Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 110078 Z ■/fes /c- t i v 'b V i. '/ Keršaiiski nauk vprašanjih in odgovorih za četerti razred začetnih sol. Zvezan v platnenem herbtu 32 nkr. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1863. J/00 J/ 110078 „Pridite, otroci, poslušajte me; strah Gospodov vas bom učil.“ Ps. 33. 12. 3 Kaj nas uči keršanski nauk? Ke['sanski nauk nas uči, Boga prav spoznati in ča~ stiti, po njegovih svetih zapovedih živeti, in za večno zveličanje svoje duše skerbeti. Ali smo dolini znati keršanski nauk? Dolžni smo znati keršanski nauk; zakaj ko bi ga ne znali, bi tudi ne mogli po njem živeti in veČniga zve¬ ličanja doseči. Koliko poglavij ima keršanski nauk? Keršanski nauk ima pet poglavij: I. Poglavje: Od vere. II. Poglavje: Od upanja. III. Poglavje: Od ljubezni. IV. Poglavje: Od svetih zakramentov. V. Poglavje: Od keršanske pravičnosti. 1 * 4 I. Poglavje. Od vere. Kaj se pravi verovati? Verovati se pravi: za resnico imeti, kar je Bog razodel. Zakaj moramo za resnico imeti, kar je Bog raz¬ odel? Kar je Bog razodel, moramo za resnico imeti, ker je Bog večna resnica in neskončna modrost, in torej le resnico razodeva. Kako se nam je pa Bog razodel? Nekoliko se nam je Bog že po stvarjenih rečeh raz¬ odel. „Nebesa pripovedujejo Božjo slavo, in dela njego¬ vih rok oznanuje nebez.“ Ps. 18, 1. In sveti Pavel piše: »Kar je nevidljiviga na njem (Bogu), se od stvarjenja sveta sem po tem, kar je stvarjeniga, spozna in vidi; tudi njegova večna moč in božestvo. “ Rim. 1, 20. Iz tega se vidi, zakaj pravi sveto pismo: »Neumnež pravi v svojim sercu: Ni Boga .“ Ps. 13, 1. Ali pa moremo iz stvarjenih reci Boga zadosti spoznati? Ce še tako pridno premišljujemo stvarjene reči, vender Boga iz njih ne moremo zadosti spoznati. Ali se nam je torej neskončno dobrotljivi Bog se bolj razločno razodel? 5 Že perva človeka iti pozneje več svetih mož je Bog sam podučeval, kakošen je in kaj od nas hoče. Ti sveti možje, ki jih očake imenujemo, so Noe, Abraham, Izak in Jakop. Pozneje je Bog Jakopove mlajše podučeval po Mojzesu in prerokih. In zadnjič je poslal celo svojiga edinorojeniga Sinu na svet, ki nas je od Boga in njegove svete volje še bolj natanko podučil. Sveti Pavel pravi: „Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog govoril očakam po prerokih, poslednjič tiste dm nam je govoril po Sinu. “ Hebr. 1, 1. 2. Od kod pa vemo, kaj je Bog razodel ? Kaj je Bog razodel, vemo nekoliko iz svetiga pisma, nekoliko pa iz ustniga izročila. Kaj je sveto pismo ? Sveto pismo so tiste bukve, ki so jih od svetiga Duha navdihnjeni in razsvetljeni možje spisali, in od kterih katoliška cerkev terdi, de so bile tako spisane. Koliko poglavitnih delov ima sveto pismo ? Sveto pismo ima dva poglavitna dela: sveto pismo stare zaveze in sveto pismo nove zaveze. Koliko bukev ima sveto pismo stare zaveze? Sveto pismo stare zaveze ima 45 bukev, ki so zgodbe, nauki in prerokbe v njih*). *)Bukve stare zaveze so: a) Zgodovinske bukve, namreč: hetere Mojzesove bukve; Jozvetove, sodniške, Rutine bukve; čvetere bukve kraljev; dvoje kroniškc, Ezdrove, Nehe- mijeve, Tobijeve, Juditine, Esterine in dvoje makabejske bukve. — b) Bukve naukov, namreč: Jobove bukve; psalmi, pregovori, pridigar, visoka pesem; modrostne in Sirahove bukve. —c) Preroške bukve, namreč: Štirje veliki preroki: Izaija, Jeremija in Baruh, Ecehiel, Daniel; in dvanajst malih prerokov: Ozej, Joel, Amoz, Abdija, Jona, Mihej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagej, Caharija, Malahija. 6 Koliko bnkev ima sveto pismo nore zaveze? Sveto pismo nove zaveze ima 27 bukev, ki so v njih čveteri evangelii, djanje aposteljnov, listi apostelj- nov in skrivno razodenje *). Ali je v svetim pismu vse zapisano, kar je Bog razodel? V svetim pismu ni vse zapisano, kar je Bog razodel. To priča sveto pismo samo; sveti Janez namreč pravi konec svojiga evangelija (21, 25): „Je pa tudi še veliko druziga, kar je Jezus storil ; in ko bi se to vsako posebej popisovalo, menim, de bi na ves svet ne šle bukve, ktere bi bilo pisati. “ Od kod pa vemo razodete nauke, ki v svetim pismu niso zapisani? Razodete nauke, ki v svetim pismu niso zapisani, vemo iz besedniga ali ustniga izročila. Kaj je ustno izročilo ? Ustno izročilo so tisti nauki, ki sojih aposteljni ali iz ust Jezusa samiga slišali ali po navdihnjenji in razsvetljenji svetiga Duha oznanovali, pa jih niso v sve¬ tim pismu zapisali. *) Bukve nove zaveze so: a) Zgodovinske bukve, namreč: Cveteri evangelii sv. Matevža, Marka, Luka in Ja¬ neza; djanje aposteljnov, ktero je spisal evangelist Luka. — b) Bukve naukov, namreč: Stirnajst listov aposteljna Pavla (1 do Rimljanov, 2 do Korinčanov, 1 do Galaeanov, i do Efežanov, 1 do Filipljanov, t do Kološanov, 2 do lesa- lonicanov, 2 do Timoteja, 1 do Tita, 1 do Filemona, 1 do Hebrejcov); en list aposteljna Jakopa; dva lista aposteljna Petra; trije listi aposteljna Janeza; en list aposteljna Juda. — cj Preroške bukve: Skrivno razodenje aposteljna Janeza. 7 Kdo priča, de ima besedno izročilo tudi razodete nauke? Sveto pismo samo nam priča, de ima tudi besedno izročilo razodete nauke. Jezus je namreč aposteljnam rekel: »Pojdite po vsim svetu, in oznanujte evangeli vsi stvari." (Mark. 16, IS.) Ii?"vsi aposteljni so evangeli oznanovali, pisali pa niso vsi. Kaj pravijo aposteljni od besedniga izročila? Aposteljni pravijo, de so verni dolžni besedno izro-i čilo ravno tako spoštovati, kakor zapisano besedo Božjo Sveti Pavel piše v listu do Tesaloničanov: »Bratje! stojte tedaj terdno, in deržite se izročil, ki ste se jih naučili ali po govorjenji ali po listu našim." (2. Tes. 2, 14.) Kdo sveto pismo in besedno izročilo čisto in ne¬ popačeno hrani? Sveto pismo in besedno izročilo le sveta katoliška cerkev čisto in nepopačeno hrani. Zakaj je treba verovati, kar cerkev verovati veleva ? Kar nam cerkev verovati veleva, je treba verovati, ker je Krištus zapovedal poslušati njegovo cerkev, ki je steber in terdnost resnice (1. Tim. 3, 15.), rekoč: »Kdor vas posluša, mene posluša." (Luk. 10, 16.) In na drugim kraji pravi: »Ce pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik." (Mat. 18, 17.) Kaj se tedaj pravi katoliško verovati? Katoliško verovati se pravi: za terdno resnico imeti vse, kar je Bog razodel, in kar katoliška cerkev zapoveduje verovati, bodi v svetim pismu zapisano ali ne. 8 Alije vera k zveličanju potrebna? Vera je vsakima človeku k zveličanju potrebna; zakaj „brez vere ni mogoče Bogu dopasti." Hebr. 11, 6. In Jezus pravi: „Kdor ne veruje, bo pogubljen." Mark. 16, 16. Ktere resnice mora vsak človek, kadar se pameti zave, vediti in verovati, če hoče zveličan biti? Teli sest resnic mora vsak človek, kadar se pameti zave, vediti in verovati, če hoče zveličan biti: 1) Deje en Bog. 2) De je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje, hudo pa kaznuje. 3) De so tri Božje peršone eniga bitja in ene natore: OČe, Sin in sveti Duh. 4) De se je Bog Sin, druga Božja per- šona, za nas včlovečil zato, denasjessvojo smertjo na križu odrešil in večno zveličal. 0) Deje človeška duša neumerjoča. 6) De je gnada Božja k zveličanju po¬ trebna, in de človek brez gnade Božje nič z a s 1 u ž n i g a za večno ž i v 1 j e n j e storiti ne more. Kaj je vsakemu katoliškima kristjanu zapovedano znati? Vsakimu katoliškimi! kristjanu je zapovedano znati: 1) Apostoljsko vero. 2) Gospodovo molitev ali oče naš. 3) Deset Božjih in pet cerkvenih za¬ poved. 4) Sedem svetih zakramentov. 5) K er sansko pravico. Ali je k zveličanju zadosti, de katoliški kristjan le v sercu veruje, kar je Bog razodel? 9 K zveličanju ni zadosti, de katoliški kristjan le v sercu veruje, kar je Bog razodel; temuč mora tudi: 1) Svojo vero v djanji kazati, to je, po veri živeti. Sveti apostelj Jakop (2, 14. 26.) piše: „Kpj pomaga, moji bratje! če kdo pravi, de ima vero, dČf pa nima? Ali ga bo vera mogla zveličati? Kakor je telo brez duše mertvo, tako je tudi vera brez del mertva." 2) Mora to, kar v sercu veruje, tudi očitno z besedo spoznati ali pričati, če je treba. Jezus naravnost pravi: „Kdor koli bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jez spoznal pred svojim Očetam, ki je v nebesih. Kdor pa mene zataji' pred ljudmi, ga bom tudi jez zatajil pred svojim OČetam, kije v nebesih." Mat. 10, 32. 33. Od apostoljske vere. Kje je to ob kratkim zapopadeno, kar mora kato¬ liški kristjan verovati? Kar mora katoliški kristjan verovati, je ob kratkim zapopadeno v apostoljski veri, ki se tako glasi: Verujem v Boga Očeta vsigamogočniga, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kri¬ stusa, Sinu njegoviga ediniga, Gospoda na- šiga; kteri je bil spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device; terpel pod Poncijem Pilatam, križan bil, umeri, in v grob polo¬ žen; šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal; šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsigamogočniga; od ondot bo prišel sodit žive in mertve. Veruj em v svetiga Duha; sveto, katoliško cerkev, občestvo svetnikov; odpušenje grehov; vstajenje mesa; in večno življenje. Amen. 10 Zakaj pravimo tej veri apostoljska vera? Tej veri pravimo apostoljska vera, ker so jo aposteljni učili. Koliko delov ima apostoljska vera? Apostoljska vera ima dvanajst delov ali členov. I. Verujem v Boga Očeta vsigamogoč- uiga, stvarnika nebes in zemlje. a) Od Boga in Božjih lastnost. Koliko je bogov ? En sam Bog je. *Jez sim Gospod, in ni drnziga več; zunaj mene ni Boga.« Iz. 4o, 5. Kaj je Bog ? Bog je sam od sebe neskončno popolnama bitje. * Gospod! tebi ga ni enaciga; velik si ti, in veliko je , tvoje ime v moči. “ Jer. 10, 6. Od kod vemo, kakosen je Bog? Kakošen je Bog, vemo iz Božjih lastnost. Ktere so lastnosti Božje, ki nam jih je treba so- sebno vediti? Lastnosti Božje, ki nam jih je treba sosebno vediti, so te: 1) Bog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej. Od kod vemo, de je Bog večen ? De je Bog večen, vemo, ker je Bog sam od sebe in torej neustvarjen, in ker nihče ne more storiti, de bi on, neskončno popolnama bitje, kdaj nehal biti. In sveto pismo pravi: „Preden so gore postale, in je bila zemlja ustvarjena in nje okrog, si ti od vekomej do vekomej, o Bog!« Ps. 89, 2. 11 Kaj nam pomaga voditi, de je Bog večen ? Ker je Bog večen, bodimo pokojni in veseli; zakaj, če nam tudi starši ali dobrotniki umerjo, Bog, naš nar boljši Oče, on večno živi, ki nam v vsaki sili more in hoče pomagati. K čemu naj nas spodbada misel, de je Bog večen ? Misel, de je Bog večen, naj nas spodbada, de dobro vselej storimo in hudo vselej opustimo, ker večni Bog dobro vekomej ljubi in plačuje, hudo pa vekomej so¬ vraži in kaznuje. 2) Bog je zgori duh; bitje, ki ima nar bolj popol- nama um in nar boljši voljo, telesa pa ne. Od kod vemo, de je Bog zgoli duh ? De je Bog zgoli duh, vemo, ker Boga z nobenim počutkam ne moremo občutiti. Ima pa neskončno popol- nama um in nar boljši voljo, ker je vse na svetu silno lepo in prav, in svojim stvarem v prid naredil. Sveto pismo pravi: „Bogje duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in resnici moliti. “ Jan. 4, 24. v Ce je Bog zgoli duh, kako so umeti besede svetiga pisma, ktere Bogu oči, usesa, roke iti noge pripisu¬ jejo? Besede svetiga pisma, ktere Bogu oči, ušesa, roke in noge pripisujejo, niso tako umeti, de bi Bog res telo imel. Bogu se pripisujejo oči in ušesa , ker vse vidi in sliši; roke. ker lahko vse stori, kar hoče; seja na pre¬ stolu, ker ima vso oblast v nebesih in na zemlji. Kaj nam pomaga ved iti, deje Bog zgoli duh? Ker je Bog zgoli duh, ga moramo tudi v duhu in resnici moliti; in prizadevajmo si čedalje umniši in bolj¬ ši, in tako Bogu podobniši in prijetniši biti. 12 3) Bog je vsigaveden; ve vse, sedanje, prete¬ čeno in prihodnje, ve tudi naše nar skrivnejši misli in želje; torej mu nič ne moremo prikriti. Od kod vemo, de je Bog vsigaveden ? De je Bog vsigaveden, vemo, ker je Bog vse ustva¬ ril, ker vse ohranuje in vlada, in za vse skerbi; ker nam je dal dušo s pametjo in svobodno voljo, in torej tudi ve, kar je in kar se godi, kar mislimo in želimo. Sveto pismo pravi: „Ali se ne prodasta dva vrabca za en Vinar? In le eden zmed nju nebo padel na zemljo brez vašiga Očeta. Vaši lasje na glavi pa so vsi razšteti." Mat. 10, 29. 30. »Vaš Oče vi, kaj potrebujete, preden ga prosite.“ Mat. 6, 8. »Nobena stvar ni nevidna pred njim; ampak vse je golo in odgernjeno pred njegovimi očmi, kterimu nam bo treba dati odgovor. “ Hebr. 4, 13. »Gospod! preiskuješ me, in me poznaš. Ti pregleduješ moje misli od deleč.“ Ps. 138, 1. 3. Kaj nam pomaga vediti, de je Bog vsigaveden ? Ker je Bog vsigaveden, bodimo pokojni in veseli; zakaj če ljudje slabo od nas govorijo, desiravno smo ne¬ dolžni, Bog, on vsigavedni, nas pozna; četudi naših potreb in težav nihče ne ve, Bog, on vsigavedni, jih ve. (Job.) K čemu naj nas spodbuda misel, de je Bog vsiga¬ veden ? Na skrivnim radi dobro delajmo, če tudi ljudje ne vidijo in ne izvedo. Kaj hudiga pa celo misliti ali želeti ne smemo, še manj pa govoriti ali storiti, ko bi ljudem še tako skrito ostalo; sej je vsigavednimu Bogu vse zna¬ no. (Suzana.) 4) Bog je neskončno moder; stori vse iz nar boljšiga konca, in izvoli vselej nar pripravniši pripomoč¬ ke, de svoj namen doseže. 13 Od kod vemo, de je Bog neskončno moder ? De je Bog neskončno moder, vemo, ker je na svetu vse silno lepo in prav naredil, in vse tako obrača, de moremo dobri in pobožni in večno zveličani biti. Sveto pismo pravi: „Kako veličastne so tvoje dela, o Gospod! vse si v modrosti naredil." Ps. 103, 24. „Samimu mo¬ drimi! Bogu, po Jezusu Kristusu, njemu bodi čast in slava od vekomej do vekomej." Bim. 16, 27. v Čemu je Bog toliko hudiga na svetu pripustil? Hudo na svetu je Bog pripustil, de grešnike od greha odvračuje, de nas pregreh varuje, de bogaboječe poskuša in v dobrim poterjuje. „Vemo, de njim, kteri Boga ljubijo, vse k dobrima pomaga." Bim. 8, 28. Kaj nam pomaga vediti, de je Bog neskončno moder? Ker je Bog neskončno moder, bodimo pokojni in veseli, če nam Bog tudi križe in nadloge pošilja; zakaj Bog nam vselej le dobro hoče. K čemu naj tias spodbada misel, de je Bog ne¬ skončno moder? Misel, de je Bog neskončno moder, naj nas spod¬ bada, de v dobro obračajmo vse, kar nam je Bog dal, in de si prizadevajmo čedalje modrejši biti. S) Bog je vsigamogoeen; ustvaril je nebo in zemljo in vse kar je; njemu ni nič nemogoče storiti. Od kod vemo, de je Bog vsigamogoeen? De je Bog vsigamogočen, vemo, ker je Bog vse ustvaril, ker vse ohranuje in vlada. Sveto pismo pravi: „Vse, kar koli hoče, stori Gospod na nebu in na zemlji, v morji in v vsili breznih." Ps. 134, 6. „Pri Bogu ni nemogoča nobena reč." Luk. 1, 37. 14 Kaj nam pomaga vediti, do jo Bog vsigamogočen? Ker je Bog vsigamogocen, bodimo pokojni tudi v sili in nesreči; zakaj če nam tudi nihče ne more poma¬ gati, Bog, on vsigamogočni, nam more vselej pomagati. K comu naj nas spodbada misel, de je Bog vsiga¬ mogocen ? Misel, de je Bog vsigamogočen, naj nas spodbada, de delajmo dobro in opušajmo hudo, ker Bog, on vsiga¬ mogočni, more vse dobro plačevati in vse hudo kaznovati. 6) Bog je vsigapričujoč; povsod je, v nebesih in na zemlji. Od kod vemo, de je Bog vsigapričujoč ? De je Bog vsigapričujoč, vemo, ker Bog na vsi h krajih vse stvarja, vse ohranuje in vlada, in torej tudi povsod biti mora. Ino Jezus .je podučil Samarijanko, de Boga povsod lahko molimo, de je tedaj tudi povsod pričujoč. Sveto pismo pravi: „Meniš li, de sim jez Bog le v bližnjavi, pravi Gospod, in ne tudi Bog v daljavi? Ali se bo kdo v skrivni kraj skril, de bi ga jez ne vidil? pravi Gospod. Mar jez ne napoluujem neba in zemlje? pravi Gospod. “ Jer. 23, 23. 24. „Kam pojdem pred tvojim duham? in kam pobežim pred tvojim obličjem? Ako bi sel v nebo, si ti ondi; ako bi se podal v pekel, si tukaj. “ Ps. 138, 7. 8. Kaj nam pomaga vediti, de je Bog vsigapričujoč? Ker je Bog vsigapričujoč, bodimo pokojni in veseli; zakaj, če tudi nikogar ni pri nas Bog je povsod pri nas, po¬ vsod nas lahko usliši, povsod nam lahko pomaga. (Jakop.) K čemu naj nas spodbada misel, de je Bog vsiga¬ pričujoč? Imejmo Boga vedno pred očmi; povsod dobro de¬ lajmo, in hudo povsod opušajmo, če smo tudi sami in nas IS noben človek ne vidi; Bog, on vsigapričujoči, je pri nas, on nas vidi. (Egiptovski Jožef.) 7) Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. Od kod vemo, de je Bog neskončno svet ? De je Bog neskončno svet, vemo, ker nam je dal pamet, svobodno voljo in vest, de bi dobro spoznali, hoteli in ljubili, in ker je ljudi od njega dni učil, kako naj bodo dobri in pobožni. Sveto pismo pravi: „Jez sim Gospod, vaš Bog; bodite sveti, ker sim jez svet.“ 3. Mojz. it, 44. „Svet, svet, svet je Gospod Bog vojski- r.ih trum." Iz. 6, 3. Kaj nam pomaga vediti, de je Bog neskončno svet ? Ker je Bog neskončno svet, bodimo pokojni in ve¬ seli; zakaj, če nas hudobni ljudje tudi zaničujejo in sovražijo, kadar pobožno živimo, Bog, on neskončno sveti, nas rad ima. K čemu naj nas pa tudi spodbuda misel, de je Bog neskončno svet ? Misel, de je Bog neskončno svet, naj nas spodbada, de ljubimo in storimo tudi mi vse dobro, hudo pa sovra¬ žimo in opustimo, in vedno svetejši prihajajmo; zakaj le tako bomo prijetni Bogu, njemu neskončno svetiinu, ki ne gleda na bogastvo, na čast, na moč in veljavo, ampak na dobro in pobožno serce. 8) Bog je neskončno resničen in z ves t; vse, kar reče, je res; in vse, kar obljubi ali zažuga, gotovo spolni. Od kod vemo, de je Bog neskončno resničen in uvest? De je Bog neskončno resničen in zvest, vemo, ker ; on vsigavedni vse ve, on neskončno sveti vse hudo, torej 10 tudi vsako laž sovraži, in on vsigamogočni tudi vse spol¬ niti more, kar koli obeta ali žuga. Sveto pismo pravi: »Posveti jih v resnici! Tvoja beseda je resnica." Jan. 17, 17. »Gospodova beseda je prava, in vse njegove dela so v zvestobi." Ps. 32, 4. Kaj nam pomaga voditi, de je Bog neskončno resničen in zvest? Ker je Bog neskončno resničen in zvest, bodimo pokojni in veseli; zakaj vse je res, kar koli nam je Bog razodel, in vse bo dopolnil, kar koli nam je obljubil. K čemu naj nas spodbuda misel, de je Bog ne¬ skončno resničen in zvest? Misel, de je Bog neskončno resničen in zvest, naj nas spodbada, de vselej resnico govorimo, vsako laž in hinavšino pa sovražimo; de vselej vse dobro z veseljem storimo, in vse hudo opustimo, ker Bog, on neskončno zvesti, bo gotovo dopolnil, kar je dobrim obljubil, in hudobnim zažugal. 9) Bog je nespremenljiv; je od vekomej do vekomej ravno tisti. Od kod vemo, de je Bog nespremenljiv ? ])e je Bog nespremenljiv, vemo, ker Bog, on ne¬ skončno popolnama duh, ne more še modrejši in svetejši biti, kakor je že. Sveto pismo pravi: »Jez sim Gospod jn se ne spreminjam." Mal. 3, 6. Ce je Bog nespremenljiv, kako je treba umeti besede svetiga pisma, kjer se govori od Božje jeze, od Bozjiga sovraštva, kesanja, maščevanja, milovanja? Besede svetiga pisma, kjer se govori od Božje jeze, Božjiga sovraštva, kesanja, maševanja in milovanja, so le človeške besede za Božje lastnosti. Jeza, sovraštvo, kesanje Božje pomeni tedaj, de je Bog neskončno svet 17 ali de greli neskončno studi; maševanje pomeni, de Bog nespokorne grešnike ostro kaznuje; in milovanje pomeni, de je Bog neskončno usmiljen. Kaj nam pomaga vediti, de je Bog nespremenljiv? Ker je Bog nespremenljiv, bodimo pokojni in veseli; zakaj ni se nam treba bati, de bi zgubili njegovo ljubezen in milost, če le radi in natanko njegove zapovedi spol- nujemo. K čemu naj tias spodbuda misel, de je Bog nespremenljiv ? Misel, de je Bog nespremenljiv, naj nas spodbada, de si prizadevajmo zmiram sveto živeti, in nikar ne mi¬ slimo, de bodo same solze in prazne besede Boga ome¬ čile in k usmiljenju nagnile; zakaj le molitev pobožniga človeka Bog uslišuje, in le spokornima daje svojo milost. 10) Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po očetovo za vse svoje stvari; vse dobro imamo od njega. Od kod vemo, de je Bog neskončno dobrotljiv? De je Bog neskončno dobrotljiv, vemo, ker je Bog vse na svetu svojim stvarem v prid naredil, in ker po¬ sebno za nas ljudi po očetovo skerbi. Dal nam je telo s petimi počutki, neumerjočo dušo s pametjo in prosto voljo; se svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa n-s-m je poslal, de nas je greha odrešil in večno zveličal. Jezus je rekel: „Kteri človek je med vami, kteri, ako ga njegov sin kruha prosi, bi mu kamen podal? Ali če ga ribe prosi, mu bo li kačo podal? Ako tedaj vi, ki ste hudobni, veste dobre darove dajati svojim otrokam: koliko bolj bo vaš Oče, kteri je v nebesih, dobro dal tem, kteri ga prosijo." Mat. 7, 9—11. „Bog je svet tako ljubil, de je dal svojiga edinorojeniga Sinu, de, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje." Jan. J, IG. Kerš anski nauk za IV. razr. 2 18 Kaj nam pomaga voditi, de je Bog neskončno dobrotljiv? Ker je Bog neskončno dobrotljiv, bodimo veseli; zakaj če nam tudi nihče noče pomagati, neskončno do¬ brotljivi Bog, on nas nar boljši Oče, nam hoče vselej po¬ magati in dati vse dobro, kar potrebujemo. K čemu naj nas spodbuda misel, de je Bog ne¬ skončno dobrotljiv ? Ker je Bog do nas neskončno dobrotljiv, bodimo tudi mi svojitnu bližnjimu dobrotljivi, in prizadevajmo si čedalje boljši in pobožniši biti. 11) Bog je neskončno usmiljen; nam odpuša naše grehe, ako se resnično poboljšamo. Od kod vemo, de je Bog neskončno usmiljen ? De je Bog neskončno usmiljen, vemo, ker Bog ljudi ne kaznuje vselej precej, če kaj hudiga storijo; ino če jih tudi kaznuje, jim vender še veliko dobriga daje in pomaga, de se poboljšajo; in če se poboljšajo, jim grehe odpusti, kar nam Jezus s povestjo od zgubljeniga sina spričuje. Sveto pismo pravi: „Kakor resnično jez živin*,- pravi Gospod: Nočem smerti hudobniga, temuč de se hudobni verne s svojiga pota, in živi.“ Eceh. 33, 11. Kaj nam pomaga vediti, de je Bog neskončno usmiljen ? Ker je Bog neskončno usmiljen, nikar ne obupajmo, ako smo grešili, pa se resnično poboljšamo; Bog, on neskončno usmiljeni, nam bo grehe odpustil. K čemu naj nas spodbuda misel, de je Bog ne¬ skončno usmiljen ? Iz ljubezni do neskončno usmiljeniga Boga se resnično poboljšajmo, varujmo se v prihodnje vsaeiga 19 greha, in iz serca odpustimo svojim razžalnikam. „Bodiie usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen." Luk. 6, 36. 12) Bog je neskončno pravičen; vse dobro plačuje in vse hudo kaznuje, kakor si kdo zasluži. Iz česa spoznamo, de je Bog neskončno pravičen ? De je Bog neskončno pravičen, že iz tega spozna¬ vamo, ker Bog že na tem svetu velikokrat stori, de imajo dobre dela dobre nasledke, hude dela pa hude nasledke; ker Bog pobožnim že tukaj z dobro vestjo in s tem po- vračuje, de v dobrim rastejo, hudobne pa s hudo vestjo kaznuje, in jim dopuša, de se čedalje bolj v hudobije pogrezvajo. Kdaj bode Bog vse dobro popolnoma plačeval in vse hudo popolnoma kaznoval ? Na unim svetu bode Bog vse dobro popolnoma pla¬ čeval in vse hudo popolnama kaznoval. Jezus pravi: „Ura pride, ob kteri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Simi Božjiga. In bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so pa hudo delali, v vstajenje obso- jenja." Jan. 5, 28. 29. In sveti Pavel piše: „Po svoji ter- dovratnosti pa in nespokornim sercu si nakopavaš jezo na dan jeze in razodenja pravične sodbe Božje, kteri bo po- vernil vsakimu po njegovih delih." Rim. 2, S. 6. Kaj nam pomaga vediti, de je Bog neskončno pravičen ? Ker je Bog neskončno pravičen, bodimo pokojni in veseli, ako bi radi veliko dobriga storili, pa ne moremo, ali če nam ljudje krivico delajo, nas žalijo in preganjajo, ali če nas revšina, bolezen ali druge nadloge tarejo; Bog, on neskončno pravični, nam bo povernil po zaslu- ženji, še celo vsako dobro misel, vsako dobro željo, vsako še tako majhno dobro delo. -- 2 * 20 K čemu naj nas spodbuda misel, de je Bog neskončno pravičen ? Misel, de je Bog neskončno pravičen, naj nas spod- bada, de storimo vselej dobro, če nam tudi od ljudi no- beniga plačila ni upati, in opustimo vselej hudo, če se nam tudi od ljudi nobene kazni ni bati. b) Od presvete Trojice. Koliko je Božjih person? Tri Božje persone (osebe) so: Oče, Sin in sveti Duh. Te tri persone so pa le en sam Bog. Pri Jezusovim kerstu so se vse tri Božje persone razodele. Jezus je rekel aposteljnam: »Kersujte jih v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha." Mat. 28, 19. In sveti Janez pravi: »Trije so, kteri pričujejo v nebesih: Oče, Beseda in sveti Duh; in ti trije so eno." 1. Jan. 5, 7. Kako se tri Božje persone med seboj ločijo ? Tri Božje persone se tako med seboj ločijo: Bog Oče je sam od sebe od vekomej; Bog Sinje rojen od Boga Očeta od, vekomej; Bog sveti Duh izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od vekomej. Ktere dela se vsaki Božji personi posebej prila- stujejo? Očetu se prilastuje stvarjenje, Sinu odrešenje, svetimu Duhu pa posvečenje. „V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo." 1. Mojz. 1, 1. »Opravičeni smo zastonj po njegovi milosti, po odrešenji, ktero je v Kristusu Je¬ zusu." Rim. 3, 24. »Posvečeni ste v Duhu našiga Boga." 1. Kor. 6, 11. Kako se vse tri Božje persone skupej imenujejo? Vse tri Božje persone skupej se imenujejo pre¬ sveta Trojica. 21 S čem spoznava katoliški kristjan presveto Trojico ? Katoliški kristjan spoznava presveto Trojico z znamnjem svetiga križa, ker vsako teh treh Božjih per- šon imenuje, kadar se prekrižuje. Kaj zraven tega katoliški kristjan se spoznava z znamnjem svetiga kriza ? Katoliški kristjan z znamnjem svetiga križa tudi še spoznava, de je Jezus Kristus za nas na križu umeri in nas s svojo smertjo odrešil. Kdaj zlasti delajmo znamnje svetiga kriza? Znamnje svetiga križa delajmo pogostama, zlasti pa: 1) zjutraj, kadar se zbudimo; 2) zvečer, kadar se spat uležemo; 3) pred molitvijo in po molitvi; 4) pred vsakim imenitnim opravilam; 5) v dušnih in telesnih ne¬ varnostih. Ali moremo ometi, kako so tri Božje persone le en Bog ? Ne moremo sicer limeti, kako so tri Božje persone le en sam Bog, to je nar veči skrivnost naše vere ; ven- der pa vemo dobrote in milosti, ki nam jih tri Božje per- šone dajo. Bodimo tedaj hvaležni Bogu Očetu, ki nas je po svoji podobi ustvaril in po očetovo za nas skerbi, in v dobro obračajmo vse dušne in telesne moči. Terdno ver vaj mu in zvesto spolnujmo, kar nas je Sin Božji učil» grehu odmrimo in le Jezusu živimo. Pogosto prosimo svetiga Duha pomoči, in pridno delajmo z njegovo gnado, ki nam jo daje. c) Od stvarjenja. Zakaj pravimo Bogu „stvarnik nebes in zemlje" 1 Bogu pravimo st var ni k n e bes in zemlje, ker je nebo in zendjo in vse, kar je, iz nič naredil al 1 22 ustvaril. „V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo." i. Mojz. 1 , 1 . Kuj nam sveto pismo pripoveduje od stvarjenja sveta? Sveto pismo nam od stvarjenja sveta tole pripove¬ duje: „V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo" (1. Mojz. 1,1.), to je, od konca je bil le Bog, in druziga ne; Bog je hotel, de bodi nebo in zemlja, in zgodilo se je, kakor je hotel. Kukoma je bila zemlja od začetka ? Od začetka je bila zemlja pusta in prazna; voda in tema ste jo pokrivale. V koliko dneh je Bog zemljo tako lepo naredil, kakor je zdaj ? Bog je zemljo v šestih dneh tako lepo naredil, kakor je zdaj. Pervi dan Bog reče: „Bodi svetloba!" In bila je svetloba. Drugi dan Bog reče: „Bodinebez!“ In bilje nebez. Nekaj vode je šlo v oblake. Tretji dan Bog reče: „Zber6 naj se vode, ki so pod nebam, v en kraj, in naj se prikaže suho!" In zgo¬ dilo se je tako. Bili so studenci, potoki, reke, jezera in morje, in prikazala se je suha zemlja. — Tudi še Bog ukaže: „Zemlja naj požene travo in rodovitno drevje!" In zgodilo se je tako. Ceterti dan Bog reče: „Naj bodo luči na nebu, in naj ločijo dan in noč, in naj bodo v znamnja čašam in dnevam in letam, de svetijo na nebu in razsvetljujejo zemljo!" In bile so luči na nebu: solnce, luna in brez števila zvezd. 23 Peti dan Bog reče: „Naj bodo ribe v vodi in ptice pod nebam!" In mergolele so ribe v vodi in ptice so letale pod nebam. Sesti dan Bog reče: „Zemlja naj rodi živino in laznino in zverino!“ In zgodilo seje.-—In poslednjič reče: „ Naredimo človeka po svoji podobi, in naj gospoduje čez vso zemljo!" In Bog je pogledal vse, kar je bil naredil, in je bilo prav dobro. Sedmi dan je Bog počival od vsiga svojiga dela, ki gaje bil storil. In je blagoslovil sedmi dan in gaje po¬ svetil. (1. Mojz. 1. 2.) v Čemu je Bog svet stvaril? Bog je svet stvaril, de je svoje veličastvo in svojo ljubezen razodel, in de pametnim stvarem k zveličanju pomaga. „Vse je Gospod zavoljo samiga sebe naredil." Preg. 16, 4. Ktere so nar imenitnisi stvari Božje? Nar imenitniši stvari Božje so angeli in ljudje. d) Od angelov. Kaj so angeli? Angeli so z goli d uho vi, ki imajo u m in voljo, telesa pa ne. „Ali niso vsi angeli služabni duhovi, v strežbo poslani zavoljo tistih, kteri bodo delež zveličanja prejeli?" Hebr. 1, 14. v Čemu je Bog angele ustvaril? Bog je angele ustvaril, de ga spoznavajo, časte ljubijo, molijo, mu služijo in nas ljudi varujejo. „Hvalite Gospoda vsi njegovi angeli, ki, mogočni v moči, spolnu- jete njegovo voljo, ki poslušate glas njegoviga govor¬ jenja." Ps. 102, 20. „Svojim angelam je zapovedal 24 zavoljo tebe, de naj te varujejo na vsih tvojih potih." Ps. 90, 11. Kakošni so bili angeli precej po stvarjenji? Dobri so bili, v gnadi Božji in v veliki popolnamasti. Ali so vsi angeli ostali v gnadi Božji ? Veliko angelov se je z napuham zoper Boga pre¬ grešilo in gnado Božjo zgubilo. „GIej, kteri njemu slu¬ žijo, niso stanovitni, in v svojih angelih je hudobijo našel." Job. 4, 18. Kako je Bog napuhnjene angele kaznoval ? Napuhnjene angele, ki jih imenujemo hudiče, je Bog vekomej zavergel in v pekel pahnil. „Bog tudi an- gelain, ki so grešili, ni zanesel, temne jih je s peklen¬ skimi vervmi v brezen potegnil, in jih v terpljenje izdal, de se sodbi prihranijo." 2. Pet. 2, 4. Kako je Bog zvesttim angelam njih zvestobo povernil? Popolnama so zveličani in v dobrim tako uterjeni, de ne morejo več grešiti. Kaj so nam dobri angeli ? Dobri angeli za nas Boga prosijo, nas k dobrimu spodbujajo in nas varujejo na duši in na telesu; zato jim angeli varili pravimo. „Glejte, de ne zaničujete kteriga teh malih! Ker povem vam, de njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojiga Očeta, ki je v nebesih." Mat. 18, 10. (Lot, 'fobija, Peter.) Kaj smo dolžni 'angelam varham? Angele varhe smo dolžni' spoštovati, jih hvaležno častiti, na pomoč klicati in po njih opominovanji se rav¬ nati. „Glej, jez pošljem svojiga angela, de hodi pred teboj in te varuje na potu. Glej nanj in poslušaj njegov glas, in nikar ga ne zaničuj." 2 Mojz. 23, 20. 21. 25 Kakošni so hudobni duhovi do nas? Hudobni duhovi nas iz nevošljivosti skušajo, de bi nas v greh zapeljali in pogubili. „Hudič, vaš zopernik, hodi okoli kakor rjoveč lev in iše, koga bi požerI.“ 1. Pet. 5, 8. Kaj je treba storiti , de nam zalezovanje hudob- niga duha ne škoduje? De nam zalezovanje hudobniga duha ne škoduje, je treba Božje pomoči ponižno prositi in vsim skušnjavam serčno se ustavljati. „Bodite Bogu podložni; hudiču se pa ustavljajte, in bo bežal od vas.“ Jak. 4, 7. e) Od človeka. Kako je Bog človeka st varil? Bog je hotel, de iz persti bodi telo. In bilo je. Pa živelo še m. Tedaj je neumerjoČo dušo vanj dihnil, in živel je pervi človek Adam. (1. Mojz. 2.) Kako je Bog druziga človeka stvaril? Gospod Bog je poslal Adamu terdo spanje, in ko je bil zaspal, je Bog hotel, de bodi iz njegoviga rebra človeško truplo. Temu truplu je Bog zopet vdihnil ne- umerjočo dušo. In bilje drugi človek Eva. (1. Mojz. 2.) Iz češnje človek? C1 o v e k je iz t e I e s a in iz n e u m e r j o č e duše, ktera je po Božji podobi ustvarjena. „Bog je ustvaril človeka po svoji podobi; po podobi Božji ga je ustvaril." 1. Mojz. 1, 27. Od kod vemo , de je človeška duša neumerjoča? De je človeška duša neumerjoča, vemo iz Božjiga razodenja. Že v stari zavezi beremo: „Prah se v svojo perst poverne, iz ktere je bil; duh pa se verne k Bogu, 26 ki ga je bil dal." Prid. 12, 7. In Jezus nam to resnico takole dopoveduje: „Ne bojte se njih, kteri telo umore, duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistiga, kteri more dušo in telo pogubiti v pekel. “ Mat. 10, 28. Kako je duša človeška Božja podoba ? Človeška duša je Božja podoba, ker je 1) zgoli duh, 2) ker ima um, 3) ker ima prosto voljo, 4) ker je neu- merjoča. Kdaj je človeška duša lepa Božja podoba? Človeška duša je lepa Božja podoba, kadar je v posvečujoči gnadi Božji; taka sta bila Adam in Eva po stvarjenji. Ali pa človek ni več Božja podoba, če posveču¬ jočo gnado Božjo zgubi? Če človek posvečujočo gnado Božjo zgubi, je sicer še Božja podoba v njem, pa je omadežvana, oskrunjena, oslabljena, tako de v tem stanu ne more ne Bogu prijeten, ne zveličan biti. Zakaj je Bog človeka ustvaril? Bog je človeka ustvaril, debi ga spoznal, častil, ljubil, molil, mu služil in pokoren bil, in de bi bil večno zveličan. „To pa je večno življenje, de spoznajo tebe, samiga praviga Boga, in Jezusa Kristusa, kteriga si po¬ slal." Jan. 17, 3. „Vsaciga, kteri moje ime kliče, k svoji časti sim ga ustvaril." Iz. 43, 7. „Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli." Mat. 22, 37. „Gospoda svojiga Boga moli, in njemu samimu služi." Mat. 4, 10. „Bog hoče, de bi bili vsi ljudje zveličani, in de bi k spoznanju resnice prišli." 1. Tim. 2, 4. 27 f) Od Božje previdnosti. Kdo ohranuje vse, kar je stvarjeniga? Bog vsigamogočni, ki je vse stvaril, tudi vse ohranuje. „Kako bi pa moglo kaj obstati, ako bi ti (o Bog!) ne hotel? ali se ohraniti, ako bi ti ne veleval?" Modr. 11, 26. Kdo svet vlada? Bog neskončho modri skerbf za to, de je na svetu vse na svojim mestu, de se vse o pravim času godi, de je vsaka stvar za druge dobra in koristna; Bog vse vlada, Bog je vladar vsiga sveta. „Božja modrost z močjo sega od kraja do kraja, in vse prijetno ureduje." Modr. 8, 1. Kako Bog zlasti za nas ljudi skerbi? Bog zlasti za nas ljudi skerbi, ker vse naše okoli- šine tako obrača, de moremo sveto živeti in večno zveli¬ čani biti. Jezus nas prelepo uči, rekoč: „Ne skerbite za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblačili. Poglejte ptice pod nebam, ker ne se¬ jejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš Oče nebeški jih živi. Poglejte lilije na polji, kako rastejo; ne delajo in ne predejo: pa vam povem, de še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor njih ena. Če pa travo na polji, ktera dans stoji, in se jutri v peč verže, Bog tako oblači, koliko bolj bo vas, maloverni! Išite tedaj nar poprej Božjiga kraljestva in njegove pravice, in vse to vam bo priverženo." Mat. 6, 23—33. In sveti Pavel pravi: „Bog nas strahuje k temu, kar je koristno, de do¬ sežemo njegovo posvečenje" Hebr. 12, 10. 28 Kako imenujemo skerb Božjo za vse stvari in zlasti za ljudi? Skerb Božjo za vse stvari in zlasti za ljudi' imenu¬ jemo Božjo previdnost. K čemu naj nas spodbuda nauk od Božje previd¬ nosti? Nauk od Božje previdnosti naj nas spodbada vselej v Boga terdno zaupati in v Božjo voljo popolnama vdati se. „Vso svojo skerb nanj zvernite, ker njemu je skerb za vas.“ i. Pet. o, 7. g) Od greha pervih staršev. Kje sta živela perva človeka ? Perva človeka sta živela v silno lepim in prijetnim kraji, kterimu se paradiž ali raj pravi. Imela sta vse potrebne reči, in prav dobro se jima je godilo. Kdkošno je bilo telo pervih človekov ? Telo pervih človekov je bilo zdravo, terdno in po posebni milosti Božji neumerjoče. Kdkošna je bila duša pervih človekov? Um pervih človekov je bil razsvetljen, de sta lahko Boga prav spoznavala; njuna volja je bila k do- brimu nagnjena, de sta lahko Boga ljubila in njegovo sveto voljo spolno vala; bila sta nedolžna, sveta, Bogu prijetna ali v gnadi Božji. Ali sta bila perva človeka zmiram Bogu pokorna ? Perva človeka Adam in Eva nista bila zmiram Bogu pokorna; po hudobnim duhu v kačji podobi zapeljana sta namreč v raji jedla sad nekiga drevesa, kteriga jima je bil Bog prepovedal, in sta s tem grešila. Kaj je greh p er vima človekama škodval? Greh j e pervima človekama veliko škodval na telesu in na duši. 29 Kaj je greh pervima človekama na telesu skodral? Ko sta bila perva človeka grešila, sta bila iz raja pahnjena in sta mogla terdo delati; mnogim boleznim sta bila podveržena in na zadnje sta mogla umreti. Kaj je greh pervima človekama na duši skodral? Po grehu je um pervih človekov oslabel, de Božjih lastnost in Božje volje nista več prav spoznala; njuna volja je bila bolj k liudimu, kakor k dobrimu nagnjena, de iz svoje moči nista mogla Božje volje spolnovati; zgubila sta nedolžnost in p o s ve čuj o č o gnado Božjo, Bogu sta bila zoperna, in zaslužila sta večno zaveržena biti ali v pekel priti. Ali je ta greh samo pervim staršem škodval? Ta greh ni samo pervim staršem škodval, ampak tudi nam, ki smo iz njih rodu; prinesel nam je časno in večno sme rt, in Še veliko druziga hudiga na duši in na telesu. Kako se temu grehu pravi? Temu grehu se pravi izvirni greh, ker iz perviga človeka v vse ljudi izvira, alipojerbani greh, ker smo ga vsi pojerbali od perviga človeka. Od kod vemo, de smo vsi ljudje od perviga človeka greh pojerbali? De smo vsi ljudje od perviga človeka greh pojer¬ bali, vemo, ker nasledke izvirniga greha vsi nosimo, Bog pa, on neskončno pravični, nas gotovo ne bi kaznoval, ko bi greha pervih staršev ne bili pojerbali. In sveto pismo naravnost pravi: „Po enim človeku je prišel greh na svet, in po grehu smert; in tako je nad vse ljudi smert prišla, ker so vsi v njem grešili.“ Rim. o, 12. 30 Ali imajo so zdaj vsi ljudje izvirni grdh nad seboj? Le tisti ljudje imajo še izvirni greh nad seboj, kteri še niso keršeni; vsim keršenim pa je hi! izvirni greh pri svetim kerstu izbrisan. Nasledke tega greha moramo pa še vedno vsi terpeti. Ali je bil kteri človek brez izvirniga grdha ? Le Marija, Mati Božja in prečista Devica, je bila po posebni milosti Božji in po zasluženji Jezusa Kristusa brez madeža izvirniga greha spočeta. V ta ve¬ seli spomin obhajamo praznik čistiga spočetja Marije Device v adventu 8. grudna. Ali je Bog človeka zavoljo greha vekomej za¬ ver g el? Bog človeka ni vekomej zavergel, ampak mu je Odrešenika obljubil, ki se mu tudi Mesija pravi. „So- vraštvo bom naredil med teboj in med ženo, in med tvo¬ jim zarodam in njenim zarodam; ona ti bo glavo sterla, in ti boš nje peto zalezovala." 1. Mojz. 3, 15. — Zena je Marija, mati odrešenikova, kteraje po svojim Siftu sterla moč in oblast hudičevo. h) Od priprave na prihod obljubljeniga Odrešenika. Ali je obljubljeni Odrešenik precej po grehu per- vih staršev na svet prišel? Obljubljeni Odrešenik je še le štiri tavžent let po grehu pervih staršev na svet prišel. — V tem času naj bi ljudje spoznavali preveliko revo, v ktero so zabredli zavoljo greha in ktere jih le Bog more rešiti, in naj bi živo hrepeneli po obljubljenim Odrešeniku. Ali je Bog med tem ljudi brez pomoči pustil ? Ze perva človeka in pozneje več svetih mož je Bog sam podučeval, kakošen je in kaj od nas hoče. Ti sveti 31 možje, kijih očake imenujemo, so: Noe, Abraham Izak, Jakop. Po kom je Bog posebtio Jakopove mlajše podti- čeval? Jakopove mlajše — hebrejsko, izraelsko ali judovsko ljudstvo — je Bog posebno po Mojzesu podučeval, in jim svojo voljo oznanoval ali zapovedi dajal. Kdaj je Bog dal Izraelcam zapovedi? Bog je dal Izraelcam zapovedi, ko so bili po izhodu iz Egipta v pušavi pri sinajski gori. Kaj je Bog obljubil Izraelcam, ako bodo njegove zapovedi spolnovali? Bog je obljubil Izraelcam že tukaj na zemlji srečo, svojo milost in pomoč, ako bodo njegove zapovedi spol¬ novali. Kaj je Bog zazugal Izraelcam, ako njegovih za¬ poved ne bodo spolnovali? Bog je zazugal Izraelcam slabo letino, draginjo, bolezni, vojske in druge nesreče, ako njegovih zapoved ne bodo spolnovali. Ali so Izraelci Božje zapovedi vselej spolnovali? Izraelci so Božje zapovedi večkrat vedama in pro¬ stovoljno prelomili in tako grešili. Po kterih svetih možeh je Bog nepokorne Izraelce k poboljšanju opominjal? Po prerokih je Bog nepokorne Izraelce učil in k poboljšanju opominjal. S čem so Mojzes in preroki spričevali, de jih je Bog poslal? Mojzes in preroki so take dela delali, kterih nihče ne more delati, kakor sam Bog, ali pa, komur je Bog 32 dal to moč; tem delam pravimo čudeži. Tudi so take prihodnje reči napovedovali, kterih nihče ne more preve- diti, kakor le vsigavedni Bog, ali pa, komur jih je Bog razo'deI; tem napovedovanjem pravimo prerokbe. In s temi čudeži in prerokbami so Mojzes in preroki spriče¬ vali, de jih je Bog poslal, in de je njih uk Božji. Kaj se je zgodilo, kadar Izraelci za opominovanje prerokov nič niso marali? Kadar Izraelci za opominovanje prerokov nič niso marali, jih je zadela zažugana šiba, in poslednjič jih je Bog razkropil med narode. Kaj je šiba Božja pomagala Izraelcam ? Izraelci so spoznali svojo nepokoršino in de so za¬ voljo nje šibo zaslužili, ter so se vernili k pravimu Bogu, in so ga zopet molili in njegove zapovedi spolnovali. Kaj je pomagalo malikovavskim narodam, de so bili Izraelci med nje razkropljeni? Malikovavski narodi so se od Izraelcev učili praviga Boga spoznati in častiti, in upati v obljubljeniga Odre¬ šenika, ki bode ljudi rešil greha in večniga pogubljenj a. S čem je Bog Odrešenika napovedoval, de bi ga ljudje o njegovim prihodu lahko spoznali? Bog je po prerokih veliko sto let poprej mnoge Odrešenikove znamnja napovedoval, de bi ga ljudje o njegovim prihodu lahko spoznali. Ktere znamnja so preroki od obljubljeniga Odre¬ šenika prerokovali? Preroki so prerokovali: de bo Odrešenik iz Judo - viga rodu in iz Davidove hiše; de bo sveta devica nje¬ gova mati; de bo v Betlehemu rojen in v Nazaretu zre¬ jen; de bo svet mož v pušavi ljudi k pokori in poboljša- nju opominjal in jih tako na njegov prihod pripravljal; de 33 bo po tem Odrešenik sam med ljudi' stopil, jih učil in čudeže delal; de ga bodo hudobni Judje zavoljo njego- viga uka sovražili, preganjali in poslednjič umorili; de pa ne bo v grobu ostal, ampak bo od mertvih vstal; de se bo po tem njegov uk po vsim svetu razširil, in de se bo ohranil do konca sveta. Kdaj je obljubljeni Odrešenik na svet prišel? Obljubljeni Odrešenik je pred osemnajst sto tri in šestdesetimi leti na svet prišel, in on je Jezus Kristus. II. In v Jezusa Kristusa, Sinu njego- viga ediniga, Gospoda uašiga. Kdo je Jezus Kristus ? Jezus Kristus je: 1) E d i n o r o j e n i S i n B o ga Očeta. 2) Bog in človek s k u p e j. 3) N a Š O d r e š e nik, Gospod,zapovednik in učenik. Od kod vemo, de je Jezus Sin Božji? De je Jezus Sin Božji, vemo: 1) Iz pozdravljenja veliciga angela Gabriela, ki je rekel Marii: „Za tega voljo bo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin Božji. “ Luk. 1, 3S. 2) Iz besedi Jezusa samiga, kteri je komaj dvanajst let star Marii in Jožefu rekel: „Kaj je, de sta me iskala? Nista livedila, de moram v tem biti, kar je mojiga Očeta ?“ Luk. 2, 49. In ker je prav velikokrat Boga imenoval svojiga Očeta. 3) Iz besedi nebeškiga Očeta, kijih je govoril pri Jezusovim kerstu in spremenjenji: „Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje.“ Mat. 3, 17: 17, 5. Keršanski nauk za IV. raze. 3 34 Zakaj se Jezus imenuje edinorojeni Sin Boga Očeta ? Jezus se imenuje edinorojeni S in B o ga Očeta, ker je on sam iz Boga Očeta od vekomej rojen. — Je¬ zus je rekel Nikodemu: „Bogje svet tako ljubil, de je dal svojiga edinorojeniga Sinu, de, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje." Jan. 3, 16. Od kod vemo, de je Jezus pravi Bog ? De je Jezus pravi Bog, vemo: 1) Ker je Jezus sam od sebe učil, de je on pravi Bog, rekoč: „Jez in Oče sva eno.“ Jan. 10, 30. ..Kdor mene vidi, vidi tudi Očeta." Jan. 14, 9. 2) Ker se Jezusu v svetim pismu prilastujejo Božje lastnosti, Božje dela, Božje ime in Božje češenje. Ktere Božje lastnosti se Jezusu v svetim pismu prilastujejo ? Sveto pismo pravi od Jezusa: 1) De je vsigamogočen. „Kar koli Oče dela, to tudi Sin tako dela. Zakaj kakor Oče mertve obuduje in oživlja, tako tudi Sin oživlja, ktere hoče." Jan. o, 19. 21. Jezus je razodeval, deje vsigamogočen, ker je iz last¬ ne moči brez števila veliko čudežev delal, in ker je on sam od smerti vstal. 2) De je vsigaveden. Jezus je vedil, kako je Samarijanka živela, kakosniga serca je bil Natanael, kaj so njegovi sovražniki mislili in naklepali, de ga bo Peter zatajil, de ga bo Judež izdal, de ga bodo vsi učenci za¬ pustili, de bo terpel, umeri in tretji dan vstal, de bo Je¬ ruzalem razdjan. (Mat. 24. 26. Luk. 11. 18. Jan. 1. 4. 13.) 3) De je vsigapričujoč. „Glejte! jez sim z vami vse dni do konca sveta." Mat. 28, 20. 35 4) Deje večen. ,, Preden je bil Abraham, sim jez." .lan. 8, 58. „In zdaj ti, Oče! mene poveličaj sam pri sebi z veličastvam, ktero sim pri tebi imel, predenje bi! svet." Jan. 17, 5. 5) De ima sploh vse Božj e lastnosti. „Ynjem prebiva vsa polnost božestva telesno.“ Kol. 2, 9. Ktere Božje dela se Jezusu prilastujejo? Sveto pismo pravi, deje Jezus z Očetam vred vse ustvaril, de vse ohranuje in vlada, de bo mert- ve,obudil, de bo vse ljudi sodil, de molitev ušli suj e in spol nuj e. (Jan. I, 3. Hebr. 1, 2. 3. Jan. o, 28. 29: 2. Kor. 5, 10. Jan. 14, 13. 14.) Ktero ime se Jezusu prilastuje? Jezusu se v svetim pismu ime Bog prilastuje. Apostelj Tomaž je rekel Jezusu: „Moj Gospod in moj Bog!“ (Jan. 20,28.) Sveti Pavel pravi: „Kristus, kterije čez vse, Bog, hvaljenvekomej.“ (Rim.9,5.) Sveti Janez piše: „Vemo, de je Sin Božji prišel. Taje pravi Bog in večno življenje.“ (1. Jan. o, 20.) in v svojim evangelii pravi sveti Janez: „Y začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda." (Jan. 1, 1.) Kako šno češenj e se Jezusu prilastuje? Jezusu se v svetim pismu Božje češe nje prila¬ stuje. Jezus sam pravi: „Ysi naj časteSinu, kakor časte Očeta. Kdor Sinu ne časti, ne časti Očeta, kterigaje poslal." Jan. 5, 23. in sveti Pavel piše: ,,Ponižal je sam sebe in je bil pokoren do smerti, smerti pa na križu. Zato ga je tudi Bog povišal, in mu dal ime, ktero je čez vse imena, de se v imenu Jezusovim vsako koleno pri¬ pogne teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo." Fil. 2, 8—10. 3 * 36 Od kod vemo, de je Jezus tudi pravi človek? De je Jezus tudi pravi človek, vemo, ker nad njim tudi človeške lastnosti nahajamo. Rojenje bil v Bet¬ lehemu, rastel je v starosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh; potreboval je jedi in pijače, spanja in po¬ čitka ; terpel je in umeri. Jezus je imel tedaj tudi člo¬ veško dušo in telo, ali človeško natoro; Jezus je tudi pravi človek. „In Beseda je meso postala, in je med nami prebivala." Jan. 1, 14. Ino Jezus sam se je prav velikokrat imenoval Sinu človekoviga. Kuko je tedaj Jezus Bog in človek skupej? Jezus je Bog in človek skupej, ker je Bog od vekomej, in ker se je v času včloveeil. Jezus ima v resnici Božjo in v resnici človeško natoro; obe natori ste pa v eni Božji peršoni neločljivo zedinjene. Sveti Atana- zi pravi v svoji veri: »Kakor je pametna duša in telo en človek, tako je Bog in človek en Kristus." Alije Jezus svojimu nebeškima Očetu v vsim enak? Kakor Bog je Jezus svojimu nebeškimu Očetu v vsim enak; kakor človek mu pa ni enak, ampak je manj¬ ši. Torej pravi Jezus: »Jez in Oče sva eno" (Jan. 10, 30.); »kdor mene vidi, vidi tudi Očeta" (Jan. 14, 9.); »predenje bil Abraham, sim jez" (Jan. 8, 58.), kadar govori kakor Bog; — in »Oče je veči od mene" (Jan. 14, 28.); »Oče! ne kakor jez hočem, ampak kakor ti" (Mat. 26, 39.), kadar govori kakor človek. Od kod vemo, de je Jezus naš Odrešenik? Deje Jezus naš Odrešenik, vemo: 1) Ker se je nad njim vse spolnilo, kar so preroki od obljubljeniga Odrešenika prerokovali. 2) Ker je ravno on vse storil, kar je imel obljub¬ ljeni Odrešenik storiti. 37 Kaj je imel obljubljeni Odrešenik storiti? Obljubljeni Odrešenik je imel storiti te tri reci: 1) On nas je mogel popolnama podučiti, kakošen je Bog in kaj od nas hoče. 2) On nas je mogel k dobrimu nagniti. 3) On nas je mogel rešiti jeze Božje in večniga pogubljenja, in nas zopet z Bogam spraviti in večno zve¬ ličati. Kako je Jezus to storil, kar je imel oblneiljub Odrešenik v naše odrešenje storiti? Kar je imel obljubljeni Odrešenik v naše odrešenje storiti, je v resnici Jezus storil, in sicer: 1) Jezus nas je popolnama podučil, kakošen je Bog in kaj od nas hoče. Jezus sam pravi: „ Jez sim luč na svet prišel, de nobeden, kteri v me veruje, ne ostane v temi.“ Jan. 12, 46. 2) Jezus nas je k dobrimu nagnil, ker nam je po¬ vedal, kako Bog na unim svetu dobre plačuje in hudobne kaznuje; ker nam je v svojim življenji nar lepši zgled dal, de ga posnemajmo; in ker nam je Božjo pomoč ob¬ ljubil, de moremo bogaboječe živeti. „Sin človekov je pri¬ šel iskat in zveličat, kar je bilo zgubljeniga." Luk. 19, 10. 3) Jezus je po nedolžnim in radovoljno za nas na križu umeri in je svojo kri prelil v odpušenje'naših gre¬ hov. On, ves pravični, je terpel, kar bi bili mogli mi grešniki terpeti, in nas je tako rešil jeze Božje in več- niga pogubljenja, ter nas je zopet spravil z Bogam ne¬ skončno svetim in neskončno pravičnim. „Kristus je en¬ krat za naše grehe umeri, pravični za krivične, de bi nas daroval Bogu.“ 1. Pet. 3, 18. „ Jezu s Kristus je sprava za naše grehe; pa ne samo za naše, ampak tudi za grehe vsiga sveta.“ 1. Jan. 2. 2. 38 Kako je Jezus naš Gospod? Jezus je naš Gospod, ker je pravi Bog in naš Odrešenik. Kako je Jezus nas zapovednik ? Jezus je naš zapovednik, ker nam je kakor Bog zapovedi dal, ki smo jih dolžni spolnovati. Kako je Jezus nas učenik? Jezus je naš učenik, ker nas je uči! z besedo in z djanjem. Kaj pomeni ime Jezus ? Jezus je po naše „Zveliča.r“, „Odrešenik“. Imenuje se pa Zveličar, ker nam je po njem zveličanje došlo, ali ker je storil, de moremo zveličani biti; in Odrešenik, ker nas je odrešil greha in večniga po¬ gubljenja. Kako se Jezus še imenuje? Jezus se tudi „Kristus“ ali „Mesija“ imenuje, kar je po naše „Maziljenec“. V stari zavezi so bili namreč preroki, veliki duhovni in kralji z oljem maziljeni; Jezus pa je nar viši prerok, duhoven in kralj, in „Bog ga je mazilil s svetim Duham". (Djanje apost. 10, 38.) Zakaj se je Sin Božji učlovečil? Sin Božji seje v čl o v e č il, de je mogel za nas terpeti in umreti, in nas tedaj odrešiti greha in večniga pogubljenja, ino večno zveličati. Kaj smo Jezusu Kristusu za tolike dobrote dolžni? Za tolike dobrote smo Jezusu Kristusu dolžni vso čast in hvalo, ljubezen, pokoršino in večno zvestobo. „V nikomur drugim ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebam ni dano ljudem, v kterim bi mi mogli zveličani biti." Djanje apost. 4, 12. 39 III. Kteri je bil spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device. Ktero devico je Bog izvolite mater našima Odre¬ šeniku? Ubogo, pa presveto devico v Nazaretu, ki je bila iz Judoviga rodu in iz kraljeve Davidove hiše, je Bog izvolil mater našimu Odrešeniku. Tej sveti devici je bilo ime Marija, ki je bila zaročena z možem vsim bogaboječim, Jožefam po imenu, ki je bil tudi iz Judoviga rodu in iz kraljeve Davidove hiše. Po kom je Bog Marii oznanil, de bo ona mati Odrešenikova? Po velikim angelu Gabrielu je Bog Marii oznanil, de bo ona mati Odrešenikoma. Kako je angel Gabriel Marii oznanil, de je ona izvoljena mati Odrešenikova? Angel Gabriel je Marijo pozdravil, rekoč: Cešena Marija, gnade polna, Gospod je s teboj, žegnana (obla- godarjena) si med ženami. Z močjo svetiga Duha boš sinu spočela; imenuj njegovo ime Jezus; ta bo velik in sin Narvišiga imenovan. Kaj je na to Marija rekla? Marija je rekla: „Glej! dekla sim Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi." In kaj se je po tem zgodilo? „In Beseda je meso postala". Sin Božji se je včlo- večil. Kako imenujemo to skrivnost? To skrivnost imenujemo včlovečenje Sinu B o ž j i g a. 40 Ima Jezus očeta ? Kakor Bog ima Jezus nebeškiga Očeta; kakor člo¬ vek pa nima očeta; Jožef je bil le rednik Jezusa Kristusa. Ima Jezus mater ? Kakor Bog Jezus«mma matere; kakor človek pa ima mater Marijo, pr e čist o Devico. Zakaj se Marija mati Božja imenuje? Marija se imenuje mati Božja, ker je mati Jezusa Kristusa, kteri je Bog iu človek skupej. Od koga je Marija Jezusa spočela ? Marija je Jezusa od svetiga Duha spočela Kje je bil Jezus rojen? Jezus je bil v Betlehemu v hlevu rojen. Kako se je zgodilo, de je bil Jezus v Betlehemu in sicer v hlevu rojen ? Rimski cesar Avgust je dal povelje vsim Judam, de naj se dajo popisati v tistim mestu, kjer so bili njih dedje rojeni. Torej sta sla tudi Jožef in Marija v Betlehem, v Davidovo mesto, ker sta bila oba iz kraljeve Davidove hiše. V mestu pa nista nikjer prenočiša dobila ; torej sta mogla prenočevati pred mestam v hlevu, in tukaj je bil Jezus rojen. Kaj posebniga se je zgodilo po rojstvu Jezusa Kristusa? Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno. Kdo je oznanil rojstvo Jezusa Kristusa? Jezusovo rojstvo je Bog sam oznanil, in sicer: 1) Po angelu pastirjem. 2) Po zvezdi modrim v jutrovi deželi. 3) Po modrih kralju Herodu in pismarjem. 4) Po Simeonu in Ani v tempeljnu ljudem. 41 Kaj se je zgodilo po tem, ko je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno ? Po tem, ko je bilo rojstvo Jezusovo oznanjeno, se je to zgodilo: 1) Pastirji so prihiteli gledat, kar jim je bil angel oznanil. 2) Kristus je bil osmi dan po postavi obrezan in Jezus imenovan. 3) Modri iz jutrove dežele so ga molili, in mu zlata, kadila in mire v dar prinesli. 4) Jezus je grozovitnimu Herodu, kteri ga je hotel umoriti, v Egipt ubežal. 5) Od ondot je bil po Herodovi smerti v Nazaret nazaj pripeljan in v tem mestu zrejen. Kaj imenitniga vemo od Jezusove mladosti? Od Jezusove mladosti to le vemo: 1) Ko je bil Jezus dvanajst let star, je prišel s svojimi starši v Jeruzalem na velikonočni praznik. 2) Jezus je v Jeruzalemu ostal; čez tri dni so ga pa starši v tempeljnu našli, kjer je med učeniki sedel ter jih poslušal in izpraševal tako, de so se vsi čudili njego- vimu umu in njegovim odgovoram. 3) Jezus se je zopet v Nazaret vernil in je ondi ostal. 4) Bilje pokoren svojim staršem. 5) Rastel je v starosti, modrosti in prijetnosti pri Bogu in pri ljudeh. Kdo, so preroki prerokovali, de bo ljudi na Odre¬ šenika pripravljal? Preroki so prerokovali, de bo svet mož v pušavi ljudi na Odrešenika pripravljal. 42 Kako seje to prerokovanje spolnilo? Na Judovskim je živel bogaboječ duhoven Caharija, in njegovi ženi je bilo ime Elizabeta. Silno sta sinu želela; pa zdelo seje, kakor de bi bila zastonj njuna molitev. Ko je nekdaj Caharija v tempeljnu kadilo zažigal, se mu je angel prikazal in mu sina napovedal, kteriga naj Janeza imenuje in ostriga življenja vadi, ker bo v pušavi ljudi k pokori opominjal in na Odrešenika pripravljal. Caharija in Elizabeta sta dobila sina, kakor je bil angel' oznanil, in vadila sta ga ostriga življenja. Kadar je bil Janez odrastel, je šel v pušavo, in 30 let star je dobil od Gospoda povelje, v pušavi ob reki Jordanu očitno učiti in kerševati. Opominjal je tedaj ljudi k pokori, ker seje nebeško kraljestvo približalo; in kteri so obljubili poboljšati se, jih je kerstil v reki jordanski, v znamnje, de se morajo tudi znotraj grehov očistiti. Kaj posebniga se je zgodilo, predenje Jezus učiti začel ? Predenje Jezus učiti začel, seje to zgodilo: 1) Janez je pričal, de je Jezus jagnje Božje, ktero odjemlje grehe sveta. 2) Jezus se je dal Janezu kerstiti v reki Jordanu. 3) Sveti Duh se je v golobji podobi nad Jezusam prikazal. 4) Bog Oče se je oglasil, rekoč: „Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje.“ 5) Sveti Duh je peljal Jezusa v pušavo, kjer seje 40 dni in 40 noči postil; potlej gaje hudič skušal, in poslednjič so mu angeli stregli. Kdaj je začel Jezus učiti ? Jezus je začel učiti v tridesetim letu svoje starosti. 43 Kuj posnb nitja vemo ud Jezusu, kuje bil začel učiti? Ko je bil Jezus začel učiti, se je posebno to zgodilo: 1) Jezus je po svoji domači deželi hodil od kraja do kraja. 2) Privzel si je učencev, izmed kterih je izvolil 12 aposteljnov. 3) Oznanoval je postavo milosti Božje, razodeval je vesele resnice, ki smo jih dolžni verovati, in učil je lepe čednosti, ki smo jih dolžni v djanji spolnovati. 4) Svaril je nejevero in pregrehe, in razdeval zmote judov, pismarjev in farizejev. 5) Povsod je dobrote skazoval. S čem je Jezus poterjeval, de je od Boga poslan in de je Božji njegov nauk? Jezus je poterjeval z besedami svetiga pisma, s čudeži, s prerokovanjem in z lastnim življenjem, deje on od Boga poslan, in deje Božji njegov nauk. Kako je pričal Jezus * besedami svetiga pisma, de je on obljubljeni Odrešenik? Jezus je pričal z besedami svetiga pisma, deje on obljubljeni Odrešenik, ker je pokazal, de se je vse nad njim spolnilo, kar so preroki po Božjim navdihuj enji od Mesija prerokovali in v svetim pismu zapisali. Rekel je: „Vi preiskujete pisma, ker menite, de imate v njih večno življenje; in one so, ki od mene pričujejo.“ Jan. 5, 39. Kdkošne čudeže je Jezus delal? Jezus je vodo v vino spremenil, dvakrat z malo hlebi in ribami več. tavžent ljudi nasitil, vetru in morju zapovedoval, po morji kakor po suhim hodil. Kdkošne čudeže je Jezus zlasti nad ljudmi delal? Jezus je dajal slepim, de so vidili; gluhim, de so slišali; mutastim, de so govorili; hromim, de so hodili 44 gobove je očiševal; vsakoršne bolnike, tudi take, ki so bili deleč od njega, je ozdravljal; hudiče je izganjal, in mertve oživljal. Kako je Jezus s čudeži pričal, de ga je Bog poslal in de je Božji njegov nauk ? Jezus je s čudeži pričal, de gaje Bog poslal in de je Božji njegov nauk, ker je z močjo čudeže delati po¬ kazal, de je Bog ž njim in de Bog ž njim dela, de tedaj resnico uči. Zatorej je rekel Jezus Judam: „Dela, ktere jez delam v imenu svojiga Očeta, te pričujejo od mene. Ako meni nočete verjeti, verjemite delam, de spoznate in verujete, deje Oče vmeni,injezvOčetu.“ Jan. 10,25.38. Ktere prihodnje reči je Jezus prerokoval? Jezus je prerokoval, de bo veliko terpel, na križu umeri in tretji dan od mertvih vstal; aposteljnam je pre¬ rokoval, de ga bo Juda izdal, Peter zatajil, de se jim bo po njegovi smerti hudo godilo, de jim bo svetiga Duha poslal; prerokoval je, de bosta Jeruzalem in tempelj razdjana, in de se bo njegov uk povsod razširil in ohranil do konca sveta. In vse te prerokbe so se ali že natanko spolnile ali se še zdaj spolnujejo. Kaj je pričal Jezus s prerokovanjem? Jezus je tudi s prerokovanjem pričal, de je Bog ž njim, de tedaj resnico uči. Zatorej je rekel Jezus učen- cam: „To pa sim vam govoril, de se spomnite, kadar ura pride, de sim vam jez to pravil.“ Jan. 16, 4. Kako se je Jezus obnašal do nebeskiga Očeta ? Jezus je pogosto in rad k nebeškimu Očetu molil; velikokrat je pol noči, časi pa celo noč molil in premišlje¬ val. Pri vsakim terpljenji in veselji je serce k nebesam povzdigoval in si vedno prizadeval, de bi nebeškiga Očeta 45 povsod spoznali in molili. Jezus je svojiga nebeškiga Očeta čez vse ljubil. Kako se je Jezus do ljudi obnašal ? Jezus je ljubil vse ljudi; torej jih je pri vsaki pri¬ ložnosti Božjih lastnost in Božje volje učil, od hudiga od- vračeval in k dobrimu spodbadal; in celo svojo kri pre¬ liti je bil pripravljen, de bi ljudi greha rešil in večno zveličal. Kako se je obnašal Jezus do hudobnih in pre¬ dre snih ljudi? Jezus je tudi hudobnim in pregrešnim ljudem veliko dobriga storil; ljubeznjivo in krotko jih je učil in boljšal, in jim je grehe odpustil, kadar so se resnično poboljšali. Kako seje obnašal Jezus do sovražnikov? Jezus je želel svoje sovražnike podučiti in pobolj¬ šati; vse njih preklinjanje in preganjanje je voljno terpel in jim to z dobrotami povračeval, in še na križu je za nj e molil. Kdkošno je bilo vse Jezusovo življenje? Brez madeža in graje je bilo vse Jezusovo življenje. Tako sveto je živel, de ga tudi njegovi nar hujši sovraž¬ niki niso mogli nobeniga pregreška prepričati. Kaj je pričal Jezus s tolikanj svetim življenjem ? S tolikanj svetim življenjem je pričal Jezus, deje resnica, kar govori, deje tedaj od Boga poslan, in de je Božji njegov nauk. Zatorej je rekel Judam : „Kdo zmed vas me bo greha prepričal? Ako vam resnico go¬ vorim, zakaj mi ne verujete? Kdor je iz Boga, besede Božje posluša. Za tega voljo vi ne poslušate, ker niste iz Boga.“ Jan. 8, 46. 47. 46 Ali so vsi verovali v Jezusa? Veliko jih je verovalo v Jezusa; veliki duhovni, pis- niarji in farizeji so ga pa sovražili zavoljo njegoviga uka, in so ga iskali umoriti. IV. TerpcI pod Ponči jem Pila tam, kri¬ žan bil, umeri in v grob položen. Kdo je izdal Jezusa sovražnikom ? Juda Iškarjot izmed dvanajst apost.eljnov je izdal Jezusa sovražnikam za trideset srebernikov. Kaj je storil Jezus se pred svojim terpljenjem tisti večer ? Jezus je še pred svojim terpljenjem tisti večer z aposteljni velikonočno jagnje jedel, jim noge umival, in zakrament svetiga rešnjiga telesa postavil. Kam je sel Jezus po zadnji večerji? Po zadnji večerji je šel Jezus na oljsko goro, in je ondi veliko žalost in smertne težave terrpel, in trikrat molil, rekoč: „Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih, pa vender ne, kakor jez hočem, ampak kakor ti.“ In prikazal se mu je angel z nebes, kteri ga je pokrep¬ čal. Kaj se je zgodilo, ko je bil Jezus odmolil ? Ko je bil Jezus odmolil, je šel z aposteljni izdajavcu naproti. Briči in vojšaki so Jezusa prijeli, zvezali, k Anu in Kajfu gnali, zasramovali in hudo zdelovali, drugi dan pa k rimskimu oblastniku Ponciju Pilatu peljali. Kdo je tožil Jezusa Pilatu ? Veliki duhovni, pismarji ino starejši ljudstva so to- ili Jezusa Pilatu. 47 Zakaj so tožili Jezusa Pilatu ? Iz same nevošljivosti in iz samiga sovraštva so to- žiii Jezusa Pilatu, rekoč, de ljudi zapeljuje in šunta. Kaj se je zgodilo na krivo tožbo judovskih viksih ? Na krivo tožbo judovskih viksih je bil Jezus bičan, s ternjem kronan, in poslednjič križan, kar so Judje ho¬ teli in v kar je Pilat privolil. Kje je bil Jezus križan ? Jezus Kristus je bil na gori Kalvarii pri Jeruzalemu med dvema hudodelnikama križan, in je na križu umeri. Kdkošna smertje bila na križu umreti? Na križu umreti je bila nar sramotniši smert. Kaj se je godilo, ko je Jezus na križu visel? 1) Jezus je molil za svoje sovražnike,rekoč: „OČe! odpusti jim; sej ne vedo, kaj delajo." 2) Skesaniga razbojnika je potolažil, rekoč: „Goto- vo ti povem, še dans boš z menoj v raji." 3) Svojo mater je izročil Janezu, rekoč Marii: „Zena! glej, tvoj sin!“ in Janezu :„Glej, tvoja mati!" 4) Opoldne je solnce oteinnelo, in tema je bila po vsi zemlji do treh popoldne, in tadaj je naznanil Jezus svoje terpljenje in zapušenje, rekoč: „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil?" 5) Od preveliciga terpljenja žejin je rekel: „Zejin sim!" in so mu dali jesiha. 6) Rekel je: „Dopolnjeno je!" 7) Zavpil je z velikim glasam: „Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo." In ko je bil to izrekel, je glavo nagnil in umeri. Kaj se je godilo ob Jezusovi smerti? Ob Jezusovi smerti se je pretergalo zagrinjalo v tempeljnu od verha do tal; zemlja seje tresla, skale so 48 pokale, grobi so se odpirali, in veliko teles svetnikov, kteri so spali, se je obudilo; stotnik pa in kteri so ž njim Jezusa varovali, so se silno bali in so rekli: „Resnično, Božji Sinje bil ta!“ Vsi pa, ki so to vidili, so se na persi terkali in se trepetaje vernili. Kdo je pokopal Jezusovo telo ? Jožef Arimatejic in Nikodem sta Jezusovo telo po¬ kopala v nov, v skalo vsekan grob, kamor se nikdo ni bil položen. Ali se je Božja natora od Jezusovima telesa pri njegovi smerti ločila? Božja natora je z dušo in telesam sklenjena ostala, desiravno seje pri Jezusovi smerti duša resnično ločila od njegoviga telesa. Alije Kristus ter pel kakor Bog, ali kakor človek ? Kristus je terpel kakor Bog in človek skupej; zakaj kakor sam Bog ni mogel terpeti, in kakor sam človek ne bi bil popolnama zadostil za naše grehe. Alije bil Kristus primoran terpeti? Kristus ni bil primoran terpeti, ampak terpel je, ker je sam hotel, le iz usmiljenja in ljubezni do nas, de nas je večniga pogubljenja odrešil. Zatorej pravi Jezus: „Nihče mi življenja ne vzame, ampak jez ga sam od sebe dam, in imam oblast dati ga, in imam oblast ga spet vzeti; to zapoved sim prejel od svojiga Očeta." Jan.10,18. Cernu nam je vediti, de je Jezus Kristus za nas terpel in umeri? De je Jezus Kristus za nas terpel in umeri, nam je vediti, de Jezusa za odrešenje, za to preveliko dobroto, vedno hvalimo; de se učimo iz ljubezni do Jezusa vse nadloge in težave voljno terpeti, in skerbno varovati se vsaeiga greha, ki je zavoljo njega Sin Božji umeri. 49 V. Sel pred pekel, tretji dan od mert- vih vstal. Kam je sla duša Jezusova, dokler je njegovo telo v grobu ležalo ? Dokler je telo v grobu ležalo, je sla duša Jezusova pred pekel naznanit odrešenje pravičnim, ki so ga ondi mimo in brez terpljenja čakali. Sveto pismo pravi: »Kri¬ stus je bil umorjen po mesu, oživljen pa po duhu, v kte- rim je tudi prišel k duhovam, kteri so bili v ječi, in jim je oznanova!.“ 1. Pet. 3, 18. 19. Kdaj je Jezus Kristus od mertvih vstal? Jezus Kristus j e tretji dan po svoji smerti iz lastne moči, neumerjoč in častitljiv, kakor premagavec smerti in hudiča, od mertvih vstal. Kako je Jezus aposteljne in učence prepričal, de je res od smerti vstal? Jezus se je po vstajenji mnogim ljudem prikazal, namreč pobožnim ženam, ki so hotle njegovo telo z diša¬ vami maziliti, Magdaleni pri grobu, Petru, dvema učen- eama, ki sta šla v Emavs, in večkrat zbranim apostelj- nam. Jedel je vpričo njih, dal se jim je dotakniti; enkrat seje več kakor pet sto učencam na gori prikazal in jih popolnama prepričal, de je res od smerti vstal. Kako so izcedili Jezusovi sovražniki, de je od smerti vstal ? Jezusovi sovražniki so izvedili njegovo vstajenje po vojakih, kteri so groba varovali; hotli so pa z neumno lažjo zatreti resnico, deje Kristus od smerti vstal. 4 Keršanski nauk za IV. razi'. 50 Zakaj je Kristus od smerti vstal? Jezus Kristus je od smerti vstal: 1) Deje spolnil sveto pismo in s v oj e lastno p r e- r o ko vanj e. „Moje duše ne boš pustil v peklu, in ne boš pripustil svojimu Svetimu viditi trohnobe." Ps. 15,10. „Jezus jim je rekel: Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom postavil. On je pa govoril od tempeljna svojiga telesa." Jan. 2, 19. 21. 2) Deje svet prepričal, deje resnico učil in de gaje res Bog poslal. Jezus je rekel hudobnim farize¬ jem, de se jim bo dalo znamnje Jona preroka. „Zakaj kakor je bi! Jona v trebuhu morskiga soma tri dni in tri noči, ravno tako bo Sin človekov v sercu zemlje tri dni in tri noči." Mat. 12, 40. 3) Deje naše upanje poterdil in nam prihodnje vstajenje zagotovil. Jezus sam pravi: „Jez sim vsta¬ jenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, ako ravno umerje." Jan. 11, 25. VI. Šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsigamogočniga. Kdaj je šel Jezus v nebesa ? Jezus je šel štirdeseti dan po svojim vstajenji vpričo svojih učencov na oljski gori iz lastne moči v nebesa, kjer sedi na desnici Boga Očeta vsigamogoč- niga. Kaj se pravi: Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsigamogočniga ? „Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsi- gamogočniga" se pravi: Jezus ima vso Očetovo čast, 51 moč ia oblast v nebesih in na zemlji. Jezus sam pravi: „Danamijevsaoblastvnebesihiunazemlji.“ Mat. 28, 18. Kaj se učimo iz te resnice, de je Kristus v ne¬ besa sel? Iz te resnice, de je Kristus v nebesa šel, se učimo: 1) De je človeška natora zelo poveličana, ker jo je Kristus seboj v nebesa vzel in na desnico Božjo postavil. 2) De imejmo v Kristusa vse zaupanje, ker tudi pri Očetu za nas vedno skerbi. 3) De svoje želje vedno v nebesa pošiljajmo, kjer je Kristus sedeč na desnici Božji. (Kol. 3, 1.) VIL Od ondot bo prišel sodit žive ih mertve. Kdaj bo Jezus spet prišel ? Jezus bo konec sveta v oblakih na nebu vidama ter z veliko močjo in častjo zopet z nebes prišel. Jezus sam pravi: „Vidili bodo Sinu človekoviga priti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvam." Mat. 24, 30. Zakaj bo Jezus konec sveta zopet prišel? Jezus bo konec sveta zopet prišel, sodit vse ljudi, žive in mertve, to je, pravične in grešnike. Peter je rekel: „Jezus nam je ukazal ljudstvu oznanovati in pričevati, deje on tisti, kteriga je Bog postavil sodnika živih in mertvib." Djanje apost. 10, 42. Kako bo Jezus poslednji dan ljudi sodil? Jezus bo sodil ljudi po tem, kar so dobriga ali hu- diga storili; pravične bo plačal z večnim življenjem v nebesih, grešnike pa bo večno v peklu kaznoval. „Vsi se moramo pokazati pred sodnjim štolam Kristusovim, 4» 52 de prejme slehem v svojim telesu, kakor je storil, ali dobro ali hudo." 2. Kor. 5, 10. „Hudobni poj¬ dejo v večno terpIjenje, pravični pa v večno življenje." Mat. 25, 46. VIII. Verujem v svetiga Duha. Komace Jezus zapovedal, po njegovim vnebohodu njegov nauk vsim nar odam oznanovati? Jezus je aposteljnam zapovedal, po njegovim vne¬ bohodu njegov nauk vsim narodam oznanovati, rekoč: »Pojdite, in učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha. Učite jih spolnovati vse, kar koli sim vam zapovedal." Mat. 28, 19. 20. Ali so pa uposteljni po Jezusovim vnebohodu precej mogli vsim narodam njegov uk oznanovati ? Aposteljni niso mogli precej po Jezusovim vnebo¬ hodu njegoviga Božjiga uka vsim narodam oznanovati: ker so Jezusov uk še premalo umeli, ker so bili še pre¬ slabi v dobrim in premalo uterjeni v veri in so se torej bali preganjanja sovražnikov, in ker tujih jezikov še niso znali govoriti. Čigavo pomoč jim je tedaj Jezus obljubil, preden je sel v nebesa? Preden je šel Jezus v nebesa, je obljubil apostelj¬ nam pomoč svetiga Duha, rekoč: »Tolažnik sveti Duh, kteriga bo poslal Oče v mojim imenu, on vas bo učil vse, in vas bo opomnil vsiga, kar koli sim vam rekel." Jan. 14, 26. Ino pri svojim odhodu v nebesa jim je ukazal v Jeruzalemu ostati, dokler ne prejmejo moči iz visokosti. (Luk. 24, 49.) 33 Kdaj se je spolnila ta obljuba Jezusova? Ta obljuba Jezusova se je spolnila deset dru' po njegovim vnebohodu, ko so Judje binkoštni praznik ob¬ hajali. Kaj posebniga seje tistikrat zgodilo? Aposteljni so bili v Jeruzalemu v hiši zbrani, in so molili. Kar zjutraj ob devetih nanaglama vstane z neba šum kakor prihajajociga silniga piša, in prikažejo se jim razdeljeni jeziki kakor ognja, ki sede na njih sleherniga. In napolnjeni so bili vsi s svetim Duham, in so začeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je sveti Duh dajal izgovarjati. (Djanje apost. 2.) Kako sne je sveti Duh aposteljne storil? Sveti Duh je aposteljne vse druge storil: 1) um jim je razsvetlil, de so ves Jezusov uk popolnama umeli; 2) njih voljo je k vsimu dobrimu vnel in jih je posvetil; 3) poterdil jih je v veri, de se nič več niso bali pre¬ ganjanja in terpljenja; 4) dal jim je moč čudeže delati in govoriti mnoge jezike, kterih se nikoli niso učili. Čigave pomoči tudi mi potrebujemo , ec hočemo dobro spoznati, ljubiti in storiti, če hočemo sveti biti? Pomoči svetiga Duha potrebujemo, če hočemo dobro spoznati, ljubiti in storiti, če hočemo sveti biti. „Ne kakor de bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga.“ 2. Kor. 3, 3. Kako imenujemo to pomoč svetiga Duha? To pomoč imenujemo gnado ali milost Božjo, ker nam jo sveti Duh brez našiga zasluženja, le iz usmi¬ ljenja daje. „Ne iz del pravičnosti, ktere smo mi storili, ampak po svojim usmiljenji nas je zveličal v kopeli pre- rojenja in ponovljenja svetiga Duha." Tit. 3, 3. 54 Kaj je tedaj gnada Božja? Gnada Božja je notranja, čeznatorna pomoč, ki nam jo sveti Duh v zveličanje nase duše samo zavolj Jezusoviga zasluženja daje. Koli ker a je gnada Božja? Gnada Božja je dvojna: posvečujočain delavna gnada Božj a. Kaj je posvečujoča gnada Božja ? Posvečujoča gnada Božja ali gnada opravi¬ čenja je tista gnada, po kteri je človek opravičen in posvečen, ali po kteri je človek iz grešnika pravičen, iz sovražnika prijatel Božji, iz otroka jeze Božje otrok njegove ljubezni in delež nebeskiga kraljestva. „Oprani ste, posvečeni ste, opravičeni ste v Duhu nasiga Boga." 1. Kor. 6, 11. Kje nam sveti Duh posvečujočo gnado deli? Sveti Duh nam posvečujočo gnado deli v zakra¬ mentih svetiga k er st a in svete pokore. Kaj se pa v družili zakramentih godi s posveču¬ jočo gnado? V družili zakramentih se pa posvečujoča gnada v nas p omnožuj e, ako jih vredno prejemamo. Kaj je delavna gnada? Delavna ali djanska gnada je tista gnada, ktere k vsaki dobri misli in besedi, k vsakima dobrimu sklepu in delu potrebujemo. „Bog je namreč, kteri dela v vas hoteti in dopolniti po svoji dobri volji." Fil. 2, 13. Zakaj se ta gnada delavna ali djanska imenuje? Delavna ali dj anska gnada se zato tako imenuje, ker je k vsakimu dobrimu delu ali djanju posebej potre¬ bujemo, in ni stanovitna, kakor posvečujoča gnada, am¬ pak je memogredoča. K ni: o nam sveti Duh delavne gnade deli? Sveti Duh nam delavne gnade deli, ker naš um razsvetljuje, nas uči in nagiba po Božji volji ravnati, in nam svoje darove deli. „Darovi so mnogoteri, Duh je pa eden. Vse to pa dela en in ravno tisti Duh, kteri deli slehernimi), kakor hoče." 1. Kor. 12, 4. 11. Kteri so darovi svetiga Duha? DarovisvetigaDuhaso:l) dar modrosti, 2) dar umnosti, 3) dar sveta, 4) dar moči, S) dar učenosti, 6) dar pobožnosti, 7) dar strahu Božji ga. (Iz. 11, 2. 3.) Kteri so posebni in nenavadni darovi svetiga Duha? P o s e b n i in n e n a v a d n i d a r o v i s v e t i g a D n h a so tisti darovi, ki jih sveti Duh le nekterim deli, de se keršanska vera hitreje razširja; kakor: dar čudežev, dar prerokovanja, dar jezikov in svete zgovornosti, ktere so bili aposteljni in drugi svetniki prejeli. Kdo je sveti Duh? S v e t i D u h je tretja Božja peršona, pravi Bog kakor Oče in Sin. Zakaj se sveti Duh tretja Božja peršona imenuje? Sveti Duh se imenuje tretja Božja peršona, ker je v presveti Trojici peršona, ki se loči od Očeta in Sina, in izhaja od Očeta in Sina. Tako uči Jezus, ki pravi: „Jez bom Očeta prosil, in vam bo druziga Tolaž- nika dal, de pri vas ostane vekomej, Duha resnice." Jan. 14, 16. „Kadar pa pride Tolažnik, kteriga vam bom jez poslal od Očeta, Duh resnice, kteri od Očeta izhaja, on bo pričeval od mene.“ Jan. 18, 26. 56 Od kod vemo, de je sveti Duh pravi Botf kakor Oče in Sin? De je sveti Dah pravi Bog kakor Oče in Sin, vemo, ker tudi njemu sveto pismo prilastuje Božje lastnosti, Božje dela, Božje ime in Božje češenj e. Ktere Božje lastnosti se v svetim pismu sve¬ tima Duhu prilastujejo? Sveto pismo pravi od svetiga Duha: 1) Deje vsigaveden. „Nam je Bog razodel po svojim Duhu; zakaj Duh vse preiskuje, tudi globokosti Božje. Tako tudi, kar je Božjiga, nihče ni spoznal, kakor Duh Božji. “ 1. Kor. 2, 10. 11. 2) De je neskončno resničen. „Kadar pa pride on, Duh resnice, vas ho učil vso resnico." Jan. 16, 13. 3) De je vsigamogočen. „Darovi so mnogoteri, Duh je pa eden. Vse to pa dela en in ravno tisti Duh, kteri deli slehernimu, kakor hoče." 1. Kor. 12, 4. 11. Ktere Bozje dela se prilastujejo svetimu Duhu? Po besedah svetiga pisma sveti Duh naš um raz- s vetij uj e, našo voljok dobrimu nagihuje.in nas p os ve¬ ruje, kar pa le Bog, in nihče drugi ne more. „Posve- ceni ste v Duhu naši ga Boga." 1. Kor. 6. 11. Kako je sveti Duh v svetim pismu naravnost imenovan? Sveti Duh je v svetim pismu naravnost Bog ime¬ novan. Apostelj Peter je rekel Ananiju: „Zakaj je skušal satan tvoje serce, de si lagal svetimu Duhu? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu." Djanje apost. 5, 3. 4. In sveti Pavel pravi: ,,Ali ne veste, de ste tempelj Božji, in de Duh Božji v vas prebiva?" 1. Kor. 3, 16. Kako je treba svetiga Duha častiti? Svetiga Duha je treba po Božje častiti. Po Je¬ zusovim povelji (Mat. 28, 19.) smo namreč kerseni v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha; torej smo dolžni svetiga Duha ravno tako častiti, kakor Očeta in Sina. K čemu naj nas spodbuda nauk od svetiga Duha ? Nase serce hodi vedno odperto svetimu Duhu, in zvesto delajmo z njegovo gnado. „Opominjamo vas, de gnade Božje nepridama ne prejemate." 2. Kor. 6, 1. IX. Sveto, katoliško cerkev, občestvo svetnikov. a) Od svete katoliške cerkve. Kaj so storili aposteljni, ko so bili prejeli darove svetiga Duha? Ko so bili aposteljni prejeli darove svetiga Duha, so šli po vsim svetu, in so učili vse narode, in so kerše- vali nje, kferi so Jezusovo vero sprejeli. Kako se pravi vsim skupej , Id eri v Jezusa veru¬ jejo in so kerseni? Vsim skupej, kteri v jezusa verujejo in so kerseni, se pravi cerkev, in po Kristusu, njenim začetniku, jo imenujemo ker sansko cerkev. Kdo je nevidni poglavar ker sanske cerkve? Nevidni poglavar keršanske cerkve je Jezus Kristus, ker je njen začetnik, in ker je obljubil, pri njej biti vse dni do konca sveta. (Mat. 28, 20.) Ki er e prednike je Kristus svoji cerkvi postavil? Jezus je aposteljne svoji cerkvi prednike po¬ stavil, ker jim je dal vso oblast, ktero je sam imel, nam- 58 reč oblast 1) njegov nauk povsod oznanovati, 2) svete zakramente deliti, 3) verne vladati. — Aposteljnam je rekel Jezus: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Torej pojdite, in učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha. Učite jih spol- novati vse, kar koli sim vam zapovedal." Mat. 28, 19. 20. „Kakor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem." Jan. 20, 21. „Resnično vam povem, kar koli boste zave¬ zali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." Mat. 18, 18. Ktere pomočnike je dal Jezus aposteljnam ? Jezus je dal aposteljnam dva in sedemdeset učen¬ čo v za pomočnike. Kteriga izmed aposteljnov je postavil Jezus svoji cerkvi vidniga poglavarja ? Jezus je Petra vidniga poglavarja svoji cerkvi po¬ stavil. „Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškiga kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." Mat. 16, 18. 19. „Simon, Simon! glej, satan vasje hotel imeti, de bi vas presejal kakor pšenico. Jez pa sim pro¬ sil za te, de ne jenja tvoja vera; in ti, kadar se boš nek¬ daj spreobernil, poterdi svoje brate." Luk. 22, 31. 32. „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce." Jan. 21, 16. 17. Kdo je po smerti svetiga Petra vidni poglavar ker sanske cerkve? Po smerti svetiga Petra je vidni poglavar keršanske cerkve in namestnik Jezusa Kristusa rimski p a p e ž, kteri je pravi naslednik svetiga Petra na škofijskim stolu v Rimu. 59 Cernu je postavil Jezus svoji cerkvi vulniga po- glavarja ? Jezus je postavil svoji cerkvi vidniga poglavarja, de se v njej edinost ohrani. Ktere naslednike so si aposteljni izvolili? Aposteljni so na svoje mesto škofe, in škofam v pomoč starejše ali m a sni k e izvolili in posvetili. Ravno to so storili škofje, ki so jih bili aposteljni postavili, in taka je še dan današnji. — Djanje aposteljnov pripove¬ duje (14, 22.): „Ko sta bila (Pavel in Barnaba) posta¬ vila starejših (škofov in mašnikov) po vsili cerkvah, in sta molila in se postila, sta jih priporočevala Gospodu." In sveti Pavel piše Titu (1,5.): „ Zavoljo tega sim te po¬ pustil na Kreti, de postaviš po mestih starejše" (škofe in mašnike). Kteri so tedaj pod papežem pravi predniki ker- sanske cerkve? Škofje, pravi nasledniki aposteljnov, so pod pape¬ žem, vidnim poglavarjem, pravi predniki keršanske cerkve. Kteri so pravi pomočniki škofov? Mašniki, pravi nasledniki dva in sedemdeset učen- cov, so pravi pomočniki škofov. Ce nad Jezusovim vkam dvomi ali prepiri vsta¬ nejo, komu jih gre razsoditi? Ce nad Jezusovim ukam dvomi ali prepiri vstanejo, jih gre razsoditi papežu in škofam, pravim prednikam Jezusove cerkve. — Zbore škofov z vidnim poglavarjem imenujemo cerkvene zbore. Ali se morejo škofje z rimskim papežem v Jezuso¬ vim uku zmotiti? Škofje z rimskim papežem se ne morejo v Jezuso¬ vim uku zmotiti; zakaj Jezus je obljubil aposteljnam in 60 njih naslednikam, de bo pri njih vse dni do konca sveta, in de jim bo svetiga Duha poslal, kteri jih bo vso resnico učil, in bo pri njih ostal vekomej. (Mat. 18, 20. Jan. 14, 16. 17.) Kokoma je tedaj Jezusova cerkev v veri? Jezusova cerkev je v veri nezmotljiva. Koliko cerkev je postavil Jezus Kristus? Jezus Kristus je le eno cerkev postavil, zunaj ktere ni upati zveličanja; zatorej se tudi edinozveličavna imenuje. Jezus naravnost pravi: „Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik." Mat. 18,17. Kake so zunaj ene prave cerkve vse druge cerkve? Zunaj ene prave cerkve so vse druge krive cerkve. Po cem se spozna prava Jezusova cerkev ? Prava Jezusova cerkev se spozna po štirih z n amnj ih. Ktere so cvetere znamnja prave Jezusove cerkve? Cvetere znamnja prave Jezusove cerkve so: 1) de je edina, 2) sveta, 3) katoliška ali vesoljna, 4) apostoljska. Kako je prava Jezusova cerkev edina? Prava Jezusova cerkev je e d i n a, ker ima 1) e n i g a poglavarja, 2) eno vero, 3) ene zakramente. „En Gospod, ena vera, en kerst." Efez. 4, S. Kako je prava Jezusova cerkev sveta ? Prava Jezusova cerkev je sveta: 1) ker je njen začetnik Jezus Kristus svet; 2) ker je njen nauk svet; 3) ker ima svete zakramente; 4) ker svoj e verne k svetosti napeljuje; 5) ker so zmirej svet¬ niki v njej. „Po njem, ki vasje poklical in je svet, tudi vi v vsim svojim obnašanji sveti bodite." 1. Pet. 1, 13. Gl Kako je prava Jezusova cerkev katoliška ali vesoljna ? Prava Jezusova cerkev je katoliška ali vesoljna: 1) ker jo je Jezus Kristus postavil za vse ljudi, 2) za vse čase, 3) za vse kraje, in 4) ker vse veruje, kar je Jezus Kristus učil, in ima vse zakramente, ki jih je bil Jezus Kristus postavil. »Pojdite, in učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha. Učite jih spolnovati vse, kar koli sim vam zapovedal. In glejte! jez ostanem z vami vse dni do konca sveta." Mat. 28, 19. 20. Kako je prava Jezusova cerkev aposto/jska? Prava Jezusova cerkev je ap ost oljska: 1) ker veruje in uči, kar so aposteljni verovali in učili; 2) ker so aposteljni po Jezusovim povelji njen uk po vsim svetu oznanovali; 3) ker so njeni škofje nasledniki aposteljnov. „Vzidani ste na stalo aposteljnov in prerokov, in poglavitni vogelni kamen je sam Kristus Jezus." Efez. 2, 20. Ktera cerkev ima vse te znamnja ? Le naša katoliška cerkev ima vse te znamnja; torej je le naša cerkev prava Jezusova cerkev, le ona ima pravo vero in prave zakramente: je nezmotljiva in edinozveličavna. Kako se se druguči imenuje prava Jezusova cerkev? Prava Jezusova cerkev se tudi rimska imenuje, ker je rimski papež njen vidni poglavar in srednik cer¬ kvene edinosti. Kaj je tedaj sveta, katoliška cerkev? Sveta, katoliška cerkev je vidna družba vsili pravovernih kristjanov pod vidnim poglavarjem, rimskim 62 papežem, kteri ene nauke verujejo in ene zakramente prejemajo. K čemu naj nas spoclbada nauk, de je naša kato¬ liška cerkev prava Jezusova cerkev? Iz vsiga serca bodimo Bogu hvaležni za preveliko srečo, de smo otroci svete, katoliške cerkve, in goreče si prizadevajmo, de bodo vsi ljudje katoliško cerkev kakor svojo mater častili. Po otročje pa tudi spoštujmo in ljubimo svetiga očeta in njemu podložne škofe in mašnike, in z veseljem spolnujmo, kar nam ukazujejo. b) Od občestva svetnikov. Kakošno zvezo imajo pravoverni kristjanimedseboj? Pravoverni kristjani imajo med seboj zvezo, kakor udje eniga telesa. „Kakor imamo v enim telesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno tistiga opravila; tako nas je veliko eno telo v Kristusu, slehern pa smo eden dru- ziga udje.“ Rim. 12, 4. S. Kako se ta zveza pravovernih kristjanov imenuje? Ta zveza pravovernih kristjanov se imenuje ob¬ čestvo svetnikov. Zakaj se ta zveza pravovernih kristjanov občestvo imenuje ? Ta zveza pravovernih kristjanov se imenuje ob¬ čestvo, ker se vsi udje svete cerkve duhovnih dobrot vdeležvajo. Ktere so duho vne dobrote, ki se jih vsi udje svete cerkve vdeležvajo ? Duhovne dobrote, kisejih vsi udje svete cerkve vdeležvajo, so: 1) Jezusov nauk, 2) sveti zakra¬ menti, 3) daritev svete maše, 4) molitev, o) d o b r e d e 1 a i n z a s 1 u ž e n j e v e r n i h k r i s tj a n o v 63 Zakaj se ta zveza pravovernih kristjanov imenuje občestvo svetnikov? Ta zveza pravovernih kristjanov se imenuje ob¬ čestvo svetnikov, ker so vsi pravoverni kristjani v zakramentu svetiga kersta posvečeni in k svetosti pokli¬ cani. „Po njem, ki vas je poklical in je svet, tudi vi v vsim svojim obnašanji sveti bodite." 1. Pet. 1, 15. In sveti Pavel imenuje vse pravoverne kristjane že na tem svetu svetnike. Doklej bo terpelo občestvo pravovernih kristjanov ? Občestvo pravovernih kristjanov je po duši, in torej bo tudi po smerti še terpelo, ker duša nikoli ne umerje, in ljubzen nikoli ne mine. Kteri so udje svete cerkve, ki so med seboj zve¬ zani in združeni? 'Udje svete cerkve, ki so med seboj zvezani in zdru¬ ženi, so ti: 1) Verni na zemlji, ki so k svetosti poklicani in se še za njo vojskujejo (vojskovavna cerkev). 2) Svetniki v nebesih, ki so že pri Bogu in so večno zveličanje že dosegli (poveličana cerkev). 3) Duše v vicah, ki še terpijo in se čistijo, in po- polnama očišene v nebesa pojdejo (terpeČa cerkev). Kdkosno zvezo imamo verni na zemlji med seboj? Verni na zemlji molimo eden za druziga in si z dobrimi deli pomagamo. „Molite eden za druziga, de boste ohranjeni; veliko namreč premore stanovitna mo¬ litev pravičniga." Jak. 5, 16. Kdkosno zvezo imamo verni na zemlji z dušami v vicah? Verni na zemlji za duše v vicah Boga prosimo, in jim z molitvijo, z dobrimi deli, in posebno z daritvijo «4 svete maše pomagamo, duše v vicah pa iz hvaležnosti za verne na zemlji Boga prosijo. »Sveta in dobra je misel za mertve moliti, de bi bili grehov rešeni. “ 2. Mak. 12, 46. Kakošno zvezo imamo verni na zemlji s svetniki v nebesih? Verni na zemlji svetnike v nebesih častimo in na pomoč kličemo, svetniki v nebesih pa za verne na zemlji Boga prosijo. „Ta je prijatel bratov in izraelskiga ljudstva; ta je, ki veliko moli za ljudstvo in vse sveto mesto, Jeremija, prerok Božji. “ 2. Mak. 15, 14. S čem bomo svetnike nar lepše častili? Svetnike bomo nar lepše častili, če si prizadevamo njih lepe zglede posnemati in se vadimo v čednostih, s kterimi nam svetijo. „Spomnite se svojih sprednikov, kteri so vam govorili besedo Božjo; glejte konec njih življenja, in ravnajte se po njih veri.“ Hebr. 13, 7. S. Odpušenje grehov. Kaj nas uči deseti člen apostoljske vere ? Deseti člen apostoljske vere nas uči, de je Kristus svoji cerkvi dal oblast, grehe odpušati. Rekel je namreč aposteljnam: »Prejmite svetiga Duha. Kterim boste grehe odpustili, so jim odpušeni; in kterim jih boste za- deržali, so jim zaderžani.“ Jan. 20, 22. 23. Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe odpušati? Škofje in mašniki imajo v pravi cerkvi oblast grehe odpušati. Kje se greh i odpusajo ? Grehi se odpušajo v zakramentu svetiga kersta in v zakramentu svete pokore. 65 Kteri grehi se odpustijo pri svetim kerstu ? Pri svetim kerstu se odpušajo izvirni greh in vsi pred kerstam storjeni grehi. Kteri grehi se odpusajo pri sveti pokori? Pri sveti pokori se odpusajo vsi po svetim kerstu storjeni grehi. v Čemu naj vemo, de ima prava Jezusova cerkev oblast grehe odpusati? Ker vemo, de ima prava Jezusova cerkev oblast grehe odpusati, bodimo potolaženi, ako smo bili tako nesrečni, de smo grešili; to naj nas pa tudi spodbada svoje življenje poboljšati; zakaj škofje in mašniki imajo le oblast, skesanim in spokornim grešnikam grehe od- pušati. XI. XII. Vstajenje mesa. In večno živ¬ ljenje. Kaj nas je učil Jezus od človekoviga stanu po smerti? Jezus nas je učil: 1) De telo zavoljo greha umerje. 2) De je človeška duša neumerjoča. 3) De je precej po smerti vsak človek posebej sojen. 4) De so vice. 5) De bodo poslednji dan trupla vsih mertvih iz zemlje vstale in se zopet z dušami sklenile. 6) De bo potem splošna ali poslednja sodba. 7) De bodo pravični vekomej v nebesih plačevani, grešniki pa vekomej v peklu kaznovani. Keršaos ki nauk za IV. razr. 5 66 1. Od smerti. Kaj je smert? S m e rt je ločitev duše od telesa. Ali moramo vsi umreti? Vsi moramo umreti. „Ljudem je odločeno enkrat umreti." Hebr. 9, 27. Odkod pride, de mora vsak človek umreti? De mora vsak človek umreti, pride od greha, ki ga je bil Adam v raji storil. Ko bi Adam ne bil grešil, bi bilo tudi naše telo neumerjoče ostalo. Smert je pla¬ čilo za greh. „Po enim človeku je prišel greh na svet, in po grehu smert, in tako je nad vse ljudi smert prišla, ker so vsi v njem grešili." Rim. S, 12. Kdaj, kje in kako bomo umerli? Ne vemo, kdaj, kje in kako bomo umerli. „01ovek ne ve svojiga konca." Prid. 9, 12. „Ob uri, ki je ne veste, bo Sin človekov prišel." Mat. 24, 44. Zakaj nam Bog ni razodel, kdaj in kako bomo umerli? Bog nam ni razodel, kdaj in kako bomo umerli, de bodimo za smert vedno pripravljeni. „Cujte, ker ne veste ne dneva ne ure." Mat. 26, 13. „Cujte, ker ne veste, ktero uro bo vaš Gospod prišel." Mat. 24, 42. Kako moramo za smert vedno pripravljeni biti? Vedno se moramo greha skerbno varovati, v po¬ svečujoči gnadi Božji živeti in dobre dela delati, de nas smert nikoli nepripravljenih ne najde. Kdkošna je smert pravičnih ? Smert pravičnih je srečna. „Draga je pred Gospo¬ dovim obličjem smert njegovih svetih." Ps. 116, 6. 67 Kako maje smert grešnikov? Smert grešnikov je silno strašna. „Smert grešnikov je silno huda.“ Ps. 33, 22. V kteri povesti nam je to Jezus prav živo popisal? V povesti od bogaboječiga Lazarja in neusmiije- niga bogatina nam je to Jezus prav živo popisal. Luk. 16. 19. i. d. 2 . Od neuinerjočnosti človeške duše. Kaj se pravi: človeška duša je neumerjoča? Človeška duša j e n e u m e r j o e a, se pravi: človeška duša ne bo nikoli umerla, temuč bo, tudi po smerti na- šiga telesa še vekomej mislila in hotela, vekomej živela. »Prali se poverile v svojo perst, iz ktere je bil; duh pa se verne k Bogu, ki gaje bil dal.“ Prid. 12, 7. Iz ktere povesti Jezusove vemo, de je človeška duša neumerjoča? De je človeška duša neumerjoča, vemo iz povesti Jezusove od bogatina in uboziga Lazarja. Telo jima je umerlo, duša pa jima je še vedno živela. Duša bogabo¬ ječiga Lazarja je prišla v naročje Abrahamovo, duša ne- usmiljeniga bogatina pa v pekel. Iz kterih besedi Jezusovih tudi še vemo, de je človeška duša neumerjoča? Deje človeška duša neumerjoča, tudi še vemo iz Jezusovih besedi, ki jih je rekel judam: »Abraham, vaš oče, seje silno veselil viditi moj dan; vidil gaje, in je bil vesel.“ Jan. 8, 56. Abraham je umeri več sto let predJezusam; alinjegova duša je mogla po smerti njego- viga telesa še živeti, de je vidil dan Jezusoviga včlove- čenja in rojstva. • * a 68 S kterimi besedami je Jezus prav lepo povedal, de je človeška duša neumerjoča? Ko so bili Jezusovi učenci žalostni, de bodo zavoljo njegoviga uka grozno veliko terpeli, jim je rekel Jezus: „Ne bojte se njih, kteri telo umore, duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistiga, kteri more dušo in telo pogubiti v pekel. “ Mat. 10, 28. Kaj nam pomaga vediti, de je naša duša neumerjoča ? Ker je naša duša neumerjoča, bodimo pokojni in veseli. Ce nam tudi starsi, bratje, prijatli in dobrotniki odmerjejo, ali če se tudi nam smert bliža: nikar preveč ne žalujmo, sej le samo telo umerje, duša pa ne, ona vekomej živi. Ondi pri ljubim Bogu se bomo zopet vidili. K čemu naj nas spodbuda misel, de je naša duša neumerjoča? Misel, de je naša duša neumerjoča, naj nas spod- bada, de posebno za svojo dušo skerbimo, in vedno bolj¬ ši in svetejši bodimo. „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?" Mat. 16, 26. 3. Od posebne sodbe. Kaj se je precej po smerti zgodilo z dušo uboziga Lazarja in neusmiljeniga bogatina? Duša uboziga Lazarja je bila precej po smerti nje¬ goviga telesa obdarovana, duša neusmiljeniga bogatina pa kaznovana. (Luk. 16, 22.) Kaj je rekel Jezus spokornima hudodelniku na križu ? Jezus je rekel spokornimu hudodelniku na križu: ^Resnično, ti povem, dansboš zmenojvraji." Luk. 23,43. 69 Kdo je sklenil, kako naj se precej j)0 smerti godi bogaboječima. Lazarju, spokornima hudodelniku in neusmiljenima bogatinu? Kako naj se bogaboječimu Lazarju, spokornimu hudodelniku in neusmiljenimu bogatinu precej po smerti godi, je sklenil neskončno pravični Bog, kteri vse dobro plačuje in vse hudo kaznuje, kakor si kdo zasluži. Kaj bo pa Bog storil, preden bo pravične plače¬ val in hudobne kaznoval? Bog bo ljudem oznanil, kar so dobriga ali hudiga v življenji na zemlji storili, in jim bo povedal, kako plači¬ lo in kako kazen so za to zaslužili, to je, sodil bo ljudi. Ker je pa duša vsaeiga človeka precej po smerti plačevana ali kaznovana, kaj bo duši vsaeiga človeka Bog poprej oznanil? Bog bo duši vsaeiga človeka poprej oznanil, zakaj bo plačevana ali kaznovana. Duša vsaeiga človeka je precej po smerti njegoviga telesa sojena. S kterimi besedami uči sveto pismo, deje duša človekova precej po smerti njegoviga telesa sojena? Sveto pismo pravi: „Ljudem je odločeno enkrat umreti, po tem pa sodba." Hebr. 9, 27. Kako se pravi tej sodbi precej po smerti? Tej sodbi precej po smerti se pravi posebna sodba, ker je duša vsaeiga človeka precej po smerti posebej sojena. Po čem bo Bog sodil dušo vsaeiga človeka? Bog bo sodil dušo vsaeiga človeka po vsim, kar je na zemlji mislila, želela, govorila, storila, in kar je do¬ briga opustila. „Vsi se moramo pokazati pred sodnjim štolam Kristusovim, de slehern prejme v svojim telesu, kakor je storil ali dobro ali liudo.“ 2. Kor. 5, 10. 70 Kaj nam pomaga rediti, de bomo precej po smerti sojeni? Če nas ljudje po krivim sodijo, ali če se nam hudo godi, bodimo pokojni; zakaj precej po smerti se bo pri Božji sodbi pravica skazala, in vse terpljenje se bo v veselje spremenilo. K čemu naj nas spodbuda miselna posebno sodbo? Misel na posebno sodbo naj nas spodbada, po Jezu¬ sovih naukih stanovitno živeti, ker nas ne bo tako sodil, kakor ljudje mislijo ali govore, ampak po svoji sveti be¬ sedi in po svojih zapovedih. „Beseda, ktero sim govoril, ona ga bo sodila poslednji dan." Jan. 12, 48. 4. €>tl vic, Kaj pride po posebni sodbi? Po posebni sodbi se Božja sodba spolni. Cisto dobri pridejo precej v nebesa, hudobni pa precej v pekel. Kam pa pridejo duše tistih ljudi, kteri sicer v gnadi Božji umerja, pa imajo vender se male grehe nad sabo? Duše, ki so sicer v gnadi Božji, pa imajo vender še male grehe nad sabo, ne morejo precej v nebesa priti, zakaj „nič omadežaniga ne pojde v nebeško kraljestvo" (Skrivn. razod. 21, 27.): vekomej zavergel jib pa Bog tudi ne bo zavoljo malih grehov, zakaj neskončno pravični Bog „bo povernil vsakterimu po njegovih delih" (Mat. 16, 27.). Torej nas uči sveta cerkev, de je še tretji kraj, kamor pridejo duše tacih ljudi, ki sicer v gnadi Božji umerjo, pa imajo vender še male grehe nad sabo. ali se pa za svoje grehe v življenji še niso dosli spokorili. Kako pravimo temu kraju ? Temu kraju pravimo vice. 71 Kaj so tedaj vice? Vice so kraj, kjer duše časne kazni terpe za grehe, ki se jih v življenji se niso dosti spokorile in kjer se svojih malih grehov dočišujejo. Iz kterili Jezusovih besedi se vidi, de so vice? Jezus je rekel nekdaj oslepljenim Judam: „Kdor govori zoper svetiga Duha, mu ne bo odpušeno ne na tem svetu, ne v prihodnjim." Mat. 12, 32. Torej se po smerti vender se mali gehi odpušajo. Kdkošno terpljenje imajo duše v vicah ? Duše v vicah posebno zato veliko terpe, ker silno silno hrepene Boga gledati in večno vživati, pa ga ven¬ der le ne morejo; verh tega imajo tudi še drugo ter¬ pljenje, ktero jim je Božja pravica naložila. Doklej ostanejo duše v vicah? Prav za prav se ne more vediti, doklej duše v vicah ostanejo; vse, kar se more vediti, je, de so duše dalj ali manj časa v vicah, kolikor so Boga bolj ali manj razža¬ lile, kolikor so več ali manj pokore v življenji storile, in kolikor jim verni z molitvijo in drugimi dobrimi deli več ali manj pomagajo. Kako moremo dušam v vicah pomagati? Dušam v vicah, s kterimi smo v občestvu, moremo pomagati: 1) zlasti z daritvijo svete maše, 2) z molitvijo, 3) z druzimi dobrimi deli, 4) z odpustki. „ Sveta in do¬ bra je misel za mertve moliti, de bi bili grehov rešeni." 2. Mak. 12, 46. Kterim dušam v vicah smo posebno dolini pomagati? Dolžni smo sicer vsim dušam v vicah pomagali, že iz ljubezni, s ktero smo ž njimi sklenjeni; posebno pa smo to iz hvaležnosti dolžni svojim staršem, bratam in sestram, prijatlam in dobrotnikam. 72 K čemu naj nas spodbada misel, de so vice? * Misel na vice naj nas spodbada varovati se tudi malih grehov, ker tudi take Bog strahuje, in pokoriti se tukaj storjenih grehov, de ne bomo za nje v vicah terpeli. 5. Od vstajenja mesa. Kaj se je zgodilo z Jezusovim telesom tretji dan po njegovi smerti? Jezusova duša seje spet s telesam sklenila, in Jezus je z lastno močjo častit od mertvih vstal. Kako seti čudež je storil Jezus nad več mertvimi? Jezus je več mertvih le z besedo zopet v življenje obudil, kakor Jajrovo hčer, Najmljanskiga mladenča, in syojiga prijatla Lazarja. Kaj je rekel Jezus ljudem, ki so se čudili, de mertve v življenje obuja? Jezus jim je rekel: „Ne čudite se temu; ker ura pride, oh kteri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sinu Božjiga. In bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja.“ Jan. 5, 28. 29. Kaj uči Jezus s temi besedami? Jezus uči s temi besedami, de bo nekdaj z vsiga- mogočno besedo trupla vsih mertvih iz grobov obudil in zopet z njih dušami združil. Pravični bodo potlej z dušo in telesam vekomej zveličani, hudobni pa z dušo in tele¬ sam vekomej pogubljeni. Kakošne bodo telesa pravičnih po vstajenji? Telesa pravičnih bodo po vstajenji nestrohljive, neumerjoče, častitljive, duhovne, Jezusovimu častitljivimu telesu podobne. „Seje se v trohljivosti, vstalo bo v ne- strohljivosti; seje se v nečasti, vstalo bo v časti; seje se 73 v slabosti, vstalo bo v terdnosti; seje se živalsko telo, vstalo bo duhovno telo." 1. Kor. 15, 42—45. „Jezus Kristus bo spremenil naše revno telo, ker ga bo upodo¬ bil svojimu častitljivimu telesu." Fil. 3, 21. Kakosne bodo telesa hudobnih po vstajenji ? Telesa hudobnih bodo po vstajenji ostudne, pogub¬ ljene, v večni ogenj namenjene. „Glejte! skrivnost vam povem: Vsi bomo sicer vstali, tode spremenjeni ne bomo vsi." 1. Kor. 15, 51. Kdaj bo vstajenje od smerti? Vstajenje od smerti bo sodnji dan, konec sveta. Je¬ zus pravi: „To je volja Očetova, kteri meje poslal, de od vsiga tistiga, kar mi je dal, nič ne zgubim, temuč de obudim tisto poslednji dan." Jan. 6, 39. Kaj nam pomaga rediti,debomo odmertvili vstali? Ker vemo, de bomo od mertvih vstali, bodimo pokoj¬ ni in veseli. Slabo sicer je sedaj naše telo, umerje, pride v grob in strohni; pa ne bojmo se tega preveč, sej bo nekdaj vstalo, in če sveto živimo, bo častitljivo vekomej. K čemu naj nas spodbuda misel, de bomo od smerti vstali? Misel, de bomo od smerti vstali, naj nas spodbada spoštovati svoje telo; nikoli nič hudiga, vselej pa le dobro ž njim delajmo, zlasti pa vedno sramožljivi in čisti bodimo. 6. Od poslednje sodbe. Kaj sta rekla angela aposteljnam in učencam, ki so za Jezusom žalostno v nebesa gledali? Angela, ki sta se prikazala aposteljnam pri Jezu¬ sovim vnebohodu, sta jima rekla: „Možje Galilejci! kaj ‘‘stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, kteri je bil vzet od 74 vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga vidili iti v nebo.“ Ap. djanje 1, 11. Kaj nas aci Jezus sam od svojiga druziga prihoda na zemijo? Jezus je rekel sam od sebe: „Kadar pride Sin človekov v svojim veličastvu, in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na sedežu svojiga veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in jih bo narazen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov. In bo ovce postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. Takrat poreče kralj tistim, kteri bodo na njegovi desnici: Pridite, blagodarjeni mojiga Očeta! posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sim bil, in ste mi dali jesti; žejin sim bil, in ste mi dali piti; tujic sim bil, in ste me pod streho vzeli; nag sim bil, in ste me oblekli; bolan sim bil, in ste me obiskali; v ječi sim bil, irr ste k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lačniga, in smo te nasitili? ali žejniga, in smo te napojili? Kdaj smo te vidili tujiga, in smo te pod streho vzeli? ali naziga, in smo te oblekli? Ali kdaj smo te vidili bolniga, ali v ječi, in smo k tebi prišli? In kralj bo odgovoril in jim rekel: Resnično, vam povem, kar ste storili kterimu teh mojih nar manjših bratov, ste meni storili!" „Potlej poreče tudi tistim, kteri bodo na levici: Po¬ berite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angelam! Zakaj lačen sim bil, in mi niste dali jesti; žejin sim bil, in mi niste dali piti; tuj sim bil, in me niste pod streho vzeli; nag sim bil, in me niste oblekli; bolan in v ječi sim bil, in me niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod ! kdaj smo te vidili lačniga, ali žejniga, ali tujiga, 75 ali naziga, ali bolniga, ali v ječi, in ti nismo postregli? Takrat jim bo odgovoril, rekoč: Resnično, vam povem, kar niste storili kterimu teh nar manjših, tudi meni niste storili! In ti pojdejo v večno terpljenje, pravični pa v večno življenje." Mat. 25, 31—46. Zakaj bo tedaj Jezus zopet prišel? Jezus bo zopet prišel, de bo vsim ljudem očitno povedal, kaj so dobriga in hudiga storili, in kakošno pla¬ čilo ali kazen so si za to zaslužili, to je, de bo vse ljudi skupej in očitno sodil. „Sin človekov bo prišel v veli¬ častvu svojiga OČeta s svojimi angeli, in takrat bo po- vernil vsakterimu po njegovih delili." Mat. 16, 27. Kako pravimo tej sodbi? Tej sodbi pravimo p os 1 e dnj a, v e s o 1 j n a, o či t n a sodba, ker bodo poslednji ali zadnji dan, konec sveta, vsi ljudje skupej in očitno sojeni. Po čem bo Jezus ljudi sodil? Jezus bo sodil ljudi po vsim, kar so mislili, želeli, govorili, storili, in kar so dobriga opustili. „Vsise moramo pokazati pred sodnijm štolam Kristusovim, de slehern prejme v svojim telesu, kakor je storil ali dobro ali hudo." 2. Kor. 5, 10. Zakaj bo Jezus konec sveta vse ljudi skupej in očitno sodil? Jezus bo konec sveta vse ljudi skupej in očitno sodil, de bo nedolžni, ki ni bil po vrednosti čislan, pra¬ vični, ki je po krivici slabo od njega govoril, bogaboječi, ki je bil skrit na svetu, vsim znan in vpričo vsih poveli¬ čan, skrivni hudobnež, hinavec in opravljivec pa očitno osramoten; de bodo vsi ljudje vidili in spoznali, de je Bog do vsih neskončno pravičen. 70 Ali vemo dan in uro poslednje sodbe ? Le sam Bog ve dan in uro poslednje sodbe, nihče drugi, še angeli v nebesih ne. -— Torej nikdar ne od¬ lašajmo poboljšanja in dobrih del, in bodimo vedno pri¬ pravljeni stopiti pred sodbo Božjo. (Mat. 24, 36—44.) Kaj nam pomaga vdditi, de bo poslednja sodba ? Ker vemo, de bo poslednja sodba, bodimo pokojni v • in veseli. Ce ljudje slabo od nas govore, desiravno smo nedolžni, ali če se nam dobro s hudim povračuje; nič ne marajmo, le stanovitno delajmo dobro, sej bo sodnji dan naša nedolžnost razodeta, in vse še tako skrite dobre dela bodo očitne. K čemu naj nas spodbuda misel, de bo poslednja sodba ? Misel, de bo poslednja sodba, naj nas spodbada, de na skrivnim radi dobro delajmo, posebno zapoved ker- šanske ljubezni vselej natanko spolnujmo; zakaj sodnji dan bo vse dobro očitno povernjeno. Hudiga pa nikdar nič ne počenjajmo, ko bi nas tudi noben človek ne vidil; zakaj sodnji dan bodo vse še tako skrite hudobne dela razodete in očitno kaznovane. 7. Od nebes. Kaj poreče Jezus pravičnim pri poslednji sodbi? Jezus poreče pravičnim pri poslednji sodbi: „Pri- dite, blagodarjeni mojiga Očeta! posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. — In pra¬ vični pojdejo v večno življenje." Mat. 25, 34. 46. Kaj so nebesa? Nebesa so srečno prebivališe svetnikov, kjer se Bog svojim zvestim služabnikam z obličja v obličje razo¬ deva, in je on sam njih neizrečeno veliko plačilo. 77 Kdo pride v nebesa ? V nebesa pride, kdor v gnadi Božji umerje, in kdor za storjene grehe ali v tem ali v unim življenji zadosti. „Nič omadežaniga ne pojde v nebeško kraljestvo." Skrivno razod. 21, 27. Ali se nebeško veselje že zdaj da prav razumeti? Nebeško veselje se ne da zdaj prav razumeti, ker je neizrečeno veliko. Sveto pismo pravi: „Oko ni vidilo, uho ni slišalo, in v serce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, kteri ga ljubijo." 1. Kor. 2, 9. Kdkosno je nebeško veselje po Jezusovim uku ? Nebeško veselje je takole: 1) Izvoljeni bodo Božje lastnosti in Božjo voljo v nebesih veliko bolj popolnama, kakor tukaj na zemlji, spoznali in se zavoljo tega spoznanja močno veselili: z obličja v obličje bodo Boga gledali, ljubili in vživali. „Zdaj vidimo skozi zerkalo kakor v megli; takrat pa bomo vidili od obličja v obličje. Zdaj spoznam le neko¬ liko; takrat pa bom spoznal, kakor sim bil spoznan." 1. Kor. 13, 12. „Blagor njim, kteri so čistiga serca; ker oni bodo Boga gledali." Mat. 5, 8. »Vemo, de bomo, kadar se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo vidili, kakoršen je." 1. Jan. 3, 2. 2) V nebesih ne bodo imeli nobene, tudi nar manjši težave ali zopernosti ne. »Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smerti ne bo več, tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine; ker poprejšnje je minulo." Skrivno razod. 21, 4. 3) Zavoljo vsiga, kar so na zemlji dobriga storili, se bodo neizrečeno veselili, in bodo zrnirej dobro in mirno vest imeli. »Blagor mertvim, kteri v Gospodu umerjo; zakaj njih dela za njimi gredo." Skrivno razod. 14, 13. 78 4) V neizrečeno veseli družbi bodo, pri Bogu, pri Jezusu, pri materi Božji, pri angelih in svetnikih. „Pri- stopili ste k mestu živiga Boga, k nebeškimu Jeruzalemu, in k množici veliko tavžent angelov, k cerkvi pervencov, kteri so zapisani v nebesih, in k Bogu, sodniku vsili, in k duhovam popolnama pravičnih, in k Jezusu, sredniku nove zaveze, in k očiševavni kervi, ktera bolje govori kakor Abeljnova." Hebr. 12, 22—24. 0) Neizrečeno zveličanje bodo vekomej vživali. „Pravični pojdejo v večno življenje." Mat. 2o, 46. Ali bodo v nebesih vsi izvoljeni enako veselje imeli? V nebesih ne bodo vsi izvoljeni enaciga veselja imeli. Če je kdo tukaj več dobriga storil, bo tudi veči njegovo plačilo in veselje v nebesih. „Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žeI. “ 2. Kor. 9, 6. Kaj nas uči premišljevanje nebeškiga veselja ? Premišljevanje nebeškiga veselja nas uči: 1) De vse nadloge in zopernosti sedanjiga življenja stanovitno in voljno terpimo, ker „terpljenje sedanjiga časa se ne da primeriti prihodnji časti, ktera bo nad nami razodeta." Rim. 8, 18. 2) De Božje zapovedi vselej radi in zvesto spol- nujmo, bodi si nam še tako težavno in neprijetno, če si tudi terpljenje in preganjanje nakopljemo; zakaj za sta¬ novitnim bojevanjem pride večno plačilo, za kratkim ter- pljenjem večno veselje. „Kdor obstoji do konca, bo zve¬ ličan." Mat. 10, 22. S. Od pekla. Kaj poreče Jezus hudobnim pri poslednji sodbi? Jezus poreče hudobnim pri poslednji sodbi: „Pobe- rite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pri- 79 pravljen hudiču in njegovim angelam. — In ti pojdejo v večno terpljenje." Mat. 25, 41. 46. Kaj je pekel? Pekel je strašni kraj, kjer pogubljeni vekomej terpe. Kdo pride v pekel? V pekel pride, kdor v smertnim grehu umerje. Kdkosno terpljenje je v peklu ? Neizrečeno strašno terpljenje je v peklu: 1) Pogubljeni s trepetam in straham mislijo na Boga, svojiga pravičniga sodnika, in so zaverženi spred Bož- jiga obličja. »Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj." Mat. 25, 41. 2) Huda vest jih zmirej peče, de so sami krivi svoje nesreče. »Njih červ ne umerje." Mark. 9, 43. 3) So v družbi hudobnih in zaverženih duhov. »Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angelam." Mat. 25,41. 4) Se veliko druziga hudiga na duši in na teiesu bodo terpeli, kar sveto pismo primerja z neugasljivim ognjem in s temnim krajem, kjer je jok in škripanje z zobmi. »Njih ogenj ne ugasne." Mark. 9, 47. »Pahnjeni bodo v vnanjo temo; ondi bo jok in škripanje z zobmi." Mat. 8, 12. 5) Vse to terpljenje bodo vekomej terpeli, to je, brez vsiga konca, brez upanja kaciga polajška ali rešenja. »Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj." Mat. 25, 41. »Njih červ ne umerje in njih ogenj ne ugasne." Mark. 9, 43. »Med nami in med vami je velik prepad postavljen, de, kteri hočejo od tod k vam iti, ne morejo, in tudi ne od ondot sem priti." Luk. 16, 26. 80 Zakaj je peklensko terpljenje večno ? Ti, ki v smertnim grehu umerjo, v grehu vekomej terdovratui ostanejo; torej jih mora Bog neskončno sveti vekomej sovražiti in on neskončno pravični vekomej kaznovati. Ali vsi pogubljeni enako terpe? Vsak terpi za svoje grehe in po svojih grehih. »Kolikor se je (Babilon) povzdigoval in v sladnosti bil, toliko mu dajte stiske in žalosti." Skrivno razod. 18, 7. Kaj nam pomaga premišljevanje peklenskiga terpljenja? Neizrečeno veliko in večno peklensko terpljenje naj nas uči, kako »strašno je pasti v roke živiga Boga" (Hebr. 10, 31.), in naj nas odvračuje od vsiga hudiga, ko bi nas tudi še tolikanj mikalo, ker grešno veselje mine, za njim pa pride večno terpljenje. Ktere so štiri poslednje reči ? Štiri poslednje reči so: l)smert, 2)sodba, 3)pekel, 4) nebesa. Kaj pomaga spominjati se poslednjih reči ? Poslednjih reči spominjati se je silno koristno po besedah svetiga pisma, ki pravi: „V vsili svojih delih se spominjaj svojih poslednjih reči, in vekomej ne boš grešil." Sir. 7, 40. Kaj pomeni beseda: „Amen“ na koncu apost olj¬ ske vere? Beseda: „Amen“ na koncu apostoljske vere po¬ meni: »resnično je", de torej vse terdno verujemo, kar je v apostoljski veri zapopadeniga, in de po tej veri tudi hočemo živeti in umreti. 81 II. Poglavje. Od upanja. Kaj se pravi ker sansko tipati? Ker sansko upati se pravi: od Boga terdno pričakovati, kar nam je zavoljo neskončniga zasluženja Jezusa Kristusa obljubil. Kaj upamo od Boga ? Od Boga upamo večno življenje, to je, večno zveličanje in vse pripomočke, ki jih k zveličanju potrebujemo, namreč: odpusenje grehov in gnado Božjo. Ali smemo tudi časnih dobrot od Boga upati? Tudi časnih dobrot smemo od Boga upati, kolikor nam k zveličanju pomagajo ali zveličanja vsaj ne opo- virajo. Zakaj upamo v Boga ? V Boga upamo, ker je vsigamogočen, zvest v svojih obljubah, neskončno dobrotljiv in usmiljen, torej more in hoče vse spolniti, kar je obljubil. „Deržimo se nepre¬ makljivo spoznanja svojiga upanja; zvest je namreč, kteri je obljubil. “ Hebr. 10, 23. Je li ker sansko upanje potrebno? Keršansko upanje je tako potrebno, de brez njega ni mogoče Bogu dopasti. „Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje." 1. Kor. 13, 13. S čem se kersanskiga upanja nar bolj vadimo? Keršanskiga upanja se nar bolj z molitvijo vadimo. Keršanski nauk za IV. razr. 6 82 a) Od molitve. Kuj je molitev ? Molitev je povzdigovanje duha k Bogu. Zakaj molimo? Zato molimo, de Boga, svojiga nar vikšiga Gospoda, častimo, za prejete dobrote hvalimo, in prosimo pogrebnih dobrot, posebno, de bi nam grehe odpustil in v vsib nadlogah pomagal. Kolikemu je torej molitev ? Molitev je trojna: castivna, hvalivna in pro- sivna. Kolikera utegne biti molitev? Molitev utegne biti dvoja: ali samo notranja, ali pa ob enim tudi vnanja; in oboje molitve smo se naučili od Jezusa Kristusa in od aposteljnov. Kdaj je molitev notranja ? Molitev je notranja, kadar same misli svojiga duha in želje svojiga serea k Bogu povzdigujemo. — Tako je molila Ana v tempeljnu. „Ana je namreč v svo¬ jim sercu govorila, glas pa se celo ni slišal." 1. Kralj. 1, 13. Tako je molil David, ki pravi: „Moje serce ti je reklo: Moje obličje te iše.“ Ps. 26, 8. Kdaj je molitev vnanja ? Molitev je vnanja, kadar misli svojiga duha in želje svojiga serca k Bogu povzdigujemo in ob enim tudi z besedo izrekujemo. Na kaj je treba gledati pri vnanji molit vi ? Pri vnanji molitvi je treba gledati, de naša duša ravno to misli, hoče in želi, kar z besedo govorimo. Samo blebetanje pri Bogu nič ne velja. „To ljudstvo me 83 časti' z ustnicami, njih serce je pa deleč od mene“ je očital Jezus judam. Mat. IS, 8. Ali je z besedo moliti dobro in potrebno ? Z besedo moliti je dobro in potrebno, ker s tako molitvijo sami sebe k pobožnosti vnemamo, drugim pa, ki molitev slišijo, lep zgled dajemo in jih k molitvi spod¬ bujamo. Čemu so nam molitevne bukve ? Molitevne bukve nam pomagajo pobožne misli in svete želje obujati, kakoršnih je pri molitvi treba. Zlasti njim so koristne, kteri sami ne morejo z besedo povedati, kar jim je na sercu. Zakaj smo dolžni moliti ? Moliti smo dolžni: 1) Ker moramo Bogu živo zaupanje, priserčno hvaležnost in nar veči čast skazovati. Sveti Pavel pravi: „Neprenehama molite." 1. Tes. S, 17. 2) Ker nam je Bog zapovedal moliti: „Kliči me ob dnevu stiske; otel te bom, in me boš častil." Ps. 49, IS. In Jezus veleva: „Prosite, in se vam bo dalo; zakaj slehern, kteri prosi, prejme." Mat. 7, 7. 8. 3) Ker je tudi Jezus molil, in nam s tem nar lepši zgled dal, de ga posnemajmo. Kdaj je treba moliti ? Jezus pravi: „de je treba vselej moliti in ne jenjati" (Luk. 18, 1.), to je, pogostama je treba misli in želje k Bogu povzdigovati in mu darovati vse dela in opravila, križe in težave, žalost in veselje. Vender je pa še posebno treba moliti: zjutraj in zvečer, predjedjo in po jedi, pred imenitnim opravilam, kadar k molitvi zvoni, pri službi Božji, v skušnjavah in nadlogah. 6 * 84 Kako sc je treba k molitvi pripravljati? Pred molitvijo je treba posvetne skerbi odpraviti, in si prav živo pred oči postaviti Boga vsigapričujočiga in vsigavedniga. ,,Pred molitvijo pripravi svojo dušo, in ne bodi, kakor človek, kteri Boga skuša. “ Sir. 18, 23. Kakošna mora biti naša molitev, de bo Boga pri¬ jetna in nam pomagljiva? De bo naša molitev Bogu prijetna in nampomagljiva, mora biti: 1) Pobožna, to je, pri molitvi moramo vselej v Boga in v to misliti, kar govorimo. „Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in resnici moliti." Jan. 4, 24. 2) Serčna, to je, v sercu moramo čutiti, kar z besedo izrekujemo. 3) Resnična, to je, tudi sami si moramo prizade¬ vati za to, česar Boga prosimo. 4) P o nična, to je, prepričani bodimo, de smo zlasti zavolj svojih grehov pred Bogam vsi nevredni, in de nam Bog le iz samiga usmiljenja dobrote skazuie. „Molitev ponižniga človeka oblake predere." Sir. 35, 21. 5) Skesana, to je, pravo žalost moramo nad svo¬ jimi grehi imeti, in terdno skleniti svoje življenje pobolj¬ šati. — Očitni grešnik je terkal na persi, rekoč: „Bog, bodi milostljiv meni grešniku!“ in je šel opravičen domu, prevzetni farizej pa ne. Luk. 18. 6) V Jezusovim imenu, to je, le v Jezusovo neskončno zasluženje moramo zaupati, ne pa v svoje dobre dela, in le tacih reči prositi, ki so po Jezusovi volji. „Ako boste Očeta kaj prosili v mojim imenu, vam bo dal." Jan. 16, 23. 7) Stanovitna, to je, ne smemo jenjati moliti, če tudi nismo precej uslišani. „Prosi naj pa z zaupanjem 85 brez vsiga pomišljanja." Jak. 1, 6. (Kananejska žena. Mat. 15.) 8) Vdana v Božjo voljo, to je, Bogu moramo prepustiti, de nas po svoji previdnosti ali usliši, ali pa ne. — Jezus je molil na oljski gori: »Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih, pa vender ne, kakor jez hočem, ampak kakor ti." Mat. 26, 39. 9) Iz do brig a namena ali zato, de bi Boga ča¬ stili, ne pa, de bi nas ljudje hvalili. »Kadar molite, ne bodite, kakor bihavei, kteri radi v shodnicah in na voglih potov stoje in molijo, de bi jih ljudje vidili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojiga Očeta na skrivnim; in tvoj Oče. kteri na skrivnim vidi, ti bo po- vernil." Mat. 6, 5. 6. Kaj nam pomaga dobra molitev ? Dobra molitev stori: 1) De dosežemo, kar Boga prosimo, ako je v naše zveličanje. »Prosite, in se vam bo dalo; zakaj slehern, kteri prosi, prejme." Mat. 7, 7. 8. 2) De smo v nadlogah potolaženi in upokojeni. »Geje kdo med vami žalosten, naj moli." Jak. 5, 13. (Jezus na oljski gori.) 3) De smo v skušnjavah pokrepčani. »Cujte in molite, de ne padete v skušnjavo." Mark. 14, 38. 4) De smo čedalje boljši in pobožniši, in Bogu prijetniši. »Vaš Oče jim bo dal z nebes dobriga duha, kteri ga prosijo." Luk. II, 13. —To nam spričuje življenje Marije prečiste Device, aposteljnov in vsih svetnikov. 86 Kje nahajamo ob kratkim, za kar nam je treba moliti? Za kar nam je treba moliti, nahajamo ob kratkim v ocenašu ali Gospodovi molitvi. b) Od Gospodove molitve. Kdo nas je učil moliti? Naš Gospod Jezus Kristus nas je učil moliti. Kdaj nas je Jezus Kristus učil moliti? Učenci so Jezusa prosili rekoč: „Uči nas moliti"; in Jezus jim je odgovoril: „Takole molite" : „Oče naš, kteri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam dans naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas liudiga. Amen." Mat. 6, 9—13. Zakaj se ta molitev imenuje Gospodova molitev? Ta molitev se imenuje Gospodova molitev, ker jo je učil naš Gospod Jezus Kristus. Zakaj se ta molitev očenas imenuje? Ta molitev se imenuje očenas, ker se s tema be¬ sedama začenja. Koliko delov ima očenas? Očenas ima ogovor in sedem prošenj. Ktere besede se imenujejo ogovor? Ogovor se imenujejo besede: „Oče naš, kteri si v nebesih!" Koga ogovarjamo s temi besedami? S temi besedami ogovarjamo Boga, kije naš Oče. 87 Zakaj pravimo Bogu Oče? Bogu pravimo Oče, ker nas je po svoji podobi ustvaril, in po očetovo za nas skerbi. „Ali ni en oče nas vsili? Ali nas ni en Bog ustvaril?* Mal. 2, 10. „Vso svojo skerb nanj zvernlte, ker njemu je skerb za vas.“ 1. Pet. 5, 7. Zakaj pravimo Bogu n a s Oče ? Bogu pravimo naš Oče, ker nas je vse po svetim Duhu pri svetim kerstu posinovil, svoje dediče in sode¬ diče Jezusa Kristusa storil, in med seboj pobratil. „Pre- jeli ste Duha posinovljenih otrok, v kterim kličemo: Aba (Oče)! Ako smo pa otroci, smo tudi deleži, in sicer deleži Božji, sodeleži pa Kristusovi." Rim. 8, IS. 17. Zakaj pravimo: „kteri si v nebesih u ? „Kteri si v nebesih," pravimo, ker Bog, desi- ravno je povsod pričujoč, vender posebno v nebesih pre¬ biva, kjer se svojim izvoljenim z obličja v obličje kaže in vživati daje. Kaj prosimo v pervi prošnji: „Posvečeno bodi tvoje ime u ? V pervi prošnji prosimo: 1) De bi vsi ljudje na zemlji Boga prav spoznali in častili. 2) De bi se nejeverniki, krivoverci in grešniki k Bogu spreobernili in resnično spokorili. 3) De bi se Božjimu imenu nikoli nečast ne delala ne z bogokletjem ne z nekeršanskim življenjem. Zakaj prosimo nar prej, de bi se Božje ime posvečevalo ? Nar prej prosimo, de bi se Božje ime posvečevalo, ker smo dolžni' nar prej prositi, kar Božjo čast tiče, in potlej še le, kar je nam ali bližnjimu treba. „Išlte nar 88 poprej Božjiga kraljestva in njegove pravice, in vse to vam bo priverženo." Mat. 6, 33. Kaj prosimo v drugi prošnji: „Pridi k nam tvoje kraljestvo"? V drugi prošnji prosimo: 1) De bi Bog svoje kraljestvo, to je, svojo cerkev in pravo vero razširja! in uterjeval, kraljestvo hudičevo pa, to je, pregrehe, nejevero in zmote razdeval. 2) De bi Bog vero, upanje in ljubezen v nas obudil, in te čednosti vedno v nas množil. 3) De bi nam po tem življenji nebesa dodelil. Kaj prosimo v tretji prošnji: „Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji*? V tretji prošnji prosimo, de bi nam Bog gnado dal, 1) njegovo sveto voljo vselej in povsod tako pridno in zvesto spolnovati, kakor jo angeli in svetniki v ne¬ besih spolnujejo, in 2) v Božjo voljo vselej popolnama vdati se. Kaj prosimo v ceterti prošnji: „D a j nam d a ti s naš vsakdanji kruh"? V četerti prošnji prosimo: 1) De bi nam Bog dal vse, česar potrebujemo, de si telesno in dušno življenje ohranimo. 2) De bi Bog draginjo in lakoto dobrotljivo od nas odvernil, pa tudi greh, kteriga Bog večkrat s tako šibo tepe. Zakaj nas Jezus uči, le vsakdanjiga kruha prositi? Jezus nas uči, le vsakdanjiga kruha prositi, ker smemo od Boga le potrebnih reči pričakovati, ne pa bo¬ gastva, ktero je našimu zveličanju tolikanj nevarno. 89 Zakaj nas Jezus uči, kruha prositi za današnji ■dan ? Jezus nas uči, le za današnji dan kruha prositi, ker smo le popotniki na zemlji in moramo tedaj vsaki dan pripravljeni biti, ako nas Bog pokliče, v večnost iti. Kaj prosimo v peti prošnji: „In odpusti nam n a še do Ig e , k a kor t u d i m i o d p uš a mo sv oj i m dolžnikom*? V peti prošnji prosimo, de bi nam Bog grehe od¬ pustil ravno tako, kakor tudi mi iz serca odpustimo vsim, kteri so nas razžalili. Kaj prosimo v šesti prošnji: „In nas ne vpelji v skušnjavo“? V šesti prošnji prosimo: 1) De bi Bog skušnjave ali vse to od nas odvernil, kar nas v greh zapeljuje. 2) De bi nam Bog v skušnjavah moč dal, se jim ustaviti in jih premagati. Kdo nas skuša ali v greh zapeljuje? Skuša nas: 1) Naše meso, to je, naše hudo nagnjenje in poželenje. „Vsakje skušan, kadar je od svojiga pože¬ lenja vlečen in vabljen.“ Jak. 1, 14. 2) Svet, to je, hudobni ljudje s pregrešnim govor¬ jenjem in življenjem, in pa bogastvo, nečimurna čast in druge posvetne reči. „Vse, kar je na svetu, je poželenje mesa, in poželenje oči, in napuh življenja, kar ni iz Očeta, ampak iz sveta. In svet prejde in njegovo pože¬ lenje. Kdor pa stori voljo Božjo, ostane vekomej." Jan. 2, 1(3. 17. 90 3) Hudič, hi nam pamet slepi, vero slabi in pre- lomnikam Božjih zapoved obeta veselje in srečo. „Bodite trezni in čujte; ker hudič, vaš zopernik, hodi okoli kakor rjoveč lev in iše, koga bi požerl." 1. Pet. S, 8. Zakaj Bog skušnjave pripuša? Bog pripusa skušnjave: 1) De nas v ponižnosti ohrani. 2) De našo zvestobo poskuša in nam zasluženje množi. „Gospod, vaš Bog, vas skuša, de bi bilo očitno, ali ga ljubite, ali ne, iz vsiga svojiga serca in iz vse svoje duše." S. Mojz. 13, 3. „Blagor človeku, kteri preterpi skušnjavo; ker skušen bo prejel krono življe¬ nja, ki jo je Bog tistim obljubil, ki ga ljubijo." Jak. 1, 12. (Job, Tobija.) Kaj prosimo v sedmi prošnji: „Temuč reši nas hudi g a*? V sedmi prošnji prosimo: 1) De bi nas Bog zlasti hudiga na duši, to je, greha rešil, in nas obvaroval večnih in časnih grehovih kazen. 2) De bi nas Bog tudi časnih nadlog in težav rešil, ako niso k našimu zveličanju. — Rafael je rekel Tobiju : »Ker si bil Bogu prijeten, je bilo treba, de te je skuš¬ njava skusila." Tob. 12, 13. 3) De bi nam Bog gnado dodelil, vse nadloge in težave, ki nam jih pošilja, voljno in stanovitno terpeti. »Lončarsko posodo peč poskusi, pravične ljudi pa skuš¬ njava bridkosti." Sir. 27, 6. Kaj pomeni beseda: „Amen? iC Amen, hebrejska beseda, pomeni: »Zgodi se," a I[: »Zgodilo se bo," kar prosimo. 91 c) Od angeloviga češenja. Ktero molitev večidel očenašu pridevamo? Očenašu večidel pridevamo molitev, s ktero zlasti presveto Devico Marijo, Mater Božjo, častimo in na po¬ moč kličemo, rekoč: „Cesena si, Marija, gnade polna, Gospod je s tabo. Zegnana si med ženami, in žegnanje sad tvojiga telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja! prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri. Amen. “ Iz koliko delov je češenamarija ? Cešenamarija je iz treh delov: 1) iz pozdravljenja velikiga angela Gabriela, ki je Marii oznanil, de bo mati Jezusova; 2) iz pozdravljenja tete Elizabete, ki jo je Marija obiskala; in 3) iz besedi, ki jih je sveta cerkev pristavila. Kako je angel Gabriel Marijo pozdravil ? Angel Gabriel je pozdravil Marijo s temi besedami: „Cešena si (Marija), gnade polna, Gospod je s tabo, žegnana (nar bolj oblagodarjena in srečna) si med že¬ nami." Luk. 1, 28. Kako je Elizabeta Marijo pozdravila? Elizabeta je povzela angelove besede: „Zegnana si med ženami," in je še tele besede pristavila: „In žeg- nan (hvaljen) je sad tvojiga telesa." Luk. 1, 42. Ktere besede je cerkev pristavila? Cerkev je pristavila tele besede: „Jezus. Sveta Marija, Mati Božja! prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri Amen." Zakaj pravimo: „S v et aMarij a, Mati Bozja“? „S veta Marija, Mati Bož j a" pravimo: 92 1) Ker je presveta Devica Marija rodila Jezusa Kristusa, kteri je pravi Bog. 2) Ker nam to ime zbuja terdno zaupanje, de bode Bog njeno prošnjo za nas uslišal. Zakaj pravimo: „Prosi za nas grešnike " ? „Prosi za nas grešnike" pravimo, de bi spo¬ znanje naše reve ganilo Marijo, de nam od Boga izprosi spokorniga duha in odpušenje naših grehov. Zakaj pravimo: „ Pr osi za nas zdaj in ob naši smertni uri“? „Prosi za nas zdaj in ob naši smertni uri" pravimo, ker Božje pomoči vselej potrebujemo, zdaj in zlasti ob smertni uri, ob kteri so skušnjave hudičeve več¬ krat nar hujši. Kdaj zlasti časti cerkev Mater Božjo z angelovim češenjem? Cerkev zlasti časti Mater Božjo z angelovim češe- njem, kadar zjutraj, opoldne in zvečer k molitvi zvoni. Česa se nam je treba ob tem zvonjenji se spo¬ minjati ? Ob tem zvonjenji se moramo sosebno hvaležno in pobožno spominjati, de seje Sin Božji včlovečil. Kaj molimo , kadar zvoni angelovo češenje? Kadar zvoni angelovo češenje, molimo: 1) „Angel Gospodov je oznanil Marii, in spočelaje od svetiga Duha. “ — Cešena Marija i. t. d. 2) „ G1 e j, dekla Gospodova sim, zgodi se mi po tvoji besedi. “ — Cešena Marija i. t. d. 3) „In Beseda je meso postala in je med nami prebivala." — Cešena Marija i. t. d. Zvečer se še moli 1 očenaŠ in 1 češenamarija za duše v vicah. 93 Čemu je katoliška cerkev sveti rozenkranc vpeljala ? Katoliška cerkev je sveti roženkranc vpeljala: 1) De bi se večkrat spominjali nar imenitniših skriv¬ nost nasiga odrešenja, namreč: Jezusoviga včlovečenja, terpljenja in vstajenja. 2) De bi tudi prečisto Devico Marijo vredno častili. Koliko delov ima sveti rozenkranc? Sveti roženkranc ima tri dele: veseli, žalostni in častitljivi del. I. Veseli del. Pri veri v treh česenamarijah se reče: 1) kteri nam oživi pravo vero; 2) kteri nam daj terdno upanje; 3) kteri nam vžgi senčno ljubezen. 1) Kteriga si Devica od svetiga Duha spočela. 2) Kteriga si Devica v obiskanji tete Elizabete nosila. 3) Kteriga si Devica v Betlehemu rodila. 4) Kteriga si Devica v tempeljnu da¬ rovala. 5) Kteriga si Devica v tempeljnu našla. II. Žalostni del. Pri veri v treh česenamarijah se reče: S) kteri nam poterdi spomin: 2) kteri nam razsvetli pamet; 3) kteri nam omeči voljo. 1) Kteri je za nas kervav pot potil. 2) Kteri j e za nas bičan bil. 3) Kteri je za nas s ternjem kronan bil. 4) Kteri je za nas težki križ nesel. 5) K t e r i j e za nas križan bil. 94 III. Častitljivi del. Pri veri v treh češenamarijah se reče: i) kteri nam vodi nase misli; 2) kteri nam vodi nase besede; 3) kteri nam vodi nase djanje. 1) Kteri je od sme rti vstal. 2) Kteri je v nebesa šel. 3) Kterije sveti g a Duha poslal. 4) Kteri te je v nebesa vzel. 5) Kteri te je v nebesih kronal. Na zadnje se še moli deset češenamarij, ki se jim pristavlja prošnja do Jezusa: „Kteri naj se usmili ubo¬ gih duš v vicah. “ III. Poglavje. Od ljubezni. Koliko zapoved od ljubezni nas je Kristus učil? Kristus nas je učil dveh velikih zapoved od ljubezni: 1) „Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga serca, in vse svoje duše, in iz vse svoje misli in iz vse svoje moči. To je perva zapoved." 2) „Druga pa je njej enaka: Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe." Mark. 12, 30. 31. Koga moramo tedaj ljubiti? Ljubiti moramo: 1) Boga, 2) sami sebe, 3) svojiga bližnjiga. Kaj se pravi, Boga ljubiti? Boga ljubiti, se pravi: nad Bogam veselje imeti in mu veselje delati; ali: vse z veseljem storiti, kar nam je Bog zapovedal. „Kdor moje zapovedi ima in jih spol- nuje, tisti je, kteri me ljubi." Jan. 14, 21. 93 Zakaj moramo Boga ljubiti? Boga moramo ljubiti: 1) Ker je Bog nar veči dobrota, neskončno popol- nama in vse ljubezni vreden. „Eden je dober, Bog." Mat. 19, 17. 2) Ker je Bog do nas neskončno dobrotljiv. lju¬ bimo tedaj mi Boga, ker nas je Bog pred ljubil.“ 1. Jan. 4, 19- 3) Ker nam Bog sam zapoveduje, de ga ljubimo. „Ljubi Gospoda svojiga Boga. Ta je nar veči in perva zapoved.“ Mat. 22, 37. 38. Kako je treba Boga ljubiti? Boga je treba ljubiti čez vse, iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje misli, in iz vse svoje moči'. Kaj se pravi, Boga čez vse ljubiti ? Boga čez vse ljubiti, se pravi: Boga raji imeti, kakor vse stvari, in torej vse, tudi življenje raji zgubiti, kakor z greham od Boga ločiti se. „Ne smert ne življenje, ne sedanje ne prihodnje, ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje.“ Rim. 8, 38. 39. Kuj se pravi, Boga ljubiti iz vsiga serca, iz vse duše, iz vse misli in iz vse moči? Boga ljubiti iz vsiga serca, iz vse duše, iz vse misli in iz vse moči, se pravi: vse svoje misli, vse svoje želje, vse svoje besede in vse svoje djanje v Božjo čast obračati, Bogu popolnama vdati se. „Ali jeste ali pijete, ali kaj druziga delate, vse k časti Božji delajte." 1. Kor. 10, 31. Kaj se pravi, sam sebe ljubiti? Sam sebe ljubiti, se pravi: sebe kakor Božjo podobo spoštovati, in si torej posebno za zveličanje svoje duše prizadevati. „Išite nar poprej Božjiga kraljestva in 96 njegove pravice, in vse to vam bo priverženo. Mat. 6, 33. „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?“ Mat. 16, 26. Zakaj moramo sami sebe ljubiti? Sami sebe moramo ljubiti, ker nam Jezus sam zapo¬ veduje: »Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe.“ Mat. 22, 39. Kdo je nas bližnji? Nas bližnji je vsak človek, bodi si prijatel ali nepri- jatel, kakor nas Jezus v povesti od usmiljeniga Sama¬ rijana uči. (Luk. 10, 29—37.) Kaj se pravi, bližnjiga ljubiti ? Bližnjiga ljubiti, se pravi: bližnjimu vse dobro hoteti, in, če je mogoče in potrebno, mu tudi dobro sto¬ riti, nikoli pa mu nič hudiga ne želeti ali celo kaj taciga storiti, kar mu je neprijetno in škodljivo. »Otročiči moji! ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikam, ampak v djanji in resnici. “ 1. Jan. 3, 18. Zakaj moramo bližnjiga ljubiti? Bližnjiga moramo zavolj Boga ljubiti. Kaj se pravi bližnjiga zavolj Boga ljubiti ? Bližnjiga zavolj Boga ljubiti, se pravi: bližnjiga zato ljubiti, ker je po Božji podobi ustvarjen in z Jezu¬ sovo kervjo odrešen, in ker je Bog zapovedal bližnjiga ljubiti. »Ako kdo reče: Ljubim Boga, in sovraži svojiga brata, je lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojiga brata, kteriga vidi, kako more Boga ljubiti, kteriga ne vidi? In to zapoved imamo od Boga, de, kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojiga brata.“ 1. Jan. 4, 20. 21. Kako moramo bližnjiga ljubiti? Bližnjiga moramo ljubiti, kakor sami sebe. 97 Kaj se pravi, bliznjiga ljubiti kakor sam sebe? Bližnjiga kakor sam sebe ljubiti, se pravi: bližnjimu nič taeiga ne želeti ne storiti, kar bi po pameti sami radi ne imeli; to pa mu želeti in storiti, kar bi po pravici sami sebi želeli. — Tako je Kristus sam razložil zapoved: „Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe," re¬ koč: „Vse, kar koli hočete, de vam ljudje store, tudi vi njim storite. Zakaj to je postava in preroki." Mat. 7, i2. Zakaj smo dolžni tudi sovražnike ljubiti? Dolžni smo sovražnike ljubiti: 1) Ker nam Jezus to zapoveduje, rekoč: „Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kteri vas sovražijo, in molite za nje, kteri vas preganjajo in obrekujejo, de boste otroci svojiga Očeta, ki je v nebesih, kteri daje svojimu solncu sijati na dobre in hudobne, in da dežit i na pravične in krivične." Mat. 5, 44. 45. 2) Ker je tudi Jezus sovražnike ljubil. Molil je se na križu za svoje morivce: „Oče! odpusti jim, sej ne vedo, kaj delajo." Luk. 23, 34. 3) Ker želimo, de bi tudi Bog nam odpustil. -— V očenašu molimo: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam." Kakosno ljubezen ima, kdor po Jezusovim nauku Boga čez vse in bliznjiga kakor sam sebe ljubi? Kdor po Jezusovim nauku Boga čez vse in bližnjiga kakor sam sebe ljubi, ima keršansko ljubezen. Kaj se torej pravi, ker sansko ljubiti? Keršansko ljubiti se pravi: Boga. nar veči do¬ broto, zavolj njega samiga, in bližnjiga zavolj Boga lju¬ biti; zavolj Boga vse z veseljem storiti, kar nam je za¬ povedal. Kersanski nauk 7,a IV. razr. 7 98 Ali je keršamka ljubezen potrebna? Ker sanska ljubezen je tako potrebna, de člo¬ vek, kteri se svoje pameti zave, brez ljubezni ne more doseči večniga življenja. „Kdor ne ljubi, ostane v smerti.“ 1. Jan. 3, 14. Kako kažemo de imamo kersansko ljubezen? De imamo kersansko ljubezen, kažemo, če Božje zapovedi spolnujemo. „Ako me ljubite, spolnujte moje zapovedi.“ Jan. 14, IS. Od deset Božjih zapoved. Ktere so desetere Božje zapovedi? Desetere Božje zapovedi so te: 1) V er vaj v eniga samiga Boga. 2) Ne imenuj po nemarnim Božjiga imena. 3) Posvečuj praznik. 4) Spoštuj očeta in mater, de bos dolgo živel in de ti bo dobro na zemlji. 5) Ne ubijaj. 6) Ne presest vaj. 7) Ne kradi. 8) Ne pričaj po krivim zoper svojiga bližnj iga. 9) N e ž e 1 i s v oj i g a b 1 i ž n j i g a ž e n e. 10) N e ž e 1 i s v o j i g a b I i ž n j i g a b 1 a g a. Komu je dal Bog deset zapoved? Bog je dal deset zapoved Mojzesu na gori Sinaji za izraelsko ljudstvo, ko je bilo po izhodu iz Egipta v pusavi. Kako je dal Bog deset zapoved? Bog je dal deset zapoved ob gromu in blisku, in jih je izročil Mojzesu zapisane na dveh kamnenih tablah. 99 Zakaj je dal Bog zapovedi ob groma in blisku? Bog je dal zapovedi ob gromu in blisku: 1) De bi terdi in svojeglavni Izraelci Božjo moč in veličastvo spoznali, in Božje zapovedi toliko bolj spošto¬ vali in raji spolnovali. 2) De bi se prelomovavci Božjih zapoved bali Božje mogočnosti in zažuganih kazen. Ali smo tudi mi dolžni desetere Božje zapovedi spolnovati? Tudi mi smo dolžni desetere Božje zapovedi spolnovati: 1) Ker razlagajo natorno postavo, ktera je v naše serca zapisana. 2) Ker jih je Jezus Kristus sam poterdil, bolj na tanko razložil in nam spolnovati zapovedal. „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi." Mat. 19, 17. „Nikar ne mislite, de sim prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sim jih prišel." Mat. S, 17. Alije mogoče desetere Božje zapovedi spolnovati? Desetere Božje zapovedi spolnovati je mogoče, ker Bog vsakimu človeku k temu potrebno gnado da. „Bog je, ki dela v vas hoteti in dopolniti po svoji dobri volji." Fil. 2, 13. „Vse zamorem v njem, kteri me močniga dela." Fil. 4, 13. Ktere dolznostiimajo v sebi desetere Bozjezapovedi? Perve tri Božje zapovedi imajo v sebi dolžnosti do Boga, sedem poslednjih ima pa v sebi dolžnosti do s a m i g a sebe in do b 1 i ž n j i g a. Kje so ob kratkim zapopadene desetere Božje zapovedi? Desetere Božje zapovedi so ob kratkim zapopa¬ dene v dveh zapovedih od ljubezni. 100 Kaj je pomniti pri vsaki Božji zapovedi? Pomniti je, de vsaka Božja zapoved nekaj zapove- ‘ duje, nekaj pa prepoveduje. a) Od pervih treh zapoved, ki imajo v sebi dolžnosti do Boga . Kaj nam perva Božja zapoved zapoveduje? Perva Božja zapoved nam zapoveduje: v eniga Boga verovati, vanj upati, ga ljubiti in moliti. ».Gospoda svojiga Boga moli in njemu samimu služi. “ Mat. 4, 10. Kaj se v pervi Božji zapovedi prepoveduje? V pervi Božji zapovedi se prepoveduje: nejevera, malikovanje, krivoverstvo, v e d e ze¬ va n j e, prazna vera, vraže, obupnost, n e z a up- ii o s t, p r e d e r z n o zaupa n j e v Božjo mogočnost in milost. Kdo je kriv nejevere? Nej e ver e je kriv, kdor ne veruje v praviga Boga , ali ne veruje tega, kar nam je Bog razodel. „Kdor ne veruje, bo pogubljen." Mark. 16, 16. Kdo je malikovanja kriv? Mali ko v a nj a je kriv, kdor žive ali nežive stvari ali narejene podobe po Božje časti, kakor ajdje. „Ne obra¬ čajte se k malikam, tudi si ne delajte zlitih bogov. Jez sim Gospod, vas Bog.“ 3. Mojz. 19, 4. Kdo je krivoverstva kriv ? Krivoverstva je kriv, kdor kako resnico, ki jo je Bog razodel in jo sveta cerkev uči, svojeglavim in ter- dovratno zametuje. „Krivoverniga človeka se ogibaj po enim ali drugim posvarjenji." Tit. 3, 10. 101 Kdo je vedeževanja kriv ? Vedeževanja je kriv, kdor terdi ali verjame, de se more iz izmišljenih znamenj kaj prihodnjiga povedati; postavimo: po zvezdah. „Vedežcv nič ne poprašujte, de ne boste oskrunjeni po njih. “ 3. Mojz. 19, 31. Kdo je prazne vere kriv? Prazne vere je kriv, kdor kaeim rečem posebno moč pripisuje, ktere nimajo ne po natori, ne po razodenji Božjim, ne po nauku svete cerkve; postavimo: z lesko zakladov iskati. Kdo je vraž ali copernije kriv? Vraž ali c o p e r n ij e je kriv, kdor hoče s pomočjo vragov ali hudobnih duhov kaj posebniga storiti. „Ne hodite k vražarjem, — de ne boste oskrunjeni po njib. Jez sim Gospod, vaš Bog.“3. Mojz. 19, 31. Kdo je obupnosti kriv? Obupnosti je kriv, kdor misli, de mu Bog ne more ali noče več pomagati; kakor Kajn, Savel, Judež Iškarjot. „Nikar ne zgubljajte svojiga zaupanja, ktero ima veliko plačilo.“ Hebr. 10, 3o. Kdo je nezaupnosti kriv ? Ne za up n osti je kriv, kdor zadosti terdno ne upa, de mu bo Bog dal, kar potrebuje; kakor Mojzes. Kdo je kriv prederzniga zaupanja v Božjo mogočnost ? Prederznigaz aup a nj a v B o ž j o mogočnost je kriv, kdor se brez potrebe v nevarnost podaja, češ, de ga že Bog more iz nje rešiti. „Ne skušaj Gospoda svojiga Boga.“ S. Mojz. 6, 16. Mat. 4, 7. »Kdor nevarnost ljubi, bo v nji poginil.“ Sir. 3, 27. Kdo je kriv prederzniga zaupanja v Božjo milost? Prederzniga zaupanja v Božjo milost je kriv, kdor misli, de mu bo že Bog grehe odpustil, naj sc 102 poboljša ali ne. „Ali zaničuješ bogastvo njegove dobrot¬ ljivosti in poterpežljivosti in prizanesljivosti? In ne veš, de te Božja dobrotljivost k pokori napeljuje?" Rim. 2,4. Ali je zoper pervo Božjo zapoved, če angele in svetnike častimo in na pomoč kličemo ? Ni zoper pervo Božjo zapoved, Velikovec je še dobro in koristno, angele in svetnike častiti in na pomoč klic ati. Zakaj je treba angele in svetnike častiti? Angeli so veliko bolj popolnama kakor mi, in Bogu zvesto služijo; svetniki so nekdaj na zemlji lepo in pobožno živeli, zdaj pa so poveličani v nebesih. Torej je treba angele in svetnike spoštovati in notranje spošto¬ vanje tudi razodevati, to je, angele in svetnike je treba častiti. Zakaj angele na pomoč kličemo ? Angele na pomoč kličemo, ker so nam za varhe odločeni, ker nas ljubijo, za naše zveličanje skerbe, za nas prosijo in našo molitev Bogu darujejo. „Svojim angelam je zapovedal zavoljo tebe, de naj te varujejo na vsili tvojih potili. Na rokah te bodo nosili, de kje s svojo nogo v kamen ne zadeneš." Ps. 90, 11. 12. ,,Kadar si s solzami molil, in si mertve pokopaval, in si svoje kosilo popušal, in si mertve po dnevu v svoji hiši skrival, po noči pa pokopaval, sim jez tvojo molitev pred Gospoda nosil." Tob. 12, 12. Zakaj svetnike na pomoč kličemo'? Svetnike na pomoč kličemo, ker so svetniki prijatli Božji in tudi za nas Boga prosijo. „Ta je prijate! bratov in izraelskiga ljudstva; ta je, ki veliko moli za ljudstvo in vse sveto mesto, Jeremija, prerok Božji." 2. Mak. 15, 14. 103 Ali nam angeli in svetniki iz svoje mori po¬ magajo ? Angeli in svetniki nam ne pomagajo iz svoje moči, ampak le Bog nam po njih prošnjah pomaga. Ali je zoper pervo Božjo zapoved, podobe častiti? Podobe častiti ni zoper pervo Božj o zapo¬ ved; zakaj ta samo prepoveduje, narejene podobe mo¬ liti. „Ne delajte si malikov in izrezanih podob, . . . da bi jih molili." 3. Mojz. 26, 1. Zakaj podobe častimo? Podobe častimo, ker nam podobe kaj Častitlji- viga pred oči stavijo: ali ktero Božjo peršono, ali mater Božjo, ali kaeiga angela ali svetnika. Cešenje ni name¬ njeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomeni. Ali ravnamo zoper pervo Božjo zapoved, ki tudi svetinje častimo ? Ne ravnamo ne zoper pervo Božjo zapo¬ ved, ki svetinje častimo, ker jih ne molimo. Zakaj svetinje častimo? Svetinje častimo: 1) Ker so svetinje ostanki tistih trupel, v kterih so svetniki posebno lepo živeli in Bogu zvesto služili ali pa še mučeni bili. 2) Ker bo Bog po vstajenji mertvih ravno te ostan¬ ke, to je, svete trupla vekomej v nebesih poveličeval. 3) Ker je Bog po svetinjah večkrat že čudeže de¬ lal, in ljudem veliko dobriga skazoval, kar se je nad Elijem in Elizejem godilo. (4. Kralj. 2. 14: 13, 21. Glej tudi apost. djanje 19, 11. 12.) 104 Kaj nam druga Božja zapoved zapoveduje? Druga Božja zapoved nam zapoveduje, Božje ime posvečevati in častitljivo izre¬ ko vati. Kako posvečujemo Božje ime? Božje ime posvečujemo : 1) Ce Boga naravnost pred vsim svetam spozna¬ vamo. „Kdor koli bo mene spoznal pred ljudmi', ga bom tudi jez spoznal pred svojim Očetam.“ Mat. 10, 32. 2) Ce Boga v dušnih in telesnih potrebah na pomoč kličemo. „Kliči me ob dnevu stiske; otel te bom, in me boš častil." Ps. 49, 15. 3) Ce besedo Božjo pridno in pobožno poslušamo. „Blagor njim, kteri besedo Božjo poslušajo, in jo ohra¬ nijo. “ Luk. 11, 28. 4) Ce s potrebno in pravično prisego Boga na pri¬ čo kličemo, de bi se verjelo, kar govorimo. „Gospoda svojiga Boga se boj, in njemu samimu služi, in pri nje¬ govim imenu prisegaj." 5. Mojz. 6, 13. 5) Ce Bogu storjene obljube zvesto spolnujemo. „Ako nič nočeš obljubiti, si brez greha; kar je pa enkrat prišlo iz tvojih ust, spolni in stori, kakor si obljubil Go¬ spodu svojimu Bogu, in kakor si govoril po svoji volji in s svojimi ustmi." 5. Mojz. 23, 22. 23. v 6) Ce vse, kar koli delamo, v Božjo čast obra¬ čamo ali Bogu darujemo. „Ali jeste ali pijete, ali kaj druziga delate, vse k časti Božji delajte." 1. Kor. 10, 31. Kaj nam druga Božja zapoved prepoveduje? Druga Božja zapoved nam prepoveduje, B o ž j i m u imen u n e č a s t d e I a t i. 103 Kako se Bozjimu imenu nevust dela ? Božjimu imenu se nečast dela z vsakim greham. „Ti se s postavo hvališ, in s prelomljenjem postave Bogu necast delaš!“ Bim. 2, 23. — Zlasti pa: 1) Z bogokletstvam, to je, če se od Boga, od prave vere, ali od svetnikov zaničljivo govori. „Kdor preklinja Gospodovo ime, naj smerti umerje. “ 3. Mojz. 24, 16. 2) Ce kdo kolne, to je, če kdo v jezi take besede izrekuje, s kterimi naznanja, de sam sebi, svojimu bliž- njimu ali drugim Božjim stvarem kaj hudiga želi. „Pre- klinjevavci ne bodo posedli Božjiga kraljestva." 1. Kor. 6 , 10 . 3) Ce kdo brez potrebe ali celo po krivim prisega. „Jez pa vam rečem, celo ne prisegati, ne pri nebu, ker je sedež Božji; ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog; ne pri Jeruzalemu, ker je mesto velikiga kralja." Mat. 3, 34. 33. „Ne prisegaj po krivim pri mojim imenu, in ne skruni imena svojiga Boga." 3. Mojz. 19, 12. 4) Ce kdo Bogu storjenih obljub ne spolnuje. „Ka- dar storiš obljubo Gospodu svojimu Bogu, ne odlašaj je dopolniti; zakaj Gospod tvoj Bog jo bo tirjal; in ako se obotavljaš, ti bo šteto v greh." 3. Mojz. 23, 21. 3) Ce kdo Božje ime brez potrebe in brez časti izrekuje. „Ne imenuj po nemarnim imena Gospoda svo¬ jiga Boga; zakaj Gospod ne bo štel nedolžniga, kdor bo imenoval njegovo ime po nemarnim." 2. Mojz. 20, 7. 6) Ce kdo Božjo besedo kazi ali napak obrača. „Povem vam, de za vsako prazno besedo, ktero bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali sodnji dan." Mat. 12, 36. „Nisnm namreč, kakor je njih prav veliko, ki kaze Božjo besedo." 2. Kor. 2, 17. 106 Kaj zapoveduje tretja Božja zapoved? Tretja Božja zapoved zapoveduje, praz¬ nik ali Gospodov dan posvečevati. Kteri dan je Gospodov dan ? V stari zavezi je bil Gospodov dan sedmi dan v tednu ali sobota, v spomin, deje Gospod Bog ta dan nehal stvariti; v novi zavezi je pa Gospodov dan pervi dan v tednu ali nedelja, v spomin, de je naš Gospod Jezus Kristus ta dan od mertvih vstal in aposteljnam svetiga Duha poslal. Kako posvečujemo Gospodov dan ali nedeljo? Gospodov dan ali nedeljo posvečujemo: v 1) Ce od hlapeevskiga dela počivamo. 2) Ce bogoljubne dela opravljamo. Ktere bogoljubne delaje treba v nedeljo opravljati? V nedeljo je treba pri očitni službi Božji in zlasti pri sveti maši biti, svete zakramente prejemati, svete bukve brati in dela keršanskiga usmiljenja opravljati. Kaj tretja Božja zapoved prepoveduje? Tretja Božja zapoved prepoveduje Go¬ spodovimi! dnevu n e č a s t delati. S čem se Gospodovima dnevu nečast dela ? Gospodovimi! dnevu se dela nečast: 1) Z vsakim hlapčevskim delam brez potrebe in brez v praviga privoljenja. „Sest dni delaj in opravljaj vse svoje dela; sedmi dan pa je sobota (počitek) Gospoda tvojiga Boga; ne delaj nobeniga dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne tujic, ki je znotraj tvojih vrat.“ 2. Mojz. 20, 9. 10. 2) Z vsimi drugimi opravili, ktere Gospodov dan skrunijo ali pa njegovo posvečevanje odvračujejo, kakor: pijančevanje, dolgo igranje i. t. d. 107 b) Od sedem poslednjih zapoved, ktere obsegajo dolžnosti do samiga sebe in do bližnjiga. Kaj je v četerti Božji zapovedi zapovedano ? V čete rti Božji zapovedi je zlasti zapove¬ dano, de naj otroci svoje starše spoštujejo, ljubijo, jim strežejo, v vsim, kar ni zoper Božje zapovedi, pokoršino skazujejo, v duš¬ nih in telesnih potrebah pomagaj o, in za nje molijo. „Otroci! bodite pokorni staršem v vsili rečeh; zakaj to je dopadljivo v Gospodu. “ Kol. 3, 20. „Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi." Ap. djanje S, 29. „Sin podpiraj starost svojiga očeta in ne žali ga v njegovim življenji: in, ako mu pamet peša, mu zanašaj in ne zani¬ čuj ga v svoji moči; zakaj usmiljenje do očeta ne bo nikdar pozabljeno." Sir. 3, 14. 13. Kaj je v četerti Božji zapovedi prepovedano? V četerti Božji z a p o v e d i j e prepovedano, svojim staršem nepokoren biti, jih sovražiti, zaničevati, zasramovati, zmerjati ali pre¬ klinjati, jih v potrebah zapustiti ali j im ško¬ dovati. „Oko, ktero svojiga očeta zasramuje in svojo mater zaničuje, naj krokarji pri potokih izkljujejo in mladi orli požrejo." Preg. 30, 17. „Kdor preklinja svo¬ jiga očeta ali mater, naj smerti umerje; očeta in mater je preklinjal, njegova kri bodi nad njim." 3. Mojz. 20. 9. „Kdor udari svojiga očeta ali svojo mater, naj umerje," 2. Mojz. 21, 15. „Kdor svojimu očetu ali materi kaj zmakne, in pravi, de to ni greh, je ubijavcov tovarš," Preg. 28. 24. 108 Kaj je Bog obljubil otrokam, kteri dolžnosti do staršev zvesto spolnujejo? Otrokam, kteri dolžnosti do staršev zvesto spoluu- jejo, je Bog obljubil, de jim bo dobro, in de bodo dolgo živeli na zemlji, po smerti pa de bodo večno zveličani v nebesih. „Spoštuj svojiga očeta in svojo mater; to je perva zapoved z obljubo: de ti bo dobro in de boš dolgo živel na zemlji." Efez. 6, 2. 3. (Sem in Jafet, Jožef, Sarnvel, mladi Tobija.) Kaj čaka otrok, kteri ceterte zapovedi ne spol¬ nujejo? Otrok, kteri četerte zapovedi ne spolnujejo, čakajo nar hujši časne in večne kazni. „Preklet bodi, kdor ne spoštuje svojiga očeta in svoje matere, in vse ljudstvo naj reče: Amen." S. Mojz. 27, 16. (Kam, Absalom, He¬ lijeva sinova.) Kaj so starsi svojim otrokam dolžni? Starši so dolžni: 1) Svoje otroke v pravi veri in v drugih potrebnih vednostih ali sami ali po kom drugim podučevati in jih v Božjim strahu rediti. „Uči svojiga sina, in te bo hladil ter veselje delal tvoji duši." Preg. 29, 17. 2) Jih varovati vsiga pohujšanja in jim z bogabo¬ ječim življenjem lep zgled biti. „Kdor pohujša kteriga teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, de bi se mu obesil mlinsk kamen na vrat, in bi se potopil v glo¬ bočino morja." Mat. 18, 6. 3) Za njih dušni in telesni prid skerbeti, jim vse potrebno pridobiti in dati, in jim pomagati, kolikor je mogoče. „Dobri (človek) zapusti otroke in vnuke ko dede." Preg. 13, 22. „Ako pa kdo za svoje in zlasti za 109 domače nima skerbi, je vero zatajil in je hujši od never¬ nika." 1. Tim. 5, 8. 4) Njih pregreške in napčnosti ne preveč ne pre¬ malo, ampak vselej z ljubeznijo in krotkostjo strahovati. „Ne odteguj otroku krotitve; zakaj če ga s šibo udariš, ne bo umeri. Ti ga boš s šibo udaril, njegovo dušo pa boš pekla rešil." Preg. 23, 13. 14. Ali zadeva četerta Božja zapoved samo otroke in st ar se ? Četerta Božja zapoved ne zadeva le otrok in star¬ šev, ampak tudi vse podložne in vse njih du bovške in deželske gosposke, kakor tudi vse gospodarje in učenike, in prav za prav tudi vse tiste, ki so z a- volj starosti in imenitnosti časti vredni. Kaj so podložni svojim gosposkamin vik s im dolžni? Podložni so dolžni, do svojih gosposk in vikših, bodi si dobrih ali hudobnih, tako obnašati se, kakor otroci do svojih staršev; jih tedaj spoštovati, ljubiti, jim pokorni in hvaležni biti, in za nje moliti. „Boj se Gospoda iz vse svoje duše, in njegove duhovne v časti imej." Sir. 7, 31. „Vsak človek bodi viši oblasti podložili; ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga; ktere pa so, so od Boga postavljene." Rim. 13,1. „Hlapci! bodite podložni gospodarjem z vsim straham, ne le dobrim in krotkim, ampaktudičmernim." 1. Pet. 2,18, (Jezus, pervi kristjani.) Kaj so gosposke in vikši svojim podložnim dolžni? Gosposke in vikši so podložnim veči del, kar starši svojim otrokam dolžni; zlasti pa so dolžni, svoje podložne pri pravi veri ohraniti, ž njimi pravično ravnati, jih sile in krivice varovati. „Gospodarji! storite hlapcam, kar je pravično in prav, ker veste, de imale tudi vi Go¬ spoda v nebesih." Kol. 4, 1. 110 Kako se obnašajmo do starih ljudi? Stare ljudi vselej spoštujmo, njih dobre in modre svete radi poslušajmo, in polajšujmo jim nadloge in težave njihove starosti. „Pred sivo glavo vstani, in spoštuj osebo stariga človeka." 3. Mojz. 19, 32. Kaj nam Bog zapoveduje v peti zapovedi ? V peti zapovedi nam Bog z a p o v e d uj e, s k e r- beti za svoje telo in za svojo dušo, in paza telo in dušo svojiga bližnji g a. Kaj nam Bog v i)eti zapovedi prepoveduje? V peti zapovedi nam Bog prepoveduje, s e b e a 1 i s v oj i g a b 1 i ž n j i g a na telesu ali na duši poškodovati ali celo umoriti. y Kako skerbimo za svoje telo? Za svoje telo skerbimo če si prizadevamo svoje življenje in zdravje obraniti; če v bolezni po razumniga zdravnika pošljemo, ukazane zdravila radi jemljemo, in se poterpežljivo Božji volji izročimo. „Nihče še ni nikoli svojiga telesa sovražil, temuč redi ga in oskerbuje." Efež. o, 29. „Spoštuj zdravnika zavolj po¬ trebe; zakaj Najviši gaje ustvaril." Sir. 38, 1. „Najviši je iz zemlje zdravila ustvaril, in razumen človek jih ne studi." Sir. 38, 4. „Gospoda prosi, in on te bo ozdravil." Sir, 38, 9. Kako si ohranimo življenje in zdravje? Življenje in zdravje si ohranimo, če smo zmerni in čed¬ ni v jedi in pijači, če smo snažni v obleki in stanovanji, če smo delavni in previdni, če se ogibljemo nevarnih in škod¬ ljivih iger in veselic, in zlasti, če smo krotkiga, veseliga in do druzih dobriga serca. „Kdor je trezen, si življenje 111 daljša." Sir. 37, 34. „VeseIje serca, to je človekovo življenje; veselje človeku življenje daljša." Sir. 30,23. Kdo si škoduje na telesu? Na telesu si škoduje, kdor svoje življenje in zdravje brez potrebe v nevarnost postavlja; kdor je nezmeren, nečeden, nepreviden; kdor se vda jezi, sovraštvu, nevošljivosti ali drugim strastim. „Kdor ne¬ varnost ljubi, bo v nji poginil." Sir. 3, 27. „Po množili jedilih pride bolezen, in požrešnost napravi kolero. Za¬ voljo pijanosti jih je že veliko pomerlo." Sir. 37,33.34. „ Nevošljivost in jeza dni krajšate, in skerbi starost pri¬ peljejo pred čašam." Sir. 30, 26. Kako skerbimo za telo svojiga bližnjiga? Za telo svojiga bližnjiga skerbimo, če si prizadevamo, ohraniti mu življenje in zdravje; če ga od vsiga odvračujemo, kar bi utegnilo njegovimu življenju in zdravju škodljivo ali nevarno biti; če mu bolnimu pomagamo in strežemo; če mu telesne dela ker- šanskiga usmiljenja skazujemo. „Kdor ima premoženje tega sveta, in vidi svojiga brata, deje v potrebi, in zapre svoje serce pred njim; kako prebiva ljubezen Božja v njem?" 1. Jan. 3, 17. Jezus poreče pravičnim sodnji dan: „Resnično vam povem, kar ste storili kterimu teh mojih nar manjših bratov, ste meni storili." Mat. 25, 40. Kdo škoduje bliztijimu na telesu? Bližnjimu škoduje na tel e su, kdor bližnjiga ob življenje ali ob zdravje pripravi; kdor ga za- pelja v nezmernost, v jezo ali v kako drugo strast; kdor ga žali, zaničuje in zmerja; kdor ga v bo- irez pomoči pusti. „Kdor koli bo človeško sil, njega kri bo prelita; zakaj po Božji * človek ustvarjen." 1. Mojz. 9, 6. „Slišali ste, 112 de je bilo rečeno starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv. Jez pa vam povem, de vsak, kteri se jezi nad svojim bratam, bo kriv sodbe; kdor pa reče svojimu bratu raka, bo kriv zbora; kdor pa reče norec, bo kriv peklenskiga ognja. “ Mat. S, 21. 22. Jezus poreče zaver- ženim sodnji dan: „Resnično vam povem, kar niste storili kterimu teh nar manjših, tudi meni niste storili." Mat. 25, 45. Kako skerbimo za svojo dušo ? Za svojo dušo skerbimo, če si prizadevamo, zmiram umniši in boljši biti. „Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo nasiteni." Mat. 5, 6. Kako si človek na duši škoduje ? Človek si škoduje na duši, če je len k do¬ brimi), če ima do lepiga opominovanja oterpnjeno serce, če se da pohujšati, to je, če se da z besedo ali djanjem svojiga bližnjiga v greh zapeljati. „Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?" Mat. 16, 26. Kako skerbimo za dušo svojiga bližnjiga? Za dušo svojiga bližnjiga skerbimo. če pomagamo, de bi bil naš bližnji zmiram umniši in boljši. Kako moremo pomagati, de bi bil naš bližnji zmiram umniši in boljši? De bi bil naš bližnji zmiram umniši in boljši, poma¬ gamo, če skerbimo, de naš bližnji keršanski nauk bolj in bolj spoznava, če ga z lepo besedo k dobrimi) spodha- damo, če ga greha varujemo in mu vedno lepe zglede dajemo. Ako se je pa naš bližnji pregrešil, ga je treba ljubeznjivo posvariti, za njegovo poboljšanje skerbeti. in mu duhovne dela keršanskiga usmiljenja skazovati. „ Ta ko naj sveti vaša luč pred ljudmi, de vidijo vaše 113 dobre dela, in časte vašiga Očeta, kteri je v nebesih.* Mat. o, 16. „Bratje! ako je kdo od kakiga greha pre¬ nagljen, takiga vi, ki ste duhovni, podučite v duhu krot- kosti; in glej sam na se, de ne boš tudi ti skušan.* Gal. 6, 1. Kako človek bližnjima na duši škoduje? Človek škoduje bližnjimu na duši, če ga pohujšuje, to je, če ga nalaš v greh zapeljuje, ali mu prostovoljno daje priliko k grehu. „Kdor pohujša kteriga teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, de bi se mu obesil mlinsk kamen na vrat, in bi se potopil v glo¬ bočino morja.* Mat. 18, 6. Kaj je dolžan storiti, kdor je bliznjiga na telesu ali na duši poškodoval? Kdor je bliznjiga na telesu ali na duši poškodoval, je dolžan storjeno škodo popraviti, kolikor je le moč. Kako se človek še pregreši zoper peto zapoved Božjo ? Zoper peto zapoved Božjo se človek še pregreši, če živali brez potrebe ali brez koristi ubija ali terpinči, ,,Pravični skerbi tudi za svojo živino; hudobni pa je neusmiljeniga serca.* Preg. 12, 10. Kaj nam Bog o šesti zapovedi zapoveduje? V šesti zapovedi nam Bog zapoveduje, sramežljivim in čistim biti na duši in na telesu, v mislih, željah, besedah, obnašanji in djanji, in ogibati se vsili grešnih prilož¬ nost. „To je volja Božja, vaše posvečenje, de se zder- žite nečistosti, de vsak zmed vas ve svoje telo ohraniti v sve¬ tosti in časti, ne po gnanji poželenja, kakor neverniki, kteri Keršanski nauk za IV. razr. 8 114 Boga ne poznajo." 1. Tes. 4, 3—5. „Blagor njim, kteri so cistiga serca, ker oni bodo Boga gledali." Mat. S, 8. Kaj nam Bog v sesti zapovedi prepoveduje? V šesti zapovedi nam Bog prepoveduje vsako nečisto djanje, obnašanje in govor¬ jenje, rado volj no do p a daj enj e in privolj enj e pri nečistih mislih in željah, in vse, kar koli v nečistost napeljuje. „Necistost naj se še ne imenuje med vami, kakor se spodobi svetim, ali nesramnost, ali nespametne ali gerde besede, kar se ne spodobi. To namreč vedite in premislite, de noben ne¬ čistnik nima deleža v kraljestvu Kristusovim in Božjim." Efež. S, 3—5. Kaj v nečistost napeljuje? V nečistost napeljuje: nečimurna in nesramna noša ali obleka, lenoba, nezmernost v jedi in pijači, preraz- vajene in nespodobne tovaršije posebno z družim spolam, radogledne oči, poslušanje nesramnih pogovorov in pe¬ sem, branje pohujšljivih bukev. „Nikar se ne upijanite z vinam, v kterim je nečistost." Efež. 5, 18. „Oberni svoj obraz od nališpane ženske." Sir. 9, 8. Kakošne nasledke ima večidel nečistost ? Žalostni nasledki nečistiga greha so: 1) Nečistnik pozabi Boga; 2) pamet mu oslepi; 3) serce mu oterpne; 4) včasi zgubi vero in upanje; 5) velikokrat si nakoplje gerde in hude bolezni; 6) zgubi poštenje, vestni mir in večno življenje. „Gnjiloba in červi se bodo nečistnika polastili, in v velik zgled bo postavljen, in veržena bo njegova duša iz števila živih." Sir. 19, 3. Kako je Bog že večkrat nečistost kaznoval? Bog je že večkrat dežele, mesta in ljudstva hudo hudo kaznoval zavoljo nečistiga greha, kakor: z vesoljnim 115 potopam ljudi o Noetovim času, z ognjem spod neba Sodomo in Gomoro. Kako Bog na unim svetu nečisti greh kaznuje ? Bog na unim svetu strašno kaznuje nečisti greh, kakor pravi sveti Janez v skrivnim razodenji (21, 8.): „Nečistniki bodo imeli svoj del v gorečim, ognjenim in žveplenim jezeru.“ Kaj zapoveduje Bog v sedmi zapovedi? V sedmi zapovedi Bog zapoveduje sker- beti za svoje premoženje in za premoženje svojiga bližnjiga. Kako skerbimo za svoje premoženje? Za svoje premoženje skerbimo, če si s pridnim delam kaj svojiga pridobivamo, pridobljeno hranimo ter sebi in bližnjimu v prid modro obračamo. „Kdor noče delati, naj tudi ne je.“ 2. Tes. 3, 10. »Spo¬ minjaj se uboštva ob času obilnosti, in potreb siromaštva ob dnevu bogastva.“ Sir. 18, 25. — Jezus sam je rekel učeneam: »Poberite kosce, ki so ostali, de se ne pokon¬ čajo. “ (Jan. 6, 12.) Kterih grehov se je treba pri skerbi za svoje pre¬ moženje varovati? Pri skerbi za svoje premoženje se je treba varovati lenobe, skoposti in lakomnosti, in zapravlji¬ vosti. Kdo je lenobe kriv? Lenobe je kriv, kdor si noče nobeniga stanu izvo¬ liti, kdor opravila svojiga stanu zanemarja, kdor se z nepotrebnimi rečmi peča, kdor dragi čas s postopanjem in posedanjem trati. —Lenoba je mati revšine in potrebe, 8 * in pa tudi vsili hudobij. „Lena roka revšino dela, roka močnih pa bogastvo pripravlja." Preg. 10, 4. ..Posto¬ panje veliko hudiga nauči." Sir. 33, 29. Kdo je kriv skoposti in lakomnosti? Skoposti in lakomnosti je kriv, kdor sebi in drugim ne privoši, česar je k življenju treba, in le več in več imeti hrepeni, če so tudi pota krivične in pregrešne. „Kteri hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in v zadergo hudičevo, in v veliko nepridnib in škodljivih želja, ktere potope človeka v pogubljenje in končanje. Korenina vsiga hudiga namreč je lakomnost." 1. Tim. 6, 9. K'. (Judež Iškarjot.) Kdo je zapravljivosti kriv ? Zapravljivosti je kriv, kdor svoje premoženje za nepotrebne reči daje, in si za prihodnje potrebe nič ne prihranuje. — Zgubljeni sin nam je žalosten zgled, v koliko nesrečo zapravljivost človeka pahne. Kako skerbimo za premoženje svojiga blizjijiga? Za premoženje svojiga bližnji ga sker- bimo, če ga spodbujamo k pridnimu delu in k modri varčnosti; če vsako škodo od njegoviga premoženja od- vračujemo; če vsakimu pustimo, damo in opravimo, kar je njegoviga in kar mu gre; če vzeto in najdeno pover- nemo in storjeno škodo popravimo. „Dajte vsakimu, kar ste dolžni: davek, komur (gre) davek, dac, komur dac. Rim. 13, 7. „Ako kdo poškodva njivo ali vinograd, in spusti svojo živino, de se tuje popase, naj nar boljši, kar ima na svoji njivi ali v vinogradu, po cenjeni škodi poverile." 2. Mojz. 22, o. Cahej je rekel Jezusu: „Ako sim koga kaj ogoljufal, povernem čveterno." Luk. 19, 8. 117 Kaj smo pa dolini bližnjima, /deri si zavolj bolezni ali telesne slabostine more potrebnima Ureza pridobiti? Oe si bližnji zavolj bolezni ali telesne slabosti ne more potrebniga živeža pridobiti, mu kaj svojiga vbo- gajuie dajmo. „Ako imaš veliko, obilno dajaj; če imaš malo, si prizadevaj tudi malo rad podeliti." Tob. 4. 9. Kdo je dolžan škodo popraviti? Storjeno škodo je dolžan popraviti, kdor jo je storil, bodi sam, bodi v tovaršii. Komu se mora škoda popraviti? Skoda se mora popraviti tistimu, komur se stori, če njega ni več, pa dedičem njegovim. Koliko je treba poverniti? Poverniti so mora toliko, kolikor je škode, tudi ko¬ likor je poškodvanimu pravičniga dobička odšlo in škode po škodi došlo. „Greli se ne odpusti, ako se vzeto ne po- verne," pravi sveti Avguštin. Kaj mora storiti, kdor storjene škode ne more precej popraviti? Kdor storjene škode ne more precej popraviti, mora' vsaj resnično voljo imeti, precej poverniti, kadar mu bo mogoče. Kaj se v sedmi Božji zapovedi prepoveduje? V sedmi Božji zapovedi se prepoveduje: tatvina, tolovajstvo, goljufija pri meri in vagi, zaderževanje tujiga blaga in zasluže¬ ni g a plačila, ode rt ij a in vse poškodovanje bližnjiga na blagu in pravicah. Kdo je tatvine kriv? Tatvine je kriv, kdor bližnjimu zoper njegovo voljo skrivej po krivici kaj njegoviga vzame. „Tatje ne bodo posedli Božjiga kraljestva." 1. Kor. d, 10. 118 Kdo je tolovajstva kriv? Tolovaj str a je kriv, kdor se tujiga blaga silama polasti. ,,Roparji ne bodo posedli Božjiga kraljestva." 1. Kor. 6, 10. Kdo se udeležuje tuje kraje in tujiga ropa? Tuje kraje in tujiga ropa se vdeležuje, kdor drugim krasti in ropati pomaga, jim potuho daje, ali ukradeno in po silPvzeto blago hrani, kupuje ali prodaja. „Kdor ima delež s tatam, sovraži svojo dušo." Preg. 29, 24. Kdo je goljufije kriv? G o 1 j u fij e je kriv, kdor se tujiga blaga po zvijačah polastuje, kakor: če slabo blago za dobro prodaja, če ima premajhno mero invago, če se da podkupiti, če neved¬ nost in mehkeserčnost svojiga bližnjiga v to obrača, de ga ob premoženje pripravi. „Ne delajte nič krivičniga v sodbi, pri vatlu in tehtnici in meri." 3. Mojz. 19, 35. Kdo tuje blago zaderžuje? Tuje blago zaderžuje, kdor najdenih ali ukra¬ denih reči, ali sicer po krivici pridobljeniga premoženja vlastniku nazaj ne da. „ Gorje njemu, kteri zida svojo hišo v krivici in svoje zgornje pohištvo v nepravici!" Jer. 22, 13. Kdo zaslužek zaderžuje? Zaslužek zaderžuje, kdor obljubijeniga za¬ služka ne plača, ali ga po krivici uterguje. „Naj ne ostaja plačilo tvojiga najemnika pri tebi do jutra." 3. Mojz. 19. 13. „ Gorje njemu, kteri svojiga prijatla zastonj stiska, in mu ne da njegoviga zaslužka!" Jer. 22, 13. Kdo je kriv odertije? Odertije je kriv, kdor prevelike dobičke ali pre¬ velike obresti jemlje. „Ako denarjev posodiš komu zmed 119 mojiga ljudstva, kakimu ubogimu, ki pri tebi prebiva, ne goni ga kakor tirjavec in ne teri ga z obrestmi." 2. Mojz. 22, 25. Kdo je kriv poškodovanja svojiga bližnjiga? Poškodovanja svojiga bližnjiga je kriv, kdor bližnjimu na blagu ali pravicah ali sam ali po dru- zih kaj škode stori ali mu je odverniti noče. Kaj nam zapoveduje Bog v osmi zapovedi? V osmi zapovedi nam Bog zapoveduje skerbeti za svoj e p oš tenj e in za poštenje svo¬ jiga bližnjiga. „Skerbi si za dobro ime; zakaj to ti bo dalje ostalo, kakor tavžent drazih in velicih zakladov. Dnevi dobriga življenja imajo število, dobro ime pa ostane vekomej." Sir. 41, 15. 16. Zakaj smo dolžni skerbeti za svoje poštenje? Za svoje poštenje smo dolžni skerbeti, de lože več dobriga na svetu storimo. Kako skerbimo za svoje poštenje? Za svoje poštenje skerbimo, če lepo in po¬ božno živimo, če se dobrih in koristnih reči učimo, če svoje dolžnosti vselej radi in zvesto spolnujemo, če smo do bližnjiga resnični, odkritoserčni, ponižni in postrež- Ijivi, če se tudi sence hudiga varujemo. „Sicer pa, bratje! kar koli je resnično, kar koli sramožljivo, kar koli pravično, kar koli sveto, kar koli ljubeznjivo, kar koli je dobriga imena, če je kaka čednost, če je kako hvale vredno obnašanje, to mislite." Fil. 4, 8. 120 Kterih grehov se je treba pri skerbi za svoje po¬ stenje sosebno varovati? Pri skerbi za svoje poštenje se je treba sosebno varovati laži in hinavšine, nečim urn os ti in na¬ puha, ošabnosti in prevzetnosti. Kdo se z lažjo pregreši? Z lažjo se pregreši, kdor nalaš drugače govori, kakor misli. — Laž je Bogu neskončno resničnima groz¬ no zoperna, in lažnjiveu ljudje tudi takrat ne verjamejo, kadar resnico govori'. „Lažnjive usta so Gospodu gnu¬ soba.Preg. 12, 22. „Gerd madež je laž na človeku." Sir. 20, 26. (Ananija in Satira.) Kdo se s hinavšino pregreši ? S hinavšino se pregreši, kdor se boljšiga dela, kakor je v resnici. — Hinavšinaje gnusoba pred Bogam in pred ljudmi. „Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ker ste enaki pobeljenim grobam, kteri se od zunej lju¬ dem lepi zde, od znotrej pa so polni mertvaških kosti in vsake gnusobe." Mat. 21’, 27. Kdo se pregreši z neeimurnostjo ? Z nečimurnostjo se pregreši, kdor si kaj domiš- ljuje zavoljo tacih reči, ki si jih ni sam dal, ali ki nam nobene resnične cene ne dajo. „Ti sovražiš nje, ki se nečimurnosti derže." Ps. 30, 7. „Ako kdo od sebe meni, deje kaj, ker nič ni, sam sebe zapelje." Gal. 6, 3, »Nečimurnost čez nečimurnost, in vse je nečim urnost" (Prid. 1, 2.) razim Boga ljubiti in njemu samimu služiti. (Tomaž Kempčan.) Kdo je napuha kriv ? Napuha je kriv, kdor si zavoljo praznih reči ali Božjih darov preveč domišliuje ino meni, deje zavoljo njih boljši kakor drugi. ,,Rečem vsilil, kteri so med vami: Nikar bolj modrovati, kakor se spodobi modrovati, ampak modrovati, kar je prav.“ Rim. 12, 3. „Rog se napuhnjenim ustavlja, ponižnim pa daje gnado.“ 1, Pet. 5, 5. Kdo je ošabnosti in prevzetnosti kriv ? Ošabnosti in prevzetnosti je kriv, kdor se zavolj svojih resničnih ali pa le dozdevnih posebnost čez druge povzdiguje in jih zaničuje. ..Gnusoba je Gospodu sleherni prevzetnež; če je tudi roka z roko sklenjena, ne bo brez kazni.“ Preg. 16, 5. Kako skerbinio za poštenje svojiga bliznjiga? Za p o š tje n j e svojiga bliznjiga s k e r b i m o, če vselej od njega dobro mislimo in govorimo, in njego¬ ve lepe lastnosti in dobre dela drugim naznanjamo in razglašamo. ..Ljubezen ne misli hudiga, vse veruje, vse upa." 1. Kor. 13, S. 7. Kaj je treba storiti, če ljudje od bliznjiga kaj lmdiga govore? Če ljudje od bliznjiga kaj hudiga govore, kar je res, ga je treba izgovarjati, to je, treba je take res¬ nične okolišine v misel jemati, ktere njegovo hudobijo zmanjšujejo, in tolikanj bolj dopovedovati od lepili last¬ nost, ki jih ima. — Če se pa od bliznjiga kaj hudiga go¬ vori, kar ni res, je treba njegovo poštenje zago¬ varjati, to je, treba je spričevati, de ni res, kar ljudje hudiga od njega trosijo. „Odpri svoje usta za mutca, in stori pravic^ revežu in ubožcu." Preg. 31, 8. 9. — Daniel je zagovarjal nedolžno Suzano, in Jezus se je večkrat poganjal za poštenje svojih učencov, ki so jih farizeji tožili. 122 Kterik grehov se je treba pri skerbi za poštenje svoji g a bližnjiga varovati? Grehi, kterih se je treba pri skerbi za poštenje svojiga bliznjiga varovati, so ti: krivo pričevanje, kriva tožba, vsaka laž, tudi laž iz šale in v sili, opravljanje, obrekovanje, krivo natol- c e v a n j e, prede r zna sodba, podpihovanje. Kdo se pregreši s krivo tožbo in s krivim priče¬ vanjem ? S krivo tožbo in s krivim pričevanjem se pre¬ greši, kdor zoper bližnjiga pri sodbi kaj neresničniga pove ali priča, ali pa bližnjimu v škodo resnico zamolči. „Kriva priča ne bo brez kazni, in kdor govori laži, ne bo ubežal. “ Preg. 19, S. (Starca, ki sta nedolžno Suzano krivo tožila.) Kdo se pregreši z opravljanjem? Z opravljanjem se pregreši, kdor brez potrebe med druge razglasuje, kar od bližnjiga hudiga ve. „Od- pravi od sebe hudobne usta, in opravljive ustnice naj bodo deleč od tebe." Preg. 4, 24. Kdo se pregreši z obrekovanjem? h o breko vanj eni se pregreši, kdor od bližnjiga med druge kaj hudiga raznaša, kar ni res. „Ne obre¬ kujte eden druziga, bratje! Kdor obrekuje brata, govori postavi nasproti." Jak. 4, 11. Kdo se pregreši s krivim natolcevanjem? S krivim natolcevanjem se pregreši, kdor od bližnjiga brez pravičniga vzroka kaj hudiga misli. „Nihče naj v svojim sercu ne misli hudiga zoper svojiga bližnjiga." Cah. 8, 17. # Kdo je kriv prederzne sodbe? Prederzne sodbe je kriv, kdor brez pravičniga vzroka čez svojiga bližnjiga slabo sodbo izreče. „Ne so- 123 dite, iu ne boste sojeni; ne pogubljajte, in ne boste po¬ gubljeni." Luk. 6, 37. Kdo je podpihovavec? Podpihovavec je, kdor bližnjimu skrivej pove, kar se hudiga od njega govori, de /dražba in sovraštvo vstane. „Preklet je podpihovavec in dvojezičnik; zakaj med mnogimi ki v miru žive, napravi zmešnjave." Sir. 28, IS. Kdo je deležen opravljanja, obrekovanja in pod¬ pihovanja ? Opravljanja, obrekovanja in podpihovanja je dele¬ žen, 1) kdor opravljivce, obrekovavce injmdpihovavce rad posluša; 2) kdor ne brani opravljati, obrekovati in podpihovati, kolikor milje mogoče; 3) kdor opravljanje, obrekovanje, podpihovanje podpira ali s popraševanjem ali s hvalo. „Zagradi s ternjem svoje ušesa; hudobniga jezika nikar ne poslušaj, in svojim ustam vrata in klju¬ čavnice napravi." Sir. 28, 28. „Sever dež odžene, in temen obraz opravljivi jezik." Preg. 2S, 23. Kaj mora storiti, kdor je bližnjima postenje vzel ? Obrekovavec mora preklicati, kar je hudiga od svojiga bližnjiga lažnjivo govoril, iu tudi vso škodo po¬ praviti, ki jo je z obrekovanjem storil. — Opravljivec mora bližnjiga izgovarjati, čigar pregreške je brez po¬ trebe razglasil, in njegove lepe lastnosti toliko bolj na¬ znanjati. Kdaj smo pa dolini grehe svojiga bližnjiga razodeti? Kadar se bližnji po našim svarjenji ne da poboljšati, ali kadar ga nam svariti ne gre, ali kadar škodo dela na duši ali na telesu ali na premoženji, smo dolžni njegove pregrehe vikšiin razodeti, kteri imajo oblast in dolžnost 124 grešnika poboljšati in škodo odverniti. „Ako greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med seboj in med njim samim. Ako te posluša, si pridobil svojiga brata. Ako te pa ne posluša, vzemi seboj še eniga ali dva, de v ustili dveh ali treh prič stoji vsa reč. Ako jih pa ne posluša, povej cerkvi. Ce pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik. “ Mat. 18, 15 —17. (Egiptovski Jožef.) Kaj so vam v poslednjih dveh zapovedih zapo¬ veduje? V poslednjih dveh zapovedih se namza- p o v e d u j e: 1) č i s t i g a serca biti, 2) hudo p o ž e- lenje krotiti, 3) svojimu bližnjimi! vse dobro iz serca privošiti. „Blagor njim, kteri so čistiga serca; ker oni bodo Boga gledali.“ Mat. 5, 8. ,,Kteri so pa Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred.“ Gal. 5, 24. Kaj se nam v poslednjih dveh zapovedih prepo¬ veduje ? V poslednjih dveh zapovedih se nam pre¬ poveduje nevošljivost, veselje nad tujo ško¬ do, in lakomno poželenje d o v s i g a, kar ni na- šiga. Kdo je nevoščljivosti kriv? Nevošljivosti je kriv, kdor bližnjima ne privoši dobriga, kar ima, in žaluje, če se bližnjimu dobro godi. „Nevošljivci ne bodo dosegli Božjiga kraljestva. “ Gal. 5. Kdo je kriv veselja nad tujo škodo? Veselja nad tujo škodo je kriv, kdor se veseli, če se bližnjimu hudo godi. „Ce tvoj sovražnik pade, se 125 ne veseli, in nad njegovo pogubo naj se ne raduje tvoje serce; de bi kje Gospod ne vidil, in bi mu ne dopadlo, in bi ne vzel svoje jeze od njega." Preg. 24, 17. (Lep zgled je David pri Savlovi smerti.) Zakaj je Bog dal zapovedi tudi zastran naših misel in-zelja? Bog je tudi zastran naših misel in želja zapovedi dal, nam v spomin: 1) De je on tudi Gospod naših sere. „Gospod serca tehta." Preg. 21, 2. 2) De mu ni nič skritiga, kar se v naših sercih godi. „Ako praviš: Ne premorem, bo vedil on, ki v serce vidi, in ohranovavca tvoje duše nič ne goljufa." Preg. 24, 12. 3) De je njegova postava vse bolj popolnama, ka¬ kor ktere koli človeške postave, ktere le z našim vnanjim djanjem zapovedujejo, z mislimi in željami našiga serca pa ne morejo zapovedovati. — Le Bog vsigavedni more dati zapoved: Ne želi. »Vemo, deje postava (Božja) duhovna." Bim. 7, 14. 4) De je treba korenino, to je, hudo poželenje v sebi zadušiti, če hočemo greh zatreti. „Vsak je skušan, kadar je od svojiga poželenja vlečen in vabljen. Potlej ko poželenje spočne, rodi greh; greli pa, ko je storjen, rodi smert." Jak. 1, 14. 15. Kaj se učimo iz poslednjih dveh zapoved? Iz poslednjih dveh zapoved se učimo, de kristjanu ni zadosti, zapovedanih dolžnost le v z u nanj im djanji spolnovati, temuč de mora tudi resnično voljo imeti ali iz vsiga serca pripravljen biti, vse, kar Bog zapoveduje, storiti, in kar prepoveduje, opustiti. „Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod, Gospod! 126 pojde v nebeško kraljestvo; ampak, kteri stori voljo mo- jiga Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kra¬ ljestvo." Mat. 7, 21. Kaj je Bog tistim obljubil, kteri njegove zapovedi spolnujejo ? Bog je tistim, kteri njegove zapovedi zvesto spol¬ nujejo, večno življenje, in tudi že na tem svetu veliko dobriga obljubil. „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj za¬ povedi." Mat. 19, 17. „Jez sim Gospod, ki skazujem milost do deset-stotniga rodu tistim, ki me ljubijo in spolnujejo moje zapovedi." 2. Mojz. 20, S. 6. Od cerkvenih zapoved. Romu je zapovedal Jezus verne vladati ? Jezus je zapovedal aposteljnam verne vladati; njim je dal oblast zavezovati in razvezovati, to je, zapovedi dajati, rekoč: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem." Jan. 20, 21. „Kar koli boste zavezali na zem¬ lji, bo zavezano tudi v nebesih; in kar koli boste razve¬ zali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." Mat. 18, 18. Ktere zapovedi mora tedaj katoliški kristjan še zraven deset Božjih zapored spolnovati? Katoliški kristjan mora zraven deset Božjih zapoved tudi še cerkvene zapovedi spolnovati. Zakaj smo dolini cerkvene zapovedi spolnovati? Dolžni smo cerkvene zapovedi spolnovati: 1) Ker nam četerta Božja zapoved veleva duhovski gosposki pokornim biti. „Bodite pokorni svojim spredni- kam, in bodite jim podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kteri bodo za vaše duše odgovor dajali, de z veseljem to delajo in ne zdihovaje; to bi namreč ne bilo za vas dobro." Hebr. 13, 17. 127 2) Ker nam je Kristus naravnost zapovedal cerkev poslušati. „Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zani¬ čuje njega, kteri meje poslal.“ Luk. 10, 16. „Ce (tvoj brat) cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik." Mat. 18, 17. Alije tudi katoliška cerkev ze zapovedi dajala? Katoliška cerkev je že od nekdaj zapovedi dajala po aposteljnih n njih nastopnikih, škofih. — Ze v pervim cerkvenim zboru so dali aposteljni vernim zapoved: „Dopadlo je svetimu Duhu in nam, nobeniga bremena več vam ne nakladati, kakor tele potrebne reči: de se zderžujte darovaniga malikam, in kervi, in zadušeniga. “ Ap. djanje IS, 28. In sv. apostelj Pavel „je zapovedoval spolnovati postave aposteljnov in starejših. “Ap. dj. IS, 41. Zakaj daje katoliška cerkev zapovedi? Katoliška cerkev daje zapovedi: 1) De nam Božje zapovedi bolj natanko razlaga, in nas uči, kako jih je treba spolnovati. 2) De nas k pobožnimu življenju priganja. Kaj se nam tedaj veleva v cerkvenih zapovedih? V cerkvenih zapovedih nam veleva duhovska go¬ sposka, kterih pomočkov posebej, kolikokrat in kdaj se jih je treba poprijemati, de bomo bogaboječe živeli. Ktere cerkvene zapovedi nam je zlasti treba vediti in spolnovati? Pet cerkvenih zapoved nam je zlasti treba vediti in spolnovati, ki so te: 1) Posvečuj zapovedane praznike. 2) Bodi ob nedeljah in zapovedanih praz- nikih s spodobno pobožnostj o pri sveti maši. 12 S o) P o s t i se zapovedane postne dni, na m- r e e: š t ird e s e t d a n s ki p o s t, k v a t e rn e in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sobotah m e s n i h j e d i. 4) Spovej se svojih grehov postavlje¬ ni in u spovedniku vsa j enkrat v letu, in o veli- k o n o č n i m času prejmi sveto rešuje telo. o) Ne obhajaj ženitve ob prepovedanih časih. I. Posvečuj vapovčdane praznike. Kteri dan so apostefjni namesto sobote kristjanam za praznik odločili? Namesto sobote so aposteljni kristjanam za praznik nedeljo odločili, ker je ta dan Jezus od mertvih vstal in aposteljnam svetiga Duha poslal. Ali so pervi kristjanje pozneje tudi se druge dni praznovali? Pervi kristjanje so pozneje tudi še druge dni praz¬ novali v spomin imenitnih dogodeb iz Jezusoviga življenja, v spomin prečiste -Device Marije, svetih aposteljnov in druzih svetnikov. Te praznike je potlej sveta cerkev sploh zapovedala. Torej imamo praznike Gospodove, Matere Božje, ino svetnikov. v Cernu je cerkev praznike postavila? Gospodove p r a z n i ke j e cerkev postavila v spomin svetih skrivnost,-ki se take dni obhajajo; praz¬ nike Matere Božje in druzih svetnikov pa, de Boga hvalimo za mnoge milosti, ktere je svetnikam storil, in de se opominjamo njih čednosti posnemati. Kaj je tedaj treba katoliskimu kristjanu ob praz¬ nikih delati? Katoliškimi! kristjanu je treba ob praznikih: 129 1) Dobrote in milosti, ktere je Bog vsim ljudem, ali pa svetnikam posebej dodelil, pobožno premišljevati in Boga za nje hvaliti. 2) Čednosti svetnikov posnemati. 3) Svetnikam priporočevati se, de za nas Boga prosijo. Kaj tedaj zapoveduje cerkev v p er vi zapovedi? Cerkev nam zapoveduje v pervi zapovedi, praznike ravno tako posvečevati, kakor nedelje, torej tudi ob praznikih od hlapčev- skiga dela nehati ali počivati, in pobožne dela oprav Ijati. Kaj cerkev v pervi zapovedi prepoveduje? Cerkev ob praznikih vse prepoveduje, kar se v n edelj o prepoveduje, namreč: 1) Vse hlapčevske dela brez potrebe in brez pra- viga privoljenja. 2) Take opravila in veselice ktere svetimu dnevu nečast delajo ali pa njegovo posvečevanje zader- žujejo. II. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. Kaj cerkev v drugi zapovedi zapoveduje? V drugi cerkveni z ap o vedi se zapoved uj e, ob nedeljah in zapovedanih praznikih po¬ božno pri celi sveti maši biti, Kaj je treba še storiti, de se nedelje in prazniki po namenu svete cerkve posvečujejo? De se nedelje in prazniki po namenu svete cerkve posvečujejo, ni še zadosti le pri sveti maši biti, ampak je treba tudi pridigo zvesto poslušati, zakramenta svete pokore in svetiga rešnjiga telesa prejemati, du- Keršanski nauk za IV. razi 9 130 kovne bukve brati, pri popoldanski službi Božji biti, in druge dobre dela opravljati. Kaj se v drugi cerkveni zapovedi prepoveduje? V drugi cerkveni zapovedi se zlasti pre¬ poveduje lenoba v službi Božji ob nedeljah in zapovedanih praznikih, kakoršna je : 1) Ce kdo ni pri celi sveti maši, ali če ni pri njej spodobno in pobožno, ali pa če besedo Božjo le malo¬ kdaj posluša. v 2) Ce se čas zapovedane službe Božje z žertjem, pijančevanjem, igranjem, ali z druzimi prešernostmi za¬ pravlja, ktere od službe Božje zaderžujejo. a) Od svete maše. l(aj je sveta maša? Sveta maša je nekervava daritev nove zaveze, v e dni spomin kervave daritve, ktero je Jezus Kristus na križu opravil. Zakaj pravimo sveti maši daritev ? Sveti maši pravimo daritev, ker se pri njej Bogu vsigamogočnimu telo in kri Jezusa Kristusa na oltarji daruje. Zakaj pravimo sveti maši nekervava daritev? Sveti maši pravimo nekervava daritev, ker se pri sveti maši ne preliva Jezusova kri, kakor se je na križu prelila. Kako se loči daritev svete maše od Jezusove da¬ ritve na križu? Daritev svete maše je ravno tista daritev, ktero je Jezus Kristus na križu opravil; le opravlja se drugače. Na križu je Jezus Kristus svojo kri prelil, pri sveti maš; je pa več ne preliva. « 131 Kdo je postavil daritev svete mase ? Jezus Kristus je postavil daritev svete maše. Kdaj je postavil Jezus Kristus daritev svete mase ? Jezus Kristus je daritev svete maše pri zadnji v e e erj i postavil. Kako je postavil Jezus Kristus daritev svete maše ? 1) Jezus je vzel kruli in kelih z vinam. 2) Je oboje posvetil, in je rekel v kruh: To j e moje telo, in v kelih: To je kelih moje k er vi. 3) Je dal oboje pričujočim aposteljnam zavžiti. 4) Je zapovedal: To storite v moj spomin. Zakaj je postavil Jezus Kristus daritev svete maše'? Jezus Kristus je postavil daritev svete maše: 1) De je v svoji cerkvi pravo in resnično daritev do konca sveta zapustil. 2) De je vedni spomin kervave daritve na križu v svoji cerkvi ohranil. 3) De nam je posebno znamnje svoje neskončne ljubezni dal. Kdo opravlja daritev svete mase? Pri sveti maši se nevidama Jezus Kristus sam daruje za nas svojimu nebeškimu Očetu; vidama pa mašnik to daritev opravlja. Kako opravlja mašnik daritev svete maše? Mašnik opravlja daritev svete maše, ker ravno to dela, kar je Jezus Kristus pri zadnji večerji storil: 1) Vzame kruh in kelih z vinam. 2) Oboje posveti, in nad njima ravno tiste besede izreče, ktere je izrekel Jezus Kristus pri zadnji večerji, in s kterimi se kruh in vino spremeni v Jezusovo telo in kri. 'J 3 132 3) On sam zavžije telo in kri Jezusa Kristusa, in da oboje v podobi kruha tudi vernim zavžiti, kteri k svetimu obhajilu pristopijo. Zakaj opravlja mašnih daritev svete maše ? Mašnik opravlja daritev svete mase : 1) De Bogu, nar vikšimu Gospodu vsili stvari, spo¬ dobno čast skazuje. 2) De se Bogu za vse prejete dobrote zahvaljuje. 3) De dobiva pri Bogu odpušenje grehov. 4) De Boga potrebnih gnad prosi. Sveta maša je torej častivna, zahvalivna, spravna in prosivna daritev. Komu se daritev svete maše opravlja ? Daritev svete maše se le samimu Bogu opravlja, in nikomur drugimu ne. Opravlja se sicer tudi v čast in spomin svetnikov, pa takrat mašnik ne daruje svetnikam, ampak le samimu Bogu. Zakaj se opravlja daritev svete maše svetnikam v čast ? Daritev svete maše se opravlja svetnikam v čast: 1) De Boga hvalimo za gnade, ki jih je svetni¬ kam dal. 2) De svetnike na pomoč kličemo, in jih prosimo, de bi za nas pri Bogu molili. 3) De se tudi njih lepih čednost spominjamo, in se spodbadamo jih posnemati. Za koga se opravlja daritev svete maše? Daritev svete maše se opravlja za žive in mertve. Kdo je tedaj deležen darov ali gnad svete maše? Darov svete maše so sploh deležni vsi pravoverni kristjanje; posebej pa: 1) mašnik, kteri sveto daritev 133 opravlja; 2) tisti, za ktere se zlasti mašuje; 3) vsi, kteri so pri sveti maši pobožno pričujoči, ali vsaj serčno žele pričujoči biti. Kako moramo pri sveti masi biti? Pri celi sveti maši moramo biti, to je, nobeniga njenih imenitniših delov ne smemo po nemarnim zamu¬ diti; pa ni še dosti, de smo le pričujoči, kadar se sveta maša bere, ampak treba je 1) pazno, 2) pobožno, 3) spodobno pri sveti maši biti. Kaj se pravi, pri sveti masi pazno biti? Pazno pri sveti maši biti se pravi: varovati se rado- voljne razmišljenosti, na dele svete maše gledati, in svoje misli pri Bogu imeti. Kaj se pravi, pobožno pri sveti masi biti? Pobožno pri sveti maši biti, se pravi: pri sveti maši, zlasti pri njenih imenitniših delili, Boga ponižno moliti, ga za prejete dobrote hvaliti, ga odpušenja gre¬ hov in potrebnih gnad prositi, svoje grehe obžalovati, in resnično poboljšanje sklepati. Kaj se pravi, sp o do b no pri sveti masi biti? Spodobno pri sveti maši biti, se pravi: pri sveti maši lepo, bogaboječe in spodbudljivo obnašati se, torej varovati se radovedniga oziranja, čenčanja, smehu, in Ysiga, kar dela nečast presvetimu opravilu. Kteri so nar imemtniši deli svete maše? Nar imenitniši deli svete maše so: evan- geli, darovanj e, sprem enjevan j e ali povzdigo¬ vanje, in obhajil o. Kaj moramo pri svetim evangelji storiti? Pri svetim evangelii moramo vstati, pokrižati se, in pomisliti, de smo dolžni nauke svetiga evangelija znati, 134 jih tudi pred vsim svetam spoznavati, se za nje poganjati in po njih živeti. Kaj je treba pri darovanji storiti? Pri darovanji moramo svoje misli in želje z maš- nikovimi željami skleniti, in sebe in vse, kar imamo, Bogu darovati. Kaj je treba pri povzdigovanji storiti? Pri povzdigovanji moramo klecati, Jezusa Kri¬ stusa v podobah kruha in vina moliti, žalostniga serca na persi terkati in spoznati, de so bili naši grehi krivi Jezusove smerti, in vero, upanje in ljubezen obuditi. Kaj je treba pri mašnikovim obhajilu storiti? Pri mašnikovim o b h a j i 1 u je treba na persi terkati, in, če tudi sami tačas ne gremo k svetimu obhajilu, se v duhu obhajajmo, to je, želje imejmo, sveto rešnje telo vredno prejeti. b) Od pridig. Kaj gre se zraven svete mase k očitni dopoldanski službi Božji? Tudi pridiga, poslušanje besede Božje, gre še k očitni dopoldanski službi Božji. Zakaj smo dolžni pridige poslušati? Pridige smo dolžni poslušati: 1) Ker se v pridigah Božja beseda oznanuje in razlaga. 2) Ker je le malo ljudi, klerim so resnice keršanske vere prav in do čistiga znane. 3) Ker čiovek zopet lahko pozabi, kar je že vedi!, in le prerad opusti, kar je dolžan storiti, če se večkrat ne opominja. 135 4) Ker je bila pridiga že perve keršanske čase z maso sklenjena, inse je stela k pervimu poglavitnimu delu svete mase. Kaj mora storiti, kdor hoče, de bi mu, bile pridige v prid? Kdor hoče, de bi mu bile pridige v prid, mora: 1) Brez razmišljenosti in prav zvesto poslušati. 2) Kar pridigar govori, na se, ne pa na druge obračati. 3) Resnično voljo imeti in si prizadevati, nauke pridigarjeve na tanko spolnovati. Sveti apostelj Jakop pravi: „Bodite delavci besede, in ne samo poslušavci. 8 čimur bi sami' sebe zapeljevali. 14 (1, 22.) c) Od popoldanske službe Božje. Kaj gre k popoldanski službi Božji? K popoldanski službi Božji gredo keršanski nauk, litanije in sveti žegen, večernice, rožni venec, pri¬ dige i. t. d. III. Posti se zapovedane postne dni, namreč; stirdeset- danski post, kvaternc in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sobotah mesnih jedi. Zakaj nam sveta cerkev post zapoveduje? Sveta cerkev nam post zapoveduje: 1) De Kristusa posnemamo, ki seje tudi postil. 2) De s poštam pokoro za svoje grehe delamo. 3) De se vadimo svoje hudo poželenje premagovati. 4) De se učimo cerkev spoštovati in ji pokorni biti. Cernu sveta cerkev posebno štirdesetdanski post zapoveduje? Sveta cerkev posebno štirdesetdanski post zapoveduje: 1) v spomin, de se je Jezus štirdeset dni 13(3 iu štirdeset noči v pušavi postil; 2) v hvaležni spomin Jezusoviga terpljenja in njegove smerti; 3) de bi se vredno pripravljali k velikonočni spovedi in k velikonoč¬ nimi! obhajilu. v Cernu je sveta cerkev adventne poste zapovedala? Sveta cerkev je adventne poste zapovedala: 1) de bi dobroto Jezusoviga prihoda in včlovečenja pre¬ mišljevali, in 2) de bi se s pokoro k božičnim praznikam vredno pripravljali. Zakaj je sveta cerkev kvaterne poste postavila? Sveta cerkev je kvaterne poste postavila: 1) de bi Boga prosili dobrih duhovnih pastirjev, ker se veči del ta čas mašniki posvečujejo; 2) de bi Boga še poseb¬ no hvalili za vse dobrote, ki nam jih vsaki letni čas daje; 3) de smo vsaki četerti letni čas k pokori napeljevani, ker mora kristjanovo življenje vedna pokora biti. Zakaj je s veta cerke v poste pred nekterimi veli¬ kimi prazniki zapovedala ? Sveta cerkev je zapovedala poste pred nekte¬ rimi velikimi prazniki, de bi se s pokoro priprav¬ ljali, tako praznike vrednejši posvečevati. Kako se je treba postiti zapovedane postne dni? Po cerkveni zapovedi smo zapovedane postne dni dolžni 1) zderžati se mesnih jedi, in 2) jedi pritergati si, to je, le enkrat do sitiga najesti se. — V nekterih škofijah je sicer pripušeno, nektere zapovedane postne dni mesne jedi vživali, veuder se pa le enkrat sme do sitiga jesti. Kako dolžnost imamo ob petkih in sobotah ? Ob petkih in sobotah, če zapovedan post vanje ne pride, se sme sicer večkrat do sitiga jesti, vender smo 137 pa dolžni zderžati se mesnih jedi. — V nekterih škofijah je pripušeno ob navadnih sobotah meso jesti. Zakaj prepoveduje cerkev mesne jedi ob petkih in sobotah? Cerkev prepoveduje mesne jedi v p etik in so¬ boto, ker je ta dneva Jezus umeri in v grobu ležal in so Jezusovi učenci žalovali. Kaj nam tedaj cerkev zapoveduje v tretji zapovedi? V tretji zapovedi nam cerkev zapove¬ duje: 1) Ob petkih in sobotah zderžati se mes¬ nih j edi. 2) Zapovedane postne dni tudi še druzih jedi pritergati si, to je, le enkrat do sitiga najesti se. Ali je vsaki dolžan ob petkih in sobotah in druge zapovedane postne dni zderžati se mesnih jedi? Vsak kristjan, kteri nima veljavniga privoljenja od svoje vikši duhovske gosposke, je dolžan, ob petkih in sobotah in druge zapovedane postne dni zderžati se mesnih jedi. Ali tisti, kteri ima veljavno privoljenje zapove¬ dane postne dni meso jesti, ni dolžan druzih jedi pri¬ tergati si? Kdor ima veljavno privoljenje zapovedane postne dni meso jesti, je še bolj dolžan jedi pritergati si; kaj druziga je namreč privoljenje meso jesti, kaj druziga privoljenje jedi pritergovati si. Kdo ni dolžan, zapovedane postne dni jedi priter¬ govati si? Mladi ljudje, ki še niso 21 let stari, in vsi, kteri se brez očitne škode svojiga zdravja ne morejo ostro 138 postiti, niso dolžni zapovedane postne dnijedi priter- govati si. v Česa se je treba 'postne dni se zderzati? Po namenu svete cerkve je treba postne dni tudi se vsiga hrumečiga veseljevanja zderzati se; zakaj postni dnevi so spokorni dnevi. Kaj je treba postite dni se posebno storiti, de se v dahu svete cerkve postimo? Treba je postne dni več moliti, premišljevati, vbogajme dajati, v vsih rečeh še bolj premagovati se in v svetosti rasti. IV. Spovej se svojih grehov postavljenimu spovedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času prejmi sveto rešnjc telo. Ali so pervi kristjanje potrebovali te zapovedi? Pervi kristjanje še niso potrebovali te zapovedi; sej so tako prav radi prejemali zakrament svete pokore in svetiga reŠnjiga telesa. Kaj je storila sveta cerkev, ko je ta gorečnost pervih kristjanov odjenjala? Sveta cerkev je vernim zapovedala, 1) spo¬ ved vsaj enkrat v letu opraviti, in 2) sveto obhajilo vsaj o velikonočnim času prej eti, ker je Jezus ravno o veliki noči sveto rešnje telo postavil. Zakaj zapoveduje sveta cerkev spoved in obhajilo vsaj enkrat v letu? Sveta cerkev zapoveduje spoved in obhajilo vsaj enkrat v letu, ker želi, de bi verni zakrament svete pokore in svetiga rešnjiga telesa večkrat v letu prejemali. Kaj je velikonočni čas? Velikonočni čas je tisti čas, ki ga siehern škof svoji škofii za velikonočno obhajilo odločijo, in sicer v 139 ljubljanski škofii od druge postne nedelje do praznika Jezusoviga vnebohoda. V. Ne obhajaj ženitve ob prepovedanih časih. Kaj nam cerkev v peti zapovedi prepoveduje ? V peti zapovedi nam cerkev prepoveduje ženitev obhajati od perve adventne nedelje do praznika svetih treh kraljev, in od pepelnične srede do perve nedelje po veliki noči. Zakaj se zenitnine ob teh časih prepovedujejo ? Zenitnine se ob teh časih prepovedujejo, de te dni pobožno in spokorno preživimo, in skrivnosti svete vere, ki nam jih cerkev takrat oznanuje, mirno spremišljujemo, kar pa ni mogoče v hrumečim veselji, ki je pri ženitni- nah večidel v navadi. IV. Poglavje. Od svetih zakramentov. Ali moremo sami iz sebe v Boga verovati, vanj upati in ga čez vse ljubiti? Sami iz sebe ne moremo v Boga verovati, vanj upati in ga čez vse ljubiti: izvirni greh nam je um otemnil, de Božjih lastnost in Božje volje sami iz sebe prav ne spoznamo, in nam je voljo k hudimu nagnil, de sami iz sebe ne moremo po Božjih zapovedih živeti; nakopal nam je jezo Božjo in večno pogubljenje. Kdo le nam more pomagati, de bi sveto Uveli in zveličani bili ? Le Bog nam more pomagati, de bi sveto živeli in zveličani bili. Kdo nam je to Božjo pomoč obljubil in dobil ? Jezus Kristus nam je to Božjo pomoč obljubil in pa s terpljenjem in smertjo na svetim križu tudi dobil. Kako imenujemo to Božjo pomoč, po kteri moremo sveti, Bogu prijetni in zveličani biti ? To Božjo pomoč, po kteri moremo sveti, Bogu pri- jetni in zveličani biti, imenujemo posvečujočo gnado Bož j o. Kdo nam daje posvečujočo gnado ? Sveti Duh, naš posvečevavec, nam daje posveču¬ jočo gnado. In kaj je Jezus postavil, de posvečujočo gnado Božjo dobivamo ? Jezus je postavil sedem svetih zakramentov, de po njih posvečujočo gnado Božjo dobivamo, namreč: sveti kerst, sveto birmo, sveto rešnje telo, sveto pokoro, sveto poslednje olje, sveto mašnikovo posvečevanje, sveti zakon. Kako nas sveti zakramenti posvečujejo ? Sveti zakramenti nas posvečujejo, ker nam eni posvečujočo gnado Božjo ali opravičenje (odpušenje grehov in upanje večniga zveličanja) z noviga dajo, eni pa to gnado v nas množijo. V kterih zakramentih se nam posvečujoča gnada Božja z noviga daje? V zakramentu svetigakersta iu svete pokore se nam posvečujoča gnada Božja z noviga daje. Kako se zakramenta svetiga kersta in svete po¬ kore zato imenujeta ? Zakramenta svetiga kersta in svete pokore se ime¬ nujeta zakramenta mertvih, ker grešnika, kije na duši mertev, k večnimu življenju obudita. 141 V kterih zakramentih se nam posvečujoča gnada Božja množil V zakramentu svete birme, svetiga rešnjiga telesa, svetiga poslednjiga olja, svetiga masni- koviga posvečevanja in svetiga zakona se nam posvečujoča gnada Božja množi. Kako se zatorej pravi tem petim svetim zakra- mentam ? Tem petim svetim zakramentam se zatorej pravi zakramenti živih, ker morajo tisti, ki jih prej¬ mejo, posvečujočo gnado Božjo ali duhovno življenje že imeti. Ktero gnado nam sveti zakramenti verli posveču¬ joče gnade Božje še delijo? Verli posvečujoče gnade Božje nam se vsaki zakra¬ ment deli djansko gnado, zavoljo ktere je po¬ stavljen. Kaj je storil Jezus, de spoznamo, kakošno gnado prejmemo, in de vemo, kdaj jo prejmemo ? De spoznamo, kakosno gnado prejmemo, in de vemo, kdaj jo prejmemo, je postavil Jezus sedem vidnih zna¬ menj, ktere vidno naznanjajo nevidno gnado Božjo, ki nam jo dele. Kaj je tedaj zakrament ? Zakrament je vidno znam nje nevidne gnade Božje, ki ga je Jezus Kristus v nase posvečenje postavil. Koliko reči je treba k zakramentu ? K zakramentu je treba treh reči, in te so: 1) vidno znamnje, 2) nevidna gnada Božja, 3) postavljenje po Jezusu Kristusu. 142 Od koga imajo sveti zakramenti svojo moč? Sveti zakramenti imajo svojo moč od svojiga začet¬ nika Jezusa Kristusa. Kolikrat se smejo sveti zakramenti prejeti? Em' zakramenti se smejo večkrat, eni pa le enkrat prej eti. Kteri zakramenti se smejo le enkrat prejeti? Sveti kerst, sveta birma in sveto mašnikovo posvečevanje se smejo le enkrat prejeti, ker duši neizbrisljivo znamnje vtisnejo. I. Od zakramenta svetiga kersta. Kaj je ukazal Jezus aposteljnum in licencam, predenje sel v nebesa? Jezus je ukazal aposteljnam in učencam, predenje šel v nebesa: „Pojdite, in učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha.“ Mat. 28 , 19 . Kaj so tudi storili aposteljni in učenci? Ko so bili aposteljni in učenci prejeli darove svetiga Duha, so šli po Jezusovim povelji med vse narode, in so oznanovali sveti evangeli. Tiste, kteri so v Jezusov uk verovali in po njem živeti obljubili, so z vodo oblili in oblivaje te besede izrekli: „Jez te kerstim v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha;“ to je, kerstili sojih. Kdo je postavil to vnanje djanje? To vnanje djanje je Jezus postavil. Ktere gnade deli sveti kerst po Jezusovim uku? Sveti kerst deli: 1) Odpušenje izvirniga greha in vsih druzih pred svetim kerstam storjenih grehov, in vsih časnih in več- 143 nih kazen. Apostelj Peter je rekel Judam: »Spokorite se, in daj se kerstiti slehern izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpušenje svojih grehov." Apost. djanje 2, 38. In Jezus je rekel: „Kdor veruje in bo keršen, bo zveličan." Mark. 16, 16. 2) Posvečujočo gnado Božjo, ktera nas opraviči in posveti, de smo otroci Božji in deležniki večniga živ¬ ljenja. „Ne iz del pravičnosti, ktere smo mi storili, ampak po svojim usmiljenji nas je Bog zveličal v kopeli prerojenja in ponovljenja svetiga Duha, de smo, z nje¬ govo gnado opravičeni, deležniki po upanji večniga živ¬ ljenja." Tit. 3, 6. 7. 3) Kleri sveti kerst prejmejo, stopijo v Jezusovo cerkev, in so njeni udje. „Kteri so tedaj njegov nauk sprejeli, so bili keršeni; in pridružilo se je tisti dan okoli tri tavžent duš." Apost. djanje 2, 41. 4) Sveti kerst vtisne duši neizbrisljivo znamnje; torej se sveti kerst ne sme več kakor enkrat veljavno in brez smertniga greha prejeti. Kteri zakrament se mora nar pervi prejeti? Sveti kerst se mora nar pervi prejeti, ker mora človek po svetim kerstu v Jezusovo cerkev sprejet biti, preden sme kak drug svet zakrament prejeti. Koliko ljudem je sveti kerst potreben ? Sveti kerst je v s im ljudem, tudi nar manjšim otro- kam potreben, ker imajo vsi ljudje izvirni greh nad se¬ boj. Jezus je rekel Nikodemu: „Resnično, resnično ti povem, ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetiga Duha, ne more iti v Božje kraljestvo." Jan. 3, 5. Kaj je tedaj sveti kerst? Sveti kerst je pervi in nar potrebniši zakrameht, v kterim je človek z vodo in z Božjo besedo izvirniga 144 greha in vsili družili pred svetim kerstam storjenih gre¬ hov očišen in k večnimu življenju prerojen in posvečen. Kdo sme kerstiti? V sili sme vsak človek kerstiti; sicer imajo pa le škofje in fajmoštri pravico kerševati; z njih pripušenjem pa smejo tudi drugi mašniki in dijakom ta sveti zakra¬ ment z vsimi cerkvenimi šegami deliti. Kaj mora storiti, kdor ker suje? Kdor keršuje, mora: 1) Namen imeti, tako kerstiti, kakor je Kristus zapovedal kerševati. 2) Mora človeka, kteriga keršuje, s pravo vodo obliti. 3) Mora med oblivanjem izreči besede: „Jez te ker- stim v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha.“ Kaj mora storiti odrašen človek, kteri hoče ker- šen hiti? Odrašen človek, kteri hoče keršen biti, mora: 1) Nar potrebniši nauke svete vere vediti in vero¬ vati. Jezus je rekel aposteljnam: „Pojdite, in učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha. 14 Mat. 28, 19. 2) Želeti ud cerkve Jezusove biti. „Kteri so tedaj njegov nauk sprejeli, so bili keršeni; in pridružilo seje tisti dan okoli tri tavžent duš.“ Ap. djanje 2, 41. 3) Svojih grehov kesati se. Apostelj Peter je rekel Judam: „Spokorfte se, in daj se kerstiti slehern izmed . vas v imenu Jezusa Kristusa v odpušenje svojih grehov. 44 Ap. djanje 2, 38. 4) Skleniti, in pa tudi z besedo obljubiti, de bo do konca svojiga življenja po keršanski veri živel. „Ali ne veste, de, kteri koli smo keršeni v Kristusu Jezusu, smo 145 t njegovi smerti keršeni? Pokopani smo namreč z njim po kerstu v smert, de, kakor je Kristus vstal od mertvih po veličastvu Očetovim, tako tudi mi v novim življenji hodimo." Rim. 6, 3. 4. Kdo obljubi to pri otrocih, ki še sami ne morejo govoriti? Pri otrocih, ki se sami no morejo govoriti, obljubijo kerstni botri vse spolniti, k čemur kerst zavezuje. Ali smo dolini obljubo kerstnih botrov spolniti? Dolžni smo obljubo kerstnih botrov spol¬ niti, ker so jo namesti nas ino nam v prid storili; spo¬ dobi se še tudi, de kerstno obljubo ali zavezo večkrat ponovimo, in sicer: 1) Kakor hitro se pameti zavemo. 2) Rojstni ali kerstni dan. 3) Pred sveto birmo. 4) Pred spovedjo in svetim obhajilam, ino večkrat v življenji, zlasti veliko in binkoštno soboto in v praznik presvete Trojice. Kako se kerstna obljuba z besedo ponovi? Kerstna obljuba se z besedo tako ponovi: „ V e r uj e m v Boga Očeta in Sina in s v e t i g a Duha. Verujem v Jezusa Kristusa, edinoro- jeniga Sina Božjiga, kteri je Bog in človek skup ej, in kteri j e človeški rod s svojim ter- pl j e nje m in svojo smertjo odrešil. Verujem vse, kar je Bog razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni oznanovali, in kar nam sveta, katoliška cerkev, v kteri hočem živeti in umreti, verovati zapoveduje. Odpo¬ vem se iz vsiga serca hudiču, njegovimu napuhu in vsim njegovim delam. Odpovem se Keršanski nauk za IV. razr. 10 146 tudi vsim greham in vsiin zapeljivim uaukam sveta. Ter dno sklenem po kersanski veri živeti. Bogmepoterdivmojim sklepussvojo v s i g a m o g' o č n o g n a d o! A m e n. “ Kakosno dolžnost imajo kerstni botri? Kerstnibotriimajo dolžnost, tiste, ki so jih pri svetim kerstu deržali, v kersanski veri dobro učiti in k pobožnimu življenju napeljevati, zlasti če starsi ali njih namestniki ne morejo ali nočejo; zato smejo kerstni botri le dobri katoličani biti, ki vedo dolžnosti kerstniga botra in jih hočejo spolnovati. Kako je mogoče odrasenim zveličati se, ako ne morejo svetiga ker st a z vodo prejeti? Odrasenim, ki ne morejo svetiga kersta z vodo prejeti, je mogoče zveličati se: 1) s kerstam v željah, 2) s kerstam v kervi. Kdo prejme ker st v željah? K er st v željah prejme, kdor goreče hrepeni za¬ krament svetiga kersta prejeti, ko bi le bilo mogoče, in ima popolnama ljubezen do Boga, in se tedaj resnično kesa vsih storjenih grehov. Kdo prejme kerst v kervi? Kerst v kervi prejme, kdor da kri in življenje za sveto vero, predenje z vodo keršen; — kar se je perve keršanske čase ob preganjanji večkrat zgodilo. K čemu naj nas spodbuda nauk od svetiga kersta? Nauk od svetiga kersta naj nas spodbada, de kerstno obljubo zvesto spolnujmo in se kakor pravi kristjani z lepim, bogaboječim življenjem za toliko milost Bogu vedno hvaležne skazujmo. 147 II. Od zakramenta svete birme. Kaj so terpeli aposteljni in pervi kristjani zavoljo Jezusove vere ? Aposteljni in pervi kristjani so terpeli zavoljo Jezu¬ sove vere neusmiljeno preganjanje in velikokrat nar strašneji smert. Kdo je aposteljne in učence pokrepčal, de so po Jezusovi veri stanovitno živeli in jo do smerti pričali? Sveti Duh je binkoštni praznik aposteljne in učence pokrepčal, de so po Jezusovi veri stanovitno živeli in jo do smerti pričali. Kdo tudi more vse kristjane v Jezusovi veri po¬ krepčati? Sveti Duh more vse kristjane v Jezusovi veri po¬ krepčati, de bi stanovitno po njej živeli in jo do smerti pričali. Kako so pervi kristjani to posebno pomoč svetiga Duha prejemali? Sveto pismo pripoveduje: „Filip je šel v mesto Samarijo, in jim je oznanoval Kristusa. Ko so pa vero¬ vali Filipu, so bili v imenu Jezusa Kristusa keršeni. Ko so pa slišali aposteljni, kteri so bili v Jeruzalemu, deje Samarija sprejela Božjo besedo, so jim Petra in Janeza poslali. In sta prišla, in sta za nje molila, de bi prejeli svetiga Duha. Zakaj v njih nobeniga še ni bil prišel, ampak samo keršeni so bili v imenu Gospoda Je¬ zusa. Tedaj sta roke na nje pokladala, in prejeli so sve¬ tiga Duha.“ Ap. dj. 8. Temu svetimu opravilu se pravi poterjenje v veri, ali sveta birma. Kdo je tedaj perve kristjane birmoval? Aposteljni so perve kristjane birmovali. 10 148 Kdo dan današnji birmo j e ? Dan današnji birmujejo škofje, ker so pravi na¬ sledniki aposteljnov. Kako škof birmujejo ? v 1) Škof z razprostrenimi rokami nad birmanci molijo, in prosijo, de bi sveti Duh vanje prišel. 2) Po tem pomažejo vsaciga birmanca posebej s sveto krizmo na čelu rekoč: „1.! zaznamnjam te z znamnjem svetiga križa in poterdim te z mazilam zve¬ ličanja v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha,“ in ga nekoliko na lice udarijo, v znamnje, de mora po Jezusovi veri tudi v nar hujim terpljenji in preganjanji stanovitno živeti in jo serčno do smerti pričati. 3) Poslednjič še vse birmance blagoslovijo. Ktere gnade prejmemo pri sveti birmi? Pri sveti birmi prejmemo te gnade: 1) Posvečujoča gnada Božja se v nas pomnoži. 2) Sveti Duli nas še posebno v veri poterdi, de moremo po njej stanovitno živeti in jo serčno do smerti pričati. 3) Naši duši se vtisne neizbrisljivo znamnje; torej se sveta birma ne sme več kakor enkrat veljavno in brez smertniga greha prejeti. „Kteri nas poterjuje z vami v Kristusu, in nas je mazilil, je Bog, kteri nas je tudi zapečatil, in dal zastavo svetiga Duha v naše serca.“ 2. Kor. 1, 21. 22. Kaj je tedaj sveta birma ? Sveta birma je zakrament, v kterim sveti Duh keršeniga človeka s poklado škofovih rok, s sveto krizmo in z Božjo besedo v veri poterdi, de more po njej stano¬ vitno živeti in jo serčno do smerti pričati. 149 Ali je sveta birma k zveličanju neogibljivo po¬ trebna ? Sveta birma k zveličanju ni neogibljivo potrebna; vender je pa zavoljo njenih gnad zamuditi ne sme, kdor ima priložnostjo prejeti. Zakaj se tudi k sveti birmi botri jemlje? Tudi k sveti birmi se botri jemljo, de po tem bir¬ mance opominjajo in napeljujejo, po sveti veri stano¬ vitno živeti in jo serčno do smerti pričati; zato smejo birmski botri le dobri, že birmani katoličani biti, ki vedo dolžnosti birmskiga botra in jih hočejo spolnovati. Kdkošen mora biti, kdor hoče sveto birmo vredno prejeti? Kdor hoče sveto birmo vredno prejeti, mora: 1) V gnadi Božji, to je, brez smertniga greha biti. 2) Ce je odrašen, v kersanski veri in posebno kar sveto birmo zadeva, dobro podučen biti. 3) Se z molitvijo in drugimi dobrimi deli k temu svetimu zakramentu pripravljati. Kaj je treba po sveti birmi storiti? Po sveti birmi je treba svetiga Duha za tolike gnade zahvaliti, Jezusov nauk bolj in bolj spoznavati in po njem zvesteje živeti, in raji vse, tudi življenje zgu¬ biti, kakor od keršanske vere tudi v nar manjši reči od¬ stopiti. 111. Od zakramenta presvetima rešnjiga telesa. Kaj je obljubil Jezus učencam in vernim , de bo dal njih dušam v živež? Jezus je obljubil učencam in vernim, de bo dal svoje meso in svojo kri njih dušam v živež. Kadar je bil namreč v pušavi 5000 ljudi s petimi hlebi in dvema 150 ribama nasitil, jih je veliko za njim vrelo. Tedaj jim Jezus reče: „Ne isete me, ker ste čudeže vidili, temue ker ste od kruhov jedli in nasiteni bili. Ne delajte za jed, ktera mine, ampak za jed, ktera v večno življenje ostane, ktero vam bo Sin človekov dal. — Jez sim živi kruh, ki sim z nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomej; in kruh, kteriga hom jez dal, je moje meso za življenje sveta. — Judje so se med sehoj pre¬ pirali in djali: Kako nam more ta svoje meso dati jesti? Jezus jim je tedaj rekel: Resnično, resnično vam povem: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekoviga in pili njegove kervi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje,in jez ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je res jed in moja kri je res pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jez v njem." Jan. 6. Kdaj je Jezus to obljubo spolnil ? To obljubo je Jezus pri zadnji večerji spolnil. „Kadar so pa večerjali, je vzel Jezus kruh, in ga je posvetil, in razlomil, ter dal svojim učencam, in je rekel: Vzemite in jejte; to je moje telo. In je vzel kelih, je zahvalil in jim dal, rekoč: Pite iz njega vsi : zakaj to je moja kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko prelita v odpušenje gre¬ hov." Mat. 26, 26—28. V kaj je Jezus takrat kruh in vino spremenil ? Jezus je takrat kruh in vino spremenil v svoje živo telo in v svojo živo kri. Samo podobe kruha in vina se niso spremenile. Kaj so podobe kruha in vina ? Podobe kruha in vina so vse to, kar je zuna- njiga, ali kar s telesnimi počutki vidimo in čutimo, namreč: barva, slaj in duh kruha in vina, kar vse nespre- 151 menjeuo ostane, desiravno pod temi podobami ni več ne kruh ne vino pričujoče, ampak pravo telo in prava kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa. Komu je dal Jezus oblast, kruh in vino spremi¬ njati v njegovo živo telo in v njegovo živo kri? Jezus je dal aposteljnam in vsim njih naslednikam oblast, kruh in vino spreminjati v njegovo živo telo in v njegovo živo kri, ker jim je rekel pri zadnji večerji: „To storite v moj spomin." Luk. 22, 19. Kako so aposteljni to Jezusovo povelje spolnovali? Aposteljni so se po prihodu svetiga Duha z vernimi k službi Božji zbirali, so kruh in vino z Jezusovimi vsi- gamogočnimi besedami spreminjali v njegovo telo in v njegovo kri, so to nebeško jed sami zavživali in tudi vernim zavžiti dajali; to pa so delali v hvaležni spomin Jezusa Kristusa. Kdo ima dan današnji oblast, kruh in vino v Jezusovo telo in kri spreminjati? Dan današnji imajo škofje in mašniki oblast, kruh in vino v Jezusovo telo in kri spreminjati, ker so nasled¬ niki aposteljnov: sami zavživajo to nebeško jed in jo tudi vernim dajo, de njih duše živi in v dobrim okrepčava. Pri kterim svetim opravilu spreminjajo škofje in mašniki kruh in vino v Jezusovo telo in kri? Pri sveti maši spreminjajo škofje in mašniki kruh in vino v Jezusovo telo in kri, kadar namreč pri povzdi¬ govanji nad kruham in vinam tiste svete besede izgovarjajo, ktere je bil Jezus pri zadnji večerji nad njima izrekel. Kaj se zgodi, kadar škofje in mašniki te Jezusove besede izreko? Kadar škofje in mašniki te Jezusove besede izreko, se ravno to zgodi, kar se je zgodilo pri zadnji večerji, namreč: kruh ni več kruh, ampak pravo telo Jezusovo, in vino ni več vino, ampak prava kri Jezusova; podobe kruha in vina pa se ne spremene, kakor se tudi pri zadnji večerji niso spremenile. Kako imenujemo Jezusovo telo in kri v podobah kruha in vina? Jezusovo telo in kri v podobah kruha in vina ime¬ nujemo zakrament svetiga rešnjiga telesa. Kako je telo in kri Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina vpričo? V podobah kruha je živo telo Jezusovo pri¬ čujoče,in torej tudi njegova kri in njegova duša innjegova Božja natora; v podobah vina ni samo Jezusova kri pričujoča, ampak tudi njegovo telo in njegova duša in njegova Božja natora. V vsaki podobi, in v vsakim, tudi nar manjšim delu vsake podobe, je tedaj Jezus Kristus ves pričujoč, kakor Bog in človek, z dušo in s telesam, s kervjo in z mešam. Kaj se iz tega učimo ? Iz tega se učimo: 1) De smo dolžni Jezusa Kristusa v zakramentu svetiga rešnjiga telesa moliti. 2) De celiga Jezusa Kristusa, to je, njegovo telo in njegovo kri prejme, kdor zakrament svetiga rešnjiga telesa le v eni podobi, ali pa tudi le nekoliko svete hostije zavžije. 3) De je Jezus v zakramentu svetiga rešnjiga telesa pričujoč, dokler se podobe kruha in vina ne spremene. Zakaj je postavil Jezus zakrament svetiga rešnjiga telesa? Jezus je postavil zakrament svetiga rešnjiga telesa: 153 1) V spomin svojiga terpljenjain svoje smerti. »To storite v moj spomin." Luk. 22, 19. 2) Dušam vernih kristjanov v hrano za večno življenje. »Resnično, resnično vam povem, ako ne boste jedli mesa Sinu človekoviga in pili njegove kervl, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor pa je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jez ga bom obudil poslednji dan.“ Jan. 6, 54. 55. 3) V znamnje svoje neskončne ljubezni do nas. „Ker je ljubil Jezus svoje, ki so bili na svetu, jih je do konca ljubil." Jan. 13, 1. 4) De ostane pri nas vse dni do konca sveta. »Glejte! jez sim z vami vse dni do konca sveta. “ Mat. 28,20. Rt er e gnade dobimo, če sveto resnje telo vredno prejmemo ? Če sveto resnje telo vredno prejmemo, dobimo te gnade: 1) Posvečujoča gnada Božja se v nas ohrani in pomnoži. 2) Se z Jezusam natanko sklenemo in resnično zedinimo. »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jez v njem." Jan. 6, 57. 3) Mali grehi se nam odpuste. 4) Hudo nagnjenje se v nas pomanjša. 5) Naša duša se k dobrimu poživi in pokrepča. 6) Dobimo zastavo večniga življenja. »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jez ga bom obudil poslednji dan." Jan. 6, 55. Kaj je tedaj zakrament svetiga rešnjiga telesa ? Zakrament svetiga rešnjiga telesa je nar svetejši zakrament, je pravo telo in prava kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina. 154 Zakaj se ta zakrament imenuje nar svetejši zakrament ? Ta zakrament se imenuje nar svetejši zakrament, ker ne posvečuje le človeka, kakor vsi drugi zakramenti, ampak ima v sebi Jezusa Kristusa samiga, začetnika vse svetosti. Kako še pravimo temu zakramentu ? Temu zakramentu tudi pravimo sveta večerja; ker gaje Jezus Kristus pri zadnji večerji postavil; sveto obhajilo, ker takrat, kadar ta zakrament prejmemo, obhajamo spomin Jezusoviga terpljenja in njegovesmerti; angelski kruh, ker imajo tudi angeli v nebesih vse veselje v njem in ga molijo; sveta popotnica, ker ga verni bolniki pred odliodam iz tega sveta prejmejo, de veči moč dobe, poslednje težave in skušnjave lože prestati in z večim zaupanjem pred Boga priti. Ali smo dolžni zakrament svetiga rešnjiga telesa prejemati? Dolžni smo zakrament svetiga rešnjiga telesa pre¬ jemati, 1) ker ga je naš Gospod Jezus Kristus prejemati terdo zapovedal, in 2) ker ga je zato postavil, de hrani naše duše k večnimu življenju. „Resnično, resnično vam povem, ako ne boste jedli mesa Sinu človekoviga in pili njegove kervi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor pa je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jez ga bom obudil poslednji dan.“ Jan. 6, 54. 55. Kdaj smo po cerkveni zapovedi dolžni zakrament svetiga rešnjiga telesa prejeti? Po Četerti cerkveni zapovedi smo dolžni pod smert- nim greham, zakrament svetiga rešnjiga telesa vsaj en¬ krat v letu, in sicer o velikonočnim času prejeti. Ali smo dolini tudi ob drugih časih sveto rešnje telo prejeti? Dolžni' smo sveto rešnje telo tudi v smertni bolezni prejeti, ker je popotnica v večno življenje; cerkev tudi želi, de bi verni ta sveti zakrament večkrat med letam prejemali, ker je dušna hrana in posebna pomoč k sve- timu življenju. Kdaj je otrokam potreba pervič sveto obhajilo prejeti? Starosti in časa, kdaj de bi otroci pervič sveto obhajilo prejeli, ne ve nobeden bolje, kakor starši, uče¬ niki in spovedniki, ki otroke nar bolje poznajo, kako so podučeni in pripravljeni. Kdo obhaja verne? Škofje in mašniki navadno verne obhajajo, ker so nastopniki aposteljnov. Njim je rekel Jezus: „To storite v moj spomin." Luk. 22, 19. Kaj moramo storiti, de bomo sveto rešuje telo vrčdno prejeli ? De bomo sveto rešnje telo vredno prejeli, se mo¬ ramo k svetimu obhajilu prav in skerbno pripra¬ viti. „Naj človek sam sebe presodi; in tako naj je od tega kruha in pije od kelha." 1. Kor. 11, 28. Kolikerno je pripravljanje k vrednimu svetimu obhajilu? Pr pravljanje k vrednimu svetimu obhajilu je dvojno: pripravljanje na duši in pripravljanje na telesu. Kako se je treba k svetimu obhajilu pripraviti, kar dušo zadeva? Kar dušo zadeva, moramo pri svetim obhajilu 1) čisto vest imeti, in 2) pobožniga serca biti. Kaj se pravi, cisto vest imeti? Cisto vest imeti, se pravi: vsaj brez smertniga greha biti, to je, biti v posvečujoči gnadi Božji; pa tudi male grehe je treba obžalovati, in terdno voljo imeti, se jih skerbno varovati. Kaj stori, kdor vedama v smertnim grehu sveto resnje telo prejme? Kdor vedama v smertnim grehu sveto režnje telo prejme, nov velik greh stori, v sodbo in pogubljenje ga prejme, ker se nad telesam in kervjo Jezusa Kristusa strasno pregreši.— Ta greh je nar hujši Božji rop. — Sveti Pavel pravi: „Kdor koli bo nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in kervi Gospodove. Naj torej človek sam sebe presodi; in tako naj je od tega kruha, in pije od kelha. Zakaj kdor nevredno je in pije, si sodbo je in pije, ker ne razloči telesa Gospodo- viga.“ 1. Kor. 11, 27—29. Kaj mora tedaj pred svetim obhajilom storiti, kdo ima smerten greh nacl seboj? Kdor ima smerten greh nad seboj, se ga mora pred svetim obhajilam iz serca kesati, prav izpovedati, in Še le po zadobljeni mašnikovi odvezi zakrament svetiga rešnjiga telesa prejeti. Kaj se pravi pobozniga serca biti? Pobožniga serca biti, se pravi: 1) Vero, upanje in ljubezen obuditi. 2) Presveto resnje telo moliti. 3) S hvaležnim sercam misliti v terpljenje in smert Jezusa Kristusa. 4) Ponižnost in druge keršanske čednosti, zlasti pa ljubezen do bližnjiga v sebi vnemati, ker je dal Jezus pri zadnji večerji svojim učencam tole preimenitno za- 157 poved: „Novo zapoved vam dam, de se ljubite med seboj, kakor sim jez vas ljubil. V tem bodo vsi spoznali, de ste moji učenci, ako boste ljubezen imeli med seboj. “ Jan. 13, 34. 35. De bi s pobožnim sercam k svetimii obhajilu pristopili, kako se je treba ze poprejšnji večer pri¬ pravljati? Že zvečer pred svetim obhajilam je treba moliti, premišljevati, svete bukve brati in tudi pripušeniga po- svetniga veselja zderžati se. Kako se je treba k svetimu obhajilu na telesu pripraviti? Na telesu mora, kdor ni nevarno bolan, 1) od polnoči tes biti; 2) v čedni in spodobni obleki in z vso častjo k Božji mizi pristopiti. Kaj je trčba storiti, kadar se pred svetim obha¬ jilam očitna spoved moli? Kadar se pred svetim obhajilam očitna spoved moli, je treba se vse svoje, tudi neznane grehe obžalovati, in goreče želje po Jezusu imeti. Kaj je trčba storiti, kadar mašnik sveto hostijo kažejo ? Kadar masnik sveto hostijo kažejo, jo moramo po¬ nižno moliti, in na persi terkati, rekoč: „GosjM)d! nisi m vreden, de greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša.“ Kako se sveto obhajilo prejema? Usta se spodobno odpro, jezik na spodnje ustnice položi, pred se bukvice ali pa bel pert podstavi, in sveta hostija se ponižno prejme in zavžije, pa se ne sme ne žvečiti ne v ustih priderževati. Ce se sveta hostija ust 158 prime, se ne sme s perstam, ampak le z jezikam od¬ ločiti. Kaj je treba po svetim obhajilu storiti ? Po svetim obhajilu je treba: 1) Jezusa Kristusa zahvaliti za tolikošno dobroto, de se je ponižal k nam priti. 2) Ga ponižno moliti. 3) Se mu vsiga darovati, to je, mu obljubiti, de bomo vse svoje življenje po njegovim uku in zgledu ravnali. 4) Ga prositi, de naj s svojo gnado vedno v nas ostane. 5) Vero, upanje in ljubezen obuditi, in vse storjene dobre sklepe ponoviti. 6) Mu vse dušne in telesne potrebe in težave po¬ tožiti. Kako se spodobi dan svetiga obhajila živeti? Dan svetiga obhajila se zlasti spodobi: 1) Vsiga postopanja varovati se, dobre dela delati, svete bukve brati in svoje misli v Bogu zbrane imeti. 2) Tudi popoldne v cerkev iti, in prav pobožno moliti. 3) Vsiga hruma in tudi dopušeniga posvetniga veselja, kar je mogoče, ogibati se. IV. Od zakramenta svete pokore. Kaj je storil Jezus gresnikam, kteri so svoje grehe resnično obžalovali in se poboljšali? Gresnikam, kteri so svoje grehe resnično obžalovali in se poboljšali, je Jezus grehe odpustil, ker jim je rekel: »Pojdi in nikar več ne greši.“ Jan. 8, 11. „Od- pušeni so ti tvoji grehi. “ Mat. 9, 2. 159 Komu je dal Jezus oblast grehe odpušati? Oblast grehe odpušati je dal Jezus aposteljnam in njih naslednikam, škofam in mašnikam. Tisti dan namreč, ko je bil od smerti vstal, se je prikazal zvečer zbranim aposteljnam in jim je rekel: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem." In ko je bil to izrekel, je vanje dihnil in jim rekel: »Prejmite svetiga Duha. Kterim boste grehe odpustili, so jim odpušeni; in kterim jih boste zaderžali, so jim zaderžani." Jan. 20, 21—23. Kaj mora pa grešnik storiti, kteri hoče po škofu ali masniku pri Bogu odpušenje grehov po svetim kerstu storjenih dobiti? Grešnik, kteri hoče po škofu ali masniku pri Bogu odpušenje grehov po svetim kerstu storjenih dobiti, mora pravo pokoro delati, kakor nas je Jezus podučil v povesti od zgubljeniga sina. (Luk. 15, 11—24.) Kaj se pravi, pravo pokoro delati? Pravo pokoro delati, se pravi: k Bogu se verniti, od kteriga smo se bili z greham odvernili, ali: 1) svoje grehe sovražiti in se jih resnično kesati, 2) svojih gre¬ hov se spovedati in poboljšati, in 3) za nje zadostovati. Ktere gnade dobimo, če pravo pokoro delamo ? Ce pravo pokoro delamo, dobimo: 1) odpušenje grehov, 2) odpušenje večnih kazen, 3) posvečujočo gnado Božjo (ako jo pa že imamo, se v nas pomnoži), 4) mir vesti. „Ako se spovemo svojih grehov, je (Bog) zvest in pravičen, de nam odpusti naše grehe in nas očisti vse hudobije." 1. Jan. 1, 9. Kaj je tedaj sveta pokora? Sveta pokora je zakrament, v kterim pooblasteni mašnik na Božjim mestu grešniku grehe po svetim kerstu storjene odpusti, če se jih skesano in do čistiga 160 spove, in tudi resnično voljo ima, se poboljšati in pravo pokoro delati. Kdo je pooblasteni mašnih? Pooblasteni mašnik je tisti, kterimu dajo škof oblast verne spovedovati. Koliko grehov se nam more odpustiti v sveti pokori ? Vsi po svetim kerstu storjeni grehi se nam morejo odpustiti v sveti pokori. „Gospod noče, de bi bili nekteri pogubljeni, temuč de bi se vsi k pokori obernili." 2. Pet. 3, 9. Komu je sveta pokora potrebna ? Sveta pokora je potrebna vsim, kteri so po svetim kerstu smertno grešili. Koliko revije potrebnih k zakramentu svet e pokor e ? K zakramentu svete pokore je potrebnih pet reči, in te so: 1) izpraševanje vesti, 2) kes ali grevenga, 3) terdni sklep, 4) spoved, S) zadostovanje. 1. Izpraševanje vesti. Kaj se pravi, vest izpraševati ? Vest izpraševati, se pravi: premišljevati, kaj smo grešili od svoje zadnje dobro opravljene spovedi, ali pa od tistiga časa, kar smo začeli greh spoznavati. Kaj je treba storiti, preden začnemo vest iz¬ praševati? Preden začnemo vest izpraševati, je treba svetiga Duha na pomoč poklicati, de nas razsvetli in nam da spoznati, kaj in kako smo grešili. „Ti, Gospod! razsvet¬ ljuješ moje svetilo; moj Bog! razsvetli moje teme." Ps. 17, 29. 161 Kako vest nar bolje izprašujemo? Vest nar bolje izprašujemo, če premišljujemo: 1) Ali smo grešili zoper Božje, ali pa zoper cer¬ kvene zapovedi. 2) Ali smo krivi poglavitnih grehov, grehov zoper svetiga Duha, vnebovpijočih, ali pa tudi tujih grehov. 3) Ali smo opustili duhovne in telesne usmiljene dela ali pa kaj druziga dobriga, kar smo bili dolžni storiti. 4) Ali smo dolžnosti svojiga stanu prav spolnovali ali ne. Kaj vse je treba pri tem izpraševanji dobro premisliti ? Pri vsem tem izpraševanji je treba dobro premisliti, ali smo grešili v mislih, v željah, z besedo ali celo v djanji. Premisliti je tudi treba versto in število smertnih grehov, in okolišine, ktere greli zvekšujejo, ali pa v dru- gačniga spreminjajo. Kaj je treba pomisliti, kadar se grešnik misel in želj izprašujemo ? Pri izpraševanji grešnih mi s el je treba pomisliti, ali smo jih radi imeli in se radi v njih zaderževali, ali ne; pri željah pa, ali smo vanje dovolili ali ne, desiravno v djanji nismo grešili. Kako se moremo števila smertnih grehov spomniti? Ste vil a smertnih grehov se spomnimo, ako pre¬ mislimo, če smo greh vsak dan, vsak teden, ali vsak mesec storili, in kolikrat vsak dan, ali vsak teden, ali vsak mesec. Koliko sije treba prizadevati pri izpraševanji vesti ? Pri izpraševanji vesti sije treba vsaj toliko priza¬ devati, kolikor pri kterim drugim imenitnim opravilu. Keršanski nauk za IV. razr. H 162 Kdo si mora pri izpraševanji vesti posebno veliko prizadevati? Pri izpraševanji vesti si mora posebno veliko pri¬ zadevati, kdor se je že večkrat zanikerno spovedoval, ali pa svojo vest malokdaj izprašuje. Zakaj se zelo pregreši, kdor svojo vest zanikerno izprašuje? Kdor svojo vest zanikerno izprašuje, se zelo pre¬ greši, ker se tak človek v nevarnost postavi, kak velik greli pozabiti. To se posebno rado zgodi pri tacih ljudeh, ki velikrat greše, pa malokdaj k spovedi gredo. Kolikrat si vest izprašujmo? Prav dobro je, vsak dan vest izpraševati, posebno zvečer, preden gremo spat. 2. Kes (grevenga). Kdo se kesa greha ? Greha se kesa, kdor greh kakor nar veči hudo studi in sovraži, in mu je iz serca žal, deje grešil in Boga razžalil; in zatorej terdno sklene, Boga nič več ne razžaliti. Kaj je tedaj kes? Kes je stud nad greham, ker je greh nar veči hudo, in serčna žalost zavoljo razžaljenja Božjiga, s terdnim sklepam, Boga nič več ne razžaliti. Kako šen mora kes biti? Kes mora biti: 1) notranj, 2) čez vse velik, 3) splošen, 4) čeznatoren. Kdaj je kes notranj? Kes je notranj, kadar ni le na jeziku, ampak tudi v sercu, to je, kadar grešnik ne govori' le z besedo, lt)3 de se kesa, ampak mu je res iz serca žal, de je grešil, *Dar Bogu je prežaljeu duh; potertiga in ponižaniga serca, o Bog! ne boš zaničeval." Ps. SO, 19. Kdaj je kes čez vse velik ? Kes je čez vse velik, kadar je grešniku bolj žal, deje Boga razžalil, kakor ko bi bil vse na svetu zgubil. Kdaj je kes splošen ? Kes j e splošen, kadar grešnik v s e storj ene grehe brez razločka obžaluje. Kdaj je kes čeznatoren? Kes je če z na tor en, kadar je grešnik z gnado svetigaDuha in iz čeznatornih nagibov k kesanju nagnjen, na priliko, ker je z greham Boga razžalil, ali ker je ne¬ besa zgubil in pekel zaslužil. „Zalost, ktera je po Bogu, obrodi stanovitno pokoro k zveličanju." 2. Kor. 7, 10. Kdaj bi bil kes zgoli natoren? Kes bi bil zgoli natoren, ko bi grešnik le iz nator- nih nagibov greh obžaloval in studil, na priliko, ker je po grehu prišel v časno nesrečo, v škodo ali sramoto. • Ali more zgoli natorno kesanje grešniku odpušenje pri Bogu dobiti? Zgoli natorno kesanje ne more grešniku odpušenja pri Bogu dobiti. Kolikeren je čeznatorni kes? Ceznatorni kes je dvojin: p op o In ama in nepo¬ poln a m a. Kdaj je čeznatorni kes popolnama ? Ceznatorni kes je popolnama, kadar izvira iz popolnama ljubezni do Boga, to je, kadar grešnik zato greh obžaluje, ker je ž njim Boga razžalil, ki je nar veči dobrota, neskončno popolnama, in vse ljubezni vreden. 11 * 104 Kako se popolnama kes obudi ? Popolnama kes se tako obudi: „0 moj Bog! vsi moji s t o r j e n i grehi so mi iz serca žal, ker sim tebe, svojiga preljubez- ojiviga Boga, tebe, vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsiga serca ljubim, ž njimi razžalil. Terdno sklenem, s tvojo gnado svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smert raji preterpeti, kakor tebe, svojiga Boga, tebe, neskončno svetost in dobroto, še kdaj s kakim greham razžaliti. Daj mi gnado, de spolnim ta svoj sklep! Prosim te po neskončnim zaslu- ženji tvojiga Božjiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.“ Kaj je treba storiti, če hočemo popolnama kes obuditi? Če hočemo popolnama kes obuditi, je treba 1) Boga prositi, de bi nam k temu svojo gnado dal; 2) dobro premisliti, kdo je tisti, ki smo ga razžalili; 3) žalost nad greham večkrat obuditi. Kdaj je človek dolžan popolnama kes obuditi? v Človek je dolžan popolnama kes obuditi: 1) Kadar lioče kak svet zakrament prejeti, pa ni v stanu gnade Božje, in se ne more spovedati. 2) Kolikorkrat je v smertni nevarnosti. Kdaj naj se popolnama kes še obudi? Prav dobro je popolnama kes obuditi: 1) Precej po vsakim storjenim grehu. 2) Vsak večer, preden se gre spat. 165 Kaj dobi človek s popolnoma kesanjem? S popolnama kesanjem dobi' človek odpušenje vsili grehov, ako nima priložnosti, pa ima vender resnično voljo spovedati se, kakor hitro ho mogoče. Kdaj je čeznatorni kes nepopolnama? Čeznatorni kes je nepopolnama, kadar izvira iz nepopolnama ali še slabe ljubezni do Boga, to je, kadar grešnik zato greli obžaluje, ker je ž njim Boga razžalil, pa tudi zato, ker je greh sam na sebi ostuden ali ker je po grehu nebesa zgubil in pekel za¬ služil, in ima resnično voljo, Boga nič več ne žaliti. Kaj dobi grešnik z nepopolnama kesanjem ? Z nepopolnama kesanjem dobi grešnik odpušenje grehov, tode le pri spovedi. Kteri kes naj si grešnik prizadeva obuditi ? Desiravno je nepopolnama kes za zakrament svete pokore zadosti, naj si grešnik vender vselej prizadeva, popolnama kes obuditi. 3. Tcrdni sklep. Kaj je tcrdni sklep ? Terdni sklep je resnična volja, svoje življenje poboljšati in nič več ne grešiti. „Ker smo grehu odmerli, kako bi hotli dalje v njem živeti?" Bim. 6, 2. Kaj sklene, kdor ima resnično voljo poboljšati se? Kdor ima resnično voljo poboljšati se, sklene: 1) Varovati se vsili grehov, in bližnjih priložnost in nevarnost, ki v greh napeljujejo. 2) Grešno nagnjenje v sebi zatirati, in vsiga se poprijeti, kar mu pomaga gnado Božjo v sebi ohraniti. 166 3) Tuje blago poverniti, dano pohujšanje popra¬ viti, in škodo, bližnjimu na postenji ali na premoženji ali na zdravji ali kakor koli storjeno, poravnati. 4) Vsim sovražnikam in razžalnikam iz serca od¬ pustiti. 5) Vse dolžnosti svojiga stanu natanko spolnovati. Kaj je treba storiti grešnika, če hoče imeti res¬ nično voljo poboljšati se ? Ce hoče grešnik imeti resnično voljo poboljšati sd, naj 1) Boga prosi, de mu k temu svojo gnado da; 2) naj večkrat premišljuje, de je gnada Božja veliko več vredna, kakor vse časne dobrote, in de je greli veči hudo, kakor vse časne nesreče. 4. Spoved. Kaj je spoved? Spoved je skesana obtožba, s ktero grešnik po- oblastenimu mašniku svoje storjene grehe pove, de bi od njega odvezo dobil. „Ako se izpovemo svojih grehov, je (Bog) zvest in pravičen, de nam odpusti' naše grehe in nas očisti vse hodobije.“ 1. Jan. 1, 9. Kako sna mora spoved biti? Spoved mora biti 1) ponižna, 2) čista, 3) na¬ tančna, odkritoserčna in brez zvijač. Kdaj je spoved ponižna ? Spoved je ponižna, kadar se grešnik ves skesan in pobit svojih grehov obtoži, vse nepotrebne izgovore opusti, in se spovednikovi sodbi popolnama pod verze. Kdaj je spoved čista? Spoved je Čista, kadar se grešnik vsili svojih še ne veljavno spovedanih smertnih grehov obtoži, kakor se jih po skerbnim izpraševanji svoje vesti zavč. 167 Kdaj je spoved, natančna, odkritoserčna in brez zvijač ? Spoved je natančna, odkritosercna in brez zvijač, 1) kadar grešnik Število vsih smertnih grehov in tudi okoliŠine po pravici pove, ktere greh ali zvek- šujejo ali celo v drugačniga spreminjajo; vender pa nikoli ne sme imenovati človeka, s kterim je grešil, in nikdar nič ne povedati, kar bi bližnjimu na poštenji ško¬ dovalo; 2) kadar to, kar je pri njegovih grehih gotoviga, za gotovo pove, in česar ne ve prav, tudi pove, de ne ve prav. Ali velja spoved, pri kteri grešnik smerten greli nalaš iz strahu in napene sramozljivosti ali iz zani- kernosti zamolči? Spoved, pri kteri grešnik kak smerten greh nalaš iz strahu in napčne sramozljivosti ali pa iz zanikernosti zamolči, nič ne velja; tak grešnik se še vnovič smertno pregreši, ker zakramentu svete pokore veliko nečast stori. Kaj mora grešnik storiti, kteri je pri spovedismerten greh nalaš ali pa iz pregrešne zanikernosti zamolčal? Grešnik, kteri je pri spovedi smerten greh nalaš ali pa iz pregrešne zanikernosti zamolčal, bi ne storil prav, ko bi se potem le zamolčaniga greha spovedal, temuč se mora tudi še obtožiti: 1) Pri koliko spovedih je ta greh zamolčal. 2) Mora popolnama ponoviti vse spovedi, pri kterih je smerten greh zamolčal. 3) Se mora spovedati, ali je, in kolikrat je v tem pregrešnim stanu sveto rešuje telo prejel, in če se je to tudi o velikonočnim času zgodilo. 168 4) Mora povedati, če je tudi druge svete zakra¬ mente v tem pregrešnim stanu prejel. Kaj je treba pomisliti, de iz strahu ali napene sra- mozljivosti pri spovedi ne zamolčimo smertniga greha ? De iz strahu ali napcne sramožljivosti pri spovedi ne zamolčimo smertniga greha, je treba pomisliti: 1) De se nismo sramovali grešiti vpričo Boga, ki vse vidi, in se nismo bali večno pogubljeni biti. 2) Deje bolje svoje grehe skrivej spovedniku po¬ vedati, kakor pa v grehu nepokojno živeti, nesrečno u- mreti in sodnji dan pred vsim svetam v sramoto priti. 3) De tudi spovednik za človeške slabosti ve, in ima torej usmiljenje z grešnikam. 4) De je spovednik pod smertnim greham in pod nar ostrejši časno in večno kaznijo dolžan molčati. (Sv. Janez Nepomučan.) Kaj mora grešnik storiti, kteri se smertniga greha iz nedolžne nevednosti ali pozabljivosti ali nezmožnosti ni spovedal? Grešnik, kteri se smertniga greha iz nedolžne nevednosti ali pozabljivosti ali nezmožnosti ni spovedal, je sicer veljavno spoved storil, vender se pa mora nespo- vedaniga greha pri peni spovedi obtožiti, ko bi tega ne mogel storiti kmali po tej spovedi in morebiti še pred svetim obhajilam. Ali smo dolžni tudi malih grehov spovedovati se? Nismo sicer dolžni, vender je pa prav dobro in ko¬ ristno, tudi malih grehov spovedovati se: 1) Ker ne vemo vselej prav dobro ločiti, kteri grehi so majhni in kteri veliki. 2) Ker se pri spovedi nar lože in nar gotovši od- pušenje tudi malih grehov dobi, desiravno jih moremo 169 tudi z druzimi dobrimi deli izbrisati, če jih v sercu ske¬ sani opravljamo. 3) Ker se po spovedi skerbnejši tudi malih grehov varujemo. Alije treba večkrat k spovedi iti? Treba je večkrat k spovedi iti: 1) Ker večkrat grešimo, in ker je nevarno, spravo z Bogam odlašati. 2) Ker večkratna spoved grešnih nevarnost in pri¬ ložnost varuje, in dušo v gnadi Božji uterjuje. 3) Ker večkratna spoved tudi vest čisti in ostri. Kdaj so otroci dolžni k spovedi iti? Otroci so dolžni k spovedi iti, kadar so že pametni, in vedo dobro od hudiga ločiti. Kako naj grešnik pri spovedi govori? Grešnik naj pri spovedi govori: 1) razločno, in, kar je mogoče, s pošteno in čedno besedo; 2) ne pretiho, ne preglasno, de ga spovednik lahko sliši, drugi pa ne; 3) ne preobširno, de se nič nepotrebniga ne pri¬ stavlja. Kaj naj stori, grešnik, preden se začne spovedovati? Preden se grešnik začne spovedovati, naj poklekne, naj se pokriža in reče spovedniku: „Prosim, duhovni oče! svetiga blagoslova, de se svojih grehov prav in čisto spovem. — Jez, ubogi grešnik, se spovem Bogu vsigamogočnimu, Marii ma¬ teri Božji, vsim ljubim svetnikam, in Vam, častitljivi mašnik in namestnik Božji! de sim po svoji zadnji spovedi, ki sim jo opravil — (se pove, kdaj?) — veI ikokra t in obilno grešil 170 v mislih in željah, z besedo in djanjem; po¬ sebno se pa obtožim, de sim“ . . . . (Zdej se začne grešnik svojih grehov spovedovati, kakor se pri Bogu kriviga ve.) Kako se spoved sklene ? Spoved se takole sklene: „Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spomnim ali ne, ki simjih ali sam storil, ali pa kriv bil, de sojih drugi sto¬ rili, so mi iz serca žal, ker sim Boga, njega samo sveto in preljubeznjivo dobroto, ž njimi razžalil. Terd n o sklenem, nič večne grešiti in vsih priložnost v greh varovati se. Prosim, duhovni oče! zveličavne pokore in svete odvez e.“ Kuj je treba po tem storiti? Po tem je treba spovednikove nauke in opomine zvesto poslušati, na vprašanja odkritoserčno in ponižno odgovarjati, in si naloženo pokoro dobro zapomniti. Kaj je treba storiti, kadar spovednik sveto od¬ vezo daje? Kadar spovednik sveto odvezo daje, je treba še popolnama kes obuditi. Kaj je treba storiti po prejeti sveti odvezi? Po prejeti sveti odvezi je treba Boga zahvaliti in storjene sklepe in obljube zvesto spolnovati. (Hvaležni gobov mož.) Kaj je treba storiti, če spovednik sveto odvezo odreče ali odloži? Ce spovednik sveto odvezo odreče ali odloži, se je treba ponižno podvreči, in zvesto storiti, kar se nam je pri spovedi naročilo, de bomo kmali vredni svete odveze, 171 5. Zadostovanje. Kaj je zadostovanje, ki je potrebno k zakramentu svete pokore ? Zadostovanje, ki je potrebno k zakramentu svete pokore, so tiste dela, ktere spovednik grešniku Zh izpovedane grehe v pokoro naloži, kakor so: molitev, post, milošnja, in druge pokorila po velikosti in lastnosti grehov. Zakaj se za izpovedane grehe pokora nakladah Za izpovedane grehe se pokora naklada: 1) De se popravi nečast, ki seje Bogu z greham storila. 2) De grešnik s pokoro greh sam nad seboj tepe. 3) De se zaslužene časne kazni grešniku odpuste. 4) De se grešnik v prihodnje skerbnejši greha varuje. Ali more človek za svoje grehe Bogu zadostiti? Človek iz svoje moči ne more Bogu za svoje grehe zadostiti, ker so naši grehi neskončno razžaljenje Božje; torej mora grešnik svoje spokorne dela z Jezusovim zasluženjem sklepati, de od njega moč in vrednost dobivajo. Zakaj so grešniki dolini Bogu zadostovati, d e si¬ rarno je Jezus Kristus za naše grehe zadosti storil? Desiravno je Jezus Kristus za naše grehe zadosti storil, so vender tudi še'grešniki sami dolžni Bogu za¬ dostovati : 1) Ker morajo grešniki sami tudi za svoje grehe terpeti, če hočejo Jezusoviga zasluženja in njegove ne¬ beške časti deležni biti; zato pravi sveti Pavel: „Ce le 172 ž njim terpimo, de bomo tudi ž njim poveličani." Rim. 8, 17. 2) Ker Bog velikokrat grešnike časno kaznuje, desiravno jim je greh in večno kazen odpustil. (David.) Ali je zadostitev potreben del zakramenta svete pokore? Zadostitev, če le ni nemogoča, je tako potreben del zakramenta svete pokore, de brez zadostitve zakra¬ ment svete pokore ni cel. Kako se mora naložena pokora opraviti? Naložena pokora se mora opraviti: 1) S ponižnim sercam. 2) Zvesto, kakor je bila naložena. 3) Brez odlašanja, kakor hitro je mogoče. Ali je treba Bogu zraven naložene pokore tudi še z druzimi deli zadostovati? Treba je Bogu tudi še z druzimi dobrimi deli zado¬ stovati : 1) Ker spovednik zavoljo naše slabosti ali pa zavo¬ ljo družili okolišin ne naloži vselej greham prav primer- jene pokore, in torej še marsikaj ostane, za kar se mora grešnik sam pokoriti. 2) Ker smo po Kristusovi zapovedi dolžni vreden sad pokore storiti. (Mat. 3, 8.) S kterimi deli moremo Bogu za grehe tudi še zraven naložene pokore zadostovati? Dela, s kterimi moremo Bogu za grehe tudi še zraven naložene pokore zadostovati, so: 1) Molitev, post in milošnja. 2) Druge dobre dela, kijih iz tega namena radovolj- no opravljamo. 173 3) Nadloge in težave, ki jih voljno in v duhu po¬ kore terpimo. 4) Cerkveni odpustki. Kaj si je trdba se prizadevati, de bo nase zado- stovanje resnično? De bo naše zadostovanje resnično, si moramo tudi z vso močjo prizadevati, de se nič več ne povernemo v greli, in de v dobrini rastemo. Od odpustkov. Kaj so odpustki? Odp ustki so odpušenje časnih kazen, ktere bi po odpušenim grehu ali v sedanjim življenji, ali pa po smerti v vicah mogli terpeti. Kaj morajo katoliški kristjani od odpustkov ve¬ rovati? Katoliški kristjani morajo od odpustkov verovati: 1) De je prava cerkev od Jezusa Kristusa oblast prejela odpustke deliti. „Kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." Mat. 18, 18. 2) De je nam prav dobro in koristno, cerkvene od¬ pustke dobivati, ker se tudi ž njimi Bogu za grehe za¬ dostuje. Kdo ima v pravi cerkvi oblast odpustke deliti? Rimski papež sami imajo oblast po vsi cerkvi od¬ pustke deliti; škofje pak imajo oblast, v svojih škofijah po cerkvenih postavah odpustke dajati. Kolikeri so odpustki? Odpustki so dvojni: eni so popolna m a, eni pa n e p o p o 1 n a m a. Kaj so popolnama odpustki? Popolnama odpustki so odpušenje vsili časnih kazen, ki jih je grešnik zaslužil. Kaj so nepopolnama odpustki? Nepopolnama odpustki so tisti odpustki, s kte rimi cerkev ne odpusti vsili, ampak le nekaj časnih kazen; taki odpustki so odpustki štirdesetih dni, eniga ali več let. Kaj so odpustki svetiga leta? Odpustki svetiga leta so popolnama odpustki, ki jih rimski papež vsako pet in dvajseto leto ali sicer o posebnih priložnostih s posebnimi dobrotami in po¬ goji dajo. Od kod izvirajo odpustki? Odpustki izvirajo iz neskončniga zasluženja Jezusa Kristusa, iz zasluženja prečiste Device Marije in druzih svetnikov; to zasluženje pri nas nadomesti, kar nam cerkev odpusti. Česa nam je treba, de odpustke dobimo? De odpustke dobimo, nam je treba: 1) De smo v gnadi Božji. 2) De vse zvesto opravimo, kar nam sveta cerkev veleva, če hočemo odpustke dobiti. Ali nam cerkev z odpustki vzame vso dolžnost, za grehe zadostovati? Cerkev nam z odpustki ne vzame vse dolžnosti, za grehe zadostovati; ona le hoče: 1) V nas duha pokore obuditi, in nas obdariti za gorečnost, s ktero spokorne dela opravljamo. 2) Naši slabosli in nezmožnosti na pomoč priti, zavoljo kterih nam včasi ni mogoče Bogu tako zadostiti, kakor smo dolžni. 175 Ali se morejo odpustki Uidi dušam v vicah v prid oberniti? Odpustki se morejo tudi dušam v vicah v prid ober¬ niti, če so tudi za to dodeljeni, pa le po prošnji, to je de verni na zemlji Bogu za duše v vicah darujejo tiste dobre dela, kijih cerkev v dosego odpustkov zapoveduje. V, Od zakramenta svetiga poslednjima olja. Kako je skerbel Jezus za bolnike, de dobivajo tolažbo in pomoč? Jezus, ki je sam bolečine bridke smerti terpel, je po besedah svetiga aposteljna Jakopa (5, 14. Ib.) ver¬ nim zapovedal: „Ce je kdo bolan med vami, naj pošlje po cerkvene mašnike, in naj molijo nad njim, in naj ga ma¬ zilijo z oljem v imenu Gospodovim; in verna molitev bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal, in, ako je v grehih, mu bodo odpušeni.“ Kako pravimo temu svetimu maziljenju, ktero je Jezus zapovedal? Temu svetimu maziljenju, ktero je Jezus zapovedal' pravimo sveto poslednje olje, ker se poslednjič deli med vsimi svetimi maziljenji, ki jih je naš Gospod in Zveličar svoji cerkvi zapovedal. Ktere gnade dodeli sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje dodeli bolniku te le gnade: 1) Mu pomnoži posvečujočo gnado Božjo. 2) Mu odpusti male, in tudi liste smertne grehe, ki se jih ali iz nezadolžene pozabljivosti ali pa iz nezmož¬ nosti ni spovedal. 3) Ga reši hudih nasledkov in ostankov njegovih grehov. 170 4) Mu dodeli moč, ustavljati se hudičevimu zape¬ ljevanju in njegovim skušnjavam. 5) Mu da pomoč zoper prevelik strah in trepet zavoljo smerti, ki se mu bliža, in zavoljo sodbe, ki ga čaka. 6) Mu večkrat tudi telesno zdravje dodeli, ako je njegovi duši v zveličanje. Kaj je tedaj svetu poslednje olje ? Sveto poslednje olje je zakrament, v kterim bolnik po maziljenji s svetim oljem in po zapovedani maš- nikovi molitvi gnado Božjo k dušnimu, večkrat pa tudi k telesnimi! zdravju prejme. Kdo sme v sveto poslednje olje devati? Le mašniki smejo v sveto poslednje olje devati; zlasti pa gre fajmoštram to opravilo. Komu se delt zakrament svetiga poslednjiga olja? Zakrament svetiga poslednjiga olja se deli bolnikam v nevarni bolezni. Kdaj se devajo bolniki v sveto poslednje olje? Če je le mogoče, naj se denejo bolniki v sveto po¬ slednje olje, dokler so še pri zdravi pameti in še lahko z mašnikam molijo. Kolikokrat sme bolnik sveto poslednje olje prejeti? Bolnik sme sveto poslednje olje tolikokrat prejeti, koli- korkrat v novo smertno nevarnost pride. Alije človek v nevarni bolezni dolžan zakrament svetiga poslednjiga olja prejeti? Desiravno zakrament svetiga poslednjiga olja k zve¬ ličanju ni neogibljivo potreben, naj vender človek v ne¬ varni bolezni ne mudi ga prejeti zavoljo velikih gnad, ki jih po njem dobi. 177 S ceni naj se bolnik pripravlja k zakramentu svetiga poslednjima olja ? Bolnik naj se k zakramentu svetiga poslednjiga olja pripravlja z živo vero, s terdnim zaupanjem, z izro¬ čilom v Božjo voljo, in s čisto spovedjo; če mu pa ni več mogoče izpovedati se, naj se vsaj resnično kesa svojih grehov. Kaj imenujemo papežev blagoslov? Papežev blagoslov imenujemo popolnama odpustek, ki ga pooblasten mašnik bolniku na smertni postelji dodeli.- VI. Od zakramenta svetiga mašnikoviga posvečevanja. Komu je izročil Jezus oblast v svoji cerkvi? Jezus je aposteljnam ino njih naslednikam izročil oblast v svoji cerkvi; tisti dan namreč, ko je bil od smerti vstal, je rekel aposteljnam: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem." Jan. 20, 21. Kdkošno oblast so prejeli aposteljni od Jezusa? Aposteljni so prejeli od Jezusa oblast učiti, svete zakramente deliti in cerkev vladati. Komu so aposteljni prejeto oblast izročili ? Aposteljni so prejeto oblast izročili škofam in maš- nikam, ker so, po besedah svetiga pisma, roke na nje pokladali, nad njimi molili, in jih tako v sveto službo posvetili. „ Opominjam te, de obudi gnado Božjo, ktera je v tebi po pokladi mojih rok." 2. Tim. 1, 6. (Djanje apost. 13, 3.) Kako se imenuje to sveto djanje? To sveto djanje se imenuje posvečevanje sploh. Keišanski nauk za IV. razr. 13 178 Ali so aposteljni škofom in mašnikam enako oblast izročili? Aposteljni so škofom, svojim pravim nastopnikam, vso prejeto oblast Božjo, mašnikam pa so je le nekoliko izročili. Torej je posvečevanje škofov in posvečevanje mašnikov. Ktera oblast se dobi v masnikovim posvečevanji? V mašnikovim posvečevanji se dobi oblast: 1) Kruh in vino spreminjati v pravo telo in v pravo kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa in darovati ga nebe- škimu Očetu; 2) vernim grehe odpušati ali pa zaderževati. Kdo sme mašnike posvečevati? Le škofje, pravi nastopniki aposteljnov, smejo maš¬ nike posvečevati. Kaj deli mašnikovo posvečevanje? Mašnikovo posvečevanje deli te gnade: 1) Posvečujoča gnada Božja se pomnoži. 2) Posvečeni mašniki dobijo posebno gnado, de morejo svojo cerkveno službo prav opravljati in svete zakramente spodobno deliti. 3) Duši posvečenih mašnikov se vtisne neizbrisljivo znamnje, po kterim se od družili vernih ločijo in so za službo Božjo posebno namenjeni; zatorej se mašnikovo posvečevanje ne more več kakor enkrat prejeti. Kaj je tedaj mašnikovo posvečevanje? Mašnikovo posvečevanje je zakrament, v kterim posvečenci s poklado škofovih rok in s škofovo molitvijo prejmejo oblast, daritev svete maše opravljati in vernim grehe odpušati, in pa posebno gnado, de mo¬ rejo dolžnosti svojiga svetiga stanu Bogu v čast in dušam v zveličanje spolnovali. 179 Ali je zakrament mašnikoviga posvečevanja po¬ treben ? Zakrament mašnikoviga posvečevanja ni posamnim vernim, ampak le celi cerkvi je potreben. Kakošni morajo biti, kteri hočejo masnikovo posve¬ čevanje prejeti? Kteri hočejo masnikovo posvečevanje prejeti, mo¬ rajo potrebno učenost imeti in z lepim, svetim življenjem sloveti. „Rok na nikogar prenaglo ne pokladaj, in se ne delaj deležniga tujih grehov." 1. Tim. S, 22. Kaj smo skofam in mašnikam zavoljo njih svetiga stanu dolini? Dolžni smo škofe in mašnike zavoljo njih svetiga stanu spoštovati, častiti, ljubiti, jim v vsili duhovnih rečeh pokorni in zavolj njih truda za naše zveličanje hvaležni biti, in za nje moliti. VII. Od zakramenta svetiga zakona. Komu izročuje Bog otroke, de bi bili preskerbljeni in po ker sansko zrejeni? Bog otroke izročuje staršem, de bi jih preskerbeli in po keršansko zredili. Cigare pomoči potrebujejo starši, de bi dopolnili težke in imenitne dolžnosti do sebe in do svojih otrok? De bi starši dopolnili svoje težke in imenitne dolž¬ nosti, potrebujejo posebne pomoči Božje. Kaj je storil Jezus Kristus, de starši to posebno pomoč Božjo prejmejo? De starši to posebno pomoč Božjo prejmejo, je povzdignil Jezus v zakrament zakon, ki ga je bil Bog že v raji postavil. 180 Kuj dodeljuje sveti zakoni Sveti zakon: 1) pomuožu je posvečujočo gnado Božjo, in 2) dodeljuje posebno gnado, de zakonski do smerti med seboj bogaboječe žive in svoje otroke v Božjim strahu rede. Kaj je tedaj zakrament svetiga zakona? Zakrament svetiga zakona je nerazvezljiva zveza, s ktero se neoženjen kristjan in neomožena kristjana po postavi vzameta in zaročita, de jima Bog gnado da, v zakonskim stanu do smerti bogaboječe živeti in svoje otroke po kersansko rediti. Kako imenuje sveti Pavel ta zakrament? Sveti apostelj Pave! imenuje ta zakrament velik zakrament v Kristusu in v cerkvi, ker pomeni duhovno zvezo Jezusa Kristusa z njegovo cerkvijo. „Ta skrivnost je velika, jez pa rečem: v Kristusu in v cerkvi.“ Efez. 5, 32. Ali je zakonski stan potreben ? Zakonski stan je sploh potreben, de se človeški rod ohrani in množi; ni pa potreben za vsaciga človeka po¬ sebej. Brezzakonski stan je za posamne ljudi bolj popol¬ noma. „Rečem pa neporočenim in vdovam: Dobro je za nje, če tako ostanejo, kakor tudi jez.“ 1. Kor. 7, 8. Kaj hoče cerkev od tistih, kteri mislijo v sveti zakon stopiti? Od tistih, ki mislijo v sveti zakon stopiti, hoče cerkev: 1) De med njimi ni nobeniga zakonskiga zaderžka. 2) De iz praviga namena v zakonski stan stopijo. 3) De so v keršanskim uku dobro podučeni. 4) De v strahu Božjim in s čisto vestjo v zakon stopijo, torej prej k spovedi in k svetimu obhajilu gredo. 181 „ Midva sva namreč otroka svetnikov, in se ne smeva tako združiti, kakor neverniki, ki Boga ne poznajo." Tob. 8, 5. Kaj morajo storiti, Meri hočejo v sveti zakon stopiti ? Kteri hočejo v sveti zakon stopiti, si morajo po trojnim oklicu pred dvema pričama in svojim lastnim fajmoštram zakonsko zvestobo obljubiti in se dati po¬ ročiti. Ktere dolžnosti imajo zakonski med seboj? Zakonski imajo med seboj te dolžnosti: 1) De mirno in po keršansko med seboj živijo in se k dobrimu spodbujajo. „Možje! ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus cerkev ljubil, in sam sebe za njo dal." Efež. 5, 25. 2) De mož z ženo pohlevno ravna, jo živi in varuje; žena pa, de je možu pokorna v vsim, kar je prav, in de gospodinstvo vestno opravlja. „Možje! ljubite svoje žene, in ne bodite čmerni proti njim." Kol. 3, 19. „Zene naj bodo svojim možem podložne, kakor Gospodu." Efež. 5, 22. 3) De se mož in žena v nadlogah ne zapustita, ampak si do smerti zvesta ostaneta, in eden z drugim poterpljenje imata. »Človek bo zapustil svojiga očeta in svojo mater, in se bo deržal svoje žene, in bosta dva v enim mesu." 1. Mojz. 2, 24. Ktere dolžnosti imajo zakonski do svojih otrok ? Zakonski so dolžni svoje otroke po keršansko rediti in za njih časno in večno srečo skerbeti. „Očetje! zre¬ dite svoje otroke v podučenji in svarjenji Gospodovim." Efež. 6, 4. 182 V. Poglavje. Od keršanske pravičnosti. Klet i človek je kerčansko pravičen? Tisti človek je ker sansko pravičen, kteri s pomočjo gnade Božje vse Božje in cerkvene zapovedi radovoljno, natanko in zato spolnuje, de bi si Božjo lju¬ bezen in dopadajenje pridobil. Kaj je potrebno k ker sanski pravičnosti? K keršanski pravičnosti je potrebno, 1) de se hu- diga varujemo, in 2) de d dbro delamo, to je, de vse studimo in opustimo, kar je zoper Božjo voljo in zoper Jezusov nauk, in de vse ljubimo in storimo, kar je po Božji volji in po Jezusovim nauku. a) Varuj se hudiga. Kaj je hudo ? Pravo in edino huduje greli. Kaj je grdit? Greli je vedno in prostovoljno prelom¬ ljen j e Božje postave. Koliker je greh ? Greli je dvoj: 1) izvirni greli, in 2) djanski greli. Kaj je izvirni greh? Izvirni greh je tisti greh, ki gaje Adam v raji storil, mi pa v Adamu, in ki iz njega v nas vse izvira. „Vsi so v njem (v Adamu) grešili." Rim. S, 12. i S 3 Ktere so kazni izvirnir/a greha?, Kazni izvirniga greha so: 1) Zgubili smo posveču¬ jočo gnado Božjo; 2) naš um je oslabljen; 3) naša volja je k hudimu nagnjena; 4) prišlo je nad nas veliko nad¬ log in težav; o) vsi moramo umreti. „Biii smo po natori otroci jeze" (Božje). Efez. 2, 3. Kaj je djanski greli ? Djanski greli je tisti greli, ki ga človek sam stori. Kako se stori djanski greh ? Djanski greli se stori z mislijo, z željo, z be¬ sedo, z djanjem, ali z opušenjem tega, kar je kdo dolžan storiti. „Hudobne misli ločijo od Boga." Modr. 1, 3. „Povem vam, de za vsako prazno besedo, ktero bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali sodnji dan." Mat. 12, 36. „Kdor ve dobro storiti, in ne stori, mu je greli." Jak. 4, 17. Kakosen razloček je med djanskimi grehi? Med djanskimi grehi je ta razloček: eni so veliki ali smertni grehi, eni pa mali ali odpustljivi grehi; eni so lastni, eni pa tuji grehi. Kaj je smertni greli? Smertni greh je veliko prelomljenje Božje postave. Kaj greh veči in ostudnisi dela? Greh je toliko veči in ostudnisi: 1) Kolikor bolj vedama in prostovoljno, ali s kolikor večini premislikam kdo kaj hudiga stori. 2) Kolikor veči je dolžnost, ktero kdo opusti, ali kolikor imenitniši je postava, ktero kdo prelomi. 3) Kolikor veči je hudobija, s ktero se greh stori. 4) Kolikor veči škoda in pohujšanje iz greha izvira. 184 5) Kolikor bolj okolišine greh zvekšujejo. Kaj škoduje smertni greli ? Smertni greh vzame duši duhovno življenje, to je, posvečujočo gnado Božjo, in stori človeka sovražnika Božjiga in večne smerti vredniga. Kaj je mali ali odpustljivi greh ? Mali ali odpustljivi greh je majhno prelom- Ijenje Božje postave, ki se bolj iz naglosti in nepremi- slika stori, kakor iz hudobne volje. Kaj nam škoduje mali greli? Mali greh nam sicer ne vzame posvečujoče gnade Božje, pa nas vender stori Bogu neprijetne in nam nakoplje mnoge časne kazni. Zakaj se je treba tudi malih grehov varovati? Tudi malih grehov se je treba varovati: 1) Ker vsak, tudi nar manjši greh Boga žali. 2) Ker moramo biti pripravljeni raji vse preterpeti, kakor Boga z nar manjšim greham razžaliti. 3) Ker nas mali grehi pomoči Božje nevredne de¬ lajo in tedaj v smertne grehe spravljajo. „Kdor majhno zametuje, ho sčasama padel." Sir. 19, 1. Kaj so lastni grehi? Lastni grehi so tisti grehi, ktere sami' storimo. Kaj so tuji grehi? Tuji grehi so tisti grehi, kijih sicer ne storimo sami, smo pa krivi, de jih kdo drugi stori. Ktere so nar imenitniki ver st e djanskih gr tiho v ? Nar imenitniši verste djanskih grehov so: 188 1) Poglavitni grehi. 2) Grehi zoper svetiga Duha. 3) V nebo vpijoči grehi. 4) Tuji grehi. Kteri so poglavitni grehi? Poglavitni grehi so: 1) napuh, 2) lakom¬ nost, 3) nečistost, 4) nevošljivost, 5) požreš¬ nost, 6) jeza, 7) lenoba. Zakaj se ti grehi imenujejo poglavitni grehi? Ti grehi se imenujejo poglavitni grehi, ker so tako rekoč glave, iz kterih veliko druzih grehov izvira. Kaj je napuh ?i Napuh je preveliko domišljevanje človekovo, de je boljši od druzih, in prevelika želja po visokosti. Vktere grehe napuh človeka zapelja? Iz napuha človek sam sebe napčno ljubi, nezmerno hrepeni po časti in hvali, se baha, opravlja in obrekuje, se krčga in prepira, je nehvaležen, vikšim nepokoren in terd do podložnih, zaničuje bližnjiga, cerkev, vero, Boga, se hlini in v sercu oterpne. „Začetek sleherniga greha je napuh; kdor se njega derži, bo s kletvijo napolnjen, in poslednjič ga ho on poderl." Sir. 10, 18. (Lucifer, Nabuhodonozor, Aman, Herod, farizeji.) Ktera misel nas napuha posebno obvaruje? Napuha nas posebno obvaruje misel, de smo vse dobro od Boga prejeli, in de smo polni slabost in grehov. „Kaj pa imaš, kar hi ne bil prejel? Ako si pa prejel, kaj se hvališ, kakor bi ne bil prejel?“ 1. Kor. 4, 7. „Pra- vični pade sedemkrat." Preg. 24, 16. i “ Kaj je lakomnost ?l Lakomnost je napčna želja po časnim blagu. 186 V ktere grehe lakomnost človeka zapefja? h lakomnosti človek goljufa, krivico dela, izdaja, laže, krivo prisega, pobija, je skop, neusmiljen in terdo- serčen. „Korenina vsiga lmdiga je lakomnost." 1. Tim. 6, 10. (Ahab, Gijezi, Judež lškarjot, Ananija in Satira.) Ktera misel nas lakomnosti posebno obvaruje? Lakomnosti nas posebno obvaruje misel, de se nam smert bliža, ki nam bo vse časno blago vzela. „Kar si pa spravil, čigavo bo?" Luk. 12, 20. Kaj je nečistost? Nečistost je hudobno razveseljevanje v nesram¬ nih mislih, željah, besedah ali delih. Kaj si nečistnik nakoplje? Nečistnik ima nepokojno vest, oslepi in oterpne na duši, si podkopuje zdravje, pozabi Boga, smerti in pri¬ hodnje sodbe, in poslednjič obupa. „Nikar se ne motite! Nečistniki ne bodo posedli Božjiga kraljestva." 1. Kor. 6, 9. 10. Kako se obvarujemo nečistiga greha? Nečistiga greha se obvarujemo, če berzdamo oči in ušesa, če se ogibljemo slabih tovaršij, če se živo spomi¬ njamo Boga in smerti, če radi in pobožno molimo, Če večkrat in vredno prejemamo svete zakramente, če pre¬ mišljujemo Jezusovo terpljenje, če goreče častimo Ma¬ rijo prečisto Devico, angela varha, svetiga Alojzija. Kaj je nevosljivost? Nevošljivost ali zavist je žalost nad tujo srečo. V ktere grehe nevosljivost človeka pripravi? Nevošljivec se veseli' tuje škode ali nesreče, natol¬ cuje, opravlja, obrekuje, podpihuje, sovraži, preganja, ubija. „Po nevošljivosti hudičevi je smert prišla na svet, in kteri so na njegovi strani, ga posnemajo." Modr. 2, 187 24, 23. (Satan, Kajn, Jožefovi bratje, Savel, farizeji.) Ktern misel nas obvaruje nevoš/jivosti? Nevošljivosti nas obvaruje misel na nebesa, kjer bomo z vsimi svetniki vse dobro imeli. Kaj je požrešnost ? Požrešnost je nezmernost v jedi in pijači. V ktere grehe požrešnost človeka zapelja? Požrešnost stori, de je človek razuzdan in nečist, se prepira in krega, zapravlja čas in premoženje, si ško¬ duje na zdravji in si slabi dušne moči. „Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti." Rim. 13, 13. (Baltazar, bogatinec.) liter a misel nas požrešnosti posebno obvaruje? Požrešnosti nas posebno obvaruje misel na pre¬ zgodnjo smert in na pekel, kjer pogubljeni večno lakoto in žejo terpijo. — (Neusmiljeni bogatin v peklu.) Kaj je jeza? Jeza ali serd je nezmerno razkačenje serca in želja maševati se. Ali je vsako razkačenje serca grešno ? Vsako razkačenje serca ni grešno; je tudi pravično razkačenje serca, torej tudi pravična jeza, ako namreč greh zadeva, ne pa bližnjiga samiga. V ktere grehe jeza, zapelja? Jeza zapelja človeka, de bližnjiga sovraži, se pre¬ pira in krega, zmerja in preklinja, pretepa in pobija. „Vsak, kdor se jezi nad svojim bratam, bo kriv sodbe." Mat. 3, 22. (Ezav, Absalom.) Ktera misel nas zlasti obvaruje jeze? Jeze nas zlasti obvaruje misel na večnost in na pre- krotkiga Jezusa. „Učite se od mene, ker jez sim krotak in iz serca ponižen." Mat. 11, 29. 188 Kaj je lenoba ? Lenoba je stud do dela, zlasti v rečeh, ki zade¬ vajo čast Božjo in naše zveličanje. Kam lenoba človeka pripelja? Lenoba stori, de človek opusa službo Božjo in za¬ muja dolžnosti svojiga stanu, zanemarja pripomočke, ki so potrebni k zveličanju, je otožen, maloserčen, nespo- koren, in poslednjič obupa. „0 de bi bil merzel ali gorak! Ker si pa mlačen, in ne merzel ne gorak, te bom pljunil iz svojih ust." Skrivno razod. 3, 16. (Leni hlapec, ne¬ spametne device.) Ktera misel nas zlasti obvaruje lenobe? Lenobe nas zlasti obvaruje misel na poslednje reči in na življenje svetnikov. „Pride noč, ko nihče ne more delati." Jan. 9, 4. -„Ako so mogli ti in uni, zakaj bi tudi jez ne mogel?" Sv. Avguštin. Kteri so grehi zoper svetiga Duha ? Grehi zoper svetiga Duha so: 1) Prederzno v Božjo milost grešiti. „Ne govori: Grešil sim, in kaj žaliga se mi je zgodilo? Narviši je namreč poterpežljiv povračevavec." Sir. S, 4. 2) Nad Bož j o mi 1 o st j o obupati. (Kajn, Judež Iškarjot.) 3) Spoznani keršanski resnici ustavljati se. (Farizeji in sovražniki Jezusovi.) 4) Svojimu bližnjimu zavolj Božje gnade nevošljiv biti. (Kajn.) 5) Do lepiga opominjanja oterpnjeno serce imeti. „Dans ko njegov glas slišite, nikar ne oter- dite svojih sere." Hebr. 3, 7. 8. (Faraon.) 189 ti) V nespokornosti terdovratno ostati. (Ljudje ob Noetovim času.) Kaj se pravi, zoper s ve tip a Duha grešiti? Zoper s vetiga Duha grešiti, se pravi: gnado Božjo, ki se zlasti prilastuje svetimu Duhu, začetniku vsiga dobriga, vedama in prostovoljno zametavati ali še celo zaničevati. Kaj pravi Kristus od grehov zoper svetiga Duha ? Kristus pravi od grehov zoper svetiga Duha, de ne bodo odpušeni ne na tem svetu ne v prihodnjim, to je, le malokdaj. „Kdor koli reče besedo zoper Sinu člove- koviga, mu bo odpušeno; kdor pa govori zoper svetiga Duha, mu ne bo odpušeno ne na tem svetu ne v prihod¬ njim.« Mat. 12, 32. Zakaj pravi Kristus, de grehi zoper sv. Duha ne bodo odpušeni ne na tem svetu ne v prihodnjim ? Kristus pravi, de grehi zoper svetiga Duha ne bodo odpušeni ne na tem svetu ne v prihodnjim, ker tak greš¬ nik gnado Božjo veči del do konca svojiga življenja za¬ metuje, brez gnade Božje se pa poboljšati in zveličati ne more. Kteri so v nebo vpijoči grehi? V nebo vpijoči gre'hi so: 1) Badovoljni uboj, kakor gaje storil Kajn nad bratam Abeljnam. „In Bog je rekel Kajnu: Kaj si storil? Glas kervi tvojiga brata vpije z zemlje do mene." 1. Mojz. 4, 10. 2) Mutasti ali so domski greli. „Vpitje iz Sodome in Gomore čedalje veči prihaja, in njih hudo- kija J e grozno velika." 1. Mojz. 18, 20. — Od grčha Sodomljanov se se govoriti ne sme, tolikanj zopern je Bogu; torej se mu tudi mutasti greli pravi. 3) Zatiranje ubožcov, vdov in sirot. „Ali ne tečejo vdovi solze po licih, in ali ne vpijejo zoper njega, kteri jih izžema?" Sir. 33, 18. 4) Delavca m in najemnika m zaslužek zaderzevati ali utergovati. „ Glejte! plačilo, ki ste ga utergali delavcam, kteri so vase polje poželi, vpije; in njih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojskinih trum.“ Jak. 5, 4. Zukuj pravimo tem grehom v nebo vpijoči grdili? Tem greliam pravimo v nebo vpijoči grehi, 1) ker mora že grozno spačeniga serca biti, kdor take grčhe dela; 2) ker ti grehi Božjo pravico posebno dražijo in kaznovati silijo; 3) ker sveto pismo od vsaciga teh grč- hov pravi, de v nebo vpije. Kteri so tuji grehi? ■ Tuji grehi so: 1) V greh svetovati; kakor je svetoval Kajfež v smert Jezusovo. (Jan. 11, 49. SO.) 2) Grešiti velevati; kakor je David ukaza] vojvodu Joabu, zvestiga služabnika Urija v nar luijim boji zapustiti, de so ga sovražniki pobili. (2. Kralj. 11, 14. IS.) 3) V družili greli privoliti; kakor je privolil Pilat v Jezusovo smert. (Mat. 27.) 4) V greh napeljevati; kakor je storil Jero- boam, pervi izraelski kralj, kije v Danu in Betelu zlati teleti postavil in ljudstvu rekel: „Glej, tvoji bogovi, 191 Izrael! ki so te izpeljali iz egiptovske dežele.“ 3. Kralj. 12, 28. o) Druzih greh hvaliti. „Gorje vanv kteri imenujete dobro hudo, hudo pa dobro, ki temi luč, in luči tema pravite." Iz. S, 20. 0) K grehu molčati. „Mutasli psi so, ki ne mo¬ rejo lajati." Iz. 36, 10. 7) Greh pregledati; kakor Heli, „ki je vedil, de njegova sinova nespodobno ravnata, in ju ni strahoval." (1. Kralj. 3, 13.) 8) Greha se vdeležiti; kakor Savel, ki se je vdele- žil smerti Stefanove. (Ap. djanje 7, 37.) 9) Greli zagovarjati. „Kdor hudobnign opra¬ vičuje, in kdor pravičniga pogubljuje, sta obadva gnusoba pred Bogam." Preg. 17. 13. Kdo je sploh kriv tujih grehov ? Tujih grehov je sploh kriv, kdor kakorkoli pomaga, de drugi greše, ali pa ne brani, če more. Zakaj smo dolini druge greha varovati? Dolžni smo druge greha varovati: 1) Iz ljubezni do Boga, kleriga vsak greli žali. 2) Iz ljubezni do bližnjiga, kterimu greli strašno škoduje. 3) Večkrat tudi iz dolžnosti svojiga stanu, kakor: starši, učeniki, predniki in gosposke. h) Delaj dobro. Ali je tisti človek ze kersansko pravičen, kteri se le liudiga varuje? Kdor se le hudiga varuje, še ni keršansko pravičen, temuč mora tudi dobro delati. „Ogibaj se hudiga. in delaj dobro." Ps. 33, 13. 192 Kaj je dobro ? Dobro je, kar je po Božji postavi. Kaj je po Božji postavi? Po Božji postavi so č e d n o s t i in dobre dela. Od čednosti sploh. Hlevi človek je čednosten? Cednosten je tisti človek, kteri ima z Božjo pomočjo terdno in stanovitno voljo, vse dolžnosti do Boga, do samiga sebe in do ldižnjiga natanko in vselej i/, lju¬ bezni do Boga spolnovati. Kaj je ker sanska čednost? Ker sanska čednost je dar Božji, kteri člove¬ kovo voljo močno stori, de hoče in dela, kar je po Jezu¬ sovim nauku in večniga življenja vredno. „Bog je, kteri v vas dela hoteti in dopolniti po (svoji) dobri volji." Fil. 2, 13. Koliko je keršanskili čednost, kar voljo in serce človekovo zadeva ? Kar voljo in serce človekovo zadeva, je keršanska čednost le ena, vedno prizadevanje namreč, vse dolžnosti iz ljubezni do Boga natanko in vselej dopolniti. Po čem razodeva kristjan notranjo čednost? Notranjo čednost razodeva kristjan po mnozih lepih lastnostih in dobrih delih. Je li tedaj več čednost, ki jih mora kristjan spolnovati? Več čednost je, ki jih mora kristjan spolnovati; so Božje in d j a n s k e čednosti. 193 Od Božjih čednost. Kaj so Božje čednosti? Božje čednosti so tiste čednosti, ktere iz naših sere naravnost proti Boga gredo. Koliko je Božjih čednost? Tri Božje čednosti so: vera, upanje in lju¬ bezen. „Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje; nar veči pa med temi je ljubezen." l.Kor. 13,13. Kako se vera, upanje in ljubezen še imenujejo? Vera, upanje in ljubezen se tudi se imenujejo vlite čednosti, to je, tisti dar Božji, ki ga človek s posvečujočo gnado Božjo pri svetim kerstu prejme, de more in hoče kersansko verovati, upati in ljubiti. Kaj je vera? Vera je čeznatorna luč, dar Božji, vlita čednost, po kteri človek za terdno in gotovo resnico ima vse, kar je Bog razodel, in kar katoliška cerkev zapoveduje vero¬ vati, bodi v svetim pismu zapisano ali ne. Kako se vera z besedo obudi? Vera se z besedo tako obudi: »Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh, kteri si vse ustvaril, kteri vse ohranuješ in vladaš, kteri dobro plačujes in hudo kaznuješ. Verujem, de se je Sin Božji včlovečil, de nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in de nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in te rdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so a p o s t e 1 j n i o z n a- Keršanski nauk za IV. razr. 13 194 nov ali, in kar nam sveta, rimska, katoliška cerkev zapoveduje verovati. Vse to veru¬ jem, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. O Bog! pomnoži mojo vero.“ Kaj je ker sansko upanje ? Keršansko upanje je dar Božji, vlita čednost, po kteri od Boga terdno pričakujemo, kar nam je zavoljo neskončniga zasluženja Jezusa Kristusa obljubil. Kako se upanje z besedo obudi? Upanje se z besedo tako obudi: „Upam in se zanašam na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog! de mi boš po ne¬ skončnim zasluženji svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spo¬ znanje, pravo obžalovanje in odpušenje mo¬ jih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil, tebe z obličja v obličje gle¬ dati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsigamogočen, zvest, neskončno dobrot¬ ljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanj e. “ Kaj je ker sanska ljubezen? Keršanska ljubezen je dar Božji, vlita čednost, po kteri Gospoda svojiga Boga zavoljo njega samiga čez vse, bližnjiga pa zavoljo Boga kakor sami sebe ljubimo. Kako se ljubezen z besedo obudi? Ljubezen se z besedo tako obudi: 193 „0 moj Bog! ljubim te iz vsiga svojiga serca čez vse, ker si nar veči dobrota, ne¬ skončno popolnama in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vsih stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz vsiga serca, de bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki ljubili in te še ljubijo. Ž njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnama ljubezen; povikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. — Ker te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si tudi vse prizadevam, mi je iz serca žal, de sim tebe, svojo neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe, svojiga stvarnika, odrešenika in posvečevavca raz- serdil. Žal mi je, de sim grešil, de sim tebe, svojiga vsigamogočniga Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta, razžalil. Terdno skle¬ nem, vse grehe in vse grešne priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj obža¬ lovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet za svojiga otroka, in dodeli mi gnado, ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnim zasluženji tvojiga Božjiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen." Kdaj je človek posebno dolžan Božje čednosti obuditi? Človek je posebno dolžan Božje čednosti obuditi; 1) Kadar k pameti pride. 2) Večkrat v svojim življenji, zlasti kadar prejme kak sv. zakrament. 13 * 196 3) V hudi skušnjavi zoper te čednosti. 4) V smertni nevarnosti in na smertni postelji. Od djansldh čednost. Kaj so djanske čednosti? Djanske čednosti so tiste čednosti, ktere sev takim djanji do nas in do bližnjiga razodevajo, de je Bogu dopadljivo in večniga življenja vredno. Ktere so poglavitne djanske čednosti? Poglavitne djanske čednosti so: 1) mo¬ drost, 2) zmernost, 3) pravičnost, 4) serč- n o st. Zakaj pravimo tem čednostim poglavitne djanske čednosti ? Tem čednostim pravimo poglavitne djanske čed¬ nosti, ker so vsakimu kristjanu k svetimu življenju po¬ trebne, in ker so tako rekoč glave veliko druzih čednost. Kaj je ker sanska modrost? Keršanska modrost je tista čednost, po kteri kristjan pripravne pripomočke k zveličanju izbira in jih prav obrača, in se vsiga umno ogiba, kar je zveličanju na poti. Kaj je ker sanska zmernost? Keršanska zmernost je tista čednost, po kteri kristjan grešno nagnjenje v sebi zatira, in časno blago in veselje vedno le s pravo mero vživa. Kaj je keršanska pravičnost? Keršanska pravičnost je tista čednost, po kteri kristjan iz ljubezni do Boga vse zvesto dopolnuje, kar je Bogu, sam sebi in bližnjiinu dolžan. 197 Kaj je ker sanska serčnost? Keršanska serčnost je tista čednost, po kteri kristjan iz ljubezni do Boga dobro začne in dodela, bodi tudi Še toliko napotljejev in težav, in raji vse preterpf, tudi premoženje in življenje zgubi, kakor kaj stori, kar je zoper Božjo postavo. Ktere čednosti so poglavitnim greham nasproti? 1) Ponižnost je napuhu nasproti. 2) Dobrotljivost lakomnosti. 3) Čistost nečistosti. 4) Ljubezen nevoŠljivosti. 5) Zmernost požrešnosti. 6) P o t e r p e ž 1 j i v o s t jezi. 7) Gorečnost lenobi. Kaj je ponižnost? Ponižnost je čednost, s ktero človek sam od sebe pin od svojih lastnost prav misli, to je, svoje slabosti in regreške le sebi, vse dobro pa le Bogu pripisuje, in si je torej majhen v svojih očeh. „Vsi pa bodite med seboj ponižniga duha, ker se Bog napulmjenim ustavlja, poniž¬ nim pa daje gnado." 1. Pet. 5, 5. (Abraham, cestninar, apostelj Pavel.) Kaj je dobrotljivost ? Dobrotljivost ali radodarnost je čednost, s ktero človek potrebnim ljudem rad kaj svojiga da, kolikor uterpi. „Dobrotljivosti pa in podeljenja nikar ne poza¬ bite, ker taki darovi dopadejo Bogu." Hehr. 13, 16. (Tobija, pervi kristjani.) Kaj je čistost ? Čistost je čednost, s ktero se človek zderžuje vse nepripušene mesene sladnosti v mislih, željah, besedah in delih. — Cisti človek tedaj nic radovoljno ne 198 misli in ne želi, ne govori in ne dela, česar bi si ne upal govoriti in delati vpričo poštenih iu bogaboječih ljudi, ali bi se v sercu sramoval. „0 kako lep je cist rod v svetlobi (svoje čednosti); zakaj njegov spomin je večen, ker je spoznan pri Bogu in pri ljudeh." Modr. 4, 1. (Egiptovski Jožef, Suzana, Marija prečista devica.) Kaj je ljubezen? L j ubezen ali dobrovoljnost je čednost, po kteri se sreče svojiga bližnjiga veselimo in se tudi za njo poganjamo. »Ljubezen je dobrotljiva; ljubezen ni nevošljiva." 1. Kor. 13, 4. »Veselite se z veselimi; jokajte z jokajočimi." Rim. 12, 15. (Ruta, Tobija.) Kaj je zmernost? Zmernost ali treznost je čednost, s ktero ne¬ rodne želje do jedi in pijače v sebi krotimo in pre¬ magujemo, in oboje le za potrebo vživamo. »Zučenimu človeku je malo dosti." Sir. 31, 22. (Hebrejski mla- deuči v Babilonu, Janez Kerstnik.) Kaj je poterpezljivost? Poterpežljivost je čednost, s ktero človek nad¬ loge in težave v Božjo voljo vdan prenaša. »To je gnada, če kdo iz vesti zavolj Boga bridkosti prenaša in po krivici terpi." 1. Pet. 2, 19. (David, Štefan.) Kaj je gorečnost? Gorečnost ali pridnost v dobrim je čednost, s ktero kristjan vse vesel stori, kar je Bogu *v čast in njegovi duši v zveličanje. »Prav, dobri in zvesti hla¬ pec! ker si bil v malim zvest, te bom čez veliko po¬ stavil; pojdi v veselje svojiga Gospoda." Mat. 25, 21. (Matatija, apostelj Pavel.) 199 Ktere čednosti je Kristus še posebno priporočal? Kristus je se posebno te čednosti priporočal: 1) Nar prej Božjiga kraljestva in nje¬ gove pravice iskati, to je, nar poprej Jezusov nauk čedalje bolje spoznavati in zvestejši spolnovati, in si tako za ljubezen Božjo in večno zveličanje pri¬ zadevati. „Išite nar poprej Božjiga kraljestva in nje¬ gove pravice, in vse to vam bo priverženo.“ Mat. (j, 33. 2) Sam sebe zatajevati, to je, svoje grešno nagnjenje premagovati in zatirati; hudo opušati, ko bi še toliko dobička in veselja obetalo, in dobro delati, ko bi bilo še tako težavno. „Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe.“ Mat. 16, 24. 3) Svoj križ nositi, to je, vse nadloge in težave, ki jih ima keršansko življenje, voljno in stano¬ vitno terpeti, in se z nobeno rečjo ne dati odverniti od spolnovanja Jezusoviga uka. „Ako hoče kdo za menoj priti, naj vzame svoj križ." Mat. 16, 24. 4) Za Kristusam hoditi, to je, Jezusovo življenje pred očmi imeti in posnemati. „Ako hoče kdo za menoj priti, naj hodi za menoj." Mat. 16, 24. 5) Krotak in ponižen biti. „Vzemite moj jarem nase, in učite se od mene, ker jez sim krotak in iz serca ponižen." Mat. 11, 29. 6) Sovražnike ljubiti, jim dobro storiti, kteri nas čertijo, moliti za nje, kteri nas žalijo in preganjajo. „Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kteri vas so¬ vražijo, in molite za nje, kteri vas preganjajo in obre¬ kujejo, de boste otroci svojiga Očeta, ki je v nebesih, kteri daje svojimu solncu sijati na dobre in hudobne, in daje deževati na pravične in krivične." Mat. S, 44. 43. 200 liter e čednosti imenujemo osem zveličanskih čednost? Osem zveličanskih čednost imenujemo tistih osem preimenitnih čednost, ki jih je Kristus na gori učil in ki je zavolj njih ljudi blagroval. So pa te: (Mat. S, 3—10.) 1) Blagor ubogim v duhu: ker njih je nebeško kraljestvo. 2) Blagor krotkim: ker oni bodo zemljo posedli. 3) Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljeni. 4) Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo nasiteni. 5) Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmiljenje dosegli. 6) Blagor njim, kteri so čisti ga serca; ker oni bodo Boga gledali. 7) Blagor mirnim; ker bodo otroci Božji ime¬ novani. 8) Blagor zavolj o pravice preganjanim; ker njih je nebeško kraljestvo. Kteri so ubogi v duhu? Ubogi v duhu so tisti, kteri serca na časno blago ne navezujejo, in ne žele v posvetnih rečeh bogati biti. Kteri so krotki? Krotki so tisti, kteri se nočejo togotiti, če se jim tudi krivica godi ali jih kdo zali. (Jezus, sv. Stefan.) Ktere žalostne Jezus blagruje? Tiste žalostne Jezus blagruje, kteri žalujejo za¬ voljo svojih grehov in zavoljo grehov druzih ljudi. (Sv. Peter, sv. Magdalena.) 201 Kteri so lačni in žejni pravice? Pravice lačni in žejni so tisti, kteri si iz vsiga serca prizadevajo čedalje boljši in pobožniši biti. Kteri so usmiljeni? Usmiljeni so tisti, kteri razžalniku radi odpuste, in potrebnimi! radi pomagajo. Kteri so cistiga serca? Čistiga serca so tisti, kteri so brez greha, po¬ sebno pa, kteri so brez nespodobnih misel in želja. Kteri so mirni? Mirni so tisti, kteri raji škodo terpe, kakor de bi nepokoj in zdražbe vstale. (Abraham.) Kteri terpe preganjanje zavoljo pravice ? Tisti terpe preganjanje zavoljo pravice, kteri so zavoljo vere in bogaboječiga življenja zasramo¬ vani in zaničevani, ali celo do smerti mučeni. (Sveti mučenci.) Od dobrih d čl in njih zasluženja. Kaj so dobre dela kristjanove? Dobre dela kristjanove so take dela, ktere so Bogu prijetne, in kristjanu, ki jih opravlja, zaslužne za večno življenje. Ali so dobre dela k zveličanju potrebne? Dobre dela so k zveličanju p o tr ebn e; zakaj vera brez dobrih del je mertva. „Kakor je telo brez duše mertvo, tako je tudi vera brez del mertva." Jak. 2, 26. Ali more človek iz lastne moči dobre dela opravljati ? Dobrih del, kakoršne so k zveličanju potrebne in pri Bogu zaslužne, človek ne more iz lastne moči, am¬ pak le s pomočjo gnade Božje opravljati. 202 „Bog je namreč, kteri dela v vas hoteti in dopolniti po (svoji) dobri volji." Fil. 2, 13. „Ne kakor de bi pre¬ mogli iz sebe kaj misliti, kakor iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga." 2. Kor. 3, 5. Kaj si zasluzimo z dobrimi deli? Z dobrimi deli si zaslužimo: 1) pomnoženje posve¬ čujoče gnade Božje, 2) večno in časno plačilo, ktero je Bog iz same milosti tistim obljubil, ki dobro delajo. „ Pravični pa bodo vekoma živeli, in pri Gospodu je njih plačilo, in skerb za nje pri Najvišim. Zato bodo prejeli častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove roke." Modr. 5, 16. 17. Kdaj so dobre dela Bogu prijetne in vecniga živ¬ ljenja vredne? Dobre dela so Bogu prijetne in večniga življenja vredne, kadar se delajo: 1) v stanu posvečujoče gnade Božje, 2) radovoljno, 3) iz ljubezni do Boga, ne pa zavolj ljudi, ali časti, ali dobička, ali kaj druziga po- svetniga. — Jezus je rekel: „Kdor ostane v meni, in jez v njem, on rodi veliko sadu; ker brez mene ne morete nič storiti." Jan. 13, S. „SIehern (naj da), kakor je v svojim sercu namenil, ne z žalostjo ali po sili; zakaj veseliga darovavca ljubi Bog." 2. Kor. 9, 7. „Ali jeste ali pijete, ali kaj druziga delate, vse k časti Božji delajte." 1. Kor. 10, 31. Ktere so nar imenitnisi dobre dela? Nar imenitnisi dobre dela so: moliti, postiti se, vbogajme dajati. Zakaj so te dela: moliti, postiti se, vbogajme da¬ jati, nar imenitnisi dobre dela ? Moliti, postiti se, vbogajme dajati so nar imenitnisi dobre dela, ker se kterimu teh treh 203 del prišteva vse, kar se da dobriga in zaslužniga storiti. Kaj pometli moliti? Moliti pomeni vsako pobožno djanje, s kterim Boga in svetnike častimo. »Neprenehama molite.« 1. Tes. 5, 17. Kaj pomeni postiti se? Postiti se ne pomeni le, po cerkveni zapovedi ali pa tudi radovoljno pri jedi in pijači pritergovati si, ampak pomeni tudi po besedah svetiga pisma, hudo nagnjenje berzdati, tudi pripušeniga veselja zderževati se, nadloge in težave voljno prenašati, in druge spo¬ korne dela si nakladati. »Zdaj tedaj, pravi Gospod: Spreobernite se k meni iz vsiga svojiga serca, s po¬ štam in z jokam in s plakanjem." Joel 2, 12. Kaj pomeni vbogajme dajati? Vbogajme dajati pomeni vse telesne in du¬ hovne usmiljene dela. Ktere so telesne usmiljene dela ? Telesnih usmiljenih del je teh sedem: 1) Lačne nasitovati. v 2) Žejne napajati. 3) Popotnike sprejemati. 4) Nage oblačiti. 5) Bolnike obiskovati. 6) Jetnike reševati. 7) Merliče pokopavati. — Kristus poreče sodnji dan pravičnim: »Lačen sim bil, in ste mi dali jesti J žejin sim bil, in ste mi dali piti; tujic sim bil in ste me pod streho vzeli; nag sim bil, in ste me oblekli; bolan sim bil, in ste me obiskali; v ječi sim bil, in ste k meni prišli. — Resnično vam povem, kar ste storili kterimu 204 teh mojih nar manjših hratov, ste meni storili." Mat. 25, 35—40. Ktere so duhovne usmiljene dela ? Duhovnih usmiljenih del je teh sedem: 1) Grešnike svariti. „Kdor grešnika verne od njegove krive poti, bo rešil njegovo dušo od smerti, in pokril veliko število grehov." Jak. 5, 20. 2) Nevedne učiti. „Kteri jih veliko podučujejo v pravici, se bodo svetili kakor zvezde na vse večne čase." Dan. 12, 3. 3) Dvomljivcam prav svetovati. „Ako umeš odgovori svojimu bližnjimu." Sir. 5, 14. 4) Žalostne tolažiti. „Ne pušaj jokajočih brez tolažbe, in z žalostnimi žaluj." Sir. 7, 38. 5) Krivico voljno terpeti. „Ako dobro delate, in voljno terpite, je to prijetno pri Bogu." 1. Pet. 2, 20. 6) Razžalnikam iz serca odpustiti. „Odpu- šajte, in vam bo odpušeno." Luk. 6, 37. 7) Za žive in mertve Boga prositi. „Mo- lite oden za druziga, de boste ohranjeni." Jak. 5, 16. Kteri so evangelslci svetje? E v a n g e 1 s k i svetje so ti trije: 1) Radovoljno uboštvo. — Jezus je rekel bo¬ gatimi! mladenču: „Ako hočeš popolnama biti, idi, pro¬ daj, kar imaš, in daj ubogim, in boš zaklad imel v nebesih; ter pridi in hodi za menoj." Mat. 19, 21. 2) Vedno devištvo, ki je v tem, de se človek ne zderži le vsiga, kar je čistosti nasproti, ampak tudi zakona, de le Bogu samimu služi. ■— Sveti Pavel pravi: „Od devic pa nimam Gospodoviga povelja, svet pa dam . . . Kdor omoži' svojo devico, prav stori; kdor je pa ne omoži, bolje stori." 1. Kor. 7, 25. 38. 205 3) Vedna pokoršina pod duhovnim pogla¬ varjem, ki je v tem, de človek spolnuje Božjo voljo tako, kakor mu jo Bog naznanja po njegovih duhov¬ nih prednikih. — Jezus pravi: „Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji' sam sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj." Mat. 16, 24. Zakaj pravimo tem trem dobrim delam evangelski svetje? Tem trem dobrim delam pravimo evangelski svetje, ker jih Jezus Kristus v svetim evangelii ni nikomur zapovedal, ampak le nekterim svetoval, de bi toliko lože dosegli keršansko popolnamost. „Te besede ne rezumejo vsi, ampak kterim je dano." Mat. 19, 11. Komu so evangelski svetje dolžnost ? Evangelski svetje so dolžnost tistimu, kteri se je z obljubo zavezal jih spolnovati. „Kteri koli se po tem vodilu ravnajo, mir in milost nad njimi!" Gal. 6, 16. u ' ■ Vvod Kazalo Stran 3 I. Poglavje. Od vere sploh. Od npostoljske vere posebej. Pervi člen apostoljske vere. aj Od Boga in Božjih lastnost. h) Od presvete Trojice. c) Od stvarjenja. d) Od angelov.•. e) Od človeka. f) Od Božje previdnosti. g) Od greha pervih Staršev. h) Od priprave na prihod obljubljeniga Odrešenika . . . Drugi člen apostoljske vere. Tretji „ „ „ . Ceterti» » » • ••■••••••••• Peti . » n . Sesti n » » . Sedmi „ „ „ . Osmi „ „ . Deveti „ „ „ . a) Od cerkve . b) Od občestva svetnikov. Deseti člen apostoljske vere.. Enajsti in dvanajsti člen apostoljske vere. Od poslednjih reči' 1) Od smerti. 2) Od neumerjočnosti človeške duše. 3) Od posebne sodbe ..... . 4) Od vic. 5) Od vstajenja mesa. 6) Od poslednje sodbe. 7) Od nebes. 8 J Od pekla. II. Poglavje. Od upanja. a) Od molitve sploh .. * . 4 9 10 20 21 23 23 27 28 30 33 39 46 49 30 31 32 37 62 64 63 66 67 68 70 72 73 76 78 81 82 Stran b) Od Gospodove molitve posebej.86 c) Od angeloviga češenja . 91 III. Poglavje. Od ljubezni. 94 Od deset Božjih zapoved.98 a) Od pervih treh zapoved, ki imajo v sebi dolžnosti do Boga.100 b) Od sedem poslednjih zapoved, ktere obsegajo dolž¬ nosti do samiga sebe in do bližnjiga.107 Od pet cerkvenih zapoved.•.126 Od svete mase. 130 Od pridig. -134 Od popoldanske službe Božje.135 IV. Poglavje. Od svetih zakramentov sploh.139 Od svetiga kersta. .142 Od svete birme.'.147 Od zakramenta svetiga resnjiga telesa.149 Od svete pokore.138 Od odpustkov.173 Od svetiga poslednjiga olja.175 Od mašnikoviga posvečevanja.177 Od svetiga zakona .179 V. Poglavje. Od keršanske pravičnosti .182 a) Varuj se hudiga — Od greha.■.—■ Sedem poglavitnih grehov.185 Sest grehov zoper svetiga Duha.188 Štirje v nebo vpijoči grehi . ..189 Devet tujih grehov.•.190 b) De’laj dobro.191 Od čednosti sploh.192 Tri Božje čednosti.193 Štiri poglavitne čednosti.196 Čednosti, ki so sedem poglavitnim greham nasproti .... 197 Čednosti, ki jih je Kristus posebno priporočal.199 Osem zveličanskih čednost . . .200 Od dobrih del in njih zaslužeiMJJJurl^Ov.201 Telesne usmiljene dela l f 4 .\.203 Duhovne usmiljene dela . >£,] .204 Erangelski svetje . . . — Iz c. kr. dvorske ib-i£aiWne tiskarnioe. / , , ■ ■ 1 .%