa kohida. Ti me \oha>, a jaz ne jniščam votle. I'darili* t«> z nogo po glavi, in po t«4n j«-.'* Kral j se ntiHiieje in reče: '"Pojdita domov, opravila sta. Mošiki mora biti vselej močnejši od žene, pa tudi tvoj konj bi moral biti krepkejši od kobile." Pop. Pop se vrti okoli m'lad«' so--tde. Mož to vidi pa se dogovorita. da ga neko noč obrije. Mož na videz odpotuje, a žena po\ i hi po. ToKiko, da je pop legel, je že mož tu. Žena ga skrije jmk! koš za žito in posipe po bradi r pepelom. da ga mož ne spozna. Zaipazi ga mož in vipraša ženo, kdo je to. Žena odvrne, da je neki tujec, siromak. "Ne bi bilo na|»ak. da se o-briješ. Poglej, ka»ko je okos-n»atel. ko puščavnik." 'Mož dotiplje britev in ob brrjivki oblije črnega go>ta. j Pop tr.pi, toovedal, da v Siunadi.ji Domeni "iHe-«*eariti" enkrat na me-(-<•<* se približa M ženi. je kralj nekako >rum«^ljivo mahnil z roko in rekel, da ga ni za to vprašal, aintoak kako se mu godi. Danilova zabava. Najstarejši sin knjaza Ni kole. Danilo, je bi! odličen strelce. Imel je navado, da je meril cigareto, ki jo je f>erjauik d rial v zobeh na *20 korakov raoada-lje. 44 Ako z»grcšite." vpraša tuji poslanik. ki je bil priča temu prizoru. "Ne zgrešim. A tudi če mu izbijein dva ztrba, od tega ne bo umrl." Pravilo. Million Toniič, Črnogorce, novi-nar, je postal narodni poslanec. Prijatelj ija vpraša, ali je bila agitacija nakrmi in kako se mu je posrečilo pridobiti čmogonske glasove. " Drž-il m uri se edinega pra-\«iila in to mi j*» zagotovilo uspeli: v. v^emi lopo, z nikomer iskreno." Kako žive. •Prišlo je precejšnje število < 'nio^orcev, da ipriistopi jo li knjozu Nikoli; nekdo za pri- Hitite z božičnimi dariK« Ker nastajajo zaradi sedanjih evropskih razmer včasih precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih posiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, smo uverjeni, da bodo posiljatve pravočasno dospele za praznike. SLOVENIC PUBLISHING CO. elrwul 216 WEST 18th STBEpT ff£W YOBK.U^T. tožiio. drugi ga želi videti, a nobeden brez računa. 44 Pomagaj vam Bog. Črnogorci! Kako vam gre, kako živite!** »prične knjaz običajni pozdrav in zaustavi pogled na Novici Ivanova iz Kučev. Nato se oglasi Novica. •"Živimo kakor "jm> navadi. goM|Hxlar. Meščani z-ividajo kmetom, a mi knwtje meščanom. vm -kupaj pa zavidamo eetin Vskim glavarcm." Tudi Kristus je plakal. Dr. Sveti-lav Simonovič je bil |>oIeg svoje zdravniške prakse še hišni zdravnik knjaza Ni kole. Nek dan pošlje kne-ginja Milena po dr. Simoniča. "•Kaj pa ^e pripetilo?" j<* vipraša /zdravnik. "Krnja-z Pero joka." Bilo mu je eno leto. 44Naj joka. tudi Kristus je jokal." odgovori doktor in odide k svojim bolnikom. Naravno bogastvo Rusije Na kongnwi ruskih teologov je član vrhovnega sov jeta Mallšev )Mtroča! <» naravnem bogastvu v Rusiji. Dejal je-tla je bilo za časa >ovjetske države odkritih več ko 1 (M m ) novih najdišč nub*. Rusija j<* zlasti bogata na žtdezni rudi. Največja najdišča so na Kavkazu, v 1'ralu. na polotoku Ko-l>i in na Daljnem* vzhodu. (>-grouma -o tudi ležišča nafte. Rusija ima skoraj tri petine vse svetovne prorzvo litje. Večina vrelcev je v Baku, dalje v Uralu, na Sahalinn, v poslef>-vjet^ka Rusija lfl.">4.4 milijarde ton, kar je devetkrat več k<» Anglija. Premog je prvovrsten. Ruski geologi so v poslednjem času našli velikan-ke sklade p rem (»ga. ki se da predelati v tekoča goriva. Maiišov j(t dalje govoril o velikih množinah surovin, ki iz njih pridobivajo baker, kositer in aluminij. V po^le-ln hakre-in» nikh' j«' Rusija mi prvem lOestu v Kvropi. Rudija raz-jHilaga z velikimi količinami svinca in cinka, ki ju je morala carska Rusi ja uvažati, ker ni znala dovolj izrabiti domačih najdišč. Tudi kalija, ki ga je morala prej država uvažati, je dovolj. R-u'-ki geologi so našli ogromne sklade kalijeve soli. Lsto velja za fosforite. Cans k a Rusija je fosforite uvažala m Maroka, 7xlai pa imajo doma bogata najdišča onstran polarnega kroga. MaliŠev je navedel še druge rude, " med njimi mangan, volfram itd. Rusija je morala donlej v veliki meri uvažati bor. zidaj pa so ga odkrili v Kazakstanu in bo tudi v tem pogledu uvoz nepotreben. Gltxle trgovinske pogodbe z Nemčijo je Mališev dejal, da bo Nemčija sama organizirala ruski izvoz. NAGLO IZDELOVANJE BOMBNIKOV , BOLEČINE V KITAH t NAGLO ODSTRANJENE Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitali. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih ■ pri prostim drgnjenjem t Pain-Espeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je ie bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Exp«ller s sidrom na steklenici. K IS Ameriške tovarne z največjo naglico gradijo bombnike in druge vojaške aeroplane. Slika nam predstavlja oddelek tovarne Boeing Aircraft Co v Seattle, Wash., kjer delajo po 24 ur na dan. ♦ Glavni francoski vojaškovodje V trenutku, ko jr v vojaškem pogledu or>redoto<» odveč, ako jxnla-iiKi )h> francoskih litsih nekaj jjodatokov o glavnih franco-kih vojskovodjih, kakor smo pred kratkim kov«wlje na vzhodnem bojišču. Vrhovni poveljnik francoske vojske jer vseh franco-ko-an-gleških vojnih -il v Franciji šef fraueo^keira generalnega štaba general (iauihelin. Vsi n-stali jflavni poveljniki francoskih osial član vrhovnega vojnega sveta. l*o svoj: -ti.] nji j«- prvi za (iame-linom. lOeiiera Pretelat je > luži l najprej \ luj-ki leuiji. velja |>a za ei-eigičnega oficirja, ki za--lednjc oboroževanja. Njemu je v sedanji vojni zaupana iz-1 i etlno važna vloga. (ieneral Billot je r-lužil najprej ko!i>nialni vojski, izkazal se je. zlasti v Tndokini. (n-ni ial llering je v svetovni vo»ni pripadal generalnemu štabu ter ie l»il n:,t<» š» f p./tai- posiljatve Denarna nakazila izvršujemo. točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO $ 6.00........Lir 100 11.85 ........ " 200 17.50 ........ 300 28.00 ........ M 500 56.00 ........ " 1000 KEU SK CENE SKIlAJ HITllO MENJAJO SO NAVKDKNE CE NE l'Ml»VI£ŽENE Sl'UEMEMltl OOlti Al A !>4>ia Mt4>A >/\hAS£IU IZV1C8II. š.O.MO l>» CA It I. R I.KTTKK ZA PRISrOJItIVO »1.— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) ZI« W. 18th ST., NEW YORK J VrliovnI poveljnik suhozem-ske vojske je general Georges. Genera! (V»i--o?i izhaia. kakor Tiering iz pariške Politehnike in vel.ia za genijsg'a -tro-jkovnjaka. Pet; :n. ki j<- izre«l-no cenil njeirovc .»posobiursti. ga je izbral za enega izmed svojih najožjih -odelavcev. (ieneral (iiraud. bivši guverner v Metan, je bil v svetovni vojni ujet. toda posrečilo re nru je abežati. in lo na Zelo |mc gumen način, (ieneral (riraud vetja kot temeljit }xjznavalec ozeiihlja. na katerem se sedaj vodijo borbe. . General Ref>veljuik čet v In-lokini. kjer je organiziral Tekniti ranje domačinov. General Garcherv je bil leta 1!>14 stotnik v š*tabu vo>-kc v Verdunu, kasneje je služil na solun»-ktHii l»ojišcu ter poslal končno lyou.ski guverne'*. Nje-gova zau povedal, . Klan«, *aj vitndar moram na polje." v bodočnosti ne bo več — enkrat za vselej. Se-«'aj 1m>> vsako jutro sjmla, zunaj pa bom jaz vse pogledal dokler ne pride novi oskrbnik. Bolaie, zdelane žene ne maram* dobiti, ali sliši*?" To zveni tako strogo, toda njegove oči počivajo s tako dobroti ji vost jo in m*zii>tjo na njenem brazu, da vse stori, kar ji zt*povt>. In nasmeje se mu. * * A1 i i" i more* nri>liti. koliko moči ji> v meni, Klaus, toda — kar ><■ j<* dane- zjutraj zgodilo, je bilo za me preveč." Iti Rut se strese. Klaus jo prinve za roko. "Ali se si*daj pxmtis dovolj močno, da mi vse pojasniš? Vem saj n o, da me jo hotel umoriti, da si njegovo puško po-1 -nila v>tran, ali boljše vdarila si jo navzgor in je vwled tega -trii pudri nad mojo glavo v drevo. Slišal sem tvoj krik. videl sem te, kako si se ž njim l>orila za [Hiško in sem najprej \ idel ipaisti ttbe, potem pa njega. Sedaj pa nji povej vse, č« sar še ne vem." Pripoveduje um, kar je v svojimi strahu in skrbi skozi k fučavnico videla ir. kako se je zavzela, da bo prej na lovskih proslorib, kot onadva, da prostore natančno ogloda. Ka-]■ o j«' nato sedela na drevesu in videla stric«, kako je z inoril-i;im riTnmm piihaial bližje, kakiv je skočila z drevesa. Kinu-u zaklicala svarilo in ]mško sdbila navagor. *VDnigo \ e^, Kimos ju kaj ne, ako so kotira taki «logodki »■» njim, tedaj že «-me biti nekoliko slab?" (Klnus |M>klekii" pred njo. jo objame in f»oljuhi vroče in iskreno, /njn-t in zopet. Rut je mirna in sledka zona teči« |k> njiiiili žilah. Se la j -e mi ni i rol>a z nikorigur bojevati za svojo dedšči-iio. Rut, in Mi!aj te nvoram brez skHbi objeti. Tebi se imam zahvalili za svoje življenje — zato ga tudi vzemi za svojega, za A>e ča-e. Ljubim te, moja Rut, ljubim te iskreno in brez meje. In ii ri ntoja. Nikdar ne bova več sama, dokler -e Ikiv« imela." V svojo sre<"o z.itopljena ostaneta skupaj, modtem ko se zgoraj v svoji spalnici bori Kurt We ye n>berg s smrtjo. Mati in h/i ne pridete doli, t<»da Rut jima po&lje močna jedila. Put in Khus k«-itn miiia in Četim!i je misel na uinirajočejra M' Vidno metala mrdo r-ence na njuno srečo., je vendar bila * lino hwu, o kateri sta vedela, da se bo nizjpnKla. * * * Ko Truda ,|mj«> zajtrk, zu|k1 stopi na tehtnico in Charlie 7. vesti j« m opazi, da se j«' zoj>et zrodila za en funt. S tehtnic«' jo dvigne, jo trcio diii v e-vojili rokali, >e ji^zaisiiieje v oči in pravi zadovoljen: , "J)obio je tli ko: sedaj ]mi >e morava kmalu poročiti." Truda ga z velikimi očiifi poglwla, se nasloiu na njegove široke rame in pru\i: 4*To«la (h ari i o, kaj jm naj to pomeni?** ( Uilrlie jo jK>ČH-i izprati, prime nj<»no glavo nežno med svoje velike roke ter jo iskuno jjoljubi. Tinda je inirnH, nekoliko o to (xkixjvod? Ne sprejmem!" In Truda se mora nwd solzami jokati. "Ne, ne! Todj tako naglo v»se pride." "Hvala; meni je vzelo zelo dohgo." "Ali pa je to v resnici prava snubitev? ga vpraša. "Ali sedaj razumeš?" "Toda — saj me risi niti še vprašal, ako te maram," ga draži v svoji preveliki sreči. 1 "To ni niti [>otrobno." in zopet jo poljubi. Truda koiiwj pride do sape in le s težavo more reči: "Kdo pa ti j,, dal to pravico! Ne jaz!" *"Xe* Jaz sin i a mislil. Sicer pa to ni važno. Imam dovoljenje tvojih sL.iifc>v in če prostovoljno ne rečeš "da," 1 o*> * silo z menoj jtoročena." Tinda zof et obenem joka in ~c smeje. "voda, kajti pri tvoji od|»ori>«.Kti si mora človek že prej ? g« loviti. Truda, sladka Truda — ali me iiiwus kaj rada?" "Oh. i'obii, ljubi Cliarlie. zelo, zelo te imam rada!" Charlie pa i>ogoltnc ginjenost i-n pravi strogo: "Pot eni pa sem zelo radovedni, kdaj bom od telie dobil kiuk iHiljub." • w4IVda, (iharlic — saj si vewlar venomer---" "Da, jaz! Ti pa še ne, do sedaj samo držala." Truda zelo zardi. . "Oh — in — si daj naj jaz--" Charlie fo postavi pred njo, čaka in ji pok ima. In Tru i..i io nore dtugega, kot prijeti ga za Havo in ga pri-srčno poljubiti. (Iiarlio nairo diži in ko heče Truda končati, ji pravi samo: "Dalje, vedno lalje. še iumogo več!" Pruda mora vs*reči njegovi želji, nato pa jo Oharlns tid-pritisne k sobi ir> poljubovanje so nadaljuje. Pri tem ju Winnie, ki pride j>o stopnicah. iSmeje gleda na dva n<ogod'bo mesto uistnnene, kakor nasvetu-' je administracija za varnosti na farmah. Na tak način .se' najemfnik izogne v«»em mogo-i čiiH ne.-ipo razumi jen jem z lastnikom, ako so jasno začrtani Vri pogoji najemninske pogtxl-be. To pa je tudi v korist lastnikom -saminv. kajti, ako najemnik zna, da bo poplačan za gotovo izboljšanje in popravke, jih Im) tem rajši izvršil. iMnogo tujerodnih dru/in. ki se hočejo posvetiti pol jedel-J stvu, začenja s tem, da vzame kako farmo v najem. To je dostikrat prav modro počenjali je. kajti novodošlec ima takole priliko ]xnskuiriti, da-Ii se 111x1 VPREDPROOAJ Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. Koledar* je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! poljedelstvo izplačuje v dotič-nem okraju in da-li se hoče tam naseliti za volno. Dostikrat pre\^en^a fanoo v najem: z oj)cijo, da jo kufpi v gotovem roku. More se tudi dogajati, da najeoitniik hoče nekaj popraviti ali zidati kako poljedelsko po-lopje. kar računa na dolgoleten najem; ako pa ni zavarovan po pismeni pogodbi, utegne se dogajati, da mora iz farme ven. ako jo lastnik prola kakemu drugemu. Pismene 7*)godbe so posebno vaz-! ne za takozvane sharecroppers ki plačujejo najemnino z delom letine gosj>odarju mnogi izmelj njih inVajo priliko na'kujpiti si svojo la-stno fanno s pomočjo posojil, danih od federalne vlade. iFiideralni poljedelski zve-derei >o pripravili \~zorce takih najemninskih pogodb in vsak >ih more dobiti, ako piše j na "Standard Flexible Farm Lease" na Farm Security Ad-J ministration, "Washington, D.I Co. T1 pogodbe določajo ar-bi t racijo sporov med najemnikom in lastnikom in tudi povračilo stroškov za stalne izboljšave, izvršene od najemnika. Tekom lan-kega leta je 20 tisoč družin pov7J|>elo se na iro-! siiKxlan-ki lestvici imI stanu' shnrecroppers na oni najemnikov. Dfubro nripravljene ]M)-j L"odlbe so imeli mnogo opravljati s tem napredkom. i MALE PRICE VELIKIH DOGODKOV. \ Lon iomi imajo navzlic vojni i-vojevnstno razstavo. V hiši v Piccadilivju, v kateri .sta prebivala sedanji kralj in kra-j ljica kot vojvoda in vojvod i nja Vorška, so razstavili predmete iz vsakdanjega življenja, ki so l»ili v zvezi z znamenitimi o>ebn»»stnii in ki so v določenih trenutkih imeli zgodovinsko u loir o. Videti je na primer z dragulji posuti red. ki ga je Napoleon izročil nekemu prijatelju, ko je zapustil " Bellerophon" in šel v pregnanstvo. "Napoleon -Siti 11 jo stopil v čoln," piše neka priča tecra tra^ične.sra do-•rodka. "'Kmalu sta mu sledila dva francoska generala in dve francoski dami . . . Oba generala sta s<*lela molče s sklonjeno glavo, klobuk sta di zala med koleni. Obe dami sta med vso vožnjo tiho jokali. Ko se je odpravljal na krov 'North umiherlanda' ji1 Napoleon snel z vrata red z ognjenim trakom in ga izročil Manningu s francoskimi besedami: 44 Obdržite to v spomin name.'' Manning je odgovoril: "Do svoje smrti. Sire." -Številne so relikvije iz stu-arti ike dobe. Tako je St. John's College v Oxfordu posodil podobe Karla ki so mu lasje in brada popisani s teksti spo-komiili psaliiKov. Karel II. je bil jprcteil, naj mU to podobo darujejo. Zelo nerad se je zavod ločil od nje. Nekoliko let pozneje je kralj vprašal, aH bi mogel za zavod kaj -storiti. Tedaj so ga prosili, naj bi sliko vrnil. Na razstavi je videti tudi pol zlate gn ineje, ki jo je kralji on Henrietta Marija izročila Karlu I., svojemu možu, ko se je z zadnjim stiskom roke za voltno ločila od njega. (Nenavaden razstavni kos je čudovito lepo rumeno brokat-no oblačilo iz leta 1760. Jane Wainwrightova, lopa čednostim hči nekega kvekenskega doktorja iz Yorkshirea je prišla v Tendon, da obišče kraljevega oieefbnega zdravnika. Ta ji je podaril omenjeno oblačilo in io vzel s se*boj na dvorni ples. Ves London jo je potem slavil zavoljo njene leipote. Ko je pa o tem " ueeraimtiem'" početju zvedel r>je oče, je prišel v London, vzel hčer domov in jo kratkoinalo poročil z nekim dostojanstvenim kvakerskim trgclcem. Nadalje občuduje« na razstavi lahko posteljo, v kateri je spal Wellington med* wa-terlooškim pohodom, brivsko skledo, ki jo je uporabil v jutru bitke, daljnogled, skozi katerega je Florence Nightingale opazoval bitko pri Seba-stopolju, malo žago, s katero so londu Nelsonu amputirali roko po bitki pri St. Vineentu in njegove prve otroške obleke. M!nogi predmeti spominjajo na dobo kraljice Viktorije. Tu je videti na primer kraljičino pi-salno mizo, na njej kip njenega moža. pisemski «papir s sliko TV i nd sorskega gradu, nje najljubši stol, nje šal. skice in slike, o njej kot otroku, dekletu, mladi ženi in babici v krogu vnukov, ma!e gosli, ki jih je daroval nje m*ož princu Albertu. in na katere je ta na kraljičin rojstni dan pred njeno spalnico igral "God Save the Queen." Na<šemtii času so Vi/rji spet spominki na nesrečno Seottovo odpravo na Južni tečaj, posebno pa njegovo zadnje presenetljivo pismo na goipo Wilsonovo, katere mož je poleg njega umiral, ko je to pismo pisal. OBSODBA Pred sodiščem v Novem me-t-tu se je že tretjič obravnavalo krvavo dejanje, ki ga je .'J0-letni posestnikov sin Gregor Starina iz Dolenjega Suhorja zagrešil nad svojim sosedom Petrom Adešičoni s tem, da ga je dne 3. marca napadel z vilami in ga do smrti pobil. iStarinov zagovornik je tr-<:il, da je obtoženec dedno obre men jen. podVržen alkoholni in-toleranci in da je izvršil zločin v ptsihozi. Sodni izvedenec primarij dr. Pavlic je bil nasprotnega mnenja in je potrdil, da je bil obtoženec, sicer hudo pijan, vendar pa da je za zločin odgovoren. Zato je zagovornik predlagal, naj sodišče zasliši še izvedenca — psihiatra. ker obtoženec še do danes ne ve, da je r>red spopadom s pokojnim Ad"eši«Vm v družbi popil celili 12 litrov razne ara vina, kar priča, da je izvršil dejanje v popolni zmedenosti. Sodišče pa je predlog zavrnilo in umora obtoženemu Star: h i Tn-isodilo 12 let ječe. Starilia je kazen mimo sprejel. • • * ŽENSKI RAJ NA SUMATRA Sumatra je tudi največji o-tok na Malajskem otočju. To otočje priptda po večini Ho-1 amlski. Sumatra je vsa Ho-laiwlska. toda na otoku so se o-hi 'anile nekatera domača plemena. ki še vedno žive svoje posebno življenje. To velja zlasti za gorate kraje, ki imajo svoj sedež v mestu Podangu na obali. V gorah živi pleme Menangkaban. Žene tega plemena uživajo tako velike pravice, da lahko govorimo o pravem ženskem raju na Sumatri. Poglarvar rodbine ni moški, temveč žena. Žena opravlja vse premoženje in vodi vse gospodarstvo. Co umre. preide njeno premoženje z vsem-i pravicami na najstarejšo hčer. Če ni hčere, ne ^topi na njeno mesto sin, temveč si najstarejšega ženineiga brata. Sicer pa lahko vsaka žena, ki nima hčere, pohtčeri katerokoli drugo dekle, in ta postane po tem njena dedinja. V ženskih rokah je tudi vsa trgovina tega plemena. Zelo zanimive so pri Menang kafbanih zakonske rasimere. Dokler ni prodrla do plemena mohamedanska vera, je moral živeti visak- mož pri svoji ženi v koči svoje taSče. Ko je pa pleme sprejelo rslam, ki dovoljuje mnogožemstvo, .co sklenili poseben kompromi-s. Mož je obdržal svoje staltno "bivališče pri svoji materi, po vnsti pa mora zahajati k svojim ženam in njihovim materam. Če ima recimo z dovoljenjem ko- rana štiri žene, preživi pri vsaki en teden. Če je pa drugače, mora na vsak način ostati pri vsaki ženi enako dolgo kajti tašče strogo pazijo na to in nik>žje morajo brezpogojno ubogati. . »Se nedavno ni intel mož tega plemena z gospodinjstvom nobenih stroškov. Žene so ga v celoti vizdrževale. dobival je od njih celo darila in denar za tekoče izdatke. Zdaj so se pa te razmere s stikom z liolandsko civilizacijo izpremenile. Možje lahko nekaj zaslužijo v podjetjih belokožcev. Tako so prišli do svojega denarja in so se nekoliko emancipirali od svojih žen. Siri *se navada, da prinašajo možje ženam darila —oibleke, živila in denar. To sicer ni dnužabna zahteva, pa se smatra za tako potrebno, da izgubi v očeh ljudi ves u^led. kdor to zanemarja. Razen tega ga pa začno prezirati tudi žene in se navadno po vrsti ločijo od njega, če jih ima več. Zakoni se sklepajo sicer iz ljubezni, toda navadno traja zelo dolgo, preden se ženinovi in nevestini stariši sporazumejo na temi, koliko naj nevesta,, ali bolj rečeno njena mati plača za ženina. Če je ženin iz nižjega ali srednjega stanu, se plača zanj okrog $o00. Za u-glednega ženina se plača itnio-iro več. tu pa tam desetkrat toliko. Toda ženin od teira denarja nima mnogo. Kupiti mora nevesti darila in preskrbi vse jKitrebno za svatbo, in če je pozneje prisiljen k ločitvi, kar je vedno v rokah viscmo-sročne žene. mora ves pred svat-l>o dobljeni denar vrniti. Ženn pa obdrži vso otroke. t SMRTNA KOSA. Večletnega tajnika društva sv. Alojzija št. I (JI v Gilbert, Minn., brata Mike Semeja, je i nedavno zadel hud udarec, ker mu je umrla n jogo v a ljubljena soproga Agnes, v starosti 4T> let. Pokoj niča, ki je bila doma iz vasi Pod'boi4Št. fara Komenda pri Kamniku, zapušča poleg žalujočega moža dve hčeri in tri sinove. Mns. Arthur Coloirtbo na Eveleth, Minn., in Frances, na domu: sinovi -so: Mihael Jr., ki služi v ameriški armadi; fid"\vard obiskuje univerzo države Minnesota. in Rudolph, doma. Poleg tega žalujejo zanjo tudi tri sestre: Mrs. Frances Peternel v Gilibert. Minn., Mrs. Frank-Krai 1 v New Duluth. Minn, in Mrs. Frank Stritar v Clevelan-du, O. V Anueriki je živela 26 let. • » • PRISEGA ZVESTOBE ZDRUŽENIM DRŽAVAM. Vsak prosilec za naturalizacijo mora priseči zvestobo Združenim državam, predno more biti proglašen državljanom Zdr. držav. Kongres je na svojem zadnjem! zasedanju spremenil to prisego. Dosedaj se je moral kandidat za državljanstvo samo odreči kateriko-lisibodi inozemski državi, marveč je moral posebej navajati ime "stare domovine", katere podanik oziroma državljan je bil do tedaj, in odreči se zvestobi napram njenim vladarjem ali vladi. Ta le zahteva se je izkazala kot vzrok mnogih zmed. Na primer. Irec se je moral izjaviti kot dosedanjega podanika kralja Velike Britanije. Begunci iz mnogih dežel so se morali odreči xveistobi napram mnogim vladarjem. ki jih sploh niso nikdar pripoznali. Da se stori konec takim komplikacijam, je kongres odpravil ta poslednj: predpis. 'Nova prisega zvestobe se gla^i takole: "Jaiz s tem izjav Ijam pod prisego, da povsem in popolnoma se odrekam in odklanjam zvestobo in udanoKt napram vsakršnemu inozemskemu kneau, vladarju, državi ali auvereniteti, katere sem bil poprej državljan ali podanik; da bom podpiral in branil kon-6titucijo in zakone Združenih MEHKO VEZANE KNJIGE Razprodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. L Andrej Rofer (JunaAUl vodja Tiroleer 2. Bdgrmjski Biser (Vito J Jelene) 3. Beneška Vedeževalka 4. Boj in Zmaga (Josef Si>ftlwanj 6 Buroka Vojska 7. Cvetke (H. Majar) 9. Dedek je pravil (Julij SlupAak* 10. Devica Orleanska 11. Dve »liki (Ksaver MeSko) 12. Duhovni boj (Lovrenc Sku|x»ll) 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (Isjuro 1'ao'lurlc > 17. Hudo Brexdno (Fr. Krjavc« ) 18. Humoreske, Groteske in Satire (4zov ln T.-ffl) 19. Korejska Brala, frtira iz misiJo- nov v Koreji (Jox'f Sj.illmani 21. Mesija ,I»r. 22. Mladim Srrem. i*>t«'sM -.a L.r MHSku! 21. Maron, krščanski defek z Libanona 28. Oh 50-I^tniri dr. Janeza Ev. Kreka 29. Parižki Zlatar 30. Tatria, Fovest i« irske junaške dobe <11. K«d»-rer» 31. Paberkl iz Roža (Ivan Albreht) 32. Popotniki, novele in frtiee (Milan Pu^elJ) 33. Požiralec ^ 34. Pravljice <11. Majsr) 135. Pravljlre in pripovedke za mit dino (S. Kositrni, i 36. Povesti in Slike (Ksan r M. ko) ! 37. Ptice Selivke (Tabore; 38. Praski 4udek V«»l«ri 40. Prapre#anove Zcodbe. Povesti (Anton Straž«n II. Preganjanje Indijanskih misljo-iiarjev (Jnsrf Spillmau) 44. Rdela in bela vrtnira (Anton Fluonder) 45. Revolucija na Portugalskem 4B. Sisto s Šesto (H. Federeri 48. Spisi Krištofa Šmida 49. Atudent naj bo < S. Finfjmr i 51. Suneški Invalid (S. KoJSutnlk) .»2. Sveta Notburjra 53. Tri Indijanske povest (Josef S|illliuaiij 55. Vrtnar (Tac.r.i 56. Volk Spokornik in druge povesil za mladino (Ksaver MeSkoi 57. Vojnimir ali Poganstvo in ki>l (Josip Oarlnec 60. Zbrani spisi za mladino (Engelbert Ciangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski > 03. Zlatokopl (Josef Siiilltnan) (Vezava nekaterih knjig Je od letanja nekoliko iikaitna.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th'STREET NEW YORK «i>_____j lržav Aoiierike proti vsem >«>-vražnikoiii, ino^en^kirm in domačim; da boin 110 il pravo vernost in ulanost napram i^tinu in da prevzemam to obveznost svobotlno brez ni kako mentalne, reseutacije. ali namena iiofntMtp,^ jej. Tako mi Bog pomagaj! i 048011636 .............................................................................................. Kje si bil tako dolgo? Razne vesti.