Letno poročilo II, mestne petrazredne deške ljudske šole, obrtne pripravljalnice in šolske delarne Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1891,92. Založila II. mestna petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. TISKARNA R. MILIC-EVA. — LJUBLJANA, fev'v*-. -rx-- r.•: >'■ ' ’ ■ £ • v•• T ‘'C:> - : ' ^.^1':'.-";. V J-&- - . ■ •s'm.VY *i. . • ••z*. ■ w\w'¥ - c- ■ * - ><4: . ^ - :;s-, : w ■ ■ i.'f ’ '. U- ■ w - '-V ■ ' ? •; . • . .. - ^ ■ .. H o 1 .s k a poročila. A. Učiteljsko osobje. Frančišek Raktelj, stalni nadučitelj in voditelj, ud c. kr. mest. šol. sveta, je učil vse predmete razven zemljepisja, zgodovine in risanja v IV. a razredu 20 ur na teden. Janez Smrekar, stalni veroučitelj, je učil verouk v vseh razredih IG ur na teden. Frančišek Kokalj, stalni učitelj in knjižničar, je učil razven petja vse predmete v V. a razredu 24- ur na teden. Leopold Arinič, stalni učitelj, je učil vse predmete v II. a razredu 19 ur na teden. Anton Razinger, stalni učitelj in voditelj cerkvenega petja, je učil vse predmete v V. b razredu 25 ur na teden. Frančišek Bahovec, stalni učitelj, je učil vse predmete v i. a razredu 18 ur na teden. Frančišek Pavlin, stalni učitelj, je učil vse predmete v IV. b razredu 24 ur na teden. Ivan Kruleč, stalni učitelj in varuh učilom, je učil vse predmete v III. a razredu 23 ur na teden. Jožef Cepuder, stalni učitelj, je učil vse predmete v III. b razredu 23 ur na teden. Jakob Dimnik, stalni učitelj, je učil vse predmete v I. b razredu in risanje v IV. a razredu 20 ur na teden. Alojzij Sachs, namestili učitelj, je učil vse predmete v 11. b razredu in zemljepisje in zgodovino v IV. a razredu 21 ur na teden. B. Statistični pre-na konci šolskega Med letom Razred III. a C>0 510 9 *J gled učencev leta 1891/92. G o v o r i j i li Stanuje Jih i S o 1 o j i h j e o bi s-kovalo Za višji razred Neizprašanili je ostalo j U k o v i u o j e plačevalo ]e slovensko 1 -14 •■Ji D 1 o _ i -14 ~ Ui -14 — >c/1 o s -r d 2. c •ji 'S 1 zunaj Ljubljane ; 5 [ t- L manj pridno zanikerno sposobnih CD ■Ji ) Nazorni pouk. Kmetijsko orodje: 1. Plug. 2. Brana. 3. Kosa. 4. Grablje. 5. Senene vile. 6. Gnojne vile. 7. Lopata. 8. Motika. 9. Sip. 10. Trlica. 11. Cepec. Geometrična telesa: 1. Kocka. 2. Trostrana prizma. 3. Šestero-strana prizma. 4. Cilinder. 5. Trostrana piramida. 6. Cveterostrana piramida. 7. Stožec. Hö 1 zel, stenske table letnih časov: a) pomlad; b) poletje; c) jesen; d) zima. I. Tomšič, Nazorni nauk v podobah (2 izvoda). — Ura kot učilo. Ura na stenski tabli. c) Jezikovni pouk. 1. Ba zi nge r - Z u m er-Stenske table. 2. Glagoli: haben, sein, werden na stenskih tablah. 3. Pregled kratic za stavkovo in besedno določilo (6 tabel). G d) Računstvo. 1. Ruski računski stroji (6). 2. Stroj za predočevanje drobcev. 3. Meter. 4. Liter kosit. (4). 5. Pol litra kosil. (4). 6. 1 /io litra kosit. 7. Kolenčasti meter (9). 8. Liter (knbik decimeter). 9. 2 litra (lesena). 10. Lij. 11. Garnitura med. meterskih utežij. 12. Garnitura votlih mer iz stekla. 13. Med. tehtnica. 14. '/n; litra. 15. '/:1- 16- V4 litra iz stekla. 17. Nastenska naštevanka. e) Prirodopis. Pod m ašene živali: 1. Netopir. 2. Jež. 3. Podlasica. 4. Dihur. 5. Polh. 6. Skobec. 7. Sova. 8. Zelena žolna. 9. Srednja žolna. 10. Kukavica. 11. Papiga. 12. Brinjevka. 13. Kozamolz. 14. Sinica. 15. Cipa. 16. Rmena pasti-ričica. 17. Rižar (Reisvogel). 18. Vrabec. 19. Sraka. 20. Divja raca. 21. Ponirek (Lappentaucher). 22. Kuščar, slepec, pupek (v steklenici). 23. Belouška (v 3 steklenicah). 24. Mlad gad. 25. Modras ,v 3 steklenicah). 26. Rjava kačica, martinček, rega. 27. Človeška ribica. 28. Klešče morskega pajka. Izkopanine z ljubljanskega barja: 29. Spodnja čeljust bobra. 30. Jelenov rog kot igla. 31. Ostanek jelenovega roga kot orodje. 32. Izkopan lonček. 33. Dve okamenini. 34. Kresilni kamen, goba in kresilo. SadežHz voska: 35. Smokva. 36. Oreh. 37. Paradižno jabolko. 38. Kumara. 39. Čebula. 40. Marelica. Semena v steklenicah: 41. Hrast. 42. Jelka. 43. Mecesen. 44. Bor. 45. Mandelj. 46. Bombaž. 47. Grah. 48. Fižol. 49. Konoplja. 50. Leča. 51. Lan. 52. Ajda. 53. Pšenica. 54. Ječmen. 55. Rž. 56. Oves. 57. Koruza. 58. Proso. Lesovi, a) Višnjevi les: 59. Laguna. 60. Gampeche. 61. St. Domingo. b) Rdeči les: 62. Fernambuk. 63. Sandel. 64. Galiatur. 65. Lima Gostarica. 66. Japan Ceylon. 67. Brazilski rdeči les. 68. St. Martha. 69. Bachia. c) Rmeni les: 70. Cuba. 71. Tabasco. 72. Albaneški vizet. 73. Solitar (2 steklenici). 74. Salmijak. 75. Grenka sol. 76. Pepeljika. 77. Selak. 78. Amonijak. 79. Terpentin. 80. Arzen. 81. Škrob. 82. Čink. 83. Železni žveplec. 84. Manganov kisli kali. 85. Bakreni prah. 86. Bakreni skis. 87. Živo srebro. 88. Bizmut. 89. Galun (2 steklenici). 90. Železni vitrijol. 91. Kopal. 92. Kadilo. 93. Soda. 94. Kamena sol. 95. Gumiguti. 96. Mira. 97. Gumi arabski. 98. Košenila. 99. Žveplo. 100. Phosphor. 101. Žveple-nato srebro. Gero Ido ve naravo pisne stenske table: a) Živalstvo: 102. T. 1. a. — Zelena morska mačka. Rdeči tulivec. 103. T. 1. b. — Orang-utang. 104. T. II. — Uhati netopir. Rovka. Jež. Krt. 105. T. III. — Domača mačka. Ris. 106. T. IV. — Lev. 107. T. V. — Leopard. Tiger. 108. T. VI. -Lovski pes. Koder. 109. T. VII. Ovčarski pes. Buldog. 110. T. VIII. — Volk. Šakal. 111. T. IX. — Lisica. Progasta hijena. 112. T. X. — Podlasica. Hermelin v zimski in poletni obleki. Dihur. 113. T. XI. — Kuna belica. Vidra. Jazbec. 114. T. XII. - Rjavi ali navadni medved. Beli ali severni medved. 115. T. XIII. Morski pes ali tulenj. Mrož. 116. T. XIV. — Kenguruj ali klokan. 117. T. XV. — Veverica. — Hišna miš. Poljska miš. Siva podgana. Hrček. Mormotica ali svizec. 118. T. XVI. — Navadni ali poljski zajec. Bober. 119. T. XVII. — Morski prašiček. Ježevec. 120. T. XVIII. — Lenivec. Pa-sanec. 121. T. XIX. — Konj z žrebetom. 122. T. XX. — Osel. Gebra. 123. T. XXI. — Goveda. 124. T. XXII. — Domača ovca ali janjec. Domača koza. 125. T. XXIII. — Divja koza. Kozorog. 126. T. XIV. —- Srna. Srnjak. 126. T. XXV. — Jelen. 128. T. XXVI. — Severni jelen. Lama. 129. T. XXVII. — Dvogrba ali baktriška kamela. 130. T. XXVIII. — Domači prešič. Divji prešit. 131. T. XXIX. — Indijski slon. 132. T. XXX. — Nosorog. 133. T. XXXI. — Pliskavka. Samorog. Potval ali glavač. 134. T. XXXII. — Kit. 135. T XXXIII. — Ser bradač. 130. T. XXXIV. — Planinski orel. 137. T. XXXV. — Poslolka. Kragulj. Rdeči milan. 138. T. XXXVI. — Skobec. Mali čuk. Pegasta sova. 139. T. XXXV11. — Črna žolna. Zelena žolna. Veliki detal. Kukavica. Vodomec. 140. T. XXXVIII. — Bubuj z mladičem (Velika uharica). 141. T. XXXIX. — Podbujka. Navadni kolibri. Kos. Kobilar. Slavec. Veliki slavec. 142. T. XL. — Penica. Palček. Rdečerepka. Bela pastirica. Kmetska lastavica. Mestna lastavica. 143. T. XLI. — Velika senica. Poljski škrjanec. Domači vrabec. Lišček. Navadni ščinkovec. Čižek. Mali kri-vokljun. 144. T. XLII. Pravi vran ali krokar. Črna vrana. Poljska vrana. Siva vrana. 145. T. XL1II. — Kavka. Soja. Sraka. Škorec. 146. T. XLIV. Divji golob. Golob selec. Grlica. Laška grlica. 147. T. XLV. — Divji petelin. Ruševec ali škarjevec. 148. T. XLVI. — Jerebica. Prepelica. Leščarka ali gozdna jerebica. 149. T. XLVII. — Petelin, kokoš in pišče. 150 T. XLVIII. — Pav. 151. T. XL1X. — Štrk ali bela štorklja. 152. T. L. — Domača gos. Domača raca. Gaga. 153. T. LI. — Navadna evropska kornjača. Močvirna želva. Martinček. Kuščar. Slepec. Belouška. Gad. 154. T. LIL — Navadni udav. Nilski krokodil. 155. LIII. — Rega in nje razvitek. Vodna žaba. Rjava rosnica. Pubič ali urh. Rjava krastača. Močerad. Vodni pupek. 156. T. LIV. —- Ostriž. Navadni krap. 157. T. LV. — Linj. Crnovka. Kačela. 158. T. LVI. — Ščuka. Navadni losos. 159. T. LVII. — Potočna postrv. Slanik. Jegulja. 160. T. LVJIL. -— Navadni jeseter. Morski som. 161. T. LIX. — Rjavi hrošč. Zlata minica. Rogač. Bakrenasti krešič. Moškatnik ali otimač. Grobar. Kukec ali trdoglav. Kresnica. Španska muha. 162. T. LX1. — Mokar. Lešmkar. Smrekov lubadar. Moškatni kozliček. Koloradski krompirjevec. Sedmopikasta polonica. 163. T. LXI. — Bčela. Čmrlj. Sršen. Rjava mravlja. Šiškarica. 164. T. LXII. — Glogov belin. Kapusov belin. Admiral. Svilni prelec. Prsteničar. Borov prelec. Sprevodni prelec. Smrekov prelec. Rdeči trakar. Borova sovka. 165. T. LXIII. — llišna muha. Navadni komar. Mravljinčji volkec. Kačji pastir. Bramor. Cvrček.. Zelena kobilica. 166. T. LXIV. — Trtna uš z razvitkorn. Potočni rak. Prava pijavka. Poljski slinar. Vrtni polž. Prava bisernica. b) Rastlinstvo: 167. T. 1. — Jeternik. Podlesna veternica. Kaluž-nica. Šebenik ali rmene vijolice. Vrtni mak. Vrtni nagelj ali klinček. Zeljnati bombaževec. Kitajski čajevec. 168. T. II. — Plešec. Travniška zlatica. Pre-objeda. Mačeha. Dišeča vijolica. Velikonočnica. Kosmatinec. Dišeča resedica. 169. T. III. — Marelica. Rdeče grozdjiče. Rdeči jagodnjek. Agras. Malin jek. Mandeljnovec. 170. T. IV. — Peteršilj. Koren. Vinska trta. 171. T. Vr. — Pečenka. Jurček. Užitna lesičica. Sirovka. Užitni smrček. Mušnica. Špičasti smrček. Rženi rožiček in škarlatnordeča glavnica. Jelenovec. Islandijski lišaj. 172. T. VI. — Lokvanj ali beli plučnik. Grah. Leča. Fižol. Poljska detelja. Lucernska detelja. Navadni lan. 173. T. VIL — Trnolica ali črn trn. Šipek. Robida ali kopinjek. Kumin. Komarček ali koprec. Pasji peteršilj. Pikasti mišjek. 174. T. Vlil. — Pasje zelišče. Grenkosladki razhudnik. Zobnik ali blen. Volčja črešnja. Kristavec. Krompir. Tabak. 175. T. IX. — Navadna potočnica. Borovnica. Brusnica. Solnenica. Pomladanska trobentica. Rdeči naprstec. 176. T. X. — Šmarnica. Zvonček. Geptec ali lepi čreveljc. Volčja jagoda. Bela lilija. Vrtni tulipan. Riž. 177. T. XI. — Marjetica ali riglec. Majoran. Žajbelj ali kadulja. Prava sivka. Kavovec. Lipovka ali španski bezeg. Črni bezeg. 178. T. XII. — Njivski slak. Leska. Modrica ali plavica. Kamilica. Georgina. Regrat. Kitajska nebina. 179. T. XIII. — Jesenski pod-lesek. Hmelj. Volčin. Kuhinjska Čebulja. Vanilja. Česen. 180. T. XIV. — Lisasta mrtva kopriva. Konoplja. Vrtni hijacint. Pšenica. Rž. Ječmen. Omotna ljulika. Oves. 181. T. XV. — Turšiča ali koruza. Brina. Glistna podlesnica. Njivska preslica. Drevesa: 182. T. I. — Velikolista lipa. 183. T. II. - Bela vrba. 185. T. III. — Beli javor. 186. T. IV. — Topol. I8ß. T. V. - Hruška. 187. T. VI '— Breza. 188. T. VII. - Jesen 189. T. VIII. •— Divji kostanj. 190. T. IX. — Oljka. 191. T. X. - Smreka. 192. T. XI. — Jelka ali hoja. 193. T. XII. — Mecesen. 194. T. XIII, — Bor. 195. T. XIV. — Platana. 196. T. XV. — Laška topol. 197. T. XVI. Jelša. 198. T. XVIII. Hrast fgraden). 199. T. XIX. — Bukev. 200. T. XX. — Oreh. 201. T. XXI. — Robinija. 202. Poreger, Nauki o varstvu živalij za mladino (8 stenskih tabel). 203. Dr. J. Kundrat, Anatomične table za nazorni pouk v ljudskih in srednjih šolah : T. I. Kostnjak. 204. T. II. — Mišice. 205. T. III. - Drobje. 206. T. IV. Žile. 207. T. V. — Čutila in možgani. 208. Brass-Sprin- ger j eve prirodopisne podobe (12), ktere kažejo okostnice in druge važne dele raznih živalij v zelo povečanej meri. H. Leutemann, Prirodopisne podobe (36): 209. Človeške pasme ali plemena. 210. Orang-utang. 211. Krvoses. — Leteči psi. 212. Krt. — Jež. —- Podgana pižmarica. 213. Rjavi medved. 214. Kuna zlatica. Vidra. 215. Domači pes. 216 Lev in levinja. 217. Kenguruj. 2IS. Bober. 219. Indijski slon. 220. Dromedar. 221. Severni jelen. 222. Amerikanski bivol. 223. Morski pes. 224. Grenlandski kit. 225. Rmeni tkalec. — Kobilar ali vuga. 226. Planinski orel. 227. Divji petelin. 228. Noj. 229. Siva čaplja. 230. Pelikan. 231. Prava kareta. 232. Krokodil (nilski). 233. Navadni udav. — Klopotača. 234. Ostriž. — Navadni jeseter. 235. Navadni losos. — Som. 236. Morski som 237. Grabilec. — Moškatnik. — Grobar. 238. Bučela (z razvitkom). 239. Svilni prelec. 240. Škorpijon. — Ta-rantola. 241. Morski pajek. — Jastog. — Puščavnik. 242. Ozka trakulja. — Široka trakulja. Prava pijavka. — Lasiča ali trihina. 243. Veliki vrtni polž. — Ostriga. — Navadna črnica ali sipa 244. Korale. — Morske veter-nice in rože. 245. Dr. Fr. W. Lori n ser, 12 podob jedljivih, sumljivih in strupenih gob. 246. Mala zbirka polžev in školjk. Miner a logična zbirka obsega: 247. Kvareč. 248. Zeleni kvareč. 249. (Kamena) strela (Bergkrystalli. 250. Mavec. 251. Kalcit. 252. Apnenec. 253. Kapnik. 251. Težec ali barit. 255. Živec ali ortoklas. 256! Lojevec (Talg). 257. Rjavi železovec. 258. Rdeči železovec. 259. Železni kršeč. 260. Železni kalavec. 261. Svinčeni lesketač. 262. Zeleni bakrovec. 263. Bakrovi kršeč. 264. Jetrenec. 265. Lojevi škriljnik. 266. Podobe škodljivih metuljev. 267. 5 podob koloradovca. 268. Tomšič, Prirodopis v podobah. 269. Tomšič, 150 barvanih podob za prvi pouk najvažnejših strupenih in pitomih rastlin. II. knjiga. f) Prirodoslovjc. L Električni kolovrat. 2. Električni izpraznovalec. 3. 2 Leydenski steklenici. 4. Električni popirni šop. 5. Električna toča. 6. Električna pištola. 7. Električno nihalo. 8. Dve sprejemnostni plošči. 9. Steklena palica. 10. Dve smolnati palici. 11. Smolnata plošča. 12. Krasnogled. 13. Drobnogled. 14. Steklena prizma. 15. Ura na pesek. 16. Kresilni kamen, goba in kresilo. 17. Meri. obroč s krogljo. 18. Magnet (2). 19. Magnetna igla (3). 20. Električne klešče. 21. Danielov element. 22. Steklenica za razkrojevanje plinov. 23. He-ronova buča. 24. Parni stroj (locomotiva). 25. Parni vodnjak. 26. Parna fužina. 27. Parna brizglja. 28. Tiskalo za živo srebro. 29. Vjeti zlodej. 30. Lesen uzvod. 31. Stojalo za retorte. 32. Sesalka. 33. Otves. 34. Eprovete. 35 Steklena skledica. 36. Občujoča posoda. 37. Aparat za razvijanje vodika. 38. Škripec in vreteno. 39. Lij (3) 40. Pokalnica. 41. Telephon. 42. Razno steklene cevi, liji etc. 43. Žilni udarec (Pulshammer). 44. Kompas.. 45. Mera za žganje (Branntweinwage). 46. Thermometer (10). 47. Barometer. 48. Pa-robrod. 49. Špiritna svetilka. 50. 'Špiritna steklenica. 51. Kositerna posoda. 52. 2 stojali. g) Zemljepis (zgodovina). 1. Šolska okolica na stenski tabli. 2. Panorama z ljubljanskega gradu (2). 3. Zemljepisni temeljni pojmi. L Glavne oblike zemeljskega površja. 5 Kranjsko — na črni tabli za naris. 6 Baur, Kranjsko (2). 7. Kranjski grb. 8. Avstrijsko-ogrska monarhija — na črni tabli za naris. 9. Baur, Avstr -ogrska monarhija (3 izvodi). 10. Avstrijski in kranjski grb na jedni stenski tabli (2 izvoda). 11. Grbi vseh avstrijsko-ogrskih dežela. 12. Baur, Evropa. 13. Stiilpnagel, Evropa. 14. Kozenn, Evropa. 15. Haardt, Evropa. 15. Handtke, Palestina 17. Sydow, Zemeljski poluti. 18. Felklov telurij. 19. Prof. Otto Delitsch, Globus. 20. Ljubljanska okolica na stenski tabli. 21. Adami, Belief-globus- li) Kisanje. 1. Josef Eichler, Elementar-Zeichenschule (8 izvodov ä 30 zvezkov). 2. Josef Grandauer, Elementar-Zeichenschule (2 izvoda ä 12 zvezkov). 3 Hil-lardts Kleiner Zeichner (29 predložk). 1. J. Boiler, Formensammlung zum Elementar - Unterricht im freien Zeichnen in der Volksschule (6 zvezkov). 5. G. Domschke, Methodische Anleitung zum Freihandzeichnen. i) Petje. 1. J. Benner, stenske table za pouk pisanje not. 3. Harmonij. 4. 2 gosli. Varuh učilom: Ivan v petji (12). 2. 2 Kruleč. šolski tabli za E. Zaloga ubožnih knjig se popolnjuje, oziroma vzdržuje iz podpore c. kr. zaloge šolskih knjig na Dunaji, iz podpore kranjske hranilnice in tukajšnje mestne občine ljubljanske. V tem šol. letu je imela ta zaloga knjig: rt i u a c 0> T3 ^ 60! o> C,tL. «;«;>! w < £ •_ , i_ a 'h o 1|' x ! ■a c 9 rs H iffi iV obrtni pri-pravljalnici «— ! o> ojc tli)' OS 3 > *- i - -■ la. 'zr- -t) O) ! s H ;Q Skupno število ubožnih knjig O])oninj:i | 53 81111 6j60 64J56 33 17j57 42j31(18 2lj229 6 II l 25 28130 31 831 Te knjige so se posodile 291 učen- F. Letopis. Šolsko leto 1891/92. se je pričelo z vpisovanjem dne 16. kimovca, s sv. mašo dne 17. kimovca in z rednim poučevanjem dne 18. kimovca 1891. 1. Z razglasom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 13. rožnika 1891 št. 914 učiteljem na 11. mestni deški ljudski šoli imenovani stalni učitelj v Po-stojini Jakob Dimnik je dne 1. vel. srpana 1891 nastopil svojo novo službo. Tekom velikih počitnic se je udeležil učitelj Leopold Armič pettedenskega tečaja za deška ročna dela na Dunaji. Podporo v pokritje stroškov za obisk tega tečaja je dobil deloma od sl. kranjske hranilnice, deloma od ljubljanske mestne srenje. Z dovoljenjem c. kr. mestnega šolskega sveta obdržal se je kot na-mestni učitelj uže v pretečenem šolskem letu 1890/91. na tukajšnji šoli službujoči učiteljski kandidat Alojzij Sachs. G. kr deželni šolski svet je učitelju Ivanu Krulcu z razglasom z dne 12. listopada 1891. 1. št. 2453 priznal prvo službeno-starostno doklado. Z razglasom c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 23. svečana 1892. 1. št. 249 je bil začasni katehet Janez Smrekar na podstavi §§ 1., 2. in 6. dež. zak. z dne 5. grudna 1889. imenovan stalnim katehetom na tukajšnji šoli ter bil dne 16. sušca 1892. 1. pri predsedniku c. kr. mestnega šolskega sveta zaprisežen. Z razglasom c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 29. mal. travna 1892 št. 799 se je veroučitelju Janezu Smrekarju izjemno dovolila prva službeno-starostna doklada. Uradno priznanje in zahvalo sta dobila učitelja Frančišek Kokalj z dekretom c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. grudna 1891 št. 704 za večletno razumno oskrbovanje okrajne učiteljske knjižnice in Jožef Čepu der z dekretom c. kr. mestnega šolskega sveta od dne 27. grudna 1891 št. 704 za posebno uspešno poučevanje v teku šolskega leta 1890/91 v deških ročnih delih v šolski delarni. Ko je bila tukajšnja šola zaradi bolezni od 2. do 17. prosinca 1892. 1. zaprta, poslal je visoki deželni odbor kranjski učitelja Jožefa Gepudra za 16 d n i j v Cerknico poučevat pletenja ondotni šoli odrasle dečke. Visoki deželni odbor mu je z dekretom z dne 4. svečana 1892. 1. št. 859 za jako uspešni pouk v tej stroki izrekel svojo zalivalo. Šolska mladina je imela sledeče bogoslužne vaje: 3. vinotoka je praznovala z učitelji vred god Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa 1. in dne 19. listopada god Nj. Veličanstva presvitle cesarice Elizabete s slovesno sv. mašo v mestni farni cerkvi sv. Jakoba. Veličastno se je glasilo iz nad pet sto otroških grl: Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli: Franc Jožefu Lizabeti, Celi hiši Habsburški! Začetkom meseca vel. travna je hodila mladež vsak torek in petek pod nadzorstvom svojih učiteljev k sv. maši v Šentjakobsko cerkev, katero je šoli v ta namen blagovoljno prepustil prečastiti gospod župnik in častni kanonik Janez Rozman. V nedeljo po prazniku sv. Rešnjega telesa, dne 19. rožnika t. 1. so bili učenci vseh razredov v spremstvu svojih učiteljev pri procesiji mestne fare sv. Jakoba. Pod nadzorstvom učitelja Bahovca je jeden oddelek tukajšnjih učencev, bilo jih je nad 200, svetil pred sv. Rešnjim telesom. Dne 21. rožnika je obhajala šolska mladež praznik sv. Alojzija in prvo sv. obhajilo. 65 učencev je ta dan pristopilo prvikrat k mizi Gospodovi. Tekom šolskega leta je prejemala šolska mladina štirikrat zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega telesa. Cerkveno petje pri vseh teh bogoslužnih vajah so šolski dečki sami oskrbovali pod jako spretnim vodstvom učitelja Antona Razingerja. Petje sta spremljevala na orglah premenjama učitelja Razinger in Sachs. Gospod L. Lazarevič, kr. gimnasijalni profesor iz Belega Grada, do-bivši od vis. c. kr. naučnega ministerstva dovoljenje, da si sme ogledati ljudske šole po Avstriji, počastil je tudi dne 2. vinotoka 1891. 1. tukajšnjo šolo, ogledal si učila in samoučila ter poslušal pouk v posamičnih razredih. Prisostvoval je tudi deškemu ročnemu delu v obeh delarnah te šole. G. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je z razglasom od dne 13. prosinca 1892. 1. št. 2061 izrekel na podstavi poročila deželnega šolskega nadzornika učiteljstvu javnih in zasobnih ljudskih šol ljubljanskih za povoljne in tu in tam izvrstne uspehe svojo pohvalo in priznanje. Dne 17. listopada 1891. 1. je stavil mestni zdravnik g. dr. lllner 207 učencem koze, in dne 24. istega meseca se je prepričal o uspehih stavljenih koz. Proti koncu meseca grudna 1. 1. obolelo je več šolskih dečkov na ošpicah. Bolezen je postala epidemična. Zaradi tega je c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 2. prosinca 1892. 1. št. 1 odredil, da se božične počitnice na vseh javnih in privatnih ljudskih šolah podaljšajo do vštetega 17. prosinca 1892. I. V obče je bilo zdravstveno učencev še dosti ugodno. V teku šolskega leta so umrli: G er še Frančišek iz 1. b, Šeme Alojzij iz II. a, Zamejec Rudolf' iz Ul. b in Lajevec Frančišek iz IV. a razreda. Majnikovo veselico je praznovala šolska mladina dne 17. vel. travna na Gorenjem Rožniku. Točno ob 6. uri zjutraj se je pomikala iz šolskih prostorov dolga vrsta veselih učencev v spremstvu svojih učiteljev proti prijaznemu hribčeku. Ob 'IS. uri je bral g. katehet Janez Smrekar sv. mašo, pri kateri so dečki s spremljevanjem orgelj peli svete pesmi. Milo-ljubo se je glasila proti koncu sv. opravila iz ust malih pesem: „Veš, o Marija, moje veselje“. Po cerkvenem sv. opravilu je bil skupni zajutrek, in potem razveseljevanje brezskrbne mladine v božji naravi. Igralo, pelo in deklamiralo se je do blizu 11. ure. Po vžiti mali južini povrnili smo se zopet lepo uvrščeni iz prijaznega kraja vsak na svoj dom. Mnogo odličnih roditeljev in mladinoljubov je prišlo k tej slavnosti, kteri so se gotovo radovali v krogu svojih sinov-šolarjev. Znani dobrotniki te šole so pripomogli z denarnimi doneski, da je bilo 90 učencev brezplačno pogoščenih. O poletnih lepih dnevih napravljali so učitelji s svojimi učenci več izletov v prosto naravo, deloma v podturnski gozd, deloma na ljubljanski grad ali na Golovec v svrho praktičnega pouka v zemljepisji in prirodopisu. Tudi Rudolfinum so obiskavali posamezni razredi v spremstvu svojih učiteljev, kjer jim je g. Schulz radostno in jako umevno razkazoval posamične oddelke. Zaradi bolezni ni mogel učitelj Frančišek Pavlin od 4. do 12. vel. travna 1892. 1. v šolo. Nadomestovali so ga v tem času učitelji te šole. Uči- telji so se shajali vsak mesec k domačim konferencijam, pri katerih se je razpravljalo o došlih uradnih razpisih in ukazih, o vedenji otrok v šoli in zunaj šole, o učnih uspehih, o šolskem obiskovanji in o raznih metodičnih predmetih. Poleg tega so bili dne 30. rožnika 1892. I. vsi učitelji navzoči pri okrajni učiteljski konferenciji v mestni dvorani. C. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Frančišek Levec je tukajšnjo šolo nadzoroval dne 11., 14., 21., 27. in 28. vel. travna, 13. rožnika je pregledoval naložne, lepopisne in risalne zvezke, učila, šolarsko in okrajno učiteljsko knjižnico ter IS. rožnika 1892. I. sklical učiteljstvo te šole v konfe-rencijo, v kateri je vsestransko razpravljal stanje pouka in vzgoje, podal potrebna navodila ter izrazi! svoje zadovoljstvo na dobrih, deloma prav dobrih uspehih, na lepo urejenih učilih in na razumnem oskrbovanji in uredbi šo-larske in okrajne šolske knjižnice. Tudi knezoškofijski nadzornik za verstvo, prečastiti g. Andrej Zamejic je nadzoroval pouk v kršanskem nauku dne 24. in 27. listopada, 4. grudna 1891. 1., 16. in 21. rožnika 1892. 1. ter bil z uspehi zadovoljen. Šolska naznanila so prejemali učenci dne 30. listopada 1891. 1., 15. svečana, 30. mal. travna in na dan sklepa šolskega leta 1891./92. Dobrotniki. Kakor druga leta, imela je tudi letos ta šola, oziroma šolska mladina obilo dobrotnikov. V prvi vrsti je zabilježiti slavno kranjsko hranilnico, katera je blago-godušno dovolila revnim učencem za učne potrebe 200 gld. in učencem obrtne pripravljalnice za pisalno in risalno orodje in učne knjige 50 gld. Povodom šolskega praznika na Rožnika je preblagorodni župan ljubljanskega stolnega mesta, g. Peter Grasselli izročil vodji te šole 15 gld. za pogostitev revnih učencev. O tej priliki pogostila je tudi gospa P r š i n o v a na Rožniku brezplačno 10 revnih izletnikov. Dne 13. grudna 1. 1. je odbor dobrodelnih gospa in gospodičin, njemu na čelu gospa Murnikova, v čitalnični dvorani obdaril 22 dečkov s popolno zimsko obleko in 7 dečkov s črevlji. Gospa Ljudmila Miličeva je poslala revnim učencem več poučnih in zabavnih knjig in tiskovin kot božično darilo. G. knjigar Giontini je podaril šoli stensko tablo „Zemljepisni temeljni pojmi“. G. katehet Janez Smrekar je kupil mnogim učencem knjige za verouk. Društvo „Narodna šola“ naklonilo je tudi letos tukajšnji šoli raznovrstnega pisalnega in risalnega blaga. G. učitelj Frančišek Kokalj daroval je šoli: Rollerjevo zbirko risarskih predlog. Mestni župnik, prečastiti gospod kanonik Janez Rozman, prepustil je šolski mladini cerkev sv. Jakoba, da je v njej imela bogoslužne vaje. Mnogo učencev je dobivalo, jednako drugim letom, brezplačno hrano, in sicer v ljudski kuhinji 8 učencev, v samostanu čč. mm. uršulink 5 učencev, v samostanu čč. oo. frančiškanov 4 učenci, v deželni bolnici 3 učenci, v Jo-sephinumu 2 učenca in v zasobnih hišah 8 učencev, skupaj 30 učencev. Tem in vsem drugim dobrotnikom in prijateljem učeče se mladine izreka šolsko voditeljstvo v svojem in v imeni revnih učencev najiskrenejšo zahvalo. Šolsko leto se je sklenilo 13. dan mal. srpana z zahvalno sv. mašo. Po sv. maši so se v šoli razdelila šolska naznanila, izpustnice in letna poročila. G. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. Okrožnica c. kr. mestnega šolskega sveta od dne 29. ki-movca 1891 št. 507. določuje, da se po javnih in privatnih ljudskih šolah ljubljanskih letos praznuje god Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja dne 3. vinotoka. Razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. svečana 1S91 št. 211. (k št. 202/m. š. sv. 1891) o novi razredbi učiteljskih plač in izkaz o službenih prejemkih učiteljev in učiteljic na javnih mestnih ljudskih šolah v Ljubljani. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta od dne 2. prosinca 1892 št. 1. določuje, da so zaradi ošpic in hripe na vseh javnih in privatnih ljudskih šolali ljubljanskih božične počitnice podaljšane do dne 17. prosinca. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta od dne 28. prosinca 1892 št. 37. naznanja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 13. prosinca 1892 št. 2661., kateri izreka priznanje učnim močem na javnih in privatnih ljudskih šolah ljubljanskih za ugodne učne uspehe in učiteljstvu 1. mestne deške šole in nje voditelju še za dobro prirejeno učilsko razstavo za časa deželne učiteljske konferencije. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta od dne 3. svečana 1892 št. 39. določuje vsoto letne dotacije, 1. za stvarne potrebščine, 2. za učila in 3. za knjižnico te šole. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta od dne 10. svečana 1892 št. 60. naznanja, da je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 7. svečana 1892 št. 15. odšle na ljudskih šolah ljubljanskih opustiti pustne počitnice, ustanovljene z razpisom od dne 1. vinotoka 1870 št. 316/d. š. sv.; mesto teh počitnic bodita na ljubljanskih ljudskih (tako kakor na srednjih šolah) prosta dva šolska dneva konci prvega šolskega poluletja. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta od dne 13. velikega travna 1892 št. 196. naznanja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 1. velikega travna 1892 št. 519., kateri določuje ravnanje s kuponi, ki so kot nakaznice za ubožne knjige prilepljene učnim knjigam iz zaloge pl. Kleinmayr & Bambergove v Ljubljani. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta od dne 14. velikega travna 1892 št. 198. naznanja, da je po razpisu c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 25. sušca 1892 št. 584. v letošnjih počitnicah v Gradci učiteljski tečaj za deška ročna dela. Razpis mestnega magistrata od dne 21. velikega travnu 1892 št. 10880. prepoveduje šolski mladini igranje z javnimi vodnjaki. H. Začetek šolskega leta 1892/93. Šolsko leto 1892/93. se prične dne 16. in 17. kimovca 1892. I. z vpisovanjem učencev, dne 18. kimovca s sv. mašo in z rednim poukom dne 19. kimovca 1891. 1. Vpisovanje se bode vršilo v šolskem poslopji na Coj-zovi cesti. Sprejemali se bodo samo učenci, stanujoči v šolskem okoliši II. mestne deške ljudske šole. Zglašati se je s šolskim naznanilom. — Učenci, ki na novo vstopijo v šolo, naj prinesö s seboj krstni listek in spričevalo o stavljenih kozah. V Ljubljani dne 13. malega srpana 1892. Voditelj. II. Imenik učei ic< * v. *) 1. a razred. Afrič Matija iz Ljubljane. Anžič Rudolf iz Ljubljane. Balia Štefan iz Bakse na Ogerskem. Bardorfer Jožef iz Ljubljane. Berglez Janez iz Ljubljane. Betetto Julij iz Ljubljane. Cerar Anton iz Ljubljane. Cesar Janez iz Ljubljane. Čamernik Karol iz Ljubljane. Fliegl Viktor iz Ljubljane. Godec Amon s Krke. Hudeček Alojzij iz Ljubljane. Jakopin Anton iz Ljubljane. Kastelic Anton iz Ljubljane. Kostelic Peter iz Ljubljane. Kosin Miroslav iz Ljubljane. Kralj Janez iz Šmarija. Ki •že Frančišek z Vrda pri Vrhniki. Kuster Janez iz Celja. Lavrič Janez iz Ljubljane. Levec Tilen iz Sevnice na Štajerskem. Miklič Jakob iz Ljubljane. Mrva Avguštin iz Ljubljane. Novak Janez z Viča. Pajsar Albin iz Ljubljane. Peček Henrik iz Ljubljane. Peterca Frančišek z Viča. Pezdir Janez iz Ljubljane. Podržaj Frančišek iz Ljubljane. Polajnar Frančišek iz Ljubljane. I. Anžič Jožef iz Ljubljane. Armič Evgen iz Ljubljane. Boc Feliks iz Ljubljane. Božič Pavel iz Ljubljane. Brajar Andrej iz Ljubljane. Carli Jožef iz Škofje Loke. Cerar Matija iz Planine. Cirk Frančišek iz Ljubljane. Divjak Andrej iz Logatca. Ferjan Frančišek iz Ljubljane. Filač Frančišek iz Černeč na Koroškem. Franke Miroslav iz Kranja, Ham Ferdinand iz Ljubljane. Hočevar Karol iz Ljubljane. Hribar Frančišek z Viča. Humer Ernest iz Izlakov. Jakopič Frančišek iz Liubljane. Jakopič Konrad iz Ljubljane. , Pust Avgust iz Ljubljane. Pust Janez iz Ljubljane. Sartori Teodor iz Ljubljane. Schiffrer Egidij iz Ljubljane. Sedej Viktor iz Ljubljane. Selan Janez iz Ljubljane. Slabina Frančišek iz Ljubljane. Sluga Matija iz Ljubljane. Steiner Karol iz Ljubljane. Šešek Frančišek iz Ljubljane. Šimnovec Jožef iz Ljubljane. Širca Alojzij z Vrema. Širca Frančišek iz Postojine. Škrjanec Jožef iz Ljubljane. Škulj Alojzij iz Velikih Lašč. Ntibernik Jožef iz Ljubljane. Švigelj Janez iz Pijave Gorice. Vidmar Milan iz Ljubljane. Virens Frančišek iz Ljubljane. Zajec Frančišek iz Ljubljane. Zenop Alojzij iz Šiške. Žagar Jožef iz Dola. Ženko Frančišek iz Šiške. Vidic Frančišek iz Laškega na Štajerskem. Neizprašani: Bizjak Frančišek iz Črne Vasi. Černe Janez iz Ljubljane. Podkrajšek Karol iz Ljubljane. I) razred. Keber Jernej iz Bizovika. Klopčič Alojzij iz Ljubljane. Koleša Viktor iz Št. Vida pri Zatičini. Kolnik Janez iz Ljubljane. Košir Janez z Viča. Križaj Anton iz Ljubljane. Kuclar Frančišek z Viča. Kunc Janez iz Ljubljane. Lavrenčič Jožef iz Postojine. Ljubič Frančišek iz Ljubljane. Marinko Gašper z Gline Mohorič Janez iz Ljubljane. More Emil iz Ljubljane. Perdan Frančišek iz Ljubljane. Perko Adolf iz Ljubljane. Petkovšek Frančišek iz Ljubljane. Potočnik Maks iz Ljubljane. Potokar Adolf iz Ljubljane. *) Debelo tiskani so odličnjaki. Prek Pavel iz Ljubljane. Puh Frančišek iz Ljubljane, Puteany Erih iz Ljubljane. Razinger Milan iz Ljubljane. Stepič Jožef iz Ljubljane. Strle Janez iz Črne Vasi pri Ljubljani. Svetel Alfonz iz Ljubljane. Šelhavs Janez iz Železnikov. Štravs Ludovik iz Novega Mesta. Šuštar Karol iz Ljubljane. Šuštaršič Janez iz Ljubljane. Tabrnik Jožef iz Ljubljane. Tičar Alojzij iz Trboj pri Smledniku. Verčič Frančišek iz Ljubljane. Verčič Jožef od sv. Lenarta. Vovko Ferdinand iz Ljubljane. Zima Vincenc iz Ljubljane. Zorec Frančišek iz Ljubljane. Žagar Janez iz Ljubljane. Neizprašan: Kogej Frančišek iz Zatičine. II Anžič Frančišek iz Stepanje Vasi. Ažman Janez z Viča. Kašelj Jakob iz Ljubljane. Bischof Rudolf iz Ljubljane. Brenčič Leopold z Reke. Burger Frančišek iz Ljubljane. Burgstaller Tomaž iz Komende. Cvek Mihael iz Preddvora. Črv Janez iz Ljubljane. Luden Karol z Brezovice. Dežman Rajko iz Ljubljane. Dolžan Makso iz Ljubljane. Fajfar Frančišek iz Pirnič. Glavan Alojzij iz Žužemberka Glavan Martin iz Strahomera. Jarc Jakob iz Črne Vasi pri Ljubljani. Jebačin Anton iz Ljubljane. Jelenec Frančišek iz Ljubljane. Jeločnik Albert iz Ljubljane. Jeločnik Frančišek iz Ljubljane. Kodran Jožef iz Ljubljane. Koman Albin iz Ljubljane. Kranjec Andrej iz Dobca pri Cirknici. Lampič Karol iz Ljubljane. Lončar Jožef iz Ljubljane. Mencin Janez iz Ljubljane. Modrijan Viljem iz Planine. Mrak Janez iz Poljan nad Škofjo Loko. II. Avbelj Alojzij z Viča. Babka Alojzij iz Ljubljane. Boc Vincenc iz Ljubljane. Brate Frančišek iz Ljubljane. Ciber Jakob s Studenca. Cirman Janez z Viča. Cvar Frančišek iz Sodražice. Cvar Janez iz Sodražice. Črne Ludovik iz Ljubljane. Debevec Pavel iz Ljubljane. Dolenec Hinko iz Ljubljane. Dovč Janez iz Ljubljane. Drašček Karol iz Ljubljane. Erjavec Janez iz Kamnika. Gorjup Anton iz Ljubljane. Ham Karol iz Ljubljane. Ham Leopold iz Ljubljane. Hrastnik Janez iz Ljubljane. Novak Frančišek iz Ljubljane. Pezdir Frančišek z Viča. Pip Alojzij s Trate pri Škofji Loki. Pirnat Albert iz Ljubljane. Poznik Jakob iz Ljubljane. Poženel Valentin iz Preserja. Praprotnik Ferdinand iz Črnomlja. Prizdig Jožef iz Kranja. Puhar Leopold iz Ljubljane. Pust Ludovik iz Ljubljane. Repovš Edvard iz Ljubljane. Bobida Albin iz Ljubljane. Sedej Janez iz Ljubljane. Seifert Viktor iz Šmartna pri Litiji. Slamnjak Janez iz Ljubljane. Snoj Henrik iz Ljubljane. Susman Frančišek iz Strahomera. Šeme Avguštin z Viča. Tancek Frančišek iz Strahomera. Vagheta Alojzij iz Ljubljane, Valentinčič Frančišek iz Ljubljane. Virens Janez iz Ljubljane. Vodišek Rudolf iz Ljubljane. Vovk Anton iz Ljubljane. Wieser Janez iz Ljubljane. Wolf Frančišek iz Ljubljane. Zemljan Frančišek iz Mengša. Zgonec Frančišek iz Ljubljane. I) razred. Indof Frančišek iz Ljubljane. Jamnikar Jožef iz Borovnice. Jenček Janez iz Ljubljane. Kogej Frančišek iz Trnovega. Kolesa Rudolf iz Šentvida pri Zatičini. Kotar Alojzij iz Ljubljane. Lapajne Jožef iz Ljubljane. Lavrin Frančišek iz Ljubljane. Meglič Frančišek iz Strahomera. Mohar Rudolf iz Ljubljane. More Alojzij iz Ljubljane. Novak Viktor iz Ljubljane. Nekovač Frančišek iz Ljubljane. Oblak Viktor iz Ljubljane. Pance Janez z Viča. Peček Viktor iz Ljubljane. Perdan Rudolf iz Ljubljane. Pezdir Janez ml. iz Ljubljane. Pezdir Janez st. iz Ljubljane. Požar Frančišek od sv. Trojice. Pritekel Anton iz Ljubljane. Puš Gustav iz Ljubljane. Seifert Avgust iz Črnomlja. Sever Jožef iz Ljubljane. Sever Maks s Trate pri Škofji Loki. Snoj Frančišek iz Ljubljane. Suhadolnik Frančišek iz Ljubljane. Svetlič Jožef z Viča. Šiška Janez iz Ljubljane. Štriibelj Karol iz Rudnika. Šuštar Janez iz Ljubljane. Schneider Karol iz Trsta. 111. Balia Ferdinand iz Sudovča (Slavonsko). Benedik Jožef iz Šinartna pri i • j'h J'e S G-i1 St ar ost ji ti jih kovalo C Ci Od- delek $ 2 ,2 žd > ■ o © — Ti o" 'Ji izostalo umrlo Število učei 12. VII. lf T "M 7 cc nad 14 let 6 o i« sk e S samo slovensko | a o _ S C *£ OJ c ST S 'Ji #cö S zunaj Ljubljane prav pridno | | O C c ““ i S 1 ¥! 1 E. c n 1. 73 30 29 — 74! 0 08 74 74 56 18 55 9| 8 2 II. 46 as 13 1 60| — 5 55 tiO 53 7 56 4 40 l° 7 s Skupaj 11!) 58 42 1 131- — 11 1 & i 134 127 7 112 22 95 19 15 rJ I») Po obrti. Oddelek krojačev čevljarjev krznarjev sedlarjev jermenarjev mesarjev pekarjev sladčičarjev vrtnarjev ključavničarjev mizarjev kleparjev kolarjev kovačev pasarjev .2,i > i > 5 •“ I-" Mi« : 5 h 3 rs m 'Ji j Vi kamnosekov pečarjev zidarjev sobnih slikarjev; zlatarjev brusa rjev livarjev brivcev skupaj 10 20 2 11 4 8 9 5 i 1 2 5 1 1 74 5 5 — 1 - 5 lllrll 2 1 3 - 1 29 15 13 1 1 1-2 1 1 3 7 1 -1 1 1 1 1 2 -21 3 2 60 1 3 11- 1 4—r j i- — —j — ! - 13 Skupaj 25 33 1 3 2 1 6 (i 8 2 1 5 1 III 16 1 5 i 1 6- 1 4 2 1 3 1 5 3 1—2 1 3 2 3 1—1 134 42 Opomnja. Prva štev. vrsta znači rokodelčiče, ki so do konca leta šolo obiskovali, štev. vrsta pa tiste, ki so med letom dobivali spričevala in so izostali. d rUL'a D. Začetek šolskega leta 1892/93. Šolsko leto 1892/93. se prične z vpisovanjem v nedeljo 18. dan kini ovca 1892. 1. V Ljubljani 13. dan malega srpana 1892. Voditelj. IV. V Šolska delarna. A. Uredba sole. Z razpisom c. kr. mestnega šolskega sveta od dne 19. grudna 1891. 1. št. 688. se je voditeljstvo šolske delarne spojilo z voditeljstvom 11. mestne deške ljudske šole. Pouk se je pričel 15. dan vinotoka 1891. 1. ter končal 13. dan mal, srpana 1892. 1. V delarno so se sprejemali učenci iz dveh višjih razredov tukajšnje ljudske šole. Poučevalo se je v dveh oddelkih. V I. oddelku so se vadili učenci v lepljenstvu, v II. v mizarstvu. V delarni za lepljenstvo se je poučevalo ob četrtkih dopoludne od 8. do 11. ure in ob sobotah popoludne od 4. do 6. ure. V delarni za mizarstvo pa je bil pouk ob sredah popoludne od 4. do 6. ure in ob četrtkih dopoludne od 8. do 10. ure. Za vzdrževanje šolske delarne, oziroma za orodje in tvarino je zastop ljubljanske mestne srenje dovolil vsako leto 160 gld. Izdelki so se učencem koncem šolskega leta prepustili v last. Tekom šolskega leta je c. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Frančišek Levec večkrat nadzoroval šolsko delarno in dne 25. rožnika t. 1. prisostvovala sta pouku in si ogledala izdelke uda šolskega odseka mestnega odbora ljubljanskega gg. c. kr. gimnazijalni direktor Andrej Senekovič in c. kr. direktor strokovne šole Ivan Šubic. H. Učiteljsko osobje. Frančišek Rak tel j, voditelj šole. Leopold Vriuič, je poučeval v delarni za lepljenstvo po 5 ur na leden. Jožef Cepuder. je poučeval v delarni za mizarstvo 4 ure na teden. C. Izdekli. n) V delarni za lepljenstvo: > v ■V. * f- Im e izdelka I! Opomnja Tek štev Ime izdelka Število ' izdelkov j Opomnja 11 Kvadrat lin lepenke, obrobljen in prevlečen 22 model 9 Piramida, 4stranska 22 model i ^ Pravokot 22 7* 10 Piramida, 4str. odsekana 12 » 3 Jednakokrak trikot 22 T) 11 Podobe vladarjev 8 vporaba 4 Šesterokot 22 n 12 Božje podobe 8 T» ! 5 Osmerokot 22 D 13 Vspored učnih ur (i V G Krog 22 v 14 Vspored učnih ur 7 šoli v por. 1 7 Kocka 22 j* 15 Zemljevid 10 vporaba S Prizma, 4stranska 22 n 10 Naštevanka 3 51 >’ 1 O > — ® H) •»'S ()j)omnja I Cvetlična podpora i; vporaba 9 Škatla za metulje 6 vpomba 1 2 Napenjalnica za metulje o 10 Obešalo za obleko 6 3 Klečnica ti model 11 Pljuvalnik G v 1 4 Pravokot 6 „ 12 Škatla za šivanje G „ 5 Kavnotežnica (i vporaba 13 Izzuvaliiik G 6 Stojalo (i model lt Podnožnica G 7 Miza (i „ 15 Omara za knjige G 8 Vreteno t; » Ki Bazne reči in popravila C. Imenik učencev. a) V delarni Harf 1 Rudolf iz Podzemlja. Del-Linc Leonhard iz Razdrtega. Drašček Anton iz Ljubljane. Golob Karol z Vrhnike. Grobovšek Jernej z Roča. Jehačin Frančišek iz Ljubljane. Jeločnik Pavel iz Ljubljane. Jenko Rudolf iz Ljubljane. Jerančič Viljem iz Ljubljane. Levec Stanko iz Ljubljane. Lovša Jožet iz Mengša. b) V delarni za Habe Frančišek iz Šent-Vida pri Vipavi. Jenko Avg'ust iz Ljubljane. Magajna Viktor iz Divače. Šolsko lelo 1892./93. se prične 20. za lepljenstvo. Mazi Edvard iz Kostanjevice. Novak Anton iz Ljubljane. Podbevšek Janez iz Špitaliča. Poljanec Frančišek iz Ljubljane. Praprotnik Miroslav iz Žirov. Praprotnik Viljem iz Žirov. Prosenee, Frančišek iz Bohinjske Bistrice. Bavnahrib Jožef iz Ljubljane. Senčar Milan iz Kočevja. Škulj Jožef iz Brankovega pri Laščah. Vodušek Žisra iz Ljubljane. za mizarstvo. Pirkovič Alojzij iz Ljubljane. Tavčar Rihard iz Ljubljane. Ženko Janez iz Ljubljane. vinotoka 1892. I. V Ljubljani,. 13. dan malega srpana 1892. Voditelj. fev'v*-. -rx-- r.•: >'■ ' ’ ■ £ • v•• T ‘'C:> - : ' ^.^1':'.-";. V J-&- - . ■ •s'm.VY *i. . • ••z*. ■ w\w'¥ - c- ■ * - ><4: . ^ - :;s-, : w ■ ■ i.'f ’ '. U- ■ w - '-V ■ ' ? •; . • . .. - ^ ■ .. fev'v*-. -rx-- r.•: >'■ ' ’ ■ £ • v•• T ‘'C:> - : ' ^.^1':'.-";. V J-&- - . ■ •s'm.VY *i. . • ••z*. ■ w\w'¥ - c- ■ * - ><4: . ^ - :;s-, : w ■ ■ i.'f ’ '. U- ■ w - '-V ■ ' ? •; . • . .. - ^ ■ ..