St. 239
Ichaj*, izfitmti pond«Hek, Arilkefta it. 20, L nadstropje pisma te ne »prajamafo Prof. F. Peric. ^ /M inaj« za mesec L 7.—, J Za inuzeiuatvo mesečno 5
(IRlillllil |M
V f ra-
boto 10* oktobra 1935.
Posamezna številka 20 cenU
Letnik L
Idnifttro: uHct »v. F***''
urednii' .čajo. —
tsk tiska i
T «T
elefon uredništva u» oprave it 11-97.

Posamezne Številke ▼ Trstu in okolici po 20 ceat — Oglasi se računalo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 60 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1,20, oglasi denarnih zavodov Som po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent, beseda, najmanj pa L 3.—.Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uiie« sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave li-5T
lie storite tiiiiim...!
Italijanstvo v Marselju in Lionu ,e poba-stardeno, je na umoru. Italijani v teh mestih Francije niso, kakor drugi, občutili obnaiv-- •* ----- ah pa so
prilog. Ti pretveznih
bojevnikov, pretvezah fašistov, pretveznih garibaldincev, pretveznih žrtev fašizma, ali pa stojijo ob strani in le nadlegujejo konsulate, ki pa ne zadostujejo niti zgolj birokratičnim funkcijam svojega delovanja. Življenje te mase se razvija brez luči idealizma, le v skrbi za vsakdanji k^uh- Popolnoma pozabljajo na svojo italijansko domovino. Smatrajo jo le za svoj rojstni kraj- Francija daia kruh in zaslužek.
Marselj šteje stotisoč Italijanov in najmanje tristoti so č ljudi italijanskega pokoljenja in šeststotisoč prebivalcev. Vendar nimajo niti ene italijanske šole. Pač pa obstojijo, a to po odločni volji nekega koin-svia. tečaji za italijanski jezik na francoskih osnovnih šolah, ki jih podpira italijanska vlada, a >rh nadzirajo francoski nadzorniki. Ni niti italijanskih duhovnikov, razen enega samega zaslužnega in treh štirih, ki beračijo za maše in spremljanje pogrebov po francoskih župnijah. Je tu neko navadno skromno dobrodelno društvo, dve godbi in en pevski zbor. Je oddelek bojevnikov, životari društvo «Dante Alighieri» in pa, po inicijativi vlade, dve lepi zavetišči za vojne sirote, ki ju vodijo italijanske sestre.
V tem je vse socijalno delovanje in narodno življenje kolonije stotisočev Italijanov: posestnikov, trgovcev, malih podjetnikov- dobro plačanih delavcev, restavra-terjev, gostilničarjev, dninarjev, izvošče-kov, avtomobiiistov. Mnogo je med njimi premožnih in celo bogatašev. Še v manjši in celo smešni meri se kaže italijansko življenje v Lionu. Velika telesa brez duše, črede brez pastirja, mase brez jedra. Je to izvrstno italijansko mleko, iz katerega dela Francija francosko maslo in francoski sir. Francija je kaj spretna v tem delu. Francoski uradnik more biti oduren z re-vezen, ki potrebuje kako listino, italijanski konsuli pa ne vedo drugega, nego da hvalijo vljudno sodelovanje francoskih oblastev. Italijanskemu priseljevanju se ne postavljajo nikake ovire, toda dejanska posledica je ta, da je drugi rod že izgubljen za italijanstvo. In še hvalijo se mnogi: «Ah, ovi- moD pere etait italien!» (Oh, da, moj oče je bil Italijan!)
Ni še nikake popolne moralne akcije od strani matice-domovine. Vendar se* ttbdfil v tej brezlični masi začele pihati svežejše sape. Tudi Italijani v Franciji so se začeli zanimati za dogodke v domovini. To so Eicer še komaj vidni znaki nove zavesti Vojna je <razorala in zvežila tudi ta teren.
katerega seje Italija-rnatica — sicer še neurejeno — človečansiko seme, ne pa da bi ga tudi kultivirala. Oficijelna Italija pa — razen blage volje nekaterih konsulov — ni dorasla problemom teh malih, zapuščenih I talij. V zadnjih časih celo krči proračune konzulatov. Globoka žalost flega na dušo Italijana, ko vidi, kako Fratncija črpa iz teh italijanskih kolonij vedno nove človeške energije, ki jih rro prepuščamo njihovi usodi.
To bi bil stisnjen izvadek iz lamentacije, ki jo je objavil Armando Zanetti v «Gior-nale d'ItaHa» o ^izgubljenem italijanstvu» v francoskih mestih. Razumemo njegovo žalost in ozlovoljenje in ju spoštujemo. Najnaravnejša in nedotakljiva pravica in neodkionljiva dolžnost vsakega človeka je, da tudi izven svoje domovine ostaja njen zvesti s;n in da je v njem živa in neugasna zavest o svoji pripadnosti k svoji etnični vkupnosti. Ist©tako je najvišja in neodkionljiva dolžnost domovine, da je skrbna Čuvarica in zaščitnica svojih sinov v vna-njem svetu.
V tej naravni pravici in tej dolžnosti je najvišja 3ankcija tudi vsega stremljenja naše narodne manjšine. To pravico in to dolžnost italijanskih izseljencev in njihove domovine-matice priznavamo mi neprikraj-šano in brez vsakega pridržka. Pravico do svojega narodnega življenja in udejstvova-nja tudi v širnem svetu.
Če bi se Armando Zanetti hotel zamisliti v položaj naše narodne manjšine Italiji, ko se ji krati prav vse tisto, kar on tako bridko pergreša za italijanske kolonije \ Franciji, bi moral razumeti in spoštovati ozlovciljenje in trpka čustva te naše manjšine. A to tem bolj, ker mi nismo tu nikaki priseljenci, ne le kolonija, marveč jivi naš živelj na tem ozemlju od davnine kot avtohtono prebivalstvo?! Ni je več no-bene šole -v materinskem jeziku našem; nas jezik So izključili iz vsega uradnega življenja; v IsUi „a pr., tej pokrajini z dve-tretjinsko slovansko večino, se bližamo usodnemu trenutku, ko izgine iz nje zadnji slovanski duhovnik; vsako negovanje naše kulture vsako socijalno udejstvovanje je proskribirano kot državi sovražna propaganda.
Če pa mi vendar ne obupujemo, je to zato. ker je jedro našega ljudstva'zdravo »n ker je v njem živa zavest o svoji pravici do svojega življenja, in pa o svoji dolžnosti da si ohrani ta življenje. In greh proti neoporečnim idejam, ki jih razvija pisec v < Giornale d'Italia», je tem večji radi razlike v duševnem sestavu italijanskih izseljencev in našega prebivalstva. Prvi se —
Načelo povečanja prefektove oblasti
In načrt za uvrstitev oblin v državno hierarhijo sprejeta od ministrskega sveta
RIM, 9. Davi ob 10. uri se je zopet sestal | obligacij 3.50 za izplačevanje vojnih odškodnin potom vrednostnih papirjev. Po sprejetju gotovih predlogov glede borznih
ministrski svet, ki je predvsem vzel na znanje ukrep, po katerem bo ministrski predsednik opravljal tekoče posle finančnega ministra za čas, ko se bo minister Volpi mudil kot načelnik italijanske delegacije za ureditev vprašanja vojnih dolgov v Washxngtonu.
Na predlog notranjega ministra je bilo po dolgi razpravi sprejeto načelo povečanja ih razširjenja prefektovih oblasti v svrhq bolj sistematičnega nadzorovanja posameznih uradov državne uprave. Za udejstvi-tev tega načela je bil ustanovljen poseben medministrski odbor, ki bo proučil to vprašanje ter izdelal tozadevne načrte.
Nato je ministrski svet sprejel tudi na predlog notranjega ministra načrt za ukaz.
agentov in zadnje preuredbe borz se je ministrski svet razšel ob 13. uri in se bo drevi ob 22. zopet sestal.
Veliki fašistovski svet
Nadaljevanje razprave o cehovski preuredbi države
RIM, 9. Sinoči je veliki fašistovski svet zaključil -svoje zasedanje. Na zadnji seji se je nadaljevala razprav** o uredbi države na podlagi cehovstva. Pri tem so govorili Fa-rinacci, Gentile. dr. Forges-Davanzati ter prof. Ginl Končno je bila sprejeta resolu-
ki gre za tem, da se spppolni nadzorova- j po kateri se bo v bodoče gotovo stenje in razvrstitev avtonomnih bHij s strani I JtIo mest v senatu zasedlo potom volitev, države. V svojem poročilu je rekel mini-! yeli*i svet se je načeloma izrekel za cehov-ster Federzoni, da bo bolj sistematično ; fk<> zastopstvo za občine z nad 5000 pre-nadzorovanje občin pospešilo delovanje j bivalci.
občinskih upraviteljev ter jjfli odvračalo od. V tej resoluciji izreka še veliki svet svo-vsake kršitve njih dolžnosti. Z druge strani je prepričanje, da bo reforma, izvedena v bo pokrajinski nadzornik knel tudi pouče- smislu zadnjih razprav sveta, dala idejam vati občinske upravitelje z o žirom na vpra- — radi katerih so državljani cepljeni v
Kongres angleSke konservativne stranke
Baldwinov političen ekspozć
LONDON, 9. V navzočnosti 2 tisoč dele- | Baldwin — ni mogoče zboljšati s kakim ču-gatov je bil včeraj v Brightonu otvorjen i dežem, s kako državno podporo ali pa z kongres konservativne stranke. Skoraj vsi visokim obdavčenjem premožnih. V to govorniki so f očitali vladi, da ni prav ni- svrho je treba dela, časa, razvoja, česar storila za ublažitev brezposelnosti Najvažnejše vprašanje — je nadaljevat in odstranitev komunistične nevarnosti. govornik — tvori gospodarsko vprašanje.
Včeraj popoldne so se vršile dve seji< Nahajmo se pred resno situcijo: uvoz na-na katerih je kongres odobril več resolucij,; rašča in izvoz pada. Ako bi se to nada-med temi resolucijo za zaščito domače in- Ijevalo, bi nastala velika nevarnost za ^o-dustrije in zvišanje carinskih pristojbin za spodarstvo dežele. Vsi konservativci mo* uvožene izdelke in resolucijo proti komu-: rajo kupovati le in le britanske izdelke, nistični propagandi, proti stavki javnih na- Baldwin je rekel, da se bavi že nad tri leta meščencev in proti vzpodbujanju k raz- s vprašanjem brezposelnosti in tudi vlada redni borbi. Zvečer pa je ministrski pred- j je izdelala mnogoobetajoče nacrte za po-" " ' *	"	' ' ' bijanje brezposelnosti. Gre za to, da se
brezposelni delavci naselijo v dom in i j one kot kolonizatorji. Ekstremisti, ki izrabljajo vprašanje brezposelnosti za borbo proti
sednik Baldwin nastopil s svojim tako pričakovanim govorom, ki je bil poln opti-rru-z.nia in bo komaj zadovoljil širše konservativne vrste.
Malo mesecev smo na vladnem krmilu, j sedanjemu socijalnemu redu, se bodo ure-je rekel Baldwin, toda lahko se vsi prepri- zali, kakor se je to že zgodilo v Ameriki in čate. da so ti mesec! bili meseci plodo- Nemčiji in kakor se bo zgodilo v kratkem
šanja življenja prebivalstva. Razen tega bodo morali odslej tudi občinski nameščenci polagati prisego. Tako se bodo za sprejem teh poslednjih v službo zahtevati pogoji v smislu štev. 2, 3 in 4 člena 162 ob
shanke — zastopstvo v poslanski zbornici, ter interesom — po katerih se družijo v priznana bitja in korporacije — zastopstvo v senatu in razen tega v občini. Končno je generalni tajnik stranke Fari-
činskega in pokrajinskega zakona. Tudi ne nacci poročal o številu članov fašistovske bodo smeli biti sprejeti v službo v občin- j stranke, nakar je bila na njegov predlog skih in pokrajinskih uradih pripadniki sprejeta resolucija, po kateri je vpisovanje udruženj in organizacij, ki stremijo po pre- novih članov v fašistovsko stranko do navratu političnega reda države. Prefekt bo daljnega ustavljeno ter se odreja stroga re-smel uvesti disciplinarno postopanje ter j vizija imenikov strankinih članov, kaznovati one, ki bi delovali ▼ neskladnog Med seio s<> y yeži ^ y razkošoih dvo-sli s splošnimi političnimi smernicami |ranah palače «Littorio» vršili službo Mus-
solinijevi mušketirji.
Končno so bili sprejeti še nekateri predlogi ministra za- notranje stvari, kateri se tičejo tekoče uprave.
Na predlog finančnega ministra je ministrski svet sprejel načrt za kr. ukaz za kovanje posebnih zlatnikov po 100 lir v spomin na 25-letnico vladanja kralja Viktorja Emanuela III. V mnenju, da je komisija, ustanovljena s kr. ukazom od 10. maja 1923 štev. 1218 za premoženja podanikov bivših sovražnih držav, izvršila svojo nalogo, je ministrski svet >sklenil razpustiti to
komisijo ter predati njene funkcije tmanč-nemu ministru, ki bo sklepal o pismenih vlogah strank po posvetovanju z državno prokuraluro.
Nova serija benečijsJoh obligacij
Ministrski svet je še sprejel načrt za kr. ukaz, s katerim se v
Razprava radi dogodkov v Flrenzah
Balbo polnomocni pooblaščenec za florentinske fašje
RIM, 9. Glavni stan fašistovske milice je odredil preiskavo radi dogodkov v Firen-zah po Luporinijevem umoru. V to svrho se je padnačelnik glavnega stana general Tradlti podal v Firenze.
RIM,. 9. Italo Balbo je po nalogu glavnega tajnika fašistovske stranke danes pre-
plodo
nosnega dela. Ne uganjamo demagogije; raje delamo tiho in ne govorimo. Neprestano delamo, je nadaljeval govornik, za pomirjenje Evrope; kajti mi najbolj potre-
:godil(
času tudi v Franciji.
Vlada se bo posluževala vseh zakonitih sredstev, da zajezi komunistične valove. Najstrožje bodo kaznovani oni, ki skušajo
bujemo mir. Nihče ne more dvomiti o mi- zanesti v vojaške vrste uporno gibanje. Na-roljubnem značaju naše politike. Kdor jejloga vlade je, da najboljše varuje interese čital memoarje Lord Greya, zna prav do-! dežele, in brezobzirno nastopi proti upor-
L__J_ * A — J-1' f	?1 ___J.	________; 'rt! pirim rrn.rn.u.il. —___ 1_i__1__« , '	t • I 'i '
bro, da je Anglija bila vedno vzor zakonitosti in je vedno skušala odstraniti nezaupanje državljanov napram lastni vladi.
Nato je Baldwin omenil napore za ureditev francoskih dolgov za splošno razorožitev in zagotovitev svetovnega miru. Glede locarnske konference je naglasil: «Smem Vam zagotoviti, da preveva locarnsko konferenco le ena želja: ta je končnove-l javna rešitev varnostnega vprašanja. Upam, da bo locarnska konferenca zadovoljivo uredila tudi vprašanje vzhodnih mej Nemčije, kakor je rešila vprašanje zapadnih mej.»
Radi mosulskega vprašanja se je angleška javnost po nepotrebnem vznemirila. Vlada čaka na tozadevne odločitve Društva narodov. Nasprotniki so očitali, da hoče vlada radi Mosula izzvati vojno s
niškim govornikom, ki se hočejo okoristiti s sedanjim položajem. Boriti se moramo do 11 ure in 59 minute, da zagotovimo ndu-stri^ki mir in red v državi. Baldwin je tu omenil podporo, ki jo je nakazala vlada premogovni industriji. Nasprotoval je taki podpori, a vlada se je kljub temu odločila zanjo, dobro zavedajoč se nevarnosti velike krize, ki je dežela ne bi mogla preboleti. Ministrski predsednik se nadeja, da bo rudarska kriza premagana šele spomladi in je zaključil svoj govor toko-le: <vSedanje težkoče more dežela premagati, če je edina in složna. Eden za vse" in vsi za enega.»
Protikomuntstične odredbe angleške viade LONDON, 9. Notranji minister Joyson Hicks, imenovan «Mati MussolinU je v nekem svojem govoru namignil na odredbe, ki h
vzel funkcije polnomočnega- pooblaščenca za florentinski fašjo in zvezo.
Zaplenjeni listi
MILAN, 9. Po prefekt o vem nalogu je bilo danes predpoldne zaplenjeno glasilo unitari-izvrševanju stičnih socijalistov «La Giustizia*, Policija je kr! ukaza od ^ decembra 1923 štev. 2845 zaplenila tutett tednik «La Difesa delle Lavora pooblašča emisija druge serije benečijskih, trici, *La Rassegna Siadicale* in *fl Gasista*
Pogreb dr« Ivana Susteršiča
LJUBLJANA. 9. (Izv.) Danes ob 4 popoldne se je ob ogromni udeležbi vršil pogreb bivšega kranjskega glavarja in voditelja SLS dr. Ivana ŠoSteriiča*
Sela ministrskega sneta
Radić v Topcfi - Nasprotujoče si vesti glede PaSćevega povratka
Vsak teden tri prazvb
SARAJEVO, 9. Zaradi treh ver je imel: doslej v Bosni vsak teden ,po tri praznike (petek za muslimane, soboto za Žide in nedeljo za krist;ane). Ker je to dejstvo dajalo povod za nečedno konkurenco med trgovci, so oblastva določila, da velja odslej za tedeo&ki praznik samo nedelja.__
Borba za klobuk v Sarajevu
SARAJEVO, 9. Tu se votii ostra borba med starimi in mladimi muslimani za in proti klo-BEOGRAD, 9. (Izv.) Stjepan Radič je bukiu. Boi je izzvala turška vlada v Angori, danes obiskal' grob kralja Petra v Topoli ki je prepovedala državnim nameščencem noter položil nanj venec v hrvatskih barvah	not
z napisom: «Hrvatl».	n;0 klobuka, češ da je fez znak konservativ-
Na današnji seji >e ministrski svet odo-^^j
bril 10 milijonov Din kredita za udeležba,	-
Italijanski paraik nasedel
MOSKVA, 9. Italijanski parnik «Bucca-ri», ki je bil z žitom na peti v Italijo, je nasedel v ožini Kerč.
Ufashiogtonska interparlamentarna konferenca
predlaga carinsko unijo v Evropi — Stališče Jugoslavije
PARIZ, 9. Pariški listi kratko iavljajo
o po
Jugoslavije na veliki svetovni razstavi v Filadelfiji, ki se bo otvorila v proslavo 150 letnice samostojnosti Zedinjemli držav.
O povratku ministrskega predsednika Pašića ni še nič goto»ve£a. Vesti o njegovem prihodu v Beograd si vedno nasprotujejo. V vladi' pravijo, da; se Pašič povrne šele okolu 16. ali najkasneje koncem tega meseca.	_
Helnsen položoj na Grikem ,, .__. ____ ________
litju*™ pvi«i*uj MU	4eku mcdnaT<>cjne interparlamentarne konfe-
BBOGRAD, 9. (Izv.) Poročila iz Aten so zelo renče v Washingto«u. Razvila s« je živahna kratka in očividno cenzurirana, tako tfa ni mo- debata o problemu evropske carinske unije goče si ustvariti jasne s!ike o položaju v Grč ji. Nemški delegat Braun je med drurfim ^va Znano je le chi je general Pangalos se vedno jal: Sedanji ^^ v Evrorpi znači na^ovanfe gospodar položaja Vse ka^ze, da se Grcia na- za g0 do 100 let< Evropa mora , pr^ti k haja na porazu vehkih dogodkov Obsedno pomiki gospodarske solidarnosti. Evronska ca stanje je «e vedno v veljavi po celi državi. , rinska ^^ bi ^ bUa naperjena proti Združe-
! nim drža'vam Severne Amerike. Amerikanski Atentat na čehoslora&etia poštnega ministra? izdelki bi se kakor doslej ravno tako uvažali v
PRAGA, 9. «Ceš,ko Slovo* poroča, da je bil Evropo. V tem smislu je nemški delegat Braun včeraj proti avtomobilu poštnega ministra dr. podal tudi .konkretne predloge, Frankeja pri vožnji pred Revnincami oddan Angleški delegat Benn je bil proti nredlotfu strel, ki je zdrob 1 okna avtomobila. Mimster C eho slo vaški delegat dr. Mekiimjer te iziavil ni bil ranjeni Sumijo, da gr« za atentat. j da ni še čas la carin»ko unijo v Evropi.
Na konferenci so splošno pozornost vzbudila
Turčijo. To ni in ni bilo res. Angleška vla-1 namerava vlada izdati proti komunistom. Do
da noče vojne, ampak mirovne dogovore v svrho ureditve spornih vprašanj. Vilajet Mosul tvori integralen del Mezopotamije. Mosulci so v prvi vrsti pripomogli k zgradba iraške države, in so deležni take uprave kot Irak. Pravica Iraka do mosulskega vilajeta je neizpodbitna. Postopanje min. Ameryja na ženevskem zasedanju je ministrski svet v celoti odobril. Niti dvomiti ne smemo, cla ne bo Turčija sprejela razsodbe Društva narodov v mosulskem sporu.
Nato je prešel Baldwin na notranjo politiko in je obljubil zakonski načrt za reformo zgornje z-bornice in načrt za zboljšanje poljedelstva- Toda poljedelstva — je rekel
sedaj se je vlada posluževala svo'ih pravic ^Lede izgona in nadzorovanja tujcev, ki so bil označeni kot «nezaželjeni» teda ni ime'a moči, da bi mogla nastopiti proti angleškim komunistom, ki vršijo deloma po zunanjih navodilih nevarnejšo propagando kakor pa tuci. Proti tujcem je bilo mogoče nastopati sodnim potom, proti domačinom pa ne, ker je v veljavi svoboda govora in politične akciie. Posledice te politike so bile neizog bne. Danes priznava vlada komun stično nevarnost. Na zadnji seji ministrskega sveta je bil sprejet sldep, da se pripravijo potrebni zakonski načrti, ki »odo onemogočili 'delovanje angleških komunistov. Komunistična propaganda bo v novem zakonu označena kot poskus nasilne izpremem-be ustave.
nja in odtujevanja svoji domovini, dočim se izvajanja1 ^ugosloveaskega delegata dr. Veli-naše ljudstvo zavestno bori za ohranitev	Jankovića. T» je stvarno utemeljeval
svoje narodne individualno* na lastni pri,	tt
ske unije, kakor jo »kuša doseči po Dru&tvu narodov Avstrijska republika.
rojeni zemljH
Na vsak način pa je naša borba za ohranitev narodnega obstanka zadobila v izvar Avs-triiski delegat Brexel je z vnemo zago-janjih Armando Zanettija najvišje posve- varjal ne miki predlog glede evropske carinske čenje- pečat popolne zakonitosti v skladu unire, naglaSajoč, d« je to v interesu gospo-z vsemi naravnimi in človečanskimi zako- d*rske£a napredka Avstrfjafce republik«. Edini Zato kličemo piscu ki vsej italijanski ^	Atrije ^ mogoča v priključitvi javnosti vno^č: /storite <Wm kar ne £ J^JOfSSS^ ^ želite, da bi drujfi vam storili. Kakor vami wAciinar"rraj o i-* i tuguje dnia, kol vašemu plemenu godi J^^SSim'ttŠFTS* d^ krivica, tako tuguje naša ko krivaca tepe gimi aprejeU tod! resolucij, ki predlaga, njega. Tudi naša narodna manjšina *ma ja K uvede mednarodna pretska-vn o odetra-, , 0 ^ tli t dušo, ki krvavi ob vsakem udarcu proti ni t vi gospodarskih ovir v Evropi in <4* s* od-Kakor ugotavlja pisec z globoko žalostjo njegovi sveti pravici do »rojega narodnega pravijo zlasti carinske omejitve. -— svojevoljno udajajo usodi raznarodova- življenja! ——
Potek locarnske konference
Podrobnosti' o Briandovem sestanka z doktorjem Stresemannom - Poljska delegacija zahteva udeležbo Rusije na konlerenci
LOCARNOt 9. O včerajšnjem sestanku med francoskim zunanjim ministrom Brian-dom in nemškim državnim kancelar jem dr. Luthrom, ki se je vršil v hotelu «Hel-vetia*> v Asconi, se doznavajo nastopne podrobnosti:
Državni kancelar dr. Luther se je malo pred enajsto uro pripeljal z avtomobilom iz Locarna, kmalu po enajsti uri pa se je sestal na terasi hotela «Helvetia» z Brian-dom in njegovim tajnikom. Ra.zgovor med obema državnikoma je trajal trićetrt ure. To je prvi slučaj Briandovega sestanka z nemškim ministrom izven konferenčnega kra*|a.
Dr. Luther je odklonil vsak sprejem novinarjev, Briand pa je izjavil, da je zado-volien z razgovorom. O vsebini razgovora ni omenil n1*'* besede.
PARIZ, 9. O razgovoru med Briandom m dr. Luthrcm v /v^coni ugotavlja «Temps». da je ta sestanek za konferenco velikanske važnosti. Dejstvo, da so Nemci po tem sestanku še vedno v Locarnu in da se pogajanja normalno nadaljujejo, mora vzbujati zaupanje. Sicer pa ima Francija še vedno devolj vzroka, da ne zaupa Nemčiji, čije vlada je pod vplivom nacijonalistov in ki hoče igrati na rusko in angleško karto. Dr. Luther se mora radi tega očitno odločiti za eno ali za drugo politiko.
«Temps» piše: Renrki pakt se bo moral skleniti v neokrnjenem okvirju mirovnih pogodb, ali pa je bolje, da se sploh ne sklene in da ostanejo zaveznikom pravice in garancije, ki izvirajo iz mirovnih pogodb. Slabo bi bilo, ako bi se garancije, ki nam jih je dala versailleska pogodba proti novi nemški nevarnosti, spremenile na naš račun v korist Nemčije. Glede renskega pakta je treba ponovno proučiti ves varnostni problem. Čim prej se to zgodi, tem
bolje bo. Nemci so prišli v Locarno zato, Iz Salerna poročajo, da je prefekt razpu-ker so mislili, da se njihovi predlogi stri-[stii tamkajžnje Ča&nikar-sko udruženje Po br-njajo z načeK. izraženimi v zadnjima dve-.zofavai vesti, ki jo je objavil včerajšnji «Gaz>-
m#* f* «1 ■mm rt	■ ■ flil +%.	TaI	Iv/Iam 1a _ '
slu sporazuma, sklenjenega med poljskim zunanjim ministrom in Čičerinom v Varšavi. Poljsko zahtevo bo baje podpirala tudi Nemčija.
LOCARNO, 9. Na današnji seji konference so delegati razpravljali o glavnem vprašanju, namreč o vstopu Nemčije v Društvo narodov ter o interpretaciji čl 16 Pri razpravi se je pokazalo, da so težkoče manjše, kakor se je mislilo. Razprava o vzhodnem paktu se bo pričela v pondeljek.
Kongres uradnikov civilnega stana SALSOMAGGIORE, 9. Tu se bo jutri otvoril pod patronatom justićnega ministra kongres italijanskih uradnikov civilnega stana. Kongres bo trajal 3 dni.
Neugoden mednarodni položaj Bolgarske.
SOFIJA, 9. Pred nekaj dnevi &e >e vrnilo v Burgasu zborovanje demokratske stranke, ki se ga je udeležilo več tisoč kmetov. Govor la sta Frenski in Malino v, voditelja demokratske stranke .n cele opozicije. Govornika sta nagla-Šala, da je stališče Bolgarske v inozemstvu zelo neugodno. Naglašala sta potrebo, da se končno vlatfa spametuj-e ter napravi red v državi, da bi Wiko spoznalo inozemstvo, da se notranje razmere v Bolgarski konsolidirajo. To jo, neobhodno -potrebno in ie mogoče le doseči potem sporazuma z ostalimi parlamentarnimi skup nami. Malinov in ostali govorniki so želi s svojimi izvajanji živahno odobravanje.
Novi francoski ministri
PARIZ, 9. Vsled imenovanja justičnega mi-n stra Steega na mesto maršala Lyauteya v Maroku, je bil imenovan za justtčnega ministra dosedanji naučni minister De Monzie, Čigar mesto prevzame dosedanji državni podtajnik Deloos. Časopisje povklar a, da se ie la iaprememba izvršila nepričakovano hitro. — Painleve je ponudil ju^tično ministrstvo senatorju Moriš Sarrotu, bratu bivšega ministra za kolonije Alberta Sarotta. Ker pa ie <ta odklonil ,je ponudil to listnico naučnem<u ministru De Monzieu.
Časnikarsko udruženje v Salerno razpuSčeno
ma francoskima notama. To je trden temelj za koristna pogajanja. Tega temelja zavezniki ne bodo zapustili niti za treno-tek v nadi, da se sklene pogodba, ki bo veljala za bodočnost.
LONDON, 9. «Daily Telegraph* poroča iz Locarna, da bo poljska delegacija v primernem trenotku zahtevala na konferenci, da se zasliši tudi Rusija, kakor ostale pri
„zettino*, so daH povod za ta ukrep izgredi tamkajšnjih fašistov, ki so se odigrali pred par dnevi ter povzročili, da se je moral »edež omenjenega društva začasno zapreti. V utemeljevanju prefektovega odloka je rečeno, da ,«so se zbirali v društvu večinoma taki e!emen-,tl, ki nimalo s Časnikarstvom nič opraviti, da delovanje društva ni tehnične, temveč poli-
zavarovanju vzhodne meje interesir&ne j tične narav®, tako da predstavlja nevarnost države. Poljska bo storila ta korak v srni- za. javni m!r.»
II.
« EDINOST*
V Trstu, dne 10. oktobra 1V25.
DNEVNE VESTI
Koroški dan
Danes 10, oktobra je peta obletnica usodnega koroškega plebiscita, ki se je vršil l 1920. na današnji dan ter povzročil odcepitev od slovenskega dela fugo«loven-ftkega naroda ves t^odovsnsko-sla-vni slovenski Korotan, to zibelko slovenskega naroda. Ta obletnica, dasi je obletnica narodne žalosti, se obhaja vsako leto v Ji^o-tla vi ji, predvsem v Sloveniji, kot dan, kot praznik narodne nesreče, ki naj ne dovoli, da bi se zabrisal spomin na ta usodni dogodek.
Fraznovanje narodnih nesreč v zgodovini ju gosi o venske ga naroda ni novo. Vidov dan pri Srbih je bil najpomembnejši primer do l 1912. in 1918., ko se je iz praznika nesreče spremenil v praznik zmagoslavja in vstajenja jugos4ovenskega na-r oda.
*** ^	-IJgu
Koroško pismo
Primorci pač ne morejo zapopasti ve® globoki pomen 10. oktobra:, ki je leta 1920. 6 tako neizprosno resnostjo odločil našo bodočnost, ker jim nikdar ni bida dana priložnost. da sami volijo svojo usodo, drža-v^ »o pripadnost. Ma koroški Slovenci pa tistim o vso tragiko onega dne, kojega petletnico danes obhajamo. In danes nas tem boli v živo režejo strahovite posledice izgubljenega glasovanja, ker živimo vsied teh posledic najrevnejše narodno živdjenje.
In naša največja rana so naše šole. Za nje bijemo boj skozi vsa leta narodnega ^hania do danes. In naH uspehi? Leta 1861, smo imeli 28 čisto slovenskih šol; ob *z-bru-hu svetovne vojne smo šteli le še tn. Tako se je pri nas ponemčevalo. In naši fciKlje so krvaveli za državo, ki je bila naša največja sovražnica! Leta 1920. po izgubljenem plebiscitu so nam zaprli še zadnje tri slovenske šole. Seveda se je ^Slovensko šolsko društvo^ v Celovcu borilo za zo-petno otvoritev slovenskih šol na podlagi mirovne pogodbe. Toda doseglo ni nič. Bili smo prisiljeni se obrniti na Društvo narodov, ki je pritisnilo na zvezno vlado na Dunam. Nato je koroški šolski srvet otvoril (!) šolo v Št. Jakobu v Rožu in sicer na ta način- da so se združili slovenski razredi z razredi krajevne utrakvistične šo2e pod nemškim vodstvom. Učitelji so v slovenskih in nemških razredih isti, ali Nemci ali ponemčeni Slovenci, čeprav ima Šolska oblast na razpolago slovenske učne moči. Tudi slovenska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu se je izročila v vodstvo ljudem s čisto nemško orijentacijo, tako da so bili starši prisiljeni vzeti svoje otroke Iz šole. In za šolsko leto 1923/24 se je uradne- javilo le še šest (1) otrok, tako da se je šola morala zopet zapreti. Na ta način hoče koroška vlada- dokazati, da večina Slovencev odklanja slovensko šoio, dokazuje pa le svoje germanizatorične namene in trdno voljo slovenskih staršev, da svojih otrok nočejo pošiljati v raznaroA^-valnice, ampak v šole.
Karakterističen za naše razmere je članek. katerega prinaša «Arbeiterwille» o"d 5. aprila 1925. pod naslovom: «Die slowe-nisch-aeutsche Volksschule in Karaten«:
«V gražki „Tagespost" piše nestrokovnjak — na poziv deželnega šolskega sveta _ o jezikovni ureditvi dvojezičnih ljudskih šol. Namen tega uvodnega članka je
ta, da agitira za popolno odstranitev slo- VKipntele Torej"— iz~ praktične potrebe. Se venskega jezika iz koroških ljudskih šol. ! ^ postaja to upoštevanje praktične potre-Stat?stični materijal, katerega pisec upo- be naenkrat — požrešnost trebuha! Nekoliko rablja, pa ne odgovarja resnici. Trditev, da manje robato, pa« pa točnejše in pametnejše je, na Koroškem živi le 37.000 Slovencev, je ; če pravimo mi, da to ni Požresnost. marveč
eno slovensko knjigo uporabljajo v teh Šolah: zastarelo, dvojezično «Prešernovo be-ržk>», ki vsebuje najnavadnejše besede in stavke; toda še te knjige se poslužujejo le prve tedne, da se otroci privadijo abecedi, potem jo zavržejo, da nato poučujejo izključno le nemško. Če se učitelju ne posreči slovenskega otroka pomemčiti, kar mu ni preveč težko spričo duševnega vpliva in pri uporabi tradicionalnih metod, se za otroka sploh več ne brdga, tako da ta zapusti šolo brez vsakega znanja. Zato imenujemo te utrakvistične šole zavode za ubijanje otrok. Tako morejo nemški uradi računati z dvema možnima uspehoma: ali otroke raznarodijo, ali pa otroci zapustijo šolo brez vsakega znanja, kar Nemcem enako koristi.
To je stanje našega šolskega vprašanja! Slovenske učitelje so z nasiljem pregnali; kar jih je ostalo, tem ne dajo službe, čeprav sio avstrijski državljani in izprašani učitelji, ker imajo to edino napako, da so Slovenci. 89 utrakvističnih šol, v resnici ravno to&ko nemških šol, je tako urejenih, da ponemčevanje Slovencev tem lažje in hitreje napreduje. EcJina «slovenska šola» je postala karikatura šole.
Mi zaenkrat molčimo o cerkvenih razmerah, o pritisku na naša prosvetna društva in gospodarske zadruge, o gorostasnih krivicah, ki se nam godijo ob neštetih prilikah. Kljub vsemu gremo polni upa v bodočnost. Prej ali slej bo mera krivic pa le polna_
Praktična potresa In narodni! zagrizenost
Neki koprski dopisnik tržaškega fašistov-skega glasila se je te dni penil od jeze, ker je zavarovalna družba «La rondiaria» baje izdala neko v hrvatskem jeziku izpolnjeno polico, Tej ugotovitvi ste d i silen izbruh jeze. Vzklika ogorčeno: potem .pa se še govori, da mi fta-li'ančimo te pokrajine, ko celo ia. Firenz pošiljajo police v hrvatskem jeziku!
Čudno se motajo pojmi v teh glavah. Če jezik drugorodcev izgan a iz šol, uradov in tudi cerkev ki se ljudstvu siknna earLn> jezik, ki | ga ne pozna m ne razume, to na« bi ne b:lo{ raznarodovanje! Pač pa grozi italijanstvu ne-j varnost, če kaka zavarovalna družba izda kako ■ polico v jeziku prebivalstva. Zopet primer, ka-! ko blizu je včasih od resnega do — smešnega, i
Gromovnikom za .poitali>ančevan:e služi rn-ed drugim: navadno tudi trditev, da je za naše, ljudstvo praktična potreba .poznavanje itali-| zanskega jezika za njegove gospodarske stike; z italijanskimi sod« ž elan L Dobit?. Sa/mo bfi vprašali mi: ali ni ustreženo istotako praktični potrebi italijanskega trgovca in podjetja, če pozna, oziroma, če njegovi nameščene: morejo ■občevati s slovanskim prebivalstvom v njegovem jeziku?! Ta praktična potreba je tako očividna in tako na dlani, da ji more oporekati le tisti, ki mu je narodna zagriženost povsem zatemnila vid.
Uredništvo gori omenjenega lista dostavlja, da se take skrajno «agilne stvari« dogaja o in se bodo dogajale, dokler jim bodo družbe zasebnikov odpirale pot v te kraje in to le avo.-jemu trebuhu na korist, v čemer da kompromitirajo tudi svojo čast.
Kadar mi pozivljemo naše trgovce, naj se v svoiem trgovskem poslovanj« poslužujejo svojega iezika, kriči-jo na nas, da zanašamo politiko v gospodarstvo, Oni sami pa zahtevajo od svojih ljudi, naj tudi v svojem gospodarskem življe n u podrejajo svojo korist — politiki. Ona italijanska zavarovalna družba gotovo ne izdaja slovanskih polic iz ljubezni do našega jezika, še mani pa z namenom, da bi to pokra- 1 j ino poslovanje vala. Dela tako le zato, ker ji to koristi, če spoStuje <jezik svoje slovanske
I« ftfžjižifflflfl Sivltenia taivini	Collarich še tako predrzen,
B* 11	MVIIClUa da je obiskal dr. Licaussija in se pogajal z njim
— Žalosten
otroka. Včeraj v prvih'za povrnitev nekaterih listin. Izjavam priče
jutranjih urah je umrla v mestni bolnišnici 5-letna Nella Bonazza, o kateri smo včeraj poročali, da je pred« in očnim na svojem domačem dvorišču pri Sv. M. Magdaleni zg. št, 652 prišla po nesreči pod avtomobil Lasinega očeta. Kakor znano, je revici pri tem počila črepinja, radi česar se je morala podvreči nevarni operaciji, ki jo pa na mogla ohraniti pri življenju.
je občinstvo sled io z živahnim zanimanjem. {Razprava se nadaljuje.)
Vesti z Goriškega
— Izlet «Planinskega- društva» na Saboti^L
•Slovensko Planinsko društvo« v Gorici priredi iutri v nedeljo izlet na Sabotiu. Odhod Postopftčevi atotakL Albert Sbona ima ob 6. uri zjutraj izpred kavarn« «Adriatico» smolo, da je na policiji zapisan v «črne bukve», skozi Pevmo-Podsabotin. Povratek v Gorico radi česar mu policijski organi posvečajo po- .čez Kojsko-Števerjan.
sebno pozornost. Ta skrb za njegovo osebo je . — Volkovi, Sestanek jutri v nedelo dne imela predsinočnjim za Sbona neprijetne posle- * m. ob 10. uri v Gorici. Volkovi. {Ozirati o dice. Ker sta dva agenta, ki sta ga ustavila na ie na okrožnico. Točnost. Vsi.) ulici in preiskala, našla pri njem- znesek 900:
lir, glede katerega ni vedel podati zadovolji-!	DAkOvI
vih pojasnil, je bil Sbona odveden v zapor, j — ^ «§0^0 društvo* podraž, sv. Ivan sg
v.	-'darovali: v Podiragi pri Vipavi: Sernenič Jovo
CGliurlcM psjte nočejo več ^s^irss^M8* poznatim\m posiauaris
Zaslišani« O**^-^,. - Vsi -^šiK^ii
<FHrm».	krompirja, Lozej Franc, Loze5 Anton, Pestelj
Tekom predvčerajšnje popoldanske raspra- Anton, Rosa Marija, Žgur Franc in Furlan Leve se je nadaljevalo zaslišanje Collaricnevih opold no 10 kg krompirja; Lozej Fran, Trošt pajdašev ki so tvorili njegovo zloglasno tolpo Jožef, Renar Leo in Skupek Venčeslav po 5 »Črnih prtovV glavnem so vsi zanikali, da ^g krompirja; Žacž Ivana 4 kg krompirja in bi bili spadali k tej tolpi; vsi brez iii«me trdi- j kg fižola; Furlan Alo:z, 2gur Jožef, JanežiČ jo, da so v tem ozdru — nedolžni.	Ivan, Fer^ančič Franc, Božič Jožefa, Zorž Ga-
Obtoženec Ivan Neffat je izjavil, da se je §par Božič ,ožef po 5 kg {ižola; Žvanut Fr.j seznanil s CoUarichem v zaporu leta 1931, ko Lozej Marija in Heib Franc po 3 kg fižola; ije bil zaprt radi politike; o zloglasni tolpi mu Tro§t Janez 2 kg krompirja in 3 kg jabolk, Bo-! ni nič znano,	iič Alojzij 2 kg fižola in 5 kg jabolk, Semenič
Na podoben način se je zagovarjal obtoženec Jožefa 2 kg fižola in 7 kg jabolk, Kopačin J. Santo Sinconi, ki je izjavil, da ga je Collarich 5 kg jabolk [n 2 kg fižola, Žgur Ivan, Pestelj ovadil kot svojega pajdaša le iz maščevanja, Ivana, Pest-eli Filip, Žgur Jožef m Baje Jurij ker ga je smatral za zaupnika policije.	DO 5 kg jabolk, Lozej Anton 10 kg krompirja
Obtoženec Fran Sossich je izdavil da je p t ^ 1 kg fižola, Pestelj Franc 10 L, Koller Gu-znal Collaricha le pod pridevkom_ «Poležan>. stav fUpnik in Čehovin Filip po 5 L, Janežič
BABICA, avtorizirana, diptomtrana spre em« noseče, Adele Emerschitz-Sbaiz.ero, Farnet^ 10 (podaljšana Ginnastica) lasina vila, telefon 20164	1277
TRGOVSKI pomočnik s prakso v trgovini z mešanim blagom išče službe. M Pregelj Renče 167	1432
BABICA sprejema noseče 10/11.
Via
Madomiina 143f
DIMNIKARSKEGA vajenca sprejme takoj, Smerdu Silvester v Postojni 96	143'
MODERNE plese poučuje plesni učitelj Pertot Via Chiozza 7/1.	142.1
BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.	64
F. BUDA
URARHA-ZLATARNA
Trst — Corso Garibaldi 35 (Podružnica VSa Scalln&t* t)
Kupuje krone, goldinarje, staro zlato briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah.	(55)
Srčna hvala gdč. nabirateljici in vsem darovalce.
[1	MALI OGLAS!	Bi
KAMJON se proda ali zamenja, eventuelno se da tudi v na;«m. Ponudbe pod <Kan:-;on» n^i upravn'štvo 1447		
da ni nikoli več videl Collaricha.
Tudi obtoženec Armand Tercovič se \e seznanil s CoUarichem v zaporu, kjer je sedel radi — »politike. S Collarichevo tolpo ni imel nikoli nobenih stikov.
Nato je predsednik vjpražal CoHaricha nekatera pojasnila glede njegovih ljubezenskih odnosa e v. Tolovaj se >e pomenljivo namuzal in odvrnil, da so ga imele ženske vedno rs de.
O začetku včerajšnje razprave je odv. Mato- j sel Loriani, branitelj Coliaricha, ponovno za-: hteval za svojega varovanca preiskavo izve- j dencev-psihijatrov, češ, da Collarich ne more ■ biti iuševno normalen človek; to da dotkazuje njegov izvanredni cinizem, s katerim je opisal. svoja krvava zloderstva. V svo'iii izvajanjih je branitelj precej ostro aapadal državnega pravdnika, jki fe odločno nasproten njegovemu predlogu. Med obema se }e razvilo prece) živahno prerekanje, toda končno je predsednik zavrnil predlog odv. Matosel-Loriani-ja.
Nato se i« nadaljevalo zaslišanje obtožencev, obdolženih, da so skrivali In dajali zavetje Co'larichu, Tega zločina 60 obdolženi predvsem Battistig. Baviera, Jurcich, B»utti in, še nekaiieri drugi. Obtoženec Jurcich je izdavil, da ga je Conarich prisilil da je šel z »;im v j
Pulo; ni se mu upal upr»ti, ker je bil Collarich t______
oborožen. Dalje je obtoženec zanikal, da bi se TRGOVSKEGA vajenca spre;metako> trgovina bil udeležil s CoUarichem roparskega napada, §Lrca, Sv. Ana 33, Trst.	1446
ki ga .je slednji izvršil v ulici Sergia v Puli. —;-_____	__ _. -
Tudi ostali obtoženci so v javnem tajili, da jg ^ FvCfV^C^^ SUCC-
i-Jeti vrla se zamenja z drugim s saaio kuhinjo in sobo. Piazza S. Ca Perina 2/TII Veneranda,	1448
PROTi izpadanju las se dobi v lekarni v II. Bistrici izkušeno sredstvo kakor ludi barve za osivele lase.	1442!
POROČNA soba. kuhinia in drugo -pohištv o se proda. Via Oliveto št. 3/1, vrata 12 1444
PISALNI STROJ .Smith-Premier 10» proda <00 ujfa-dni ceni. Oetrovska, Opčine 402.
1445
Nakupite si obieko pri tvrdki
M LliiSi"
Trst, Ccrso U. L 26
vis-a-vls Zastavljalnice
Bogataizbera blaga, izgotovljenih oblek, paletots, dežnih pla-ščev, usnjatih jop, vse lastnega izdelka
Go. ori se slovensko, nemško in rusko.
Pravimo Vam samo to: Predno kupite
Ufcl
bi bili skrivali CoUaricba. Obtoženec Batti-stig je sicer priznal, da mu je par dtii da»jal za-vetJc. toda takrat Coliaricha ni še poznal.
Obtoženec Poatelli ^e izjavil, da je poznal;
Trst, Via De!!' Istria (Sv. Mok lm cerkve)
CoTiaHcTrrda*{i"ni*TmS ožjih stikov ^žn^m. Ko j Bogata izbera mrtvaških potrebščin, ga e po umoru^orožnika Consalterja srečal v j yencj v perlah in porcelanu. Cvetlice
gola neumnost, ker štejejo za Slovence le pripadnike slovenske narodne stranke. Da pa je pri tem še mnogo socijalnih demokratov in nemških nacijonalcev, to se čisto zamolčuje. Ljutkko štetje iz leta 1923. ne mce biti merilo za narodno pripadnost, kajti lažnjiva agitacija — pa tudi nasilni teror — nemških nacijonalcev sta dosegla, da so se Slov en ct priznavali k nemškemu t?b če valne mu jeziku, čeprav nemški ne znajo. Na ivoroškem prebiva danes še 80 tisoč Slovencev in zato se nemškim nacijo-riakem kljub njihovi sili še ne bo tako kmalu posrečilo slovenski jezik popolnoma iztrebiti iz šo4. Noben pameten Nemec ne bo pritrdil, da naj bi učitelj kar od prvega dne govoril z otroci nemški, ker otroci do vstopa v šolo le slovenski govorijo, zato nemškega jezika sploh ne razumejo. Na ta nasilni način so nemški na-cijonalci v Pruski Šleziii vzbudili strašno sovraštvo proti nemštvu. naravnost iredento so gojili. Mi socijalni demokrati nočemo nikakega jezikovnega posiljevanja mladine, mi slovenskemu otroku nočemo greniti učenja nemškega jezika. Počasi naj otroka vpeljejo v porabo nemškega jezika. S tem služimo zdravi pameti in nanodnemu sporazumu,«
Te besede iz nemških u«t dobro denejo!
Na Koroškem imamo tudi Še utrakvistične §o*e, katere so že davno obsodili v® veliki vzgojitelji. Štejemo jih {uradno^ osemdesetindevet (89). Na njih poučujejo učitelji, ki so se šolali na nemškem učite-Uišću v Celovcu m obiskcrvali kvečjemu dveurni tedenski slovenski tečaj. Ti učitelji po aH Nemci ali kar je še hujše, poneročeni SBovenci, ki zabičuje^o isJovenskim otrokom, izročenim jim v vzgojo, sistematično Zaničevanje materinščine. Pripeti se, da učitelj otroka kaznuje, ker je Slovenec; da, ea kazen morajo otroci pisati: «Slovenski osel sem* (Ich bin ean windischer Esel). Pozdravlfati smejo otroci le nemški in gorje, če kak pozdravi slovenski; učitelj ga bridko kaznuje. Med seboj morajo otroci občevati nemški. V pohvalo dobijo knjige, če pa to zapoved prestopijo, poje palica. In učitelji v teh šolah obvladajo slovenščino tako slabo, da morajo biti otroci tolmači med učiteljem in učeiuH. Le
razumno in pametno varovanje svoje koristi. Ln to mora hoteti vsak trgovec, ker sicer ne bi bil trgovec. Naj bi se razježena gosipoda le podali nekoliko ven na daielo, pa bodo videli na svo'e oči, kako goriški in celo tudi videm-ski trgovci pošiljajo našemu ljudstvu slovenske ponudbe, cenike in reklamne kqledarje. Na goriških ulicah morejo videti na: lastne oči in slišati na lastna ušesa, kako italijanski trgovci vabijo v slovenskem jeziku kupovalce v svo?e prodfrialnice, ne da bi jih vznemir/ala misel, da s tem slovenijo Gorico. Zakaj? Gotovo ne iz naklonjenosti do natega ljudstva, marveč, kakor že rečeno: ker zahteva tako — prakt crna potreba za varovanje »voje gospodarske koristi. In to je menda pravica in dolčnost vsakega trgovca. _
—	Promocija. G. mr. ph. Stanko Kmet
iz Ljubljane bo danes na ljubljanski univerzi promoviran za doktoria kemije. Časiitamo!
—	Otvoritev pomorite zveze • Kalifornijo in zapadno Ameriko. Pamik paroplovne djružbe -Libera Triestina« je predvčerafoiun odpltil iz naše luke v Vancouver ter s tem otvoril novo pomorsko zvezo s Kalifornijo m z Zapadno Ameriko.
_ GlMbrim-ifr^nri***™" večer v korist podružnice «&ot dr.» pri Sv, Jakobu se bo vršil, kakor že javljeno, jutri v nedeljo ti. t- m. ob 8.30 zvečer s sledečim sporedom:
1. Caacar -Sultanovi sandali«. Recitira g. Fisčber; 2. a) PonchieHi: I promessi sposi, b) Thomaa; Mignon. Poje gdč. A, Sancinova, pri klavirju tfdč- Bort^ottijeva;3. a) Bach: Adagio iz D. mol koncerta, b^ Siading: Serenada 3. del Igrajo na goaH gg. Logar hi Pavletić, pri klavirju gdč. Bortolottijeva; 4. Caikovsky: Pikova dama. Poje gdč. A. Sancinova, pri klavirju Bortolottijeva; 5. Komedija v enem dejanj«. Igra osobje «Citalnice» z gg. Širokom m Terčičem ▼ glavnih vlogah.
Začetek točno ob napovedani uri, konec ob 10. uri. Vstopnina L 3, sedeži no L 2. Ker -čisti dobiček namenjen za šolsko refekcijo »e preplačik) hvaležno sprejema. Pričakuje se naval na blagajno radi česar se bodo listki zp dopoldne dobili pri blagajniku v prostor / DKD.
neki gostilni v Puli, mu jm svetoval naj se javi poiici'i, češ, da bo to bolje zan*. Collarich mu je tedaj rekel, da mu je žal, da je umoril orožnika Consalterja., ker da je nameraval ubiti orožnika Vallotto. Ob tej priliki se je Collarich tudi izrazil, da bo ubil vsakega, ki mu bo hodil na pot. Istotako da bo krvavo obračunal z vsemi, ki ga izdajajo policiji.
Obtoženec Sdnconi je zanikal, da bi bil k>da> podpiral CoHaricha. bodia gmotno ali na kak
drug način.
Nato i« bila zopet zaslišana Ivanka Jurman, Collaricheva liubica. Obtoženka je izjavila, da ni nikoli dajala na svojem domu zavetja CoUa-richu V ostalem — glede dragocenosti in de- j narja ki ga je prejela od CoHaricha — je po- . novila isto, kar je povedala pri prvem zaslrsa- ■ nju.	.
Fran Viscovich, brat obtoženke, ki je bil za- = sliša« kot priča, je izjavil, da ni poznal CoHa-, richa in da tudi ni vedel, da je ta imel l ubav-; no razmerje z njegovo sestro.	I
Tekom zaslišanja obtoženca Andreja Vido-j vicha, ki ie obdolžen, da je šel na roko Collari-phn, je Coltarich, videč, da se Vidovich z«Io neredno zagovarja, vstal v svo^i kletki in ne-vol no vzkli,knii: «Ta mladenič se mi smili; ne morem trpeti, da s svojim nerodnim zagovarjanjem sam sili v ©ogubof»
Po zaslišanju obtožencev Bafctistiga, Czerny-ja in Smolarsa, ki so poleg drugega obdolženi nedovoljene noftnje orožja, — glede česar so vsi trdili, da so nedottm — je pa-edsednik pre-čital nekatera Collaricheva pisma, tičoča se Jurmanove in nekaterih drufih obtožencev, j Nato je bil zaslišan <k. Licaussi, kateremu je Collarich udri v vilo v Puli in mai ukradel • za kakih 10.000 lir dragocenosti m gotovine. ^^
umetne in sveže. Fotografije na porcelanu po nizkih cenah.
•i 12
oglejte si nslMčjc Izbero pri
Via Geppa 15 In 11 Via Geppa 15 Ia 17
plačujemo
platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke
Vfa TORKE Bmm& 2B
Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15.


nova velika prodajalna Izdelkov — za moške, dečke iti otroke
z veliko izbero fu- in hiozemskega blaga
do konkurenčnih canah. Vsakdo naj obišče našo prodajalna brez obveze za nakup.
i Via detle T®rri 2 vegafi S« Lazzaro
IZLOŽBA.	6«o	IZLOŽBA,
£ t
l
PODLISTEK
t
SPORT
Na igrii£ti S. D, «Adria» s« bo odigrala v nedeljo 11. t. m. nogometna tekma med četo C. Roiano in prvo četo S. D. «Adria». Ni ootrebno ide&ti posebne reklame za to tekmo, ker vsak športnik pozna močni četi C. Ro:ano in Adrie. Uro naznanimo v iutri&nji «£dinosti».
E. PHLIL1PS OPPENHEIM:
ta slfttai pila Um Iva
Prevel France Mmfrjam
«Tudi lahko pozabiš, da me * avojem življenju sploh kdaj poiznal. treba, da ohraniš v spornimi nobenega dela, kar «i iib pomaga] izvršiti. Vaša propaganda je ▼ tej deželi ustvarila nekoliko mol, a je odkrila obenem tudi zelo mnogo močnika. T si en del tega močnika. In še neka druga «trar ie- Ako bi na primer sliial o tebi, Rentoul, da bi telefoniral tukajšnjemu policijskemu komisarju ali ga samo kiical, da mu ponudii t prodajo... Ne, za Boga, ne boiU
Sokraj tragično je bilo, ko ie mož zaslon) skušal seči v «voj žep. Jocel*n Tbew ga je pograbil za vrat in ga držal z eno roko od sebe. Rentoul ae je zvijal, kakor da bi bil le velika kepa trepetajočega mesa.
-Zdaj vel, dragi moj Resito«** jm oadaleval mrzlo, «zakaj «em poslal pote. Zda, veš, zakaj mi je bolj utfniJo, da ae seaUneva tukaf, kakor pa v tvoji palači na Fifth A-venue Jaz ne maram pasti.. Jaa ne maram izdajalcev.«
«Dam ti besedo,« je spregovoril mož kakor
brez sape, *svo}o častno besedo--»
«Ne ena ne druga me ne zanimaj ga je prekinil drugi preteče. «Tebi se sme zaupati samo tako daleč, dokler te je mogoče videti; samo do tam, do k^er je tvoja varnost in tvoja korist odvisna od zvestobe. Ni ti treba umirali od groze,» je nadaljeval, sklotril se naprej in vsel iz Rentoulovega žepa samokres, iz katerega «je najprej pobral patrone in ga potem vrgel na mizo. »Zaslužil si nekaj grdega, kar te še lahko doleti. Domnevam vsekakor, da boš živel naprej in žrl ter pasfi svojo smrdljivo mrhovino še nekoliko let. vsak način mi boi pa zdaj povedal
zakaj ae bo« *utri ob enajsti «™ ZTnnlicit spodomHarri«onom, članom glavnega policif-
SkMedtTiri je P-tal Rentoul do svojih
USSojasniU sem nameraval stvar glede svojega brezžičnega aparata^ »e rek«
«To je zelo n*>gočef»> je odvrnil drugi za-
nsčHrvo. «Za kaj *e?»
♦Drugega ničl»	,
Jocelyn Thew je skomignil z rameni. Njegova žrtev ae ie zvijala pred njim. Deklica, ki je doslej stala mirno ob strani, se je približala. Ogenj furije <je gorel v njenih očeh, ko je pogledala trepetajočega moža.
i »Mi ga lahko pridržimo tukaj, >« ^'sept-
I tala. rKTed Grimes in nekateri drug: bodo kmalu tu. Več načinov je, da se ga za ivekaj I časa iznebimo.*
«Nev redno,» je rekel Thew mirno, Zaradi take-le repe ne bomo zagrešab zločinov.
I Kentoul se je polagoma dvignil na stok v i položaj sedenja. Trepetajoč si je začel bn*ati telo s parfumirano ruto.
..Hotel sein s policijo skleniti inir,» je cvil:L -Hotel sem, da me pustijo v miru,. Povedati ^m nisem nameraval n'česar,*
«To je lahko res, lahko pa tudi ni,» je odvrnil Jocelyn Thew. «Ootov sem za enkrat samo tega, da boš odslej imel usta zama&ena. Ti veš,» je nadaljeval in ajeg&v glas je postal preteč in mrzel kot jeklo, «Vfa n mam navade groziti, da bi ne tudi izpolnil svoje grožn>e. Men® samega morda ne bo tuka , a ostalo bo v New Yorkru nekoliko drugih mož. Ena beseda >* tvojih ust — en »am migljaj.—: m a- stmmdva?-»etih urah boš s svojim življenjem plačal izdajstvo Nekaj časa boš pod nadzorstvom — ti in nekateri drugi tvoje vrste — pod stvom boste toliko časa. dokler bo imelo t^slo, kar lahko izblebetate, kak pomea.»
.Ali mi želiš še kaj povedati?. yt moz Kal «Počutim se slabega.*
Njećov mučitelj k odprl vrata na steza).
_____
__
__