Leto VI., št. 33.
Poltnlna p!a?ana v gotovini«
V Mubllani, v sobot® TL februarja 1922. Poaam. št, 50 par.
HfPREJ
Glasilo Socialistične stranke lugoslavile.
E2901
0 večnoistem slabem položaju večnoistim nevednim ministrom.
(Iz govora sodr. Koruna na 15. seli narodne skupščine ob priliki debate o vladini deklaraciji).
Pred nekaj dnevi sem predložil v finančnem odboru, da nam g. prometni minister razloži, iz katerih vzrokov je prišlo do te obupne krize v našem železniškem prometu. To vprašanje je zelo važno in vsa javnost bi bila hvaležna, če bi ji če prav posebno povedali, kateri ljudje so zakrivili to obupno stanje v našem premetu in če bi ii nadalje obljubili, da bodo te krivce resno kaznovali in promet v državi izboljšali. Pri isti priliki sem prosil gospoda ministra, da nas obvesti tudi o tem, v kakem stanju je vprašanje železničarskih zahtev. Železničarji so zahtevali
13.	plačo in 50% dodatka za draginjo, razen tega na so zahtevali tudi, da dovolijo njihovim odposlancem, da sodelujejo pii sestavljanji nove železničarske pragmatike. Gospod minister io v finančnem odboru povedal, da ni obveščen o vseh tsh zahtevah, toda vem, da je b;l obveščen, ali bi vsaj moral biti obveščen, ker ie njegov pomočnik gospod Jelič dobro poučen
o	vseli teh stvareh. Kakor je resnično, da so pred tremi leti železničarji v nekaterih krajih bili primerno dobro plačani, tako je sedaj temu nasprotno res, da so železničarji najslabše plačani med vsemi državnimi nastavljenci.
Gospodje, če že govorimo o prometnih stvareh obrnil bi pozornost gospoda ministra premeta in gospoda ministra zunanjih zadev na to. da se pobrigajo za železniško zvezo med Šp liern in Radgono v onem delu. ki gre skozi Avstrijo. Zaradi-tega, ker ta železnica za nas ni v prometu. je cel dol Slovenije v veliki gospodar-
ski krizi: ljudje nimajo dovolj živil in dovolj hrane. Ker se dosedaj v tem pogledu ni ničesar ukrenilo, bi bilo potrebno, da se čimpreje ta zamuda popravi, ker bi bil res že čas, da dobimo našo tranzitno progo iz Maribora v Slov. Gorice in Prekmurje.
Tudi v Doštnem prometu niso razmere nič boljše kot v železniškem in tudi tamkaj stojimo ored tem, da nekega dne ne bomo dobili nobene pošte več.
Trgovinska politika ie bila vedno ravnotako nestalna in brez smernic ka-krr vsa ostala politika dosedanjih vlad. Meniavali smo samo sistem uvoznih in izvoznih carin, menjavali sistem svobodne trgovine z omejeno trgovino.
Kako dela ministrstvo za agrarno reformo. razložil je že g. Lazič. Jaz sem samo tako prost, da povem to: Če bo ministrstvo za agrarno reformo tudi v bodoče tako delalo, kakor je delalo do danes, potem ie bolie, da ga ukinemo, ker je bolj škodljivo kot pa koristno. (Glasovi: Tako ie!) A nikar se ne varajmo! Glad za zem-lio v seljaškem narodu, ki je pripomogel revoluciji, s katero se je zrušila Avstrija, bo tudi naši državi prinesel še močne prc-
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. \ Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
tresljaje, če se ne izvede agrarna'reforma tako, kakor to odgovarja potrebam današnjega veka.
Posledica vseh teh razmer je draginja, proti kateri vlada nima nobene moči. Vlada se je borila proti njej doslej samo z zakonom o pobijanju draginje, ki je predvideval sodišča za pobijanje draginje, ustanovo, ki je bila sicer potrebna ali tehnično tako nesrečno izvedena, da je morala vlada nazadnje sama ukiniti uredbo
o	pobijanju draginje. In zato je danes kon-sument izročen na milost in nemilost izžemanju producentov in bank.
Zaradi te obupne krize v državi pojavljajo se delavske stavke, ki prinašajo v naše gospodarsko življenje trzavice. Ali zaraditega nikar ne krivite delavcev, kajti delavec je prisiljen v svoja mezdna gibanja samo iz teh razlogov, da izboljša svoje življenje, kajti daries nima delavec niti v najboljših podjetjih take plače, da bi mogel od nje živeti.
Gospodje, v državi nam manjka kvalificiranega delavstva in temu vprašanju mora minister za socialno politiko, pa tudi minister prosvete in minister trgovine, posvetiti svojo pažnjo. Potrebujemo strokovnih šol, v katerih zamore dobiti delavec višjo kvalifikacijo, drugače se bo zgodilo, da dobimo v državo tuie delavce, ali pa da se nekatere industrije v državi ne bodo mogle razviti vsled pomanjkanju kvalificiranega delavstva.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah.
V	tej tovanii se je obrnil položaj :ia bolje, kar se tiče naročil. Tako da ima sedaj vsekakor precejšno število naročil, seveda še ne toliko, da bi začela obratovati v vseh svoiih obratih. Delavstvo te tovarne ie bilo ed meseca decembra 1918
povečini zaposleno pri neproduktivnih delih in je zato tudi bilo tako plačano, c'a se je komaj gibalo. Pri vseh mezdnih razpravah od leta 1918. je ravnateljstvo vedno povdarjalo težko stališče, v katerem sc tovarna nahaja. Začetkoma so bile te-
Trst je italijanski. Vendar marsikateri dalekovidni Tržačan vprašuje:	»Kaj
bo?« Upravičeno! Pred voino je b'.i Trst cvetoča luka in se ie povzpel zelo visoko. Tisoč in tisoč delaverv h našlo t?.m dober kruh., Mi smo pa rekli, da je Trst bo-cata luka. •’ cvete t' vina. No "n nastala je svetovna vojns\ razmere so se iz-premenile in Trst so »odrešili«, vendar pa n: trave v pristanišču še nikdo poteptal in tisočem dal kruha. Mesto je mrtvo in hrezros most dela veiike preglavice »odrešiteljem«.
Trst je moderno pristanišče in vsa avstro - ogrska trgovina in še druge so se ga posluževale. Po vojni je pa položaj po-
u	nJn lr'c- ' samo iH*ian«k;
brez zaledja. Nastale so nove države. Tri izmed teh so morala iskati izhoda na mor-!e _ori dn^r: n državah in se noslr.ž t tuiega pristamsea. r oznale so vrednost Trsta in ga skušale uporabiti. Tudi Jugoslavija ni še imela primernega pristanišča, ki bi ob-
vladal našo trgovino. Tudi mi smo uporabljali Trst.
To je danes, a kaj bo jutri? Jugoslavija je potom rapalske pogodbe pridobila luko Baroš. Poleg te pa mislijo preurediti Šibenik ali Split v moderno luko, ki bo odgovarjala našim potrebam. Vsa jugoslo- , vanska trgovina se bo nagibala na domače luke. Češkoslovaška, ki je do danes Trst največ uporabljala, je to opustila. Mirovna konferenca ji je odprla pot po Labi in hamburška konkurenca je tako silna, da stan* na nrirrisr prevoz I tone blaga iz Prage preko Hamburga v Carigrad 1200 mark. ko stane preko Trsta 300 lir. Ker pa poznamo Čehe kot dobre trgovce, moramo vedeti tudi to, da bodo opustili Trst in se posluževali Hamburga, ki jim bo mnogo doprinesel k njihovi konkurenci na svetovnem trgu. Konkurenca nemških pristanišč je tako močna, da ni odtrgala Trstu samo Češke, ampak počasi odtrguje še Avstrijo. Tudi Avstrija ima veliko bolj ugodno pot preko Hamburga. Poleg tega 1 govore pa še o zgraditvi kanala, ki naj bi '
vezal Ren z Donavo. Ogrska trgovina ima pa v Reki sijajne izglede. Kaj ostane Trstu? »Odrešeno zaledje«.
Posredovalna lesna trgovina je radi valutnega razmerja med liro in grško drahmo, skoraj popolnoma prenehala. Ka-vino trgovino, ki je pred vojno slovela, je državni monopol najtežje oškodoval in marsikateri kupec, ki je bil prej navajen na Trst, se jc radi njegove konkurenčne nezmožnosti obrnil in poiskal drug trg. Pred vojno je cvetela trgovina z južnim sadjem. Tudi ta je padla na najnižji nivo.
V	Češkoslovaški, Avstriji in Ogrski je radi valute ta trgovina prepovedana. Jugoslavija pa uporablja za to stroko Dubrovnik.
Mnogi so mislili, pretvoriti Trst v prosto luko po avstrijskem načinu. Ali veliko bi ta sprememba ne koristila. Poiskati bo treba pač drug modus, da se dvigne promet in se zaposlijo tisoči, ki danes rtradaio kruha. Italijanska vlada se mora spoprijazniti z mislijo znižanja železniške in ležarinskih tarif. Te silno presegajo iste
Žave z člobavo sfrovin iz inozemstva, tc-
zneje radi inozemske konkurence in nazadnje radi pomanjkanja vode. Vse te težkoče je delavstvo vedno upoštevalo in ie le toliko zahtevalo, da se je preživelo. Delavstvo ie vsa dolga leta mirno prenašalo to bedno življenje, ker je vedno upalo, da se bo nekoč obrnilo na bolje. Čisto gotovo je tudi vodstvo tovarne upalo, da se ukrene na bolie, ker drugače si gotovo ne bi obdržalo to delavstvo in bi ga že zdavno pognalo po svetu. Iz usmiljenja jih gotovo ni obdržalo, kajti, da kapitalizem ne pozna usmilienia. verne že davno. Precejšnje število dobro kvalificiranega delavstva je tovarno že zapustilo in si poiskalo kruha drugje, povečini v Nemški Avstriji. Kadar se bo obrat popolnoma upostavil, iih bo vodstvo gotovo zelo pogrešalo.
Človek bi mislil, da bo to delavstvo,
—	vsaj ono, ki sedaj dela v produktivnih obratih — po prestani težki krizi tovarna upoštevala in da iiin bo njihovo težko delo vsaj tako plačala, da si bo moglo kupiti pol kilograma kruha na dan več. katerega pri opravljanju težkega posla tudi nuino potrebuje. Kdor tako misli, se zelo moti. Tako na primer ima ta tovarna sedai precejšnje število naročil za žice. seveda ima potemtakem delavstvo v obratu, v katerem se to producira, delo, ki ie pa težko. Delavstvo opravlja to delo z dnevno plačo od 80 K. do 88 K, ki še daleko ni za najnujnejše življenske potrebščine za delavca samega, kaj šele za celo družino.
Tako ie bilo delavstvo v žičarni primorano, da zahteva, če hoče, da bo cti tem delu vztrajalo, da se mu dnevna mezda vsaj za toliko zviša, da si bo moalo vsaj pol kilograma kruha več na dan kupiti. Zato ie to delavstvo zahtevalo, da ga pridelijo v višjo kategorijo, ki pa še dolgo ne pomeni pomembnejšega zboljšanja. Ravnateljstvo je na to željo odklonilo, kar ie napravilo hudo kri. da se je dejavstvo postavilo na stališče, da ne bo učilo novih delavcev. Nakar ie ravnateljstvo odpovedalo kvalificiranim delavcem v tem obratu službo. Kai misli ravnateljstvo s tem korakom doseči, ni težko uganiti. Čisto gotovo hoče. da to delavstvo pritisne k zidu. Ali se ravnateljstvo zaveda, da za to stroko kvalificiranega delavstva v Jugoslaviji ne bo dobilo? Ali pa misli, da bo za ta obrat dobilo delavstvo iz Nemške Avstrije? Če tako misli, se pa zelo moti. Kajti delavstvu v Nemški Avstriji je mi-
tarife drugod. Pomorsko - prometne družbe so že to storile. Udale so se usodi in jih znižale. Poleg tega je treba ustvariti direktno jadransko tarifo in napraviti dogovor, ki bo odstranil tolikanj zamudne obmejne carinske manipulacije itd. Potem iih bo mnogo, ki se bodo zopet obrnili tja. kjer so leta in leta trgovali. In proevit Trsta ne bo samo gospodarskega, ampak tudi socialnega pomena in ne samo za Italijo, temveč v večji meri morda za nas. S trgovino bo prišlo bogastvo in brezposelnost bo izginila, trava v pristanišču bo poteptana.
Seveda dvomimo, da bo laška vlada zmožna to urediti. Bodočnost Trsta jc prav, nič ne briga, saj dela svoio polibko od danes do jutri, kai bo pojutrišnjem, zato naj skrbi prihodnja vlada. Podobno kakor pri nas. Bodočnost Trsia ie odvisna od sporazuma med obema narodoma, ki ga obkrožata. Kadar bo pa v obeli državah in na čudno samostojni Reki prišlo res ljudstvo do moči, takrat bo Trst kar sam po sebi takoi začel procvitati iti dosegel velevažno mesto v svetovni trgovini, ki mu gre po njegovi zemljepisni legi.
zernl položaj našega delavstva popolnoma znan in nikoli ne bo pripravljeno, da bi v tovarni na Jesenicah igralo »Lohn-druckerja«.
Opozarjamo vodstvo tovarne na Jesenicah, da skromni in upravičeni želji delavstva v žičarni ugodi, če hoče, da mu bo ostalo in da ne bo šlo not, katero je šlo že precejšnje število kvalificiranega delavstva, katerega vodstvo že sedaj pogreša.
PoSilftne vesti.
-j- K atentatu na državne nastav-
ijeuee. Kakor smo že včeraj poročali, bodo razpravljali začetkom prihodnjega ‘tedna v finančnem odboru o predlogu finančnega ministrstva, da se ukinejo dra-ginjske doklade vsem družinam državnih nastavljencev in vsem onim delavcem, ki so zaposleni v državnih podjetjih. Strokovna komisija je sedaj obvestila našega zastopnika, da se mora rešiti to vprašanje sporazumno z zastopniki delavske zbornice in z zastopniki onih organizacij, ki niso včlanjene v delavski zbornici.
~r Zagrebški javni nameščenci so se izrekli proti vladnemu podreoništvu. Včeraj je priredilo društvo iavaih nameščencev v, Zagrebu protestno skupščino, na kateri je z ogorčenjem protestiralo proti sramotnemu postopanju vlade in parlamenta glede reševanja njihovega gmotnega stanja. Javni nameščenci so se izjavili. da raje izstopijo iz službe kot pa ua bi se udinjali ooedinim vladnim strankam. Kakor je videti, se odpirajo oči v dvanajsti uri tudi javnim nameščencem.
-j- Razprava proti atentatorjem na Njeg. Vel. kralja Aleksandra bodo v kratkem zaključili. Branitelji dokazujejo, da so bili obteženi komunisti prisiljeni podpisati preiskovalne akte in da se jih ne sme preganjati zaradi njihovega političnega prepričanja.
+ Lepi minister Vclizar Jankovič in njegova topčiderska lumparija. Parlamentarna komisija se ie po več mesecih vendarle oglasila v zadevi bivšega poljedelskega ministra Velizarja Jankoviča, ki jo ie spravil v parlament sodrug poslanec Etbin Kristan. Kakor je ugotovila preiskovalna komisija po dolgem obotavljanju, je skušal spraviti državo s svojim pohlepom na kant, pri čemer so mu pomagali v obilni meri klerikalci. (Orlovski iziet v Mariboru s Korošec-Jankovičevimi državnimi milijoni!) Ugotavljamo, da ni nobenih poročil. če bo bivši minister kaznovan, sli nekaznovan, kar bi ne bilo nobeno čudo v času naše razredne justlce.
+ Rudarska stavka na Češkem. Pogajanja se bodo v kratkem zaključila, ker so prišli rudarji in lastniki rudnikov deloma že do sporazuma. Zapreke dela le Še kolektivna pogodba. Rudarji držijo zmago v resnici že v svojih rokah.
-r O železničarski stavki v Nemčiji je težko napisati kaj stvarnega, ker si razna poročila nasprotujejo. Listi javljajo, da je končana in sicer z neuspehom za stav kujoče, ki so dosegli samo to, da voditelj; ne bodo kaznovani. Druga poročila pa pravijo, da so železničarji dosegli povišek. Železničarske strokovne organizacije so sklenile mir. vendar izgleda, da se delavci še niso vrnili povsod na dcR Našo predvčerajšnjo vest moramo izpolniti v tem smislu, da so organizacije začetkoma sicer enotno nastopile, da so pa razni nepremišljeni elementi zavedli del delavstva daleč preko prvotnega hipnega namena, da so hoteli zlasti komunisti dati stavki značaj specialno politične-
ga gfbania. kar te napravilo precej zmede in izzvalo vladne kroge k protiakciji. Ob pravem času so tedaj zadobile organizacije vodstvo zopet v svoje roke. Mislimo, da se bo izluščilo iz te stavke dragoceno jedro: Osebne akcije v času, ko hoče ogromna organizacija preiti v napad, lahko vso ogromno organizacijo v par urah treščijo ob tla!
-f Mednarodna socialistična pred-konferenca se je vršila zadnje dni v Parizu. Udeležili so se zastopniki socialističnih strank raznih evropskih dežel, da se pogovore predvsem o vprašanju enotne internacionale. Sprejet je bil predlog, da se skliče splošna socialistična konferenca, katere se naj udeležita obe politični internacionali in Mednarodna delovna zveza.
—	Zanimivo je, kakšen duh vlada v tem trenutku v komunističnih vrstah glede velikega zedinjenja. Po vsej priliki se Rusija še ni jasno izrazila v tej smeri niti nasproti podrejenim sekcijam, zato v njih, ki doslej niso bile vajene misliti tudi z lastnimi možgani, precejšnja zmeda. Naj-nazornejše se kaže to na Francoskem, kjer sta se pojavili dve struji, ena »za«, ena »proti«. Prva je v veliki premoči. To priznava celo vodilna »Humanite« v uvodniku, kateri vsebuje med drugim tole sramežljivo končno priznanje: Francoski komunistični deiavec je še mlad, še neizkušen, še ves v nevarnosti škodljivega uplivanja s »socialpatriotske« strani... Socialpatriotske! — »Humanite« je namreč še vedno v rokah Cachina in Froissarda in ta dva si še nista ustvarila lastnih možgan.
-k Anglija je nastopila proti Franciji. Anglija je odposlala Francoski vladi noto, v kateri izjavlja, da je proti predkonfe-renci velesil, ki naj bi točno fiksirala točke, o katerih naj bi se razpravljalo v Genovi in sicer zaradi tega, ker mora imeti genovska konferenca široko delovno polje.
Amerika se ne bo udeležila genovske konference. Ameriška vlada je sporočila, da se ne more udeležiti konference, ker se noče vmešavati v evropske zadeve. Zastopniki evropskih vlad, naj na konferenci sami odločajo v gospodarski obnovi Evrope.
POZOR NA TRBOVELJSKO DRUŽBO
IN NJENO DOLOČANJE CEN!
Trboveljska premogokopna družba bo sama določala cene. in sicer, kakor je izjavila, začasno enotno za vse konsu-mente. pozneje oa bo sklenila s posamezniki osebne pogodbe. Za anrovizacijski in uradniški premog bodo cene toliko nižje, kolikor je znašala dosedanja razlika med cenama za zasebne konsumente in za anrovizacijski in uradniški premog. Če bi se pojavila sumnia. da je družba zahtevala višje cene. kakor so dopustne po zakonu o oobiianiu draginie. bo konsu-mentom mogoče uvesti oroti družbi redno sodno postonanie. V veljavi pa ostane še nadalje dosedanii način oblastvenega razdeljevanja premoga oo^ oddelku za premog. in sicer na ta način, da se morajo najprvo preskrbeti s premogom državne in zasebne železnice, da se najprei zadovoljijo domači konsumenti za slučaj, da zahtevajo potrebni premog preko oddelka za premog. Taki konsumenti pa se zavežejo, prevzeti sorazmeren odstotek premoga iz državnh premogovnikov v Veleniu in Zabukovci.
Tako poroča predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo.
Sodrugli Ali se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate ?
Dnevne vesti.
Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno?
V	»Jutru« 5. febr. 1922 odgovarja g. univ. proi. dr. Ozvild na omenjeno vprašanje: dobri državljani, katere hoče producirati z »ljudskimi visokimi šolami«. V tem članku se zaletava iz rak v usta živeči predavalni sistem, v gosposko frzirane agente z novimi modnimi artikli in bombastično etiketo »ljucLka univerza«, G. univ. proi. pozablja, da so se ljudska vseučilišča v Sloveniji šele letos ustanovila in da se bodo še razvijala primerno krajevnim vodstvom. Pripomniti treba, da njegov »način« kritike ne zida, ampak bi mogel razdirati, — Da pa ne bomo mnogo debatiraj in teoretizirali, poziva ustanovitelj prvega ljudskega vseučilišča v Sloveniji t. j. v Celju javno — da preide g. univ. proi. od besed k dejanju, da ustanovi v svojem kraju, t. j. v Ljubljani, ljudsko vseučilišče, ki bo moglo po svojih »sistemih« biti vzor vsem ostalim. Nadalje: da naredi načrt za ljudska vseučilišča po deželi in jih organizira (opozarjamo pri tem na tozadevne ' napore gosp. Schmidta, nadučitelja na Dobrni!). Drugače bodo njegove lepe besede bob v steno, a njegova zabavljanja bodo imela gostilniški karakter. Torej na delo, da vidimo! —-
Potrjujemo. G. Josip Kobal, vodja šole za slepe, nas prosi, naj ugotovimo, da ni v nikaki zvezi z vestjo v 31. »Na-prejevi« številki, naslovljeni »Oddelku za socialno skrbstvo«, ki smo v njej spregovorili o paševanju upravitelja v zavodu za slepe g. Josipa Simončiča. To radi potrdimo, ker je resnica. Čudimo se pa, da neke vrste gospodje, kakor je omenjeni Simončič, stikajo dosledno le za imenom detičnih oseb, katere dado nekaj bridke resnice o njihovem 'značaju v javnost, namesto da bi najprvo oprali svojo vesi.
Čast, komur čast! Uredništvo »Na-preja« preklicuje notico pod: »Na naslov stanovanjske komisije«, ki jo je prejelo in objavilo v četrtek 26. januarja t. 1. v svesti si, da se godi Pograjcu in Žabkarju krivica. Poslan nam je bil ta dopis, na katerega resničnost smo se popolnoma zanesli, pisan na stroj, ter navidezho lastnoročno podpisan od Karla Lapornika. Toda Lapornik tega dopisa ne priznava in tudi njegov podpis je resnično ponarejen. Na noben način ga ne moremo umazano dolžiti in klicati na odgovor, ker je dopis očividno sleparski. — Upamo pa, da bomo izsledili zlikovca, ki bo za večno izgubil veselje do tako brezvestnega pisarjenja.
Celle
Mestno gledališče. Uprava mestnega gledališča nam noroča. da ie zopet pričela z rednimi predstavami. V torek, 7. febru-aria se je igrala Scribeieva veseloigra »Kozarec vode« z velikim uspehom. Gledališče ie bilo pooolno razprodano. Ta ve-lezabavna in pri tem poučna igra se ponavlja v nedeljo. 12. februarja ob 8. zvečer. naj nihče ne zamudi te ugodne prilike.
S»«m!.
Dopisnik »Jugoslavije« se ie že vdru-5*c phregnil ob župana sodruga Lozin-ska: češ, da orotežira pri oddaji stanovanj Nemce ter da se še posebno poteguje za nemškoavstrijske državljane. Ne pišemo teh par vrstic z namenom, zagovarjati sodruga Lozinška, ker smo prepričani, da bo zadeva prišla pred občinski odbor, kjer se bo izkazalo, da je »Jugoslavijin« dopisnik zopet enkrat zajahal ono mršavo
nemcursko kobilo, ki ga ne pripelje nikamor. Za danes konštatiramo samo, da so-drug Lozinšek ni še prevzel predsedstva stanovanjske komisije in da načeluje isti še vedno podžupan g. Blažek. Gotovo je. da se stranke v gotovih slučajih obrnejo do župana in če se ta o oddaji stanovanj informira ter pove svoje mnenje, se ne poslužuje ničesar druzega, kakor svoje pravice in dolžnosti. V zadevi smo se informirali ter izvedeli, da se je župan v par slučajih zarmnai glede oddaje stanovanj in da je postopal popolnoma pravil-no in nepristransko. Kakor že omenjeno, pride zadeva gotovo pred občinski odbor, kier se bo natančneje izkazalo, da so napadi »Jugoslavijinega« dopisnika — »balončki iz žajfe!« Ni izključeno tudi; da se izkaže, da se ljudie, ki imajo na duši »stanovanjske grehe«, nahajajo nekje drugje. Za uanes pika.
is sirarje.
Včerajšnja seja pokrajinskega načelstva SSJ ie SKlenila zelo važne sklepe o dveh poslancev, ki nista na poziv, naj plačata poslanske prispevke, niti odgovorila. — Več prittodnjič.	,
Ljubljana. Diskusijski večer se bo vršil danes, v petek točno ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. Pred in po diskusiji se sprejemajo tudi članski prispevki. — Odbor.
Krajevna organizacija SSJ v Celju vabi na sejo, katera se bo vršila v torek,
14.	februarja 1922 ob 7. zvečer v gostilni »Jelen« sledeče odbore: Krajevni odbor SSJ v Celju, člane strokovne komisije, izobraževalno društvo »Svoboda« z vsemi odseki, pevsko društvo »Naprej«, odbor kovinarjev in odbor najemniške organizacije. v svrho rešitve krajevnega lokalnega vprašanja. Sodrugi, pridite polnoštevilno!
strok. gsaassfa.
Geslo — laž, obrekovanje, demago-
štvo. »Delavske Novice« dne 2. februarja t. 1. podtikajo v članku o poteku občnega zbora podružnice kovinarjev Jesenice zaupnikom iz preteklega leta 1921. kleče-plaztvo. Dobesedno se glasi v članku sledeče: Tudi pri volitvi novega odbora je delavstvo pokazalo, da noče imeti trebu-bolazcev za zauomke in je zato izvolilo starega predsednika sodr. Muleja. Ker pa vsaj meni ni vseeno, kako lažejo člankarii po »Delavskih Novicah« ter predvsem orav dobro vem. da leti največ nesramne laži tega članka namenoma name kot bivšega tajnika podružnice kovinarjev Jesenice ter kot ponovno izvoljenemu glavnemu zaupniku delavstva v tovarnah K. 1. D. za Jesenice, Javornik in Dobravo, sem si svojega sklepa svest in opravičen. Sodruge iz vseh treh tovaren, kateri sicer simpatizirate z »Delavskimi Novicami«, vprašam; Ali ste pripravljeni laži član-kariu v »Delavskih Novicah« pojasniti, da se ne more niti enemu zaupniku kovinarske organizacije iz Jesenic iz 1. 1921. očitati klečeplaztvo? Do časa pa. da mu to pojasnite, imenujem člankarja »Delavskih Novic« z dne 2. februarja — podlega laž-niivca! Za svojo osebo izjavljam, da še v življenju nisem klečeplazil in ne sedaj kot zaupnik pred nikomur, ter isto tud! ne bom pred delavsko maso. potem pa naj ploskajo, komur hočejo. Meni ne bo imel nikdo prilike, kot nikomur, ki bo resnico govoril, ker vem. daje vse frazersko navdušenje mase odveč, le globoko zavestno prepričanje rc 'ene razredne zavesti v masi — to bo odločalo! V slučaju, da ne bi hoteli biti odkritosrčni z izjavo, ki jo pričakujem v »Delavskih Novicah« v
prihodnji številki od strani kovinarjev iz Jesenic, Javornika in Dobrave, prepuščam tudi poleg imenovanja člankarja za lažnjivca njemu tudi mesto glavnega zaupnika. — Izvrševalni odbor Obratnega zaupniškega zbora in obrasle zaupnike kot odbore strokovne organizacije kovinarjev podružnice Jesenice, Javornika in Dobrave prosim, da tozadevno tudi vzamejo na znanje. Vse do gotove meje!
  Jeram Jurij.
Po svetu.
— Ogromni snežni zameti po vsej srednji Evropi. V zgornji Italiji divjajo snežni meteži, ravnotako v Istri, kjer hrume burje s hitrostjo nad 100 km. Voda v vodovodih je zmrznila, vlaki so ustavljeni, v Trstu se je zgodilo celo več smrtnih nesreč.
— Landru, morilec devetih ali celo
neštetih žensk, se bo izmazal? Bralci se
gotove spominjajo: V Parizu so obsodili možakarja na smrt, ki so mu neki dokazali, da je imel 300 ljubic, od katerih je vsaj 9 umoril, da si prilasti njihovo premoženje. Ta človek je slavni Landru. Te dni so ga hoteli obesiti, toda skoro v zadnjem trenutku je dobil obsojenčev zagovornik pismo, o katerem nekdo dokazuje, da je umore izvršil blazen mladenič in potem znosil umorjena trupla v Landru-jevo vilo. Tam so pri preiskavi našli človeške kosti, ki so služile kot glavni dokaz Landrujeve krivde. Omenjeno pismo ie imelo usoeh,. ker sedaj bodo preiskavo znova načeli. Nam se zdi stvar seveda zelo sumljiva: Če je tisti človek res videl blaznega mladeniča, ko je nesel trupla v-obsojenčevo vilo, kakor sam pravi, zakaj pa m tega že preje prijavil sodišču tekom obravnave? Ali se je hotel pozabavati nekaj časa nad Landrujevim smrtnim strahom, ker imajo Brancozje špas zelo radi? Ali pa je vse skupaj le dobro uprizorjena komedija francoskih merodajnih krogov, da povrnejo morilca svobodi, sebi pa odvrnejo sovraštvo javnosti, ki je vanj zbog njegovih izrednih dejanj vsa zaljubljena, bolj zaljubljena kot v marši-kako resno in pošteno stvar, ki bi njene zaljubljenosti bolj potrebovala? Saj se n. pr. sama »Humanite«, francosko komunistično glavno glasilo, poteguje za obsojenca! Kaj neki tiči za tem? Kdor kaj ve, naj ne molči, ampak pove!
— Lačna Indija je plačala 30 milijo-, nov dolarjev za »pozdrav princa«. Sailen-dra N. Ghose, ravnatelj indijske komisije v Zedinjenih državah, ki propagira za samovlado v Indiji, podaje podatke, iz katerih je razvidno, da se je za obisk angleškega prestolonaslednika v Indiji potrošilo samo 50 milijonov dolarjev. Ghose utemeljuje svoj proračun z vladno statistiko, ki so jo podali v zvezi z obiskom princa Walesa v Indiji. Medtem ko se v po-čast princa prirejajo razkošne slavnosti, pa divja silna lakota v petih distriktih Indije, in poročila kažejo, da vsak dan ponirje na tisoče oseb vsled pomanjkanja živeža. Ghose izjavlja, da bi se z denarjem, katerega so vrgli proč za prinčevske zabave, ohranilo pri življenju za dobo enega leta 7,143.000 domačinov. \se stroške za prinčev obisk bo moralo plačati indijsko ljudstvo v obliki povišanega davka. Indijski kraljevski namestnik v Indiji je pred kratkim naznanil, da od sedaj naprej princ tia svojih obiskih po raznih indijskih mestih ne bo zahteval od domačih kmetov darov v obliki dragih kamnov in drugih dragocenosti. To se je storilo v.
i	upanju, da bo domače prebivalstvo princa
sprejemalo z večjo prisrčnostjo. Dozdaj so že skoro po vseh mestilr kjer se je mudil princ Wales, izbruhnili ali nemiri, ali pa se je ljudstvo vzdržalo popolnoma hladno in rezervirano._______■
KuSturni vestnik.
!V. sinfonični koncert (II. jubilejni koncert ob priliki SOletnice Glasbene Matice) bo izvajalo orkestralno društvo v ponedeljek 13. t. m. pod taktirko profesorja Jeraj a. Vstopnice v predprodaji v pisarni Glasbene Matice (Gosposka ulica 8(I. nadstropje).
III. Literarni večer dne 13. t. m. so prireditelji zaradi nastalih ovir preložili definitivno na soboto 18. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnesra doma«.
Tretji internacionalni kongres za moraino vzgojo se vrši koncem meseca julija tega leta v Ženevi. Kongres ima namen dati vspodbudo za delovanje na polju moralne vzgoje s sodelovanjem ljudi vseh plemen, narodnosti in ver neglede na politično, versko ali filozofsko prepričanje. Na dnevnem redu sta le dve točki, ker hoče kongres delati bolj v globino kakor v širino, in sicer: 1. Internacionalni duh in poduk zgodovine (v smeri od krajevne k narodovi in od te k zgodovini človeštva.) Kako spraviti v sklad državni in narodni ideal z duhom vsečloveškega bratstva. Zgodovina držav in narodov, zgodovina dela in svobode itd. 2. Čut solidarnosti 111 vzgoja. Čut skupnosti in soodgovornosti v družini in šoli. praktično udejstvovanje v raznih dobrodelnih m drugih društvih. Samovlada učencev v šoli. Kako se upreti v družini in v šoli vladi denarja itd. Ker je to prvi kongres za moralno vzgojo po vojni, roti pripravljalni odbor vse ljudi, ki imajo srce, da bi se združili k skupnemu delu in tako omilili zlo, ki ga je zapustila petletna vojna. Tudi nas Jugoslovane vabi odbor v Ženevi, da bi si ustanovili poseben odbor, ki
bi bil nekaka vez riied Zettevo in med vsemi, ki se zanimajo pri nas za moralno vzgojo. Obenem pa naj bi ta odbor skrbel za obilno udeležbo kongresa v Ženevi z naših krajev. V tem odboru bi naj bili predvsem zastopani: predstavniki ministrstva za prosveto, vseučiliški profesorji (posebno za pedagogiko, zgodovino, etiko . . .), učiteljstvo splch, organizacije, ki se brigajo za vzgojo, ženska društva itd. Odbor mora biti nestrankarski ali pa medstrankarski, kar je samo po sebi umevno. — Kongresa se udeleži mnogo najodličnejših mož, saj je že odbor sam sestavljen skoro izključno iz svetovno-znanih osebnosti. Želeli bi, da bi se ga tudi iz Slovenije kdo udeležil vkljub neugodnim valutnim razmeram; to bi bilo velikega pomena za nas, ker bi nas tudi drugje spoznali. — Akad. soc.-ped. krožek.
Državni oremogovnik Zabukovca!
»Novi Čas« štev. 23. niše zopet: »lz vrst rudarjev smo prejeli.« toda bolj verjetno ' bi bilo. če bi zanisali: »Iz vrst zvonarjev, tevcialk in pobožnjakov«. V tem članku nam klerikalci groze, da si vorežejo rudarsko oblast v svoj politični voz. Mi vam toliko rečemo, da bomo čuvali nad vinarsko blagajno, da ie ne dobi cerkvena oblast v roke, ker vemo, da se vam že zelo sline cede oo njej. Klerikalci nam raje iio vej te. za koliko zdaj mani davkov ola-čujete. odkar nimamo pri rudniku aprovi-zaciie! Rudarji dobro vedo. da ste vzrok visokih davkov zvrnili zmerom na našo aprovizacijo in taki klerikalni nevoščli v-ci mislijo sedaj ustanoviti svoje nevoščljive zveze in misliio. da se bo kar polovica rudarjev zvrnila k njim. Glede opo-zoritve Ernesta Bratec vam pa povem, ua ie pametneje, da opozorite vašega Jakca, naj bo skromen, ker mu bo drugače njegov napeti obraz počil in mu v tem slu-
1	čaju utegne odnesti tiste kitajske trtce tako daleč, da jih celo njegov sin z očali ne bo našel.
Š&ort.
Propagandno smuško tekmo priredi Športna Zveza v prihodnjih dneh v Ljubljani. Prijave sprejema Športna Zveza, »Narodni dom« v Ljubljani.
Smučarska tekma v Bohinju, ki se bo vršila v nedeljo, 12. t. m., se bo vodila za prvenstvo Slovenije. Razpis, objavljen v »Športu«, se spremeni v toliko, da tekmujejo kot juniorji vsi oni, ki do sedaj se niso tekmovali v smuških tekmah, ostali na tekmujejo kot seniorji. Prijave je nasloviti na Športno Zvezo ali Zimskošportni odsek Bohinj.
K nedeljskemu smuškim tekmam v Bohinju dobe tekmovalci polovično voznino na državnih železnicah, po možnosti tudi na južni.
Sankaška tekma za prvenstvo Jugoslavije se preloži na nedelio. 19. t. m. ter se bo vršila istočasno s smuško skakalno tekmo v Bohinju.
d@sp©€!arstw®,
Zagreb, devize: Berlin 155—150.50. Milan 1500—1535. Londcu 1330—1342. Newyork, ček 303—303.50, Pariz 2615. Praga 580—581, Švica 5950— 5985, Dunaj 4.18, Budimpešta 47—47.50. valute: dolarji 301.50—302.50. rublji 21.25. češke krone 585. napoleondori 1150, marke 154 do 160, turške lire 1200.
UTRINEK.
Vsakomur preostaja še toliko moči, da izvrši tisto, o čemer je trdno prepričan, da ie izvedljivo.	Goethe.
Izdajate j: Zvonim r Bcriict (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: Franco Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Večje industrijsko podjetje na Hrvaškem išče nekaj
ramifsrinii sin
Stanovanje pripravljeno. Ponudbe naj.se pošljejo Upravi „Napreja“ pod št. 50.
Star papir
kupuje stalno po dobrih cenah, cele vagon« kakor tudi manjše množine. Ponudbe na; se vpošlse na jj S
=	Iščejo se:
2 železostrugurja, dobre moči, ' 2 sfcrofna ključavničarja,
izurjena v svoji stroki. Neožrnjeni ponudniki imajo prednost. Ponudbe je poslati pod šifro premogo-mk4na upravništvo Napreja4.
F. BRUMAT
LJUBLJANA
IVtenufaktur? *r tkarire.
Mestni 25.
postaja Zalog.
DclnlSKa glavnica n. 50.900.000. Raisrve okrogla K 45,000.060'--.
Sprejemu vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovan)u.
Prodaja srečk
razredne islcrije.
Kupuje in ^lociajn v t, o vime vrednostnih papirjev, financira irarične dobave m dovoljuje — vsakovrstne kredite. ——
Brzojavni naslov: Banka
v Ljubljani,
Podružnice:
bb Te’efon *t 2fil in 413
v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mar boru, PUtju in Brežicah.