Pokrajinske in občinske volitve Utrditev našega položaja Večina Slovencev je glasovala za komuniste Izidi volitev Pokrajina 1966 1964 1960 STRANKE Sedeže» Glasov °/o Glasov 7. GlasOv 7. Komunistična partija . 6 45 404 22,20 48.186 23,09 46.903 22,67 Liberalci 3 23.200 11,40 23.306 11,17 6.920 3,35 Indipendentisti . . . 1 9.141 4,50 4.310 2,06 4.970 2,40 Socialisti Socialdemokrati . . . 3 24.700 12,20 27.244 13,05 25.219 12,55 Socialisti proletarske enotnosti _ 4.375 2,20 2.615 1,25 Lista Slovenske skupnosti 1 1 7.007 3,40 7.000 3,35 4.974 2,32 Krščanska demokracija 8 62.985 31,00 69.266 33,19 70.986 34,32 Fašisti (MSI) .... 2 18.953 9,30 21.866 10,48 28.238 13,63 Republikanci .... — 4.711 2,30 4.094 1,96 5.580 2,50 Monarhisti — 1.683 0,80 — — — — Neofašisti (UNE) . . — 1.282 0,60 797 0,38 — — Volitve so za nami. Objavljeni so izidi in tudi imena novoizvoljenih svetovalcev v pokrajinskem in občinskem svetu so znana. Stranke in skupine, ki so se udeležile volitev, so potegnile črto in pristopile k sestavljanju bilance. Marsikatero pričakovanje se ni uresničilo. Pričakovanje tistih, ki toliko govorijo in pišejo o «krizi», ki naj bt vladala v komunistični partiji, se je povsem razblinilo. Prvaki strank levega centra, njihovi zavezniki in desničarji so razočarani. To je povsem umevno, saj so vsi njihovi, čeravno zelo raznoliki, načrti propadli. Levi center je na teh volitvah nazadoval. Prav tako so nazadovale desničarske sile. Komunistična partija je učvrstila svoj položaj pa četudi suhoparne številke na prvi pogled tega ne kažejo. Dejstvo je, da so kljub vsemu komunisti obdržali vse prejšnje položaje ter jih celo učvrstili. 3,6 odstotkov glasov manj za demokristjane in njihove zaveznike je zelo značilno. Tega nihče ne more o-sporavati. Prizadevanja demo-kristjanskih veljakov in njihovih pomočnikov, ki so hoteli prepričati tržaške volivce, da so njihovi nameni dobri za Trst, so bila torej zaman. Prav tako so bila zaman. Prav tako so bila zaman vsa prizadevanja, da bi prepričali volivce, da so glasovi za komuniste «zamrznjeni glasovi», ker je KPI v opoziciji. Kot Slovence nas posebno veseli zmaga, ki jo je komunistična partija dosegla na podeželju. Ta-koimenovani «rdeči obroč», ki obkroža tržaško mesto, je kljub vsem najrazličnejšim prizadevanjem nasprotnikov, da bi ga razbili, ne le vzdržal, temveč se celo utrdil. Naš položaj v podeželjskih občinah se je pomembno izboljšal. Nastal je povsem nov položaj. Zaman je bilo načrtno naseljeva-nej v devinsko-nabrežiinski občini, zaman ustanavljanje novih naselij v drugih krajih. Zaman etnično spreminjanje Tržaškega ozemlja. Nabrežina vse to dovolj zgovorno potrjuje. Na teh volitvah so volivci konkretno potrdili, da ne odobravajo združitve socialistov s socialnimi demokrati. Posledica te združitve pa je ta, da v pokrajinskem svetu in več socialista slovenske narodnosti. Lista «Slovenske skupnosti» je komaj obdržala svoj položaj. In znano je, da so bili sloveoskoli-starski prvaki prepričani, da bodo napredovali. Slovenski volivci s° jasno povedali, da ni dovolj a'ko se nekdo pred volitvami prelevi v partizana ali se začne prikazovati kot «voditelj slovenskih delavcev in kmetov». S svojim glasom so slovenski y°livci potrdili, da ne verjame-J° besedam «lovensk ol i s tarskih prvakov in ne njihovi «privrženosti» idealom odporništva. Tudi dejstvo, da je prišel v tržaški občinski ,svet nov svetovalec liste «Slovenske skupnosti» nekaj pomeni. Slovenski volivci so še enkrat izpričali svojo vero in zaupanje. Rezultat tega izpričanja je ta, da so od šestih pokrajinskih svetovalcev trije Slovenci, da je od trinajstih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu kar šest svetovalcev slovenske narodnosti. To se je zgodilo prvič v zgodovini! Bilanca novembrskih volitev je torej pozitivna za nas in ne za naše nasprotnike. Ni pa pozitivno dejstvo, da je bilo tokrat toliko belih glasovnic. Bele glasovnice sicer imajo svoj pomen, so dokaz neodobravanja sedanje stvarnosti na Tržaškem, toda mnogo bolj učinkovit dokaz neodobravanja te stvarnosti bi bil v tem, ako bi bi- le tiste glasovnice drugače uporabljene če bi bile te glasovnice uporabljeni konkretno proti ti-stm, ki so obstoječo stvarnost zakrivili. Komunisti se zahvaljujemo vsem volivkam in volivcem, ki so še enkrat potrdili svojo zvestobo partiji ter izkazali svoje zaupanje njenim kandidatom. Posebno se zahvaljujemo mladim volivkam in volivcem, tistim, ki so tokrat prvič glasovali. Partija se zahvaljuje tudi vsem tistim tovarišicam in tovarišem, ki so požrtvovalno delali med volilno kampanjo, skrutinatorjem ter predstavnikom liste na voliščih. Vsem skupaj najlepša hvala! Sedaj je treba iti naprej. Program je treba uresničiti. Ljudski program za tržaško občino in pokrajino. Od volivcev je to v veliki meri odvisno. M. K. Mario Alleata Tovariš Mario Alicata, član vodstva KPI, ki je bil še pred nekaj tedni med nami v Trstu, je umrl. Zadela ga je srčna kap. Star je bil 48 let. Pokojni se je vpisal v partijo leta 1940 in dve leti kasneje se je moral zagovarjati pred posebnim fašističnim sodiščem. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju. Bil je med drugim tiskovni referent pri poveljstvu brigade «Garibaldi». Leta 1945 je bil izvoljen v CK KPI, deset let kasneje mu je bilo poverjeno vodstvo komisije KPI za kulturo, leta 1956 pa je postal član vodstva KPI in prvič izvoljen za poslanca v rimskem parlamentu. Kot član vodstva partije in kot parlamentarec se je zanimal tudi za tržaške probleme. Bil je tudi med podpisniki osnutka zakona za slovensko šolo. zelo sposobnega in delovnega tovariša in voditelja. Tudi «Delo» se klanja njegovemu spominu. Sporočilo sekcij KPI Lonjer-Podlonjer Tovariši iz PodJomjerja in Lonjer-ja so nam poslali pismo, v katerem izrekajo zahvalo volivcem, ki so glasovali za Komunistično partijo. V pismu je med drugim rečeno, da je na območju njihove sekcije KP prejela 337 glasov na pokrajinskih in 333 na občinskih volitvah ter da je na šanci prešla od drugega na prvo mesto, medtem ko je DC izgubila okrog 50 glasov. Tržaške občinske volitve 1966 1962 1958 STRANKE Sedežev Glasov 7o Glasov 7o Glasov 7. Komunistična partija . 13 38.100 20,1 38.479 20,4 40.321 21,6 Liberalci 7 22.737 12,0 15.001 7,9 6 817 3,6 Indipendentisti (FI) 2 8.331 4,4 4.120 4.289 2,3 Socialisti socialdemokrati . . . 8 23.365 12,3 27.794 9,0 6.127 3,2 Socialisti proletarske enotnosti 1 3.995 2,1 Lista Slovenske skupnosti 1 4.911 2,6 4.836 2.6 2.829 1,5 Krščanska demokracija 21 60.388 32 62.628 33,2 65 093 35 Fašisti (MSI) . . . 6 18.361 9,7 24.748 13,1 27.540 14,7 Republikanci . . . 1 4.191 2,2 4.301 2,3 5.512 2,9 Monarhisti .... — 1.391 0,7 1.434 0,8 2.392 1,2 Neofašisti (UNE) . . — 990 0,5 — — — — Indipendentisti (Tržaška unija) . . . — 2.561 1,4 3.735 1,9 5.353 2,8 Pokrajinske in občinske volitve na Tržaškem. Gornja slika je bila posneta na volišču v Trebčah Z njegovo smrtjo je KPI izgubila 0000000000000000000000000000000 JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOO ooooooooooooooooooooooooooooooo Velik uspeh komunistov v Ronkah Na listi KPI je bil izvoljen tudi slovenski kandidat - Nazadovanje strank levega centra Spominska proslava Tomažiča V četrtek 15. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Ljudskega doma v Trstu (Madonnina 19). Govorila bosta: Poslanka Marija Bemetič in podpredsednik deželnega sveta Giacomo Pellegrini Predsed---. B. Tominez Proslavo organizira tržaška federacija KPI Občinske volitve v Ronkah so prinesle veliko zmago komunistom. Komunistična partija je edina, ki napreduje tako v glasovih kot v odstotkih. Od 2540 glasov, tj. 39,8% leta 1965 je prešla na 2766 glasov tj. na 42,3%. PSIUP je tokrat naza-dova za 0,1%, združeni socialisti PSU -so nazadovali za 0,3%, za prav toliko tudi demokristjani; desničarji pa so še bolj nazadovali. Od 20 sedežev v občinskem svetu jih je KPI dobila 9, DC 7 in 3 PSU. Levi center je tako onemogočen in odpi- ra se možnost potrditve levičarske občinske uprave ali pa prihod komisarja. Obe možnosti odvisita od PSU, ki v tem pogledu prevzema nase veliko odgovornost. Volitve v Ronkah so še enkrat potrdile tudi resnost obveznosti KPI do slovenske narodne manjšine. Na komunistični listi je bil izvoljen tudi svetovalec slovenske narodnosti. To je tov. Mirko Fran-dolič. e v prejšnjem občinskem svetu je bil slovenski svetovalec, tov. Franc Jarc izvoljen na komunistični listi. Doslej se nobena druga stranka ni zavedla dejstva, da v ronški občini živijo tudi Slovenci. Šele letos so se na Slovence spomnile nekatere stranke. Tokrat je tudi na demokristjanski listi kandidiral Slovenec, prav tako tudi na listi PSU in na listi PSIUP. Da sta skupini DC in PSU kandidirali tudi Slovenca je načelno pozitivno, toda njuna kandidatura je bila samo za to, da bi pritegnila nekaj glasov slovenskih volivcev. 2 • DELO ► 8.12.1966 spinu m Mraciie Kn Tiskovni urad Avtonomne tržaške federacije KPI je po sestanku attiva partije, ki je bil v sredo 30. novembra, objavil sporočilo, v katerem je med drugim rečeno : «V pokrajinskem svetu je levi center brez večine, globoko pa čeprav dezorientirano nezaupanje do njegove politike pa izražajo tako glasovi za indipendentiste kakor bele glasovnice. «Slovenski in rdeči obroč okrog Trsta» je danes trden tako kot še nikoli, in to je v veliki večini zasluga slovenskega prebivalstva, kateremu KPI, ki je partija Slovencev in Italijanov, jamči svojo dosledno dejavnost za rešitev perečih vprašanj. KPI in novoizvoljeni pokrajinski in občinski svetovalci se zahvaljujejo svojim volivcem in se obvezujejo, da bodo z njimi nadaljevali borbo za gospodarski preporod dežele in za priznanje demokratičnih pravic slovenske narodne skupnosti». Izidi pokrajinski volitev VOLILNO OKROŽJE DEVIN - NABREŽINA Oucina Devin - Nabrežina KPI PLI TLT PSU PSIUP SS DC MSI PRI MO UNE Volišče 1. Nabrežina-Center 10/ 2 1 20 10 04 15 5 2 2 1 Vohsce 2. Nabrežina-postaja /0 17 10 52 7 HO 105 16 2 1 — Vohsce 3. Kamnolomi 223 30 8 76 10 81 138 20 5 1 — Volišče 4. Sesljan 84 41 18 54 15 88 113 23 8 6 1 Volišče 5. Devin - Štivan 108 29 22 53 24 60 101 29 3 — 5 Volišče 6. Mavhin j e 9/ 2 6 12 9 107 25 25 2 — — Volišče 7. šempolaj 175 5 6 18 5 99 10 3 1 — — Volišče 8. Nabrežina 149 13 5 51 12 134 48 9 2 1 5 Volišče 9. Devin - Štivan 117 41 9 38 8 34 267 14 8 2 1 Volišče 10. Sesljan 42 34 9 73 9 26 462 65 39 10 2 Občina Zgonik Volišče 1. Zgonik 167 — 5 15 17 120 21 2 2 — — Volišče 2. Salež 125 3 3 24 11 59 7 2 — — 1 Volišče 3. Postaja Prosek 78 1 3 23 5 25 24 2 3 2 —' Občina Repentabor Volišče 1. 156 8 7 37 9 137 22 8 7 i 1 Sv. Križ Volišče 70. 154 3 8 41 11 45 69 5 5 2 2 Volišče 288. 237 18 19 51 7 82 55 5 1 — 1 Volišče 289. 113 24 6 54 9 25 250 22 10 2 2 Prosek - Kontovel Volišče 286. 270 11 10 69 24 88 78 10 7 2 1 Volišče 287. 300 6 18 45 19 74 57 8 6 — 5 Volišče 320. 85 15 18 32 12 57 170 13 13 1 1 Volišče 324. 33 18 VOLILNO 11 45 OKROŽJE 11 DOLINA 2 463 57 26 2 2 Občina Dolina Volišče 1. Dolina 148 3 6 25 13 90 31 1 4 1 — Volišče 2. Dolina 196 2 7 47 22 y8 63 5 2 1 1 Volišče 3. Boljunec 371 8 18 35 17 100 70 5 1 1 1 Volišče 4. Boršt 174 5 8 32 13 120 19 1 6 2 1 Volišče 5. Ricmanje 270 4 12 21 21 54 26 — 3 — 1 Volišče 6. Domjo 224 12 20 20 10 44 109 2 2 — 4 Volišče 7. Pesek 43 8 4 3 8 65 11 13 2 — — Volišče 8. Mačkolje 143 3 5 19 17 141 22 5 2 1 — Volišče 9. Domjo 150 11 12 25 9 35 79 6 4 1 2 Sv. Magdalena spodnja (občina Trst) Volišče 4. 138 10 17 31 6 5 132 48 6 3 4 Volišče 9. 137 35 33 72 9 4 184 58 16 6 2 Volišče 19. 243 22 31 87 19 10 205 63 8 7 3 Volišče 157. 211 15 21 42 11 25 154 34 3 2 4 Volišče 205. 233 17 19 37 11 29 104 12 8 2 7 Volišče 211. 115 39 27 88 14 8 151 33 8 3 4 Volišče 212. 277 11 38 62 18 27 96 19 4 1 2 Volišče 213. 226 7 21 56 14 18 62 7 4 1 — Volišče 296. 259 18 27 62 8 2 115 48 10 8 4 Volišče 297. 165 19 28 45 13 16 95 16 16 2 2 Volišče 300. 46 34 17 58 3 3 94 30 7 3 4 Volišče 322. 114 19 18 48 7 11 122 25 7 2 7 Volišče 333. 248 14 25 63 16 14 97 23 6 4 3 Volišče 350. 185 20 23 54 13 8 212 47 12 3 2 Volišče 351. 178 24 23 90 30 12 167 58 7 5 5 Volišče 359. 175 12 VOLILNO 27 85 OKROŽJE 13 MILJE 14 169 61 22 ~ 1 12 volišč — skupno: 4230 VOLILNA OKROŽJA 405 275 V TRŽAŠKI 731 172 OKOLICI 1? 74 2412 182 J PREDMESTJIH 260 79 32 Opčine Volišče 283. 207 41 15 77 10 70 191 29 10 5 11 Volišče 284. 145 74 12 61 9 90 131 32 5 5 12 Volišče 285. 100 51 15 52 5 69 234 45 7 — 11 Volišče 298. 164 13 12 43 17 84 74 12 5 — 6 Volišče 318. 72 32 8 52 9 18 243 56 10 3 8 Volišče 319. 43 32 11 40 4 22 203 24 13 6 7 Volišče 338. 16 4 7 32 4 1 276 26 10 1 Volišče 361. 18 5 2 3 1 14 9 1 — — Volišče 342. 12 14 9 33 2 1 360 29 14 1 2 Volišče 344. 11 23 3 36 — 6 99 34 2 4 6 Bani Volišče 94. 85 14 9 34 10 15 16 7 — — 2 Trebče Volišče 291. 319 4 15 16 13 55 25 6 2 — 6 Gropada - Padriče Volišče 292. 220 2 15 44 18 78 23 6 3 1 — Volišče 321. (Istriani) 14 28 11 10 7 — 382 35 5 2 1 Bazovica Volišče 293. 240 13 16 71 10 124 52 10 5 1 — Lonjer - Katinara Volišče 214. 337 15 11 50 9 74 79 4 6 5 4 Barkovlje Volišče 279. 175 46 36 64 5 45 133 42 9 5 4 Volišče 280. 47 75 17 51 6 30 157 35 8 3 6 Volišče 281. 231 42 48 67 9 82 107 23 15 2 2 Volišče 282. 189 69 59 53 15 72 111 27 5 2 4 Med Slovenci ni mesta za socialdemokrate Med Slovenci in mesta za socialdemokrate. Če je kaj jasnega iz rezultatov zadnjih upravnih volitev, tedaj je prav to. Naše prebivalstvo je odgovorilo dovolj jasno na združitev v PSU. Če so prej zaupali posameznim možem v socialistični stranki, jim pa vseeno niso sledili na drugi breg, nočejo tja, kjer gospodujejo razni Di Gioia, Dulci, Cesare in Pit-ioni. «Kideči in slovenski obroč» o-krog Trsta se m razbil, kot so upan demokristjani in njihovi zavezniki; nasprotno, ojačil se je z močnim porastom glasov za KPi in PSIUP. KPI je med Slovenci ponovno zmagala! Dokazala je, kako je pravilna njena politika in vez, ki jo ima z ljudstvom. Pred socialdemokrati, ki niso nikoli imeli razumevanja za narodne manjšine in ki so bili vselej za asimilacijo, je slovenska narodna manjšina dokazala, da je trdno odločena izvojevati do konca bitko za priznanje pravic, ki jih levi center krati. Nekaj dni po volitvah se je na Primorskem dnevniku oglasil Žarko Race, tajnik Kulturno gospodarske zveze in podčrtal vse neizpolnjene obljube in nenačelnost politike «barantanja» za drobtinice, ki jo vodijo demokristjani in socialdemokrati. oooooooooooooooooooooooooooo Pričakovanja prvakov "Slovenske skupnosti" se niso uresničila Kaže, da so slovenskolistarski prvaki zelo nezadovoljni z volilnimi izidi. Nekateri med njimi baje javno priznavajo, da so pogoreli, drugi pa poskušajo svoj neuspeh prikrivati s tem, da govore in pišejo predvsem o «nazadovanju» komunistov. Res pa je, da niso mogli svojim gospodarjem, demokristjansikim veljakom, predložiti pričakovanega plena. Niso in se ne bodo mogli pohvaliti s tem, da so oni tisti, ki lahko predstavljajo slovensko narodno skupnost. Zares odvratno pa je, da nekateri izmed njih posicušajo opravičevati svoj neuspeh s tem, da proglašajo vse tiste Slovence, ki ne glasujejo za SS. za narodno nezavedne. Zares gorje bi bilo Slovencem, ako bi bili «zavedni» samo tisti Slovenci, ki so pogodu domišljavim in samoimenovanim voditeljem SS. «Katoliški glas» takole piše: «Pri tržaških pokrajinskih volitvah je SS ohranila svojega svetovalca, napredovala v odstotku prejetih glasov, medtem ko so tri naj večje stranke, to je demo-kristjanska, komunistična in združena socialistična, nazadovale... Ital. kom. partija je dobila v Miljah 4250 glasov, v ostalih občinah pa ji je dalo glas približno sledeče število nezavednih Slovencev (podčrtali mi. Op. u-redn): Dolina 1719 (v Domju je nekaj Italijanov), Repentabor 156, Zgonik 370, Devin-Nabreži-na 1178.» Ste razumeli, dragi bravci : za list, ki se imenuje «katoliški», smo vsi tisti Slovenci, ki ne damo glasa skupinici, ki si je nadela zelo ambiciozno ime. To si moramo zapomniti ! «Novi list»,- ki je prav tako, kot zgoraj omenjeni tednik agitiral za listi SS, se takole tolaži : «Lista SS je na pokrajinskih volitvah izboljšala svoj odstotek za 0,10. V pokrajinskem svetu bo (Nadaljevanje na 4. strani) Ni slučaj ! Dejstva so jasna in Race jih dobro pozna. Nočejo pa jih videti drugi, zlasti tisti na srečo, maloštevilni slovenski socialisti, ki se udinjajo socialdemokraciji. Socialdemokratski načrti na slovensKem področju so popolnoma propadli. Zaman je bilo kakšno ime med kandidati, ki nekaj pomeni. To se je zlasti zelo jasno izkazalo v Dolini pa tudi v drugih občinah. V dolinski občini so socialdemokrati, kljub temu, da so postavili za kandidata Lucjana Volka, tajnika Kmečke zveze, prejeli sKoraj za polovico manj glasov kot na prejšnjih volitvah. Lucijan Volk, kandidat socialdemokracije, je pogorel, Kot smo napovedali: in to je gotovo vedel tudi sam. Mi mu ne zamerimo, ker je po svoje korajžen, ko se je dal izpostaviti gotovemu neuspehu. Zamerimo pa tistim slovenskim socialistom, ki so prodali svojo dušo socialdemokraciji in se v svojem srcu tolažili, češ, da je to edini način, po katerem lahko Slovenci kaj pridobimo. Kaj so pridobili žalujoči ostali v PSU? Enega svetovalca manj v tržaškem občinskem svetu, Slovenca, ki ga v pokrajinskem svetu ne bo in bodočnost levega centra, ki ga bo vodil z Di Gio-io sam župan, ing. Spaccini, znana figura desnice DC, odločen nasprotnik vključevanja Slovencev v upravne organe tržaške občine. Lepi uspehi politike «daj = dam». Na srečo, da Slovenci ne slede socialdemokraciji ! Slede pa liniji, ki smo jo začrtali komunisti: po tej liniji, res, ne bo mehkih naslanjačev za naše tovariše toda iskanje enotnosti za čvrst nastop v vseh izvoljenih svetih, da se prisili DC in oblasti, k odstopu od svojih diskriminacijskih stališč. Premočrtnost naših stališč in naše dejavnosti v manjšinjskem vprašanju jamčijo tudi sestave naših svetovalskih skupin, slovenski in italijanski svetovalci KP, ki bodo sedeli v pokrajinskem in občinskem svetu. Torej ne samo slovenskih in ne samo italijanskih, temveč slovenskih in italijanskih skupaj, zakaj naša partija je partija bratstva med narodi. To bratstvo uresničuje, v spoštovanju narodne-samobitnosti, tudi v partij sami, v njenih vodstvenih organih, v njenih celicah in sekcijah. Naša želja je, da bi tako bilo tudi drugje, v občinah in na provinci. Za to bomo delali, za to kličemo k enotnemu nastopu druge skupine, ki naj se ne dajo zaslepiti s stolčki levega centra, ne, z drobtinicami novih konkur-zov za cestne smetarje. Pravice slovenske manjšine ne more odtehtati deset, ne sto, mesečnih plač cestnih pometačev. (Da ne bi kdo napačno razumel teh besed. Mi imamo vse spoštovanje tudi do pometačev ! ) Politična dejavnost partije ni zaključena, pa čeprav so volitve že mimo.. Boj se prav za prav šele začenja, že te dni bodo tudi v vaseh sestanki, na katerih bodo volivcem poročali izvoljeni svetovalci. Ljudstvo naj jim svetuje, naj čujejo iz ust tovarišev iz volivcev, katere so želje prebivalstva. Hkrati pa bo partija tako kot prej, a s še večjo silo ter elanom, ki ji ga daje trdno zaupanje slovenske manjšine, nadaljevala delo za čimvečjo enotnost. Od te je v veliki meri odvisno, kako bodo šle stvari v bližnji bodočnosti. 8.12.1966 DELO • 3 Obsodba ameriške agresije proti Vietnamu 25-letnica zloglasnega^procesa in ustrelitve Tomažiča in tovarišev Nemški pisatelj Peter Weiss, ki živi na Švedskem, je v nekem uglednem švedskem časopisu objavil izredno zanimiv članek, ki je hkrati obsodba ameriške agresije v Vietnamu. Iz tega članka povzemamo naslednje: Vojno v Indokini, ki so jo pred leti vodili francoski kolonizatorji, je do 78% financirala Amerika, .bivši predsednik ZDA Eisenhower je poslal garniziji v Dien Ben Fu-ju brzojavko, v kateri je poveličeval junaštvo in hrialbrost branilcev zahodne civilizacije. Ko pa je azijsko ljudstvo premagalo vojske, oborožene s sodobnim orožjem, in ko so bili pod pritiskom medna rodne javnosti leta 1954 sklenjeni ženevski sporazumi, se jim ameriška vlada ni pridružila. Eisenhower je menil, da volitve, obljubljene čez dve leti, lahko privedejo k združitvi dežele in k odločni zmagi sil, ki se bore za neodvisnost. V strahu pred širjenjem komunizma je ameriška Vlada podprla reakcionarni režim Ngo Din Dijema. Ngo Din Dijem je obiskal New York in med mašo, ki so jo opravili njemu na čast v stolni cerkvi Sv. Patrica, ga je škof Flannery i-menoval «bogaboječega protikomunista, uglednega državnika in rešitelja Vietnama». N ewyorski župan Wagner je v pozdravnem govoru izjavil, da pride Dijem «v zgodovino Kot ena najuglednejših osebnosti avajsetega stoletja». Kardinal Spaliman, eden najmočnejših pokroviteljev Ngo Din Dijema, mu je osebno izročil ček ameriških katoličanov. Stroko voj aKi iz policijske šote v Michiganu pa so prespe-n v Saigon, da bi pomagali Dijemu postaviti na noge dvorno stražo. Db pomoči ameriškega denarja in orožja je Ngo Din Dijem mučil in ubijal na tisoče ljudi ali jih pošiljal v ječe in koncentracijska taborišča. Da bi odpeljali prebivalce iz krajev, ki so bili pod kontrolo partizanov, je začel izpolnjevati načrt o množični preselitvi. Ljudi so odganjali iz njihovega naravnega okolja, dostikrat med pospavlja-njem pridelkov. Njihove hiše so požgali, družine razbili, za «strateške rezerve» niso' smeli jemati se seboj ničesar, razen cule z bornim imetjem. V taboriščih so morali živeti za trojnimi ograjami, za bodečo žico in jarki, napolnjenimi z vodo. Po tem načrtu so hoteli uničiti devet milijonov ljudi. Prav toliko, kolikor je Židov prišlo pod Hitlerjevo peto. Sredi leta 1963 so v te «strateške vasi», ki so bile zgrajene po modelu, ki so ga uvedli Angleži v Malaji, preselilii nad 65% prebivalcev Južnega Vietnama. Prebivalci teh vasi smejo hoditi čez mejo njihovega področja s'amo podnevi, da. obdelujejo polja. In še tedaj jih stražijo vojaki s psi. Kmete preiskujejo, ko gredo iz vasi in ko se vračajo. Na vratih vsake kolibe visi seznam v njej živečih ljudi. Leta 1957 je Eisenhower sporočil Dijemu, da mu bodo Združene države Amerike v njegovem «humanem prizadevanju» čedalje bolj pomagale ko pa je po nekaj letih teror Dijema dosegel višek, so za-čali partizani ofenzivo. Leta 1960 je bila ustanovljena narodno osvobodilna fronta. V trenutku množičnega ameriškega vmešavanja je bila večina dežele pod kontrolo gibanja odpora, večina prebivalstva je bila na njegovi strani. Vsak meseč je iz vrst vladnih enot dezertiralo na tisoče vojakov. Di jemo v režim je bil čedalje bolj osovražen. Ko je bit kot Posledica bojev generalov za o-^last, ki jih je podpirala ameriška tajna služba, je bil Dijemov režim strmoglavljen. Ljudstvo ni postalo bolj ubogljivo kot so pričakovati Americani. nočeta naravno je, da Severni Vietnam podpira naroono osvooo-arino fronto. Severni Vietnam je nei iste dežele, katere južni uei u-pravija vlada, vsiljena ljudstvu, proti volji ljudstva. Saigoniska vta-miiu in v ta namen uporablja naj-da si prizaueva obdržati se na kr-boilj okrutna sredstva. To, da se boj nadaljuje, kaže samo voljo tega občudovanja vrednega ljudstva do živditjenja, odpornost in pogum ljudstva, ki z zelo pičlo tehnično opremo žanje zmage nad največjo vojaško državo. vtem, ko s kemikalijami uničujejo rastlinstvo dežele, ljudi in živali pa s strupenimi plini in zaži-galnimi bombami, povzroča vojna v ZDA vzpon gospodarske konjunkture. Mnoge industrijske panoge imajo rekordne dohodke. V podjetjih, ki izdelujejo orožje, proizvodnja narašča, kar znižuje odstotek breaposelnosti. V Ameriki, spričo pobude, ki sta jo ustvarila tisk in j televizija, mnogi še vedno mislijo, da gre za pravično in svobodoljubno demokracijo. Toda vsdk dan prihajajo poročila o tem, da začenjajo ameriški voj alki razmišljati o smislu dogodkov. Polagoma jih prevzemajo dvomi o tem, ali ras prinašajo na svojih zastavah «svobodo in humanost» v tuje dežele. (Nadaljevanje na 4. strani) Te dni mineva 25 let odkar se je zloglasno posebno fašistično sodišče drugič preselilo iz Rima v Trst zato, da sodi in obsodi močno skupino iprotifašistov. 15. t.m. bo minilo 25 let od dneva, ko so bili na Opčinah ustreljeni: Finko Tomažič, Simon Kos, Ivan Vadnal, Ivan Ivančič in Viktor Bobek. Od osvoboditve dalje vsako leto na več ali manj slovesen način počastimo spomin mučenikov, ki so bili ustreljeni na Opčinah. Tržaški in okoliški slovenski in italijanski antifašisti vsako leto poromajo na opensko strelišče. Letošnja spominska proslava mora biti bolj slovesna kot spominske proslave drugih let. O Finku Tomažiču smo že mnogokrat pisali v našem listu, toda še vedno je marsikaj iz njegovega sicer kratkega a razgibanega življenja in delovanja zavito v temo. Še in še bi morali raziskovati, proučevati življenje in delo tega občudovanja vrednega fanita! Njegova pisma iz ječe so več kot navadna pisma, so dokumenti, ki imajo trajno vrednost. «Star sem 26 let in ljubim življenje... Ljubim človeštvo, ljubim otroke, ljubim naravo, naš Kras in naše gore ter morje. Toda ravno zatq, ker ljubim vse, kar me obkroža, dam brez kakršnega koli obžalovanja življenje za partijo, za bodoč- nost, za odpravo hlapčevstva, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, za zmago komunizma.» Tako je pisal Tomažič, 11. decembra 1941. In ko so ga fašisti pripeljali na opensko strelišče, tik pred-no so sprožili strele, ki so ga pokosili, je še enkrat vzkliknil: «Dol s fašizmom! Naj živi komunizem!» Lavo Čermelj, ki je bil na procesu pred 25. leti obsojen na smrt a je bil «pamiloščen» s tem, da so mu spremenili «kazen» na dosmrtno ječo, je med drugim zapisal naslednje: «Finko Tomažič je pred posebnim sodiščem brez ovinkov priznal, da je delal živo propagando med .slovanskimi dijaki, da bi jih pridobil za komunistične ideale in za uporniško gibanje... Enako odločno kakor Tomažič — tako poudarja Čermelj — je na procesu anstopil tudi njegov najbližji prijatelj Albin Dujc. Po načinu, kako se je po razsodbi poslovil od njega, se nisem mogel ubraniti vtisa, da mu je bilo hudo, ker se mora od njega ločiti in ga ne more spremiti na zadnji poti.» Albin Dujc je bil Obsojen na 30 let ječe. Po padcu fašizma je bil osvobojen in je aktivno sodeloval v osvobodilnem gibanju. Umri je letos v Kopru. Ob 25-letnici velikega procesa je prav, da se spomnimo tudi ostalih, oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo Ob izvolitvi novega kanclerja ZNR Prvega decembra je zahodnonem-ški Bundestag (parlament) izvolil Kurta Kiesingerja za novega kanclerja. Od 573 prisotnih je proti Kie-singerju glasovalo 109 poslancev, 23 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Novi kancler je demokristjan, njegov namestnik, zahodnoberlinski župan pa je socialdemokrat. V novi zvezni vladi je tudi predsednik bavarskih demokristjanov in nekdanji obrambni minister Strauss, znan fi-lonacist in militarist. V nasprotju z razvojem v Bonnu so socialdemokrati v porenjsko* westfalski deželni vladi sklenili pakt z liberalci in pregnali Kiesin- gerjeve demokristjane v opozicijo. Po sporazumu med krščanskimi demokrati in socialnimi demokrati je postal novi zahodnonemški kancler Kurt-Georg Kiesimger. Že ko so prvič omenili to možnost, so mnogi opozorili na njegovo nacistično preteklost, toda kandidat za fcaničler-ja je vse obtožbe zavrnil s trditvijo, da je že leta 1934 «pokazal hrbet» nacistom. Kako je pa v resnici bilo s tem «kazanjem hrbta» pa sedaj piše na podlagi ohranjenih dokumentov vzhodnonemški list «Neueis Deutschland». «Povsem nemogoče je, da bi Kie-singer, ki je prestopil k nacistični stranki leta 1933 že naslednje leto res pokazal tej stranki hrbet. Zakaj če bi to res storil, bi za naciste obveljal kot politično nezanesljiv človek, toda njegova kariera dokazuje prav nasprotno. Ta bivši pravnik je začel svojo kariero leta 1940 v Ribentroppovem zunanjem ministrstvu kot pomočnik šefa oddelka za radijsko propagando. Na tako pomemben položaj so nacisti postavili samo človeka, ki je bil zanesljiv.»' V Munsingerjevem mednarodnem arhivu piše, da si je Kiesinger na tem položaju pridobil dragocene izkušnje». Muenchensbi časnik «Deut-sdhe Woche je pisal 4. marca 1953: «Kiesinger postaja zveza med Ri-bentroppom in Goebbdlsom... Goeb-bels je spoznal izreedn Kiesinger-jer propagandistični talent... Kiesinger je postal šef radijsèega programa «velikonemškega rajha» za tujino. Kiesinger, piše «Neues Deutschland», se je povsem zavedel svoje vloge v fašistični hierargiji in je tuid znal voditi s svojega položaja. Sredi julija 1940 je po naročilu Ri-benltrappa in Godhbelsa organiziral potovanje nacističnih radijskih novinarjev po okupirani Franciji. V aktih piše: „vodja poti je gospod Kurt Georg Kiesinger, ki je prav tako tudi zadolžen za politično cenzuro posnetkov”. Nacisti so napadli Grčijo.. Odpor grškega prebivalstva je bil vse močnejši. Kiesingefjev urad je zato aprila 1941 ustanovil novo radinjško postajo: Patris. Naloga: diverzije in hujskanje. Da bi še bolj okrepil nacistično propagando, je Kiesinger leta 1942 dal’ ipofoudo za ustanovitev Nemške družbe za radiofonijo v inozemstvu — Initerradio AG. Naloga te družbe je bila nacistična propaganda v okupiranih deželah. Kiesinger je postal član nadzornega odbora te družbe, kateri so uradno priznali, da je ,/pomembna za uspeh vojne”.» «Kiesinger torej res ni bil droben človek v nacistični mašmeriji,>. V Zahodni Nemčiji so bile pred kratkim manifestacije v obrambo demokracije in proti povratku bivših nacistov na oblast. Na manifestacijah so sodelovali tudi pristaši levega krila socialdemokracije. (Komunistična partija je v Zahodni Nemčiji prepovedana!) Radi bi vedeli, kaj meni o teh manifestacijah italijanska socialdemokracija. ki so bili skupaj s Tomažičem, Dujcam in drugimi obsojeni in so že umrli. V prvi vrsti se spominjamo Slavka Škamjperia od Sv. Ivana pri Trstu. Bil je komunist in organizator odporniškega gibanja. Ni dočakal procesa. Čermelj pravi, da si je po nepopisnem mučenju vzel življenje, da se izogne nadaljnjemu mučenju. Drugi zatrjujejo, da so ga fašisti med mučenjem umorili. (Prav bi bilo, da bi dognali resnico.) Spomniti se moramo tudi Stanka Vuka, ki je bil poročen z Danico Tomažič, Pinkovo sestro. Po vrnitvi iz ječe se je odpravljal v partizane. Tik pred odhodom je njega in njegovo ženo umorila hudodelska roka. (In ta hudodelska roka ni bila še odkrita!) Med obsojenci so bili tudi Anton Babič, Karlo Štefančič in Slavoj Slavik. Prva dva sta kasneje padla v partizanih, tretji pa je umrl v nacističnem taborišču Dachauu. Edvard Mlekuž, ki je bil zaprt skupaj z drugimi antifašisti v rimskih zaporih. Tam so ga fašisti tako mučili, da sploh ni mogel biti pri procesu, a so ga kljub temu obsodili. Adolfu Uršiču se je na samem procesu omračil um, Jakob Semec pa je v ječi zbolel za jetiko in umrl v konfinaciji na otoku Pianosa. Andrej čok je v ječi umri za boleznijo, za katero je bolehal že na procesu, ker mu v ječi ni bila dana možnost, da bi se zdravil. Ferdinand Kravanja je po vrnitvi iz zapora postal partizan ter padel na Primorskem. Anton Majnik je prav tako bil partizan in je padel na večer pred osvoboditvijo. Vseh teh in še drugih se spominjamo v teh dneh. «Referendum» v Španiji Španski diktator Franco je pred nedavnim razglasil, da bo razpisal referendum o ustavnih spremembah. Referendum naj bi odločil ali naj Španija postane monarhija. O-pozicionalci so zahtevali pravico do svobodnega izražanja mnenja. Krščanski demokrati, socialisti in socialdemokrati so predložili to zahtevo španski vladi neuradno, kot zasebniki, ker so v Španiji politične stranke prepovedane. Toda to za^ htevo je španska vlada zavrnila kot dejanje, ki je «nezdružljivo z zakonom». Vodilni španski republikanci, ki živijo v izgnanstvu so mnenja, da predlogi, ki jih postavlja diktator Franco o «ustavnih spremembah» v Španiji praktično ničesar ne pomenijo. Neumestna “hozana” Volilna kampanja je končala. «Predvolilni golaž» SS, ki je bil za nekaj tednov odišavljen z «odporniškim duhom», je šel v pomije. «Katoliški glas» objavlja hozano fašističnemu režimu v Španiji. Teorija starega in novega klerofašizma. Po tej teoriji je «dober» le tisti,, ki se drži parole: «mori komuniste!» Zakaj «Katoliški glas» ni pel hoza-ne francizmu tik pred volitvami? Se je morda bal ljudske sodbe? Pa še nekaj besed v zvezi s pisanjem neke publikacije, ki so jo širili med slovenskimi katoličani. V njej je med drugim zapisano: «Na Portugalskem vlada Salazar, krščanski mož. In od tedaj rosi Marijin blagoslov kot blagodejen dež na to deželo.» Mi bi k temu dodali: «Dež Salazarjevega blagoslova rosi tudi na Angolo, kjer izpira kosti pomorjenih angolskih črncev, ki so jih pomorili beli gospodarji.» 4 • DELO ----------------------------------------------------------------------------------------------- 8.12.1966 Trst Novoizvoljeni pokrajinski svetovalci KPI . 1. Donadel Galliano 2i Kapelj Mirko 3. Colli Mario 4. Škrk Albin 5. Furlan Dušan 6. Weiss Laura Novoizvoljeni občinski svetovalci v Trstu 1. Cuffaro Antonino 2. Calabria Arturo 3. Burlo Jole 4. Crevatin Lino 5. Muslin Giuseppe 6. Gerbec Jelka 7. Gombač Franc 8. Grbec Mario 9. Wilhelm Dolfi 10. Pahor Lucijan 11. Pagliari Giovanni 12. Padovan Lucijan 13. Supancich Dario Slovenci so pravilno izbirali Volilni izidi so pokazali, da je velika večina Slovencev pravilno izbirala in glasovala. Velika večina slovenskih volivcev je oddala' svoj glas Komunistični partiji. S tem je še enkrat potrdila, da ostaja dosledno zvesta stvari delavskega gibanja in politični sili, ki se najdoslednejše bori za pravice delovnih .lujdi in za pravice slovenske narodne skupnosti. Zaman je bilo torej klevetanje, zaman vse zaganjanje proti komunistom! Sloveniskolistarski prvaki niso u-speli v Svojih prizadevanjih. Ti prvaki so pogoreli na vsej črti. -- Trobili so, da Slovenci ne bodo volili «PCI», ker da je «italijanska -stranka». Toda velika večina zavednih Slovencev se ni zmenila za •njihovo trobljenje. Naši ljudje niso pozabili, da so prav slovensko-listarski prvaki tisti, ki hlapčujejo ■demokristjanom. Slovenci, tki so glasovali za Komunistino partijo se niso zmenili za «opomine», ki so prihajali iz vrst vodstva SS, se niso «prestrašili» dejstva, da je «PCI» v opoziciji in da «kot stranka v opoziciji ne more ničesar dati ' Slovencem»'. « m Slovenski volivci dobro vedo, da je Komunistična partija sila, ki nekaj pomeni. S svojim glasom so Slovenci na najpreprečljivejši način zavrnili ter obsodili podlo laž, ki so jo širili slovenskoliistarski prvaki. Da je velika večina Slovencev na naši strani in da samozvana «Slovenska skupnost» predstavlja le manjšino Slovencev na Tržaškem potrjujejo volilni izidi, potrjujejo dejstvo, da so bili v pokrajinski svet izvoljeni trije slovenski komunisti in v tržaški občinski svet pa kar šest tovarišev. Komunistična partija je torej šla naprej, sloven-skolistarska skupina pa je s težavo ostala na prejšnjih pozicijah. Volilni izidi v devinsko - nabre-žinski občini so nesporno pokazali, da občani ne mislijo tako kot nekateri slovenskolistarski prvaki; pokazali so, da devinsko - nabrežin-ski občani obsojajo politiko, ki jo ti prvaki vodijo v ljubeznivem objemu z demokristjani in socialdemokrati,. ki so bili v vseh časih in so tudi danes nepopravljivi nasprotniki Slovencev. Kmetovalci, prijavite škodo ! Konzorcij razlaščencev in oškodovancev vabi vse prizadete zaradi Služnosti za naftovod, Ki so utrpeli šKodo izven domenjenih 25 metrov širine ob trasi, ali jim niso še postavili zemljišča v prejšnje stanje, ker na parcelah še leži material in kamenje, je izginila vrhnja plast zemlje, ali niso prav popravili zidov, naj se zglasijo na sedežu v Ul. Ceppa 9 ali pri odbornikih po vaseh: Padrice: Hvgen Kalc, Padriče 12; Repnič, Danilo Milič, Repnič 21 ali Alojz Milič, Repnič 24; Salež: Jože Kocman, Salež 17; Vižovlje: Milan Furlan, Vižovlje 7/A; Cerovlje: Marija Legiša, Cerovlje 36; Medja vas: Franc Pahor, Medja vas 8 ali Pavel Ferfolja, Medja vas 6; Lonjer: Anton Čok, Lonjer 344 ali Oskar Kjuder, Lonjer 318; Trebče: Vladimir Kralj, Trebče 180; Šempolaj: Stanislav Legiša, Šem- pblaj 48; Praprot: Stanislav Peric, Praprot št. 31; Slivno: Božidar Marušič, Slivno 20. Na omenjenih naslovih lahko prijavite svoje pritožbe. Konzorcij se je z družbo za naftovod pred začetkom del za postavitev cevi pogajal ter je dosegel bistvene izboljšave pri pogojih za postavitev služnosti. Glede vprašanja, ki je sedaj še posebno važno, se dogovor med Konzorcijem in družbo za naftovod glasi: «S10T bo marala po vzemljitvi cevi vrniti lastniku zemljišče tako kot je bilo, kolikor je to mogoče, s tem da bo pokrila kop s pripeljano zemljo, odpeljala z zemljišča material ali v nasprotnem primeru bo morala lastniku izplačati zadevno odškodnino.» Slovenska prosvetna zveza priredi v četrtek, 8. decembra ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT akademske fOMorne skupine FRANCE MAROLT iz Ljubljane ki bo izvajala slovenske narodne plese in plese jugoslovanskih narodov. Vstopina: 500 lir. Vstopnice dobite eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma. Opčine Mladinski krožek na Opčinah priredi v nedeljo, 11. decembra ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Gregorčičevo proslavo. Na sporedu je govor, recitacije in koncert pevskega zbora Jacobus Gallus. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V soboto, 10. dec. ob 16. uri, v nedeljo, 11. dec. ob 16. uri v torek, 13. dec. ob 16. uri v sredo, 14. dec. ob 16. uri GRIMM - MARTINUZZI OBUTI MAČEČK Otroška igra v dveh delih Uprava Slovenskega gledališča v Trstu sporoča, cen j. občinstvu, da je otroška predstava izven abonmaja. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na telef. 734-265. Gostovanje SG v Celovcu Slovensko gledališče iz Trsta gostuje 8. decembra letos v Celovcu v tamkajšnjem Mestnem gledališču z enodejankama «Kmečki rekvijem» in «Vinska žalostna z alelujo», ki ju je za to gostovanje obnovilo. Slovensko gledališče v Trstu bo gost Krščanske kulturne zveze, ki si je zagotovila za to predstavo dvorano avstrijskega Mestnega gledališča. GLASBENA MATICA Kulturni dom v Trstu (Mala dvorana) V petek 16. decembra ob 20.30. KONCERT ORKESTRA GLASBENE ŠOLE DUBROVNIK Dirigent Anton Nanut Gorica Predlog komunistov Občinski svetovalci KPI v Gorici, tovariši Battello, Čeme in Bonnes, so predlagali, naj bi v gorišlkem mestu zgradili spomenik padlim partizanom. To je hvalevredna pobuda! V Gorici je že mnogo spomenikov. Najrazličnejši so. Zadnjega med njimi je odkril predsednik Moro 4. novembra letos. Toda doslej ni še spomenika 300 partizanom, ki so padli v boju proti nacifašizmu. In za doprinos, ki so ga dah ti bor- ! ci je bila Gorica odlikovana z zlato medaljo. V resoluciji, ki so jo predložili komunisti, je med drugim rečeno, da bi moral spomenik padlim partizanom pomeniti priznanje vsem tistim, ki so se borili proti skupnemu sovražniku. To priznanje ne sme imeti pečata diskriminacije proti narodnosti, jeziku ali ideologiji- To podčrtujemo tudi zato, ker že krožijo govorice, da če bo prišlo do postavitve spomenika, naj bi ga njem bil samo italijanski napis. Komunisti zahtevamo dvojezični napis, kajti le tako bo pravilno poudarjen doprinos, ki so ga v protifašističnemu boju dali slovenski borci. Pričakujemo, kako se bo o tem izrekel levi center. Doberdob Pretekli teden je predsednik občine Sežana s sodelavci obiskal do-berdobskega župana in odbor naše uprave. Že pred tem obiskom se je mudila v Doberdobu delegacija odbornikov novogoriške občine. Obe srečanji sta bili neuradnega značaja. Predstavniki obeh obmejnih občin so se razgovarjali z našo upravo predvsem o problemih cestnega omrežja na obeh straneh meje in o kulturnem sodelovanju. Pokazalo se je, da so ti stiki koristni, saj ima doberdohska občina vrsto problemov, ki so skupni tudi novogoriški in sežanski občini. Predvsem gre za asfaltiranje cestnih odsekov obmejnih prehodov pri Devetakih in pri Komarjih v Jamljah. Na teh razgovorih je bila poudarjena potreba po še nadaljnih stikih in tesnejšem sodelovanju med doberdob-sko in omenjenima občinama. Nadaljevanje “Slovenska skupnostH imela tako enega predstavnika kot dozdaj. i\a volitvah za trža-ši občinski svet je ohranila odstotek. Lanko upravičeno trdimo, da je bd uspesno prestala tudi to novo preizkušnjo. Volilni rezultati torej jasno dokazujejo, da so slovenski volivci ponovno potrdili splošno politično smer SS in hkrati ponovno izrekli zaupanje tistim predstavnikom, ki so za to politično linijo odgovorni tako v okviru odstva politične organizacije kot v vseh občinskih, pokrajinskih ter drugih upravah in ustanovah. Razne drzne in zlobne napovedi ter namigovanja, da bodo slovenski volivci obrnili hrbet in odrekli zaupanje SS zaradi njene angažiranosti v tukajšnjem političnem življenju, se niso uresničila, čeprav ta angažiranost ni dozdaj obrodila tistih sadov (dragoceno priznanje! Op. uredn.), ki jih politično vodstvo in slovenske množice upravičeno pričakujejo.» «Novi list» ne prikriva svojega nezadovoljstva nad volilnimi izidi, saj piše dalje, da si je «SS za občinske volitve v Trstu postavila za glavni cilj ne samo ponovno izvolitev enega svojega predstavnika, temveč izvolitev še enega svojega zastopnika, kar pa, žal, ni dosegla...» Toda to, kar ugotavlja D(ra-go) L(egiša) v «Novem listu», ko piše, da so slovenski volivci «ponovno potrdili splošno politično smer SS in hkrati izrekli zaupanje tistim predstavnikom, ki so za to politično linijo odgovorni», ne drži. Velika večina slovenskih volivcev se je zelo jasno izrekla proti tej «politični liniji». Najbolj zgovoren primer se kaže prav v devinsko - nabrežinski občini, kjer županuje Drago Legiša in kjer so slovenskolistarski prvaki zagrešili prvo hudo napako s tem, da so demokristjansikim nacionalistom odprli vrata v občinsko upravo. Da pa ta korak ni rodil niti pričakovanj omenjenih prvalkov, potrjujejo predvsem dejstva sama, a potrjuje tudi D.L., ko ugotavlja, da «angažiranost ni do zdaj obrodila pričakovanih sadov.» In vendar sta minili od tedaj že dve leti! Zelo značilno je, da oba zgoraj imenovana tednika namerno mol- čita o tem, da je Komunistična partija poslala v pokrajinski svet tri slovenske svetovalce, v tržaški občinski svet pa kar šest Slovencev! Čeravno «Kat. glas» govori o nezavednih Slovencih, oi vseeno pričakovali nekoliko več objektivnosti. S tem bi pokazal tudi spoštovanje do svijih bravcev in torej tudi do tistih volivcev, ki glasujejo za SS! Obsodba agresije Namesto, da bi še naprej streljali na dozdevnega sovražnika gredo vedno češče prostovoljno pred vojaško sodišče, ki jih obsodi na Več leit težke ječe. Mesta Severnega Vietnama bombardirajo. Jezovi, nasipi, kanali v deiti Rdeče reke — tega najgosteje naseljenega področja dežeie •— so v nevarnosti. Generali vztrajajo pri uporabi orožja, ki bi spravilo nasprotnika na kolena. Ameriške kemijske tovarne so izdelale 250 milijonov zažigalnih bomb. Nekaj so jih že uporabili tudi v Kongu in Angoli. Druge dan za dnem mečejo na kolibe, živinske staje, Skladišča, bolnišnice in šole. V nekem poročilu Fentagona je rečeno da bodo letos uporabili v Vietnamu šaststoosammtridaset tisoč rušilnih bomb. Lani so z raznimi strupi okužili okoli sedemsto tisoč hek-larov njiv in travnikov. Od leta 1965 ameriške čete in njihovi zavezniki uradno uporabljajo v vsakdanjih bojih solzilne bombe in bombe, ki povzročajo bruhainje. S plini zastrupljajo votline, predore m zaklonišča. Ameriške tvrdke predlagajo nove učinkovite aparate za potresanje strupenih tekočin. Prebereš navodilo za njihovo uporabo in posmisiiš, kako zelo so podobna navodilom, ki so jih sestavljali nemški industrijci za plinske celice in krematorije. Ameriški laboratoriji so dobiti ietos za raziskave na področju kemijske in bakteriološke vojne sto-petindvaj.set milijonov dolarjev. Vietnam je vežbališče za, preizkušnje vseh vrst strupenih snovi in' zažigalnih zmesi. Američani, ki dajejo cinične izjave o «humanem odnosu» do nasprotnika, uporabljajo vedno nova sredstva za množično uničevanje ljudi. Odkar je bil končan boj s hitlerjevskim fašizmom, policija in vojske oblastnežev v Evropi, Aziji, Afriki in Latinski Ameriki vsako leto pobijejo ogromno število ljudi, ki se upirajo sistemu «svobodnega podjetništva» in kolonialnega zatiranja. Tisti napredek, o katerem s solzami v očeh ' in od razburjanja drhtečim glasom govore razni državniki, se vse bolj spreminja v napredek uničevanja človeških življenj. Amerika, dežela, kjer je toliko resničnih demokratov, stoji zdaj pred narodi, težečimi za svobodo in neodvisnostjo, kot nadaljevalec dela tistih, ki so porušili Her-niko in Lidice, ki so ustvarili Maj danok. Če bodo milijoni delavcev zahodnih dežel izrekli svojo besedo in ob uporabi vseh razpoložljivih sredstev zahtevali takojšnje prenehanje ameriških vojaških operacij; bo Johnsonu in njegovi vladi težko nadaljevati ubijanje ljudi. Naročniki, vabimo vas, da obnovite naročnino za leto 1967. DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava: Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046; 44-047 Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12 Na enem izmed volišč v dolinski občini. Volivci pred odhodom v kabino opazujejo volilne znake in imena kandidatov. 49,51% volivcev v tej občini je glasovalo za Komunistično partijo