Sekcija je podala svoj obračun Živahna in slvarna debafa na banovinski skupSčini. — Popoino soglasie pri spreietiu obračuna in proraftiita sekdie. — Izfirpna navodila za delo v bodocem Betu Ni samo predpis pravil, ki nam narekuje vsakoletno sklicanje banovinske skupščine, marveč ^so postali ti vsakoletni scstanki naravnost nujna potreba učiteljstva samega, predvsem pa potreba povezanosti v učiteljski organizaciji. Vse leto razpravljajo učiteljska društva o raznih potrebah prosvete, šole m učiteljskega stanu, a na banovinskih skupščinah se pregleda in oceni vse to delo, predvsem pa se oceni delo sekcije, ki ima nalogo skrbcti za pravilno realizacijo vseh predlogov in sklepov sreskih učiteljskih društev. Letošnja banovinska skupščina jc bila še posebno važna, in to z ozirom na splošno stanje JUU, ki pod silo razmer in raznih vplivov, izvirajočih izven učiteljskih vrst, ni ravno tako, kakršnega si želimo. Važne potrebe in zahteve učiteljskega stanu, za katerih realizacijo je potrebno popolno soglasje v naših vrstah, nam narekujejo dolžnost, v teh težkih trenutkih pustiti ob strani vsa osebna nesoglasja in delati le za skupne dobrine učiteljskega stanu. In prav banovinska skupščina v Ljubljani nam je podala sliko, ki nam jasno kaže, da se slovensko učiteljstvo prav dobro zaveda svojih dolžnosti do stanu kot celote. Popolna soglasnost, stvarnost debate in živahno sodelovanje vse deJegacije je najlepša slika razpoloženja v učiteljskih vrstah Slovenije. OTVORITEV SKUPŠČINE. V ponedeljek ob ^ll. uri je predsednik Ivan Dimnik otvoril skupščino, katera je takoj v početku sprejela vdanostno brzojavko i Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozdravno brzojavko predsedniku ministrskega sveta g. Milanu Stojadinoviču. Še pred prehodom na dnevni red se je spomnil umrlega učiteljskega veterana in dolgoletnega člana našega udruženja oblastnega šol. nadzornika v p. Frana Gabrščka in pa na žalosten način umrlih tovarišic Mrakove in Travnove. — Prečitani so bili tudi številne pozdravne brzojavke, ki jih je skupščina prejela. Predsednik Dimnik je otvoril skupščino s sledečim nagovorom: I Spoštovana skupščina! V imenu upravnega odbora sekcije pozdravljam zastopnike učiteljstva iz vseh srezov Slovenije, še posebej pa vas pozdravljam v imenu centralne uprave Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Predvsem vas prosim, da sporočite uči- I teljstvu zahvalo 6ekcijske in centralne uprave t za delo na skupnih smotrih ter idealih in za ( oporo, ki sta jo imeli sekcijska in centralna [ uprava v članstvu dravske banovine pri tež- [kem delu in položaju v prošlem letu. Posebej pa se moram zahvaliti sekcijski upravi in članstvu dravske ban.ovi.ne, ki sta meni oseb- no v mnogih težkih trenotkih dala oporo in moč za pravilno reševanje stanovskih zadev in vztrajanje na braniku naših upravičenih zahtev in teženj. S ponosom sem gledal v vsakem trenutku na vaše vrste, ki so prednjačile v razumevanju, pogumu in doprinašanju žrtev za skupno ! borbo vsega učiteljstva v državi. Kar sem učiteljstvu ostalih banovin sporočil ob letošnjih sekcijskih skupščinah, naglašam tudi vam: Vaše sodelovanje in zaupanje nam je bilo močna opora v težkih trenutkih, čeravno si osebno in načelnone želimo neomejenega in slepega zaupanja članstva, posebno ne takega, ki bi uspavalo naše vrste. Kdor dela, lahko tudi pogreši in čim več dela, tem večje so tudi možnosti za pogreške. Zato sem naglasil ob vsaki priliki da spoštujemo zdravo kritiko tako zelo, da celo sami zahtevamo kritiko članstva nad svojim delom — ker hočemo odpraviti pogreške in usmeriti svoje delo v pravilno smer. Zvesti temu načelu sta sekcijska in cen- tralna uprava pri vsem ogromnem delu in v , najdelikatnejših situacijah mirno gledali na : vse ono, kar se je dogajalo preteklo leto z učiteljstvom in šolo. V toliko mirno, v koli- kor je prevladovala v nas vseh zavest, da smo na pravem potu in da se s slabimi deli ubija vsakdo sam. Naše uprave so stale na načelu prave stanovske demokracije in parlamentarne li- beralnosti ter so dopustile članstvu najsvo- oodnejše izražanje o delu uprave. Pri tem jih ,ie navdajalo globoko prepričanje: da mora edino tako priti veliki dan, ko bo vse učitelj- ^tvo našlo samo sebe in ko bodo morali uvi- eti vsi, da je delo uprave pravilno, pravično g P^šteno ter da je naš namen služiti edino 11 m prosveti za srečo naroda in države. Ni je sile, ki binas mogla odvrniti s tega pota. In četudi bi kateri sili uspelo, da odvrne učiteljstvo s tega pota za kak trenutek, tovarišice in tovariši, prepričan sem globoko, da bo po tem nastopila zdrava in močna reakcija, ki bo zopet vrnila učiteljstvo šoli in prosveti, da bo služilo v prvi vrsti interesom naroda in države in da ne bo priznalo višjih interesov od teh. Jasno je naše stališče in ne zahtevamo ničesar in od nikogar, kar bi ne bilo upravičeno. Zahtevamo, da ostane naša organizacija neodvisna ter da v njej lahko svobodno izražamo svoje misli in poglede na šolske in prosvetne probleme, po svoji vesti in samo z ozirom na interese naroda in države. Ne dopuščamo, da bi vladali v organizaciji drugi interesi in vplivi, a izven organizacije dopuščamo članstvu popolno svobodo opredelitve. Podpirati hočemo vse, kar je v korist šole in prosvete in kar služi prvenstvenim interesom naroda in države. Iz tega razloga je posebej naglašena v sarajevski deklaraciji točka, da hočemo čuvati neodvisnost učiteljskega stanu na vse strani, da bi odklonili kvarne vplive dnevne politike na šolo in prosveto in da bi mogli braniti in zastopati interese stanu in šole v vsaki situaciji. S tem smo jasno pribili, da hočemo podpirati v vsakem režimu vse ono, kar je dobro za šolo in prosveto — in tudi v današjem. Ne moremo pa molče mimo kvarnih pojavov. Tako smo vedno delali in nikomur nismo odklanjali takega sodelovanja. Naše stanovske zahteve, tovarišice in tovariši, so tesno povezane z državnim: zakoni ln z zakoni morale in etike. A zakoni morale in etike so osnova vsakega zdravega naroda ter morajo biti osnova šole in države. Naše stanovske zahteve so skromne in poštene! Kaj zahtevamo? Zahtevamo, da se učiteljstvo postavlja in premešča na osnovi zakona, a ti zakoni da bodo taki, da se bo učiteljstvo počutiio zadovoljno, duševno mirno in da bo imelo vero v pravičnost. Odklanjamo, da bi bila organizacija posredovalnica za službe, a odklanjamo tudi vse druge kvarne vplive pri postavljanju in premeščanju učiteljstva. Zato zahtevamo stalnost učiteljstva na službenem mestu, da se bo moglo učiteljstvo čim tesneje povezati z narodom in okolico šole ter usmeriti pouk po potrebah okolice šole in z ozirom na interese naroda. Ob tej priliki moram s tega mesta najodločneje izjaviti y obrambo časti in ponosa slovenskega učiteljstva. da je slovensko učiteljstvo ob vsaki priliki poudarjalo važnost domorodnosti pouka in naslona na kulturne in cstale svetinje svojega naroda ter posvečalo temu delu dovolj pažnje. Smatralo je pa za svojo doložnost, da krepi potom šole tudi državno celino in seznanja bodoče državljane s kulturnimi, zgodovinskimi in drugimi svetinjami srbskega in hrvatskega dela jugoslovanske nacije. Izreči pa moram s tega mesta najodločnejši protest in ogorčenje, da bi se radi tega svojega stremljenja trdilo, da je slovensko učiteljstvo plevel in osat na njivi slovenskega naroda, kakor nas je javno predstavljal slo venski javnosti eden od vodečih slovenskih državnih politikov. 2e leta 1933. sem na banovinski skupščini naglasil, da je potrebna preorientacija miselnosti učiteljstva v kmetsko - delavski milje, zaradi pojmovanja interesov in potreb kmetsko - delavnega ljudstva in prilagoditve šole potrebam te večine naroda. V ta namen sem naglasil potrebo študija naroda, iz česar sledi tudi potreba študija kmetsko - delavskega otroka. Ta študij bo dovedel do večje povezanosti učiteljstva in šole z najširšimi plastmi naroda. Zato pozdravljam »Učiteljski pokret« naših mladih tovarišev in tovarišic, ki pravilno razumejo te potrebe šole in naroda, želim mu vztrajnosti do končnega cilja, za lepšo bodočnost šole in učiteljstva. Po teh konstatacijah se dotaknem še nekaterih najaktualnejših sodobnih zahtev stanu. Zahtevamo, da se napredovanje učiteljstva vrši avtomatsko, in to samo glede na upravičenost po službeni starosti in službenem delu ter s pravico pritožbe. — Le tako bi se počutili vsi kot ravnopravni državljani in državni uradniki. Zahtevamo pravico obrambe in zaslišanja pred odločbo o kazni in premestitvi proti svoji volji. Vsaka kazen ali kazenska premestitev naj se izvrši na osnovi disciplinsko ugotovljene krivde. Zahtevamo za enako delo žene-učiteljice enako pravico in plačo. Zahtevamo tako materialno-socialno sigurnost učiteljstva, da se bo moglo popolnoma posvetiti svojemu poslu in skrbi za svojo družino. Tvorec in prvi nosilec naše velike države, pokojni kralj Peter I. Osvoboditelj, je rekel učiteljstvu, da so narodu najbolj potrebni močni in krepostni značaji, ker brez njih ni napredka, ni zdravega življenja. A mi moramo zahtevati danes, da se ne lomijo učiteljski značaji in ne demoralizira učiteljstvo, kajti po besedah Velikega Kralja »bo mladina taka, kakršni bodo učitelji, kakršna bo mladina, tak bo narod in njegova bodočnost.« Vprašamo vas, spoštovani delegati, kdo more oporekati pravni. moralni in socialno nacionalni osnovi naših zahtev. Kaj deli učitelje v teh zahtevah? Vprašam vas, spoštovani delegati, ni li dolžnost vaših zastopnikov, da se bore za realizacijo teh cilj.ev? Vprašam spoštovano skupščino. ali zahtevate delo in sodelovanje vaših zastopnikov v nasprotnem pravcu in v rušenju gornjih principov? Prepričani o tem — da ne, smo člani glavne uprave vztrajali na vaših zahtevah, ker smo globoko prepričani, da so osnovane vaše zahteve na zdravih pravnih, moralnih in socialnih temeljih. Iz tega razloga so člani vseh naših uprav odločni, da očuvajo pred 'imi in pred zgodovino pošten obraz vaših zastopnikov in ga ne zamenjajo z obrazom izdajalcev učiteljskih interesov. V tem pravcu sem zaželel častno in plodno delo sekcijskim skupščinam ostalih banovin v državi, pa isto želim tudi tej skupščini za dobro šole in stanu, na srečo kralja in domovine. VOLITEV ODSEKOV. Po predsednikovem govoru je prešla skupščina na volitev zapisnikarjev odsekov. Za zapisnikarja sta bila izvoljena tov. Men; cej,,Martin in Hudales Oskar. a v smisluTprani so bili izvoljeni naslednji odseki: v^rifikacijski, šoleko upravni, gospodarski, tiskovni in odsek za organizacijo in pravila; poleg teh so bili izvoljeni še odsek učiteljic, odsek za učiteljski pokret, za nadaljevalno šolstvo, pevski odsek in odsek za obmejno šolstvo. VERIFIKACIJA. Verifikacijski odsek je podal svoje poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je bilo na skupščini 6 članov upravnega in 5 članov nadzornega odbora sekcije, 1 član glavnega odbora, 26 predsednikov sreskih društev in 32 delegatov. Iz tega se razvidi, da je bilo na skupščini vsega 70 polnopravnih članov, katerih mandati so bili vsem verificirani. NAČELNA DEBATA O TAJNIŠKEM POROČILU. Ker so izvoljeni odseki začeli poslovati šele popoldne, je predsednik Dimnik otvoril načelno debato o tajniškem poročilu. Iz te debate je treba poudariti predvsem sledeče ugotovitve skupščine: izrečena je bila pohvala tajniku Kumlju. Sekcija se trudi in dela, toda članstvo je ni zadostno podpiralo pri vseh njenih prizadevanjih. Konkretno so bili navedeni primeri za sestavo rangne liste za napredovanja in pa pri zbiranju podatkov o zadolžitvah učiteljstva. Na društvenih zborovanjih naj se obsoja brezbrižnost in apelira naj se članstvo aktivneje udejstvuje v svoji stanovski organizaciji. — Poudarjeno je bilo tudi, da nekateri društveni odbori niso zadosti agilni in točni pri izvrševanju svojih dolžnosti. Kjer so odbori vestni, tam je tudi članstvo agilno. Vse te ugotovitve so prišle iz plenuma. NADAUEVANJE SKUPŠCINE. Vse popoldne so poslovali posamezni odseki, ki so imeli predložiti plenumu^ svoje sklepe v razpravo in odobritev. Zvečer ob 20. uri se je nadaljevala razprava in je prišel na vrsto kot prvi odsek učiteljic. Ta odsek je bil letos prvič sestavljen in se je morda prav iz tega razloga razvila ob poročilu tega odseka krajša debata o potrebi in programu odseka učiteljic. Sprejeti so bili sledeči: SKLEPI ODSEKA UCITELJIC. Odsek učiteljic izraža vodstvu sekcije zahvalo in popolno zaupanje s prošnjo, da v tem pravcu nadaljuje svoje delo. Dodatno predlaga odsek učiteljic glede namestitve učiteljic abiturientinj sledeče: Statistika brezposelnih učit. abiturientov izkazuje pretežno večino učiteljic. Od leta 1931. do 1936. je število brezposelnih naraslo na 719. Samo iz leta 1931. jih čaka na namestitev 156. Izprememba zakona o narodnih šolah: Odsek je predelal predloge sekcije za izpremembo zakona o narodnih šolah s posebnim ozirom na spremembe, ki zadevajo položaj učiteljice drž. nameščenke. Soglaša z izpremembami in dostavlja, da se v zakonu doIočene pravice učiteljic, državnih nameščenk izvajajo tudi v praksi. § 113., odst. 3., naj se glasi: Do popolnjenja upraviteljskega mesta banska uprava začasno postavlja za upravitelja šole najstarejšo učno moč dotične šole (namesto najstarejšega učitelja). — 4. odst. naj se glasi: V dekliških šolah se postavlja za upraviteljico vedno učiteljica (namesto praviloma učiteljica). —5. odstavek naj se glasi: V deških šolah je upravitelj vedno učitelj, v mešanih šolah je lahko učitelj ali učiteljica (namesto sme biti tudi učiteljica). — Doda naj se: Pri oddaji upravitcljskega mesta v mešanih šolah se upoštevajo splošni pogoji brez ozira na spol. Iz tajniškega poročila je razvidno, da niso še vsa sreska društva odgovorila na okrožnice odseka učiteljic. Apeliramo na tovarišice delegatinje in tovariše delegate, da na zborovanjih sreskih društev vplivajo na tovarišice za skupno delo za dosego naših ciljev. Sploh prosimo tudi tovariše, da nas pri našem stremIjenju podpro. Nato so prišli v razpravo predlogi odseka za nadaljevalno šolstvo. Razvila se je kratka debata o absolventih kmetijskih šol in njihovega sodelovanja v kmetsko nadaljevalnih šolah. ODSEK ZA STROKOVNO KMETSKO IN GOSPODINJSKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO je ugotovil sledeče: V delu gospodinjsko nadaljevalnega šolstva, ki že več let vzgaja in izobrazuje žensko mladino, je nastal zastoj. Število šol je v letošnjem šolskem Ietu padlo za 9. Vzroki, ki dovajajo do tega stanja, so: 1. Banska uprava že od leta 1934. ni priredila praktičnega tečaja, ki naj bi usposobil in dal potrebno kvalifikacijo učiteljicam, ki imajo veselje do dela v gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Odbor pa se upravičeno boji, če bi tudi banska uprava priredila gornji tečaj, da bi ne bil organiziran kot doslej, ko je vedno sodelovala kot učna moč ena voditeIjica gospodinsko nadaljevalne šole, kar bi kvarno vplivalo na enotno miselnost in urejenost teh šol. 2. Ker ni sredstev, se že dve leti ni vršilo delovno občestvo in s tem je pretrgan direktni stik z voditeljicami in odvzeta možnost, da se skupno urejujejo vprašanja, ki to šolstvo zadevajo. 3. S prekinitvijo izdajanja »Prosvete« je prekinjena tudi možnost objavljanja pismenih razprav. 4. Radi veljavnih odredb je onemogočeno učiteljicam narodnih šol, da se trokovno izobrazijo za gospodinjske učiteljice in tako prehaja vse gospodinjsko šolstvo v druge roke. Učiteljice narodnih šol pa, ki žive med narodom in so poklicane tudi za to vrsto pouka, pa so potisnjene v stran. 5. Vsled nesmotrenega pouka gospodinjstva na učiteljišču za gospodinsko šolstvo od strani mladih učiteljic ni pravega zanimanja. 6. V mnogih krajih delo gospodinjsko nadaljevalne šole ovirajo krajevne razmere. 7. Večkrat tudi od strani upraviteljev ni pravega razumevanja in ravno oni učiteljici delo otežkočajo. Na podlagi opisanega dejanskega stanja prosimo, naslov, naj nam pomore, in sicer: 8. Sekcija JUU Ljubljana naj pošlje na sreska društva okrožnico in v njej opozori na važnost gospodinjsko nadaljevalnib šol za vzgojo in izobrazbo ženske kmetske mladine. Učiterjstvo. zlasti upravitelji, naj delo učiteIjic gos-podinjsko nadaljevalnih šol podpirajo, ker se še nikdar ni vršilo ob tako težkih prilikah, kot sedaj. 9. »Učiteljski tovariš« naj prinaša kratke informativne članke o gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu, za katere naj prispevajo one učiteljice, ki se zanimajo za to panogo šolstva ter že delujcjo na teh šolah. 10. Da zainteresiramo učiteljice in brezposclne abiturientke za gospodinsko nadaljevalno šolstvo, priporoča odsek prireditev raznih tozadevnih predavanj ter priložnostne hospitacije. 11. Smatramo, da so strokovne, kmetsko in gospodinjsko nadaljevalne šole najboljša podlaga za spoznavanje vzgojnih in gospodarskih potreb v narodu, kakor tudi važnost za medsebojno vez med učiteljstvom, kmetskim prebivalstvom in obrtništvom, zato upravičeno prosimo, da posveti sekcija JUU istemu največjo pažnjo. 12. Sekcija JUU naj prosi in izposluje pri banski upravi, da priredi praktične tečaje, ki naj bi usposabljali in dali potrebno kvalifikacijo učiteljicam, ki imajo veselje do dela v gospodinjsko nadaljevalnih šolah. (Praktični tečaji se niso vršili že od leta 1934.) 13. Sekcija naj skuša doseči pri prosvctni upravi, da reformira na učiteljskih šolah pouk iz gospodinjstva in kmetijstva. Za ta pouk naj se nastavijo na učiteljskih šolah starejše. praktično izkušenc učne moči, ki so z vidnim uspehom delovale na deželi za gospodarski in kulturni podvig naše vasi, ker le taki bodo budili zanimanje in razumevanje za gospodarsko delo na vasi in pospeševali porast gospodinjsko nadaljevalnega šolstva. 14. Po izvršnem odboru naj sekcija JUU zainteresira za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo vse ostale sekcije v državi, oziroma ministrstvo prosvete, ker so se zaradi pravilnih osnovnih smernic te vrste našega šolstva začele zanimati zanj nekatere druge banovine in ga nameravajo vpeljati po našem vzorcu. 15. Naproša se. da zastavi sekcija vse svoje moči, da se ne bo omalovaževalo delo v teh šolah ter da ostane to šolstvo izključno le v učiteljskih rokah kot doslej, ker se mora pouk na teh šolah smatrati kot osnova za nadaljnjo izobrazbo v strokovnih gospodinjskih šolah. 16. Sekcija JUU naj zastavi pri banski upravi, oddelek VIII., ves vpliv, da se izprašanemu učiteljstvu strokovno nadaljevalnih šol z ozirom na porast draginje zopet prizna isti honorar, kot ga je imelo pred odbitkom, t. j. ob pričetku šolskega leta 1936. 17. Odsek za strokovno kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo smatra najrazličnejše izlete za najboljše jamstvo za vzbujanje gospodarske narodne in socialne zavesti, zato naj izposluje pri ministrstvu saobračaja za vse gori navedene šole iste železniške ugodnosti. kot jih imajo kategorije osnovnih, meščanskih in srednjih šol (četrtinska vožnja). Predlogi odseka za Učiteljski pokret so prišli v razpravo. Po kratkih pripombah so bili sprejeti naslednji SKLEPI ODSEKA UČITELJSKI POKRET.  1. Za administrativno tehnično delo se predlaga gospodarskemu odseku, da v novi proračun vstavi postavko 6000 din. Do sedaj so potnino, poštnino, razmnoževanje formu- larja in temu slično krili člani pokreta oseb- no. V bodoče je to absolutno nemogoče. Uči-  teljski pokret je nekak naslednik bivšega od- seka za izvenšolsko delo ter bivšega kluba pri-  jateljev vaške kulture. Kot je iz proračunov prejšnjih poslovnih let razvidno, sta ta bivša odseka redno dobivala svoje proračunske po- stavke. Isto je potrebno za še uspešnejši raz- mah in napredek učiteljskega pokreta. 2. Za publiciranje študijskih izsledkov in notranjo idejno spopolnitev in razvoj učitelj- skega pokreta se naj zopet obnovi Prosveta, ki naj izhaja kot dvomesečna priloga »Učiteljskega tovariša« na eni tiskovni poli. 3. Rubrika za Učiteljski pokret v »Učiteljskem tovarišu« naj se vzdrži za krajše 6bjave in nujnejša navodila. 4. Glede izvenšolskega dela stojimo odločno na stališču popolne proste volje in proste izbire tozadevnega delovnega področja. Izvensolsko delo naj ne vpliva na letno oceno, napredovanje in premestitve. Daljša debata «e je razvila ob poročilu odseka za obmejno šolstvo. Poudarjalo se je dejstvo, kako zelo skrbijo naši sosedi za obmejne šole; tam nimajo samo lepih poslopij marveč so šole tudi v materialnem pogledu dobro oskrbljene, na njih poučujejo najboljši učitelji. Iznešene so bile razne težkoče, pa tudi dobre strani poučevanja v obmejnih krajih. Zivahna debata se je vršila tudi glede raznih ovadb, in to anonimnih in podpisanih, ki jih pošiljajo proti učiteljstvu razni ljudje. ¦— Najtežje je pri tem vprašanju dejstvo, da nam je zaprta pot za razčiščenje, ker učitelj nikoli ne zve ovaditelja. Predlog glede ovadb se je nato odstopil šolsko upravnemu odboru. Po precej dolgi debati so bili nato sprejeti naslednji: SKLEPI ODSEKA ZA OBMEJNO ŠOLSTVO. Sklepi: Ugotavljamo, da glasom sklepa lanske ban. skupščine obmejni šolski odsek še obstoja, le do sedaj še sekcija ni imenovala skupnega rcferenta. Za ta odsek nisc bili predloženi nobeni predlogi, kar pa nikakor ne pomeni, da je stanje našega obmejnega šolstva ugodno. Z ozirom na navedeno pa sprejme odsek sledečo resolucijo kot program svojega bodočega dela: 1. Ker se prilike, naglašene v lanskem zadevnem predlogu ban. skupščine niso v ničemer zboljšale, na>sprotno celo poslabšale, je nujno, da imenuje sekcija za to področje dela svojcga referenta, ki bo zbiral in objavljal zbrane podatke o obmejno-šolskih prilikah. 2. Zahtevamo zasedbo vseh praznih učiteljskih mest ob mcji in na Kočevskem z najboljšimi močmi. 3. Zahtevamo zaščito merodajnih oblasti za ueiteljstvo ob meji in na Kočevskem, ki naj bodo od prosvetnih oblasti vedno polno zaščiteni. Dalje zahtevamo zboljšanje gmotnega položaja, ker že zakon o narodnih šolah predvideva za kraje s težkimi prilikami posebno nagrado. 4. Prosvetne oblasti naj upoštevajo pri podelitvi subvencij v prvi vrsti obmejne šole, tako da bodo te lahko v vsakem oziru izpolnjevale svojo nalogo v korist našemu narodu. 5. Naturalna stanovanja so potrebna za vse učiteljstvo, zlasti nujna pa so v obmejnih krajih in na Kočevskem, da ne bo učiteljstvo v tem pogledu predano na milost in nemilost zastopnikom narodne manjšine, ki s svojo gospodarsko hegemonijo naravnost ovirajo vsako uspešno delo našega nacionalnega učiteljstva. a, 6. Načrt ppučevanja naše vasi, kakor ga predvideva program »Učiteljskega pokreta«, bo trcba v prvi vrsti realizirati baš v obmejnih krajih, ker bo ravno študij obmejnih vasi ; dal našemu odseku najboljšo podlago za usmeritev našega narodno obrambnega dela in evidence manjšinskega šolstva. — Odsek \ v vsem podanem soglaša. V razpravo so prišli še predlogi pevske- ga odseka. Predsednik tov. Dimnik se je ob tej priliki spomnil med letom umrlega pred-sednika pevskega zbora J-UU tov. Emila Adamiča, katerega spomin je skupščina počastila z vzklikom: »Slava!« Sprejeti so bili naslednji SKLEPI ODSEKA UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA 1. Pevski odsek odobrava in jemlje na znanje delo UPZ v upravnem letu 1936./37. 2. Pevski odsek nadalje ugotavlja, da je UPZ važna kulturna ustanova naše stanovske organizacije, ki jo je treba vsestransko podpirati. Saj je v času svojega obstoja imel doma in na tujem nad 80 glasbenih prireditev. Da je pri tem vršil veliko kulturno misijo in prikazoval delo slovenskega učiteljstva in njegove stanovske organizacije, je brez dvoma. Za poživitev pevskih vrst svetuje pevski odsek učiteljskemu pevskemu zboru, da izda v »Učiteljskem tovarišu« apel na tovariše iz Ljubljane in bližnje okolice, da pristopijo k zboru. Nadalje odsvetuje pevski odsek UPZ ustanavljanje različnih pododsekov, ker kažejo izkušnje, da se ne obnesejo. Lansko leto na primer je bil izvoljen propagandni odsek, ki ni mogel delovati zaradi preoddaljenosti posameznih članov od zborovega sedeža. Pevski odsek ugotavlja, da je UPZ imel namero v preteklem upravnem letu izdajati periodično glasbene priročnike za šolsko mladino. Zal, da je to delo ostalo s smrtjo pok. prof. in predsednika zbora Emila Adamiča nedpkončano. UPZ je večji del svojega letošnjega suficita namenil za nadaljevanje tega dela. Zato letos ponovno predlaga banovinski skupščini svoj lanski predlog o glasbenih priročnikih v odobritev. Predlog se glasi: Izdajajo naj se v okviru UPZ periodični glasbeni priročniki za šolsko mladino. Artistični odbor UPZ naj pripravi primerne tekste, jih da razmnožiti ter pošlje slovenskim skladateljem v glasbeno obdelavo. Ker je bila ura že 'A23., je bilo zborovanje zaključeno, a nadaljevanje najavljeno za torek ob 8. uri. DRUGI DAN V torek 13. julija se je začelo nadaljevanje skupščine s poročilom tiskovnega odseka. Ob poročilu tega odseka se je razvila zelo dolga, toda stvarna debata. Bila so pač na dnevnem redu važna vprašanja: sprememba pri »Učiteljskem tovarišu«, prcdlog za zvečanje obsega »Popotnika«, reorganizacija »Mladinske matice«, ponovna uvedba »Prosvete«, sodelovanje učiteljstva pri »Roditeljskem listu«. Vsa ta vprašanja so tako važna, da so delegati resno in stvarno o njih debatirali. Še posebno obsežna je bila debata glede predlogov za preosnovanje »Mladinske matice«. Ker so bila mišljenja deljena, se je prepustila končna odločitev poverjenikom. Skupščine sta se udeležila tudi urednik »Popotnika« g. Senkovid in predsednik Pedagoške centrale prof. Šilih. Tudi onadva sta posegla v debato, g. Senkovič pri vprašanju »Popotnika«, a g. prof. Šilih pri razpravi o »Roditeljskem listu«. Prihod podpredsednika JUU tov. Kranjčeviča. Med razpravo o poročilu tiskovnega odseka je prispel na skupščino podpredsednik JUU tov. Stefan Kranjčevič, ki ga je tov. Dimnik prav prisrčno pozdravil in ga predstavil kot ideologa kmetskega učiteljskega pokreta med hrvatskim učiteljstvom. Tov. Kranjčevic se je zahvalil za prisrčen sprejem in pozdravil skupščino v imenu hrvatskega učiteljstva. Poudaril je, da gleda hrvatsko učiteljstvo vedno s ponosom na nas. kot na vzor v delu in borbi na istem polju in za iste ideale. Po tem intermezzu se je razprava nadaljevala, a končno so bili sprejeti naslednji: SKLEPI ODSEKA ZA TISK 1. »Učiteljski tovariš« naj se organizira sledeče: Osebne vesti v poročilih in poročila zborovanj sreskih društev se morajo krajšati. Tajniki sreskih društev naj obvezno pošiljajo čim krajša poročila. Predolga poročila se bodo črtala. Poročila sreskih društev naj vsebujejo naslednjo točko: a) Udeležba članstva. b) Situacija v društvu. c) Izvršeno predavanje z navedbo jedra, ki naj bo zgoščeno v obliki tez. č) Sklepe ozir. resolucije. Obseg »Učiteljskega tovariša« naj ostane neokrnjen, ker nikakor ne smemo nazadovati. 2. Za publiciranje izsledkov Učiteljskega pokreta naj se obnovi Prosvcta kot dvomesečna priloga »Učiteljskemu tovarišu« na eni tiskovni poli, sicer pa naj Učiteljski pokrct publicira stanovsko politične članke v posebni rubriki »Učiteljskega tovariša«. 3. Glede izdajanja publikacij Mladinske matice naj se izjavijo poverjeniki. To vprašanje naj se na prvem zborovanju točno razjasni. Društva naj nato pošljejo svoje predloge. 4. Prva številka »Našega roda« naj izide v septembru. Glede vprašanja naj izide letno 9 številk po din 2,50 t. j. skupno za din 25, naj se izjavijo poverjeniki, a dokončni sklep sprejme predsedniški zbor. »Naš rod« naj ostane v dosedanjem obsegu. 5. Osnuje naj se poseben posvetovalen  odbor poleg stalnega odbora Mladinske ma- tice, ki ga imenuje 6ekcija izmed prostovoljno prijavljenih članov, ki se posebno zanimajo za literarni in gmotni prospeh Mladinske matice. Odbor naj bi se sestajal ob priliki banovinske skupščine. 6. Skupščina naj izreče vsem poverjenikom Mladinske matice najtoplejšo zahvalo in priznanje, ker so kljub težkemu položaju vztrajali in dvignili Mladinsko matico na sedanjo višino. 7. Priznanje tov. Ivanu Dimniku: Smatramo, da je bil predsednik JUU g. Ivan Dimnik v Glavnem prosvetnem svetu pravi tolmač interesov osnovnega šolstva in učiteljskega mišljenja. Njegovo delo pri mnogih projektih, številna priznanja, ki jih je prejel od raznih strani, brez ozira na politično pripadnost, šolskim krogom znana zadcva II. čitanke za srednje šole, za katero se je zavzel z vso energijo in nešteti drugi primeri izpričujejo njegovo požrtvovalnost in objektivnost. Zato obžalujemo izpremembo osnovnošolskega učiteljskega zastopstva v Glavnem prosvetnem svetu. Posebej obžalujemo to, v kolikor je ta iniciativa izšla od slovenske strar.i, ker se je s tem povzročilo, da smo Slovenci izgubili drugo mesto v tej najvišji prosvetni korporaciji. Osnovnošolskemu učiteljstvu je bilo s tem reducirano zastopstvo iz dveh na eno mesto ter je izpadel tudi drugi član izvršnega odbora v Glavnem prosvetnem svetu g. Sveta Gojkovič. Iz tega razloga ne moremo smatrati, da je na njihova mesta pozvani član g. Sveta Avramovič pravi zastopnik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja in učiteljstva v Glavnem prosvetnem svetu. Nova praksa je okrnila tudi nezavisnost svobodnega izražanja v tej vrhovni prosvetni ustanovi v prosvetnih vprašanjih. Predsedniku JUU g. Ivanu Dimniku izrekamo popolno zaupanje in posebno zahva- 10 za odločno zastopanje šolskih in učiteljskih interesov v Glavnem prosvetncm svetu, posebno za njegovo zastopanje interesov »Našega roda« in »Mladinske matice«, katere publikacije so postale danes kulturna svojina vsega slovenskega učiteljstva, kulturna ustanova 23.000 slovenske mladine in njihovih roditeljev ter slovenskih litcratov, brez ozira na pripadnost. Je soglasno sprejeto! 8. Širjenje »Roditeljskega lista«, ki ga bo izdajala Pedagoška centrala v Mariboru, naj učiteljstvo po možnosti podpira, a ko bo imel toliko naročnikov, da bo izhajal brez podpore, naj se tiska v »Učiteljski tiskarni«. 9. Skupščina naj nujno priporoči Učiteljski tiskarni, da natisne Vranc-Dolganov »Okvirni učni načrt« za vsa šolska leta. Delegati se moralno obvezujejo, da prevzamejo agitacijo za razširitev te nujno potrebne knjige. Na vrsto je prišel referat o predlogih šolsko-upravnega odseka. Ker so bili vsi predlogi temeljito obravnavani v odseku, so bili po kratki nebistveni debati sprejeti vsi SKLEPI ŠOLSKO-UPRAVNEGA ODSEKA I. Šolsko-upravni odsek je najprej obravnaval tajniško poročilo in ga je sprejel soglasno s sledečimi dopolnilnimi predlogi: 1. Na šolah z manj kot 12 razredi, naj se šolskim upraviteljem zniža število učnih ur sorazmerno po številu razredov. 2. Kjer učitelju ni nujno potrebno zdravljenje v bolnici, naj vršijo brezplačne preglede in zdravljenje državni ali samoupravni zdravniki na deželi, kakor to vrše pri ambulantnem zdravljenju v bolnici in ti naj šele določijo, ali je pacientu-učitelju potrebna zn zdravljenje bolnica. 3. Obnovi naj se započeta akcija učiteljske Samopomoči za splošno zavarovanje učiteljstva. 4. Učiteljstvo, ki gre v višjo pedagošl šolo ali pa je dodeljeno drugim šolam aii p svetnim ustanovam, naj bo plačano iz pose nega tonda ali iz fonda. kateremu pripada, pa iz osnovnošolskega, tako da bodo oni. odhajajo na višjo pedagoško šolo. nadom ščeni in se lahko nastavijo nove učne ose Sploh naj se dela na to, da se uporablji. krediti za ljudske šole izključno v te namen 5. V zakonu o narodnih šolah naj se § 123. izpusti točka 3. (Utemeljitcv: Ker se krajih. kjcr sta meščanska in ljudska šola istem poslopju, interesi obeh večkrat križaj ni z ozirom na sedanjo sestavo krajevne šolskega odbora možno nikako objektivi sklepanje.) 6. Vse zoper učiteljstvo vložene ovad naj pristojne oblasti objektivno preiščejo uvedejo redno postopanje po predpisih o stoječih zakonov. Krivim spoznani naj se k znujejo, nedolžnim z lažjo oklevetanim naj se da priložnost, da lahko nastopijo : per ovaditelje redno tožbeno pot brez pr< hodnega dovoljenja ministrstva prosvete vložitev tožbe. Ovadbe naj se ne smatrajo uradno tajnost. II. Šolsko-upravni odsek nalaga upravnej odboru sekcije, da administrativnim pot( tolmači merodajnim činiteljem (banski upi vi, ministrstvu prosvete itd.) sledeče pre loge sreskim učiteljskim društvom, ki jih odbor obravnaval in soglasno sprejel. 1. Proračuni krajevnih šolskih odboroi potrditev proračunov v nezmanjšanem obsi gu z ozirom na že itak okrnjen predloa kj jevnega šolskega odbora, zvišanje pavšaln zneskov za kurivo z ozirom na krajevne ra mere, dotacija za nabavo matičnih listov | izkazov v dovoljni meri, dotacija za šoli vrtove po 1 din za 1 m2 letno, skrb za dol stanovanje za učitelje in določitev higiens ozirov za iste, izplačevanje zaostalih sta:_ rin, povečanje nagrad poslovodjem kraje»! nih šolskih odborov z ozirom na vedno ve pisarniško delo istih. 2. Šolska uprava naj se popolnoma od politične. 3. Odpravi naj se kuluk. 4. Ukine naj se predhodno dovolje ministrstva prosvete za vlaganje tožb pri dišču. 5. Kaznovanje zaradi neopravičenih mud naj se prenese na obča upravna obl^ stva. 6. Učenci narodnih šol naj prejmejo ( dovršitvi šolske obveznosti izpričevalo nj reda. ki ga je v resnici dovršil. 7. Uvede naj se zopet matični list v i boljšani obliki. 1 8. Učni načrt naj bo okviren. ;j 9. Ustanovijo naj se poizkusne šole tiri v drugih večjih mestih banovine, kakor i Mariboru. 10. Praktični učiteljski izpit naj se n formira tako, da bo v skladu s šolskim in f venšolskim delom učitelja. ; 11. Učiteljem, ki so na odsluženju kai skega roka, naj se prizna dopust in avtonl tično sprejetje v državno službo po od* ženju istega. 12. Za daljša nadomeščanja učiteljev i dopustih naj se prvenstveno nastavijo i(S teljski abiturienti. ! 13. Brezposelnim učiteljskim abituria tom naj se omogoči brezplačen obisk ett letnih kmetijskih, oziroma gospodinjskih t čajev. ; 14. K ižvajanju uredbe zakona o izd«| nju enotnih šolskih knjig naj se ne pristoj dokler ni sprejet novi okvirni učni načrt. ¦ 15. Izboljšajo naj se higienske prilj šol, posebno v Prekmurju. j 16. Odlok ministrstva »O zaščiti gozAj in rastlin« naj se razširi na vse naše priroij in narodno zgodovinske posebnosti. [ 17. Glavne počitnice naj iz zdravstveff 'n pedagoških interesov ostanejo julija i avgusta. 18. V obrtno in trgovsko nadaljevaln| šolah naj imajo prvenstveno pravico poul vanja učitelji ljudskih šol. 19. Za uradne učiteljske konference i se odobre potni stroški. 20. V zadevi štetja in naziva ljudskih t je šolsko upravni odsek sklenil, naj uprai odbor sekcije pozove vsa sreska društva, se izjavijo v tej zadevi. Vsemu učiteljstvu pa šolsko-upravni sek priporoča, da podpre akcijo društva » la in dom« z ozirom na preskrbo učnih 1 pomočkov vsej ljudsko-šolski mladini po k« jevnih šolskih odborih odn. banski uprJ* Na predlog sreskega učiteljskega d>* štva v Krškem, da naj se pozove vse orgaj zirane člane, ki so bili med letom premeš« ni po prošnji na nerazpisana mesta, da se' javijo, je šolsko-upravni odsek sklenil, da1 jih v primeru, če ne izpolnijo gornje zahte* preda stanovskemu častnemu razsodišču^ bo postopalo po pravilih. Za glavno skup» no je bil sprejet predlog o nastavitvi brezfi selnih učiteljskih abiturientov, ker njiho( slabo življenjsko stanje zahteva nujne t šitve. V razpravo so nato prišli predlogi o( ka za pravila. Pri razpravi o posame* prcdlogih je podal predsednik tov. I Dimnik naslednjo: Izjavo Članstvu sekcije in skupščine se v in) glavnega in izvršnega odbora JUU najl« zahvaljujem za ravnokar sprejete predloj enodušnem zaupanju cenj. upravi in obs< opozicije, v kolikor je njeno delo prešlo čajne meje. Ob tej priliki pa moram, v zvezi s predlogom, da se obsoja nasilno ustvarjena situacija v naši sekciji, izvršiti svojjo dolznost. ki sem jo hotcl že davno napraviti, a Vasi zastopniki niso hoteli priznati tega stanja. Situacija v centralni upravi zahteva celec<a moža in tudi situacija pri sekciji. Nasprotniki bodo hoteli nasilno izvršeno premestitev in s tem v zvezi mojo ostavko pn sekciji izkoristiti v svoje dobro, toda se bodo prevarali, ker mi je bila moja prva skrb, da sem na postojanke v organizaciji pravocasno postavlial — oziroma pridobil mlade sile, ki bodo še z večjim elanom kakor jaz zastopale ncodvisnost naše organizacije in čisto stanovsko linijo v njej. Bodočnost bo pokazala, da ta moj korak ni umik niti za ped od nacel, ki seni jih zastopal, ter ne storim tega iz kakih osebnih interesov ter ni to moja slabost, da izvajam samo konsekvence nasilno ustvarjene situacije, ker bom oproščen dela na eni strani s tem večjo silo lahko služil idealom nas vseh. Interesi organizacije so mi bili vedno prvi in so mi tudi danes, ko se ne zadovoljim 6 polovičnim deiom na dveh straneh ter mi je pri srcu tudi pravna situacija, ki jo moram kot vrhovni in čelni Vaš voditelj čuvati ob vsaki priliki. Iz tega razloga bom dal upravnemu odboru, ki je konpetenten reševati to zadevo, možiiost, da izvrši potrebno rekonstrukcijo. lzjavijam pa, da bom ostal vedno na razpolago sekciji. Zahvaljujem se vsemu članstvu za podporo in sodelovanje v dobi mojega vodstva sekcije in prosim, da vztrajate na dosedanji liniji rn mi boste v pomoč pri reševanju ln urejevanju naših zadev v centralni upravi JUU. Od strani delegatov je bila izražena nato želja, naj bi tov. LJimnik vztrajal na svojem mestu, a ker je pojasnil, da je to nemogoče, jc prediagala skupščina, naj se tov. Dimnik lzvoii za ča6tnega predsednika ijubljanske sekcije JUU v Ljubljam. Ker je pa to po praviiih nemogoče, je bno skienjeno, naj se pravila v tem pogledu spremene. Nato so bili sprejeti SKLEPI ODSIiKA ZA ORGANIZACIJO IN PRAVILA Po točni proučitvi poiožaja v sekciji in razmer v državni učiteijski organizaciji je sklenii odsek predlagati skupščini naslednje sklepe: 1. Učiteljstvo dravske banovine najodločneje obsoja vso gonjo proti centraini orgamzačni upravi rn vse poizkuse zanesti nesoglasja in spore med učiteljstvo in v njegovo organizacijo. 2. VII. banovinska skupščina sekcije za dravsko banovino v Ljubljani izreka lzvršnemu odboru polno zaupanje m pnznanje za njegovo delo in izjavlja, da stoji za njim strnjeno vse učiteijstvo dravske banovine, ki ga je pripravijeno podpirati po vseh svojih močeh. lzvršnemu odboru naj se odpošlje brzojavka s tem besediiom. 3. Skupščina obžaluje, da so nekateri ueitelji odobravali premestitev predsednika sekcije tov. Ivana Lnmmka iz dravske banovine. 4. Glede učiteljskih poiitičnih klubov vzdržuje skupščina v polni meri stališče, izraženo v »Učit. tovanšu« avgusta 1933. 5. Skupščina ugotavlja, da poedini upravni odbori sreskih društev ne vršijo svojih Uolžnosti do sekcije in do člaustva v tisti men, kot to zahteva deio za interese članstva. Zato naroča vsein upravam sreskih društev, da v bodoče neprekinjeno vzdržujejo v vseli zadevah najtesnejši kontakt s sekcijo in ji v najkrajšem času predlagajo material, ki ji je potreben za delo na občih mteresih učiteljstva in šole. 6. Opolnomočeai predstavniki sreskih učiteljskih društev se zavezujemo storiti vse, da se vzbudi v organizaciji čim večja aktivnost članstva in smo pripravljeni v vseh delokrogih podpirati akcije in pokrete organizacije, ki morejo voditi du tega cilja. 7. Skupščina poziva še neorganizirane učitelje, da vstopijo v organizacijo in v njej aktivno sodelujejo ter naroča upravam sreskih društev, da se potrudijo pritegniti to učiteljstvo v svoje vrste. 8. Zaradi možnosti presoje vzrokov neorganiziranja so sreska društva dolžna posiati sekciji vsako leto istočasno s članskimi izkazi tudi popoln seznam neorganiziranih učiteljev z navedbo vzroka pri vsakem poedincu, zakaj ni organiziran. 9. Sreska učiteljska društva, ki doslej še niso poravnala svojih prispevkov podpornemu fondu sekeije, naj to čimprej store. Sprejme se obvezen mesečni prispevek v podporm lond sekcije. 10. Sreska društva so dolžna vse primere ovajanja m drugih kršitev tovarištva ter izlgravanja organizačnih sklepov in načel obravnavati pred stanovskim častnim razsodiščem. 11. Vodstvu banovinske sekcije1 izreka skupščina zahvalo in priznanje za vse njegovo smotrno in požrtvovalno delo, vodeno povsem po načelih čiste stanovske linije. ijkupščina pozna in visoko ceni vse brezprimerne žrtve, ki so jih člani vodstva doprinesli v izpostavljanju za stvar učiteljstva in organizacije. Poziva članstvo, da s svojo nadaljnjo vztrajno zvestobo organizaciji dokazuje svojo hvaležnost vodstvu sekcije, ki naj vztraja s članstvom v eni vrsti na dosedanji poti. Zlasti preds. tov. Dimniku, podpreds. tov. Završanovi in predvsem tajniku tov ^¦umlju. Porocilo gospodarskega odseka se je pretresalo v vseh podrobnostih. Debata se je vrsila od postavke do postavke in končno se je plenum zedinil ter so bili sprejeti naslednji SKLEPI GOSPODARSKEGA ODSEKA 1. Obračun se sprejme v celoti. K obračunu je bil sprejet predlog: Z ozirom na to, ker je večina društev plačala za leto 1936./37. prispevek sekciji za podporni sklad, apeliramo, da plačajo ta prispevek za leto 1936./37. tudi ostala društva. 2. Predlogi: Sprejme se naslednji predlog Učit. tiskarne: Vsak organiziran učitelj(ica) je moralno obvezan prevzeti vsaj 1 delež Učit. tiskarne (250 din). Delež lahko plačuje potom organizacije v mesečnih obrokih po 5 din; kdor hoče, lahko piača delež takoj ali v višjih obrokih. Nadalje: Pedagoško centralo naprošamo, da se »Roditeljski iist« tiska v »Učit. tiskarni, nakar bo organizirano učiteljstvo z večjo vnemo sodelovalo pri razširitvi lista. Na prediog Učiteljskega Pokreta se skltne, da se porabi za izdajo Prosvete, ki naj bi izhajala vsak drugi mesec kot priloga »Učit. tovarišu«, potrebni znesek iz neizčrpanega londa za mariborski in ljubljanski učiteljski naraščaj. Na daljnjo prošnjo lega odseka se dovoii za kritje upravnih stroškov in za prirejanje tečajev iz postavke Učit. samoizobrazba znesek 4000 din. Sprejet je bil predlog učit. društva v Školji Loki: Načelno smo proti temu, da bi se kateremu koli društvu odpisali dolgovi. Vsa društva naj vrše svoje obveznosti točno in po predpisih. Prošnji sreskega društva Brežice za odpis dolga sekciji v znesku 1356 din se nc ugodi. Društvu se dovoli odplačilo tega dolga v roku dveb let. Predlog sreskega učit. društva Maribor levi breg: tovarišem začetnikom - pripravmkom naj se zniža članarma in črta pristopnina — se odkloni. Sprejme se predlog sreskega društva Celje: Centrala kakor seiccija JUU naj društvom ne pošiijata nenaročenih tiskovin in knjižnih edicij, s katerimi se obremenjujejo društveni proračuni z nepredvidenimi lzdatki v času, ko se društva bore s tinančnimi težavami. Gospodarski odsek je odklonil iz budžetnih ozirov predlog učiteljskega društva Ljubljana-okolica zahodni del, da bi se dala sredstva za izobrazbo dveh abiturientk v gospudinjstvu iz londa za izobraževanje. Društvu se svetuje, da izvrši to v lastnem delokrogu. Predlog učit. društva Ljubijana vzh. del, da naj se organizačni davek zniža in da se naj najdejo pota za znižanje članarine, je gospodarski odsek odklonil, ker je ostala sekcijska članarina ista kakor doslej, t. j. 13 din, svojo društveno članarino naj pa uredi društvo po lastnih potrebah. Predlog učit. društva kranj se istotaku glede stanovskih dajatev odkloni kakor tudi giede snovi »Učit. tovariša«, pri čemer se je treba tudi ozirati na tovariše, ki so naročeni samo na stanovski list. 3. Proračua se je sprejel v celoti, samo točka 2. b pri stroških se zniža od 65U0 na 5000 din kot nagrada uredniku, diferenca 1500 pa ostane za druge potrebe Popotnika. Ker so posamezni odseki razpravljali tudi o tajniškem poročilu, je bilo s sprejetjem sklepov posameznih odsekov sprejeto tudi tajniško poročilo. Predlog nadzornega odbora. ' Po obširnem poročilu o piegledu vsega poslovanja pri sekciji, je podal nadzorni odbor sledeči predlog: Nadzorni odbor ugotavlja iz podanega revizijskega poročila, da je delo uprave kakor tudi knjigovodstvo sekcije JUU v Ljubljani v vzornem redu. Predlagamo vse priznanje in zahvalo vsem funkcionarjem sekcije in njenih odsekov za njihovo vestno in natančno uradovanje, blagajniku in upravi pa absolutorij. Predlog je bil soglasno sprejet! Nato so bili izvoljeni še naslednji člani v razsodišče: Pogačnik in Roš kot predsednika, Lukičeva, Maurič, Schell, Napokoj in Rant kot člani, Oman Oto, tajnik, Levec Anka namestnica. S tem je bil dnevni red izčrpan. Sprejeta je bila še resolucija, nakar je predsednik Dimnik zaključil skupščino. Resolucija »Opolnomočeni zastopniki učiteljstva, zbrani v dneh 12. in 13. julija 1937. na VII. banovinski skupščini JUU sekcije za dravsko banovino v Ljubljani, smo kot predstavniki učiteljskega stanu proučili in pretresli vsa vprašanja, ki zadevajo šolo, prosveto in učiteljstvo. lz množice zadev, ki bi jih bilo nujno rešiti, izločamo najnujnejše in ugotavljamo: 1. da je materialni položaj učiteljstva ta-i ko težak, da zahteva nujno zvišanje prejem-I kov. Ureditev naših prejemkov na.j se izvršil po načelu: Za enako delo enako piačilo! Za-| to naj se ukine vse razlike v prejemkih poročenih in neporočenih učiteljic. 2. da je zašla narodna šola zaradi ncpreetanega premeščanja učiteljstva in občutka nesigurnosti in ogrožanosti, v katerem vrši učitelj svoje delo, danes v najtežji položaj. Naša šola zato ne more napredovati in se razvijati, marveč je po svojih uspehih v stalni dekadenci. Zato je v interesu šole in narodne prosvete, da se uzakoni učiteljstvu stalnost v .službi in na službenem mestu. Pred uzakonitvijo stalnosti naj se razpiše vsa ona učiteljska mesta, ki niso bila oddana po razpisu. 3. da otesnuje uvedba delnega celibata učiteljice v ustavno zajamčenih pravicah in v enakopravnosti, ki jim jo je doslej na osnovi ustave v celoti priznaval tudi uradniški zakon. Zato vzbuja občutek ponižanja in zagrenjenosti, kar bi ob daljšem trajanju lahko imelo neugodne posledice za delo učiteljic na narodnem izobraževanju sploh. Celibat za uči- teljice tudi v ničemer ne bo mogel prispevati k zmanjšanju brezposelnosti med učiteljskim naraščajem. Iz lch razlogov naj se določbe o celibatu ne izvajajo in naj se o prvi priliki ukinejo, bodisi da se izpremeni šolski ali uradniški zakon, bodisi z novim finančnim zakonom. Gornje svoje zahteve predajajo zastopniki učiteljstva odločujočim krogom in prosijo, da se kot nujne obravnavajo in ugodno rešijo.«