raziskovalna dejavnost 101 Values of Slovenian tennis players Abstract With a survey conducted in 2016, we wanted to find out what are the most important values of Slovenian tennis players. We were also interested in whether there were significant differences in their conception of gender. The sample consisted of 75 competi- tors of both sexes, aged 12 to 44 years. Respondents assessed the importance of 68 statements that provided reasons for engag- ing in sports activities. The significance of the reasons was assessed by the respondents using a five-point Likert scale. Based on the results obtained, we found that the respondents rated the value of „I like to win“ the most based on competitiveness. It is followed by the values „I would like to achieve sports success with sports“ and „I would like to progress to a higher level of sports with sports“, which are with the first value and consequently with the competition in close content connection. The values that emphasize the importance of the influence of parents and their surroundings on playing tennis were the lowest. The association between men rankings and women rankings was high and statistically significant at one percent risk (p <0.01). In general, evaluat- ing men was no different than evaluating women. Key words: tennis, values, gender. Izvleček Z raziskavo, izvedeno v letu 2016, smo želeli ugotoviti, katere so najpomembnejše vre- dnote slovenskih teniških igralcev. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo pomembne razlike v pojmovanju le teh glede na spol. Vzorec raz- iskave je predstavljalo 75 tekmovalcev obeh spolov, starih od 12 do 44 let. Anketiranci so ocenjevali pomembnost 68 trditev, ki so predstavljale razloge za ukvarjanje s špor- tno dejavnostjo. Pomembnost razlogov so anketiranci ocenjevali s pomočjo Likertove pet točkovne lestvice. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da so anketiranci najviše ocenili vrednoto »rad zmagujem«, ki temelji na tekmovalnosti. Sledita ji vrednoti »s športom bi rad dosegel športne uspehe« in »s športom bi rad napredoval na višjo raven uspešnosti«, ki sta s prvo vrednoto in posledično s tekmovalnostjo v tesni vse- binski povezanosti. Najniže so bile ocenjene vrednote, ki poudarjajo pomen vpliva star- šev in okolice na ukvarjanje s tekmovalnim tenisom. Povezanost med rangom vrednot fantov in deklet je bila visoka in statistično značilna pri eno odstotnem tveganju (p < 0.01). Na splošno se vrednotenje moških ni razlikovalo od žensk. Ključne besede: tenis, vrednote, spol. Ksenija Filipič Jeras Vrednote slovenskih teniških igralcev Boris Barjaktarević (kategorija fantje do 16 let) 102 „ Uvod Šport predstavlja pomemben del življenja številnih otrok, mladostnikov in odraslih. Največkrat predstavlja občasno sprostitev po vsakodnevnih obremenitvah. Nekateri posamezniki mu namenijo velik del pro- stega časa, nekateri si šport izberejo kot primarno dejavnost v določenem življenj- skem obdobju. Tenis je šport, s katerim se lahko ukvarjamo od otroštva do pozne sta- rosti. V slovenskem prostoru in v svetu je dokaj medijsko prepoznaven in odmeven. Njegovo poznavanje, priljubljenost in po- membnost v okviru kulture športu je bilo in je še visoko ocenjeno pri slovenski javno- sti. V letu 1998 je tenis med 64 slovenskimi športnimi panogami sodil med deset naj- bolj priljubljenih in nacionalno pomemb- nih športnih panog (Jošt, Sila, Leskošek in Močnik, 1998). Tenis je v Sloveniji množič- na športna panoga, ki teleološko vključuje raznovrstne pojavne oblike športne dejav- nosti. Razširjen je tako tekmovalno kot tudi rekreativno. Tekmovalni sistem v tenisu vključuje v sve- tu in Sloveniji številne igralce in igralke raz- lične starosti in kakovosti. Tenis predstavlja pomemben del slovenske kulture športa, ki se vsakodnevno udejanja skozi različne oblike organizacijske kulture v razvejani organizacijski strukturi športne panoge. Najbolj pomemben del strukture prav go- tovo predstavljajo športniki in športnice, vključeni v tekmovalni sistem od najnižje do najvišje kakovostne ravni. Za vrhunske uspehe v tekmovalnem tenisu je najprej potrebno izoblikovati široko bazo mladih igralk in igralcev. Ti potrebujejo dobre pogoje za učenje in treniranje, ki jih lahko zagotavlja kakovostno razvita teniška šola. Mlade igralce in igralke je poleg treniranja in učenja tehnike potrebno vzgajati pred- vsem v smislu celostne športne osebnosti, ki ji niso tuje humanistične, etične, socialne, kulturne in druge vrednote, ki pomembno oblikujejo osebnost športnika. Vrednote, ki sooblikujejo način obnašanja in razmišljanja mladih teniških igralcev in igralk, pomembno vplivajo na njihovo ra- zvoj in tekmovalno uspešnost. Pri mladih športnikih naj bi bile v ospredju tiste vre- dnote, ki vzpodbujajo razvoj, uspešnost in odgovorno vključevanje v družbeno življe- nje in delovanje. Mladi športniki naj bi po- leg športnih smotrov zasledovali tudi tiste, ki jim zagotavljajo uspešno izobraževanje ter kasnejše vključevanje v poklicno življe- nje (Doupona, Topič, Petrovič, 2007). Na osebnostni razvoj mladih športnikov vplivajo predvsem starši, učitelji, športni idoli, v zadnjem času tudi množični mediji. Ker so mladi vse bolj izpostavljeni sporo- čilom množičnih medijev, ki poskušajo iz- riniti tradicionalne izvore vrednot in norm (starši, učitelji), se je po Douponi (2007) potrebno naučiti, katere vrednote so po- membne v procesu dolgoročnega razvoja mladih športnikov. V športu je potrebno iskati in razvijati prave vrednote in se zo- perstaviti negativnostim, ki lahko vodijo v razpad oziroma odklon od pomembnih vrednot športa. V današnjem času je šport tudi zaradi vpliva množičnih medijev po- membno vzgojno sredstvo pri odvračanju mladih od negativnih vrednot vse bolj pri- sotne potrošniške civilizacije. Jenko (2003) v raziskavi, ki je primerjala vrednotni prostor športnikov in nešportnikov v razvojni dobi srednje adolescence, potrjuje, da ukvarja- nje s športom vpliva na vrednotni sistem posameznika in da vrhunski športniki bolj cenijo dionizične vrednote kot nešportniki. Vrednote so pomembne, ker so povezane s čustvovanjem, motivacijo in spoznav- nimi procesi. Poznavanje in razumevanje vrednot je po Musku (2000) pomembno, saj prav one vplivajo na naše ravnanje, obnašanje in delovanje. Vrednotam so pripisovali velik pomen že starogrški filo- zofi Sokrat, Platon in Aristotel. V ospred- je so postavili temeljne človeške etične vrednote (dobro, pravično, pošteno) in prav te vrednote naj bi bile tiste, ki lahko zagotavljajo visoko kakovost življenja tako posameznika kot družbe v celoti. V teoriji so prisotne različne definicije vrednot in njihove strukture. Nekatere definicije po- sedujejo bolj filozofsko humanistični vidik, druge kulturno-sociološki, tretje psihološki vidik. Po Musku (2000) se vrednote lahko opredeli kot: »posplošena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in pojavih, ki jih visoko ce- nimo, ki se nanašajo na široke kategorije po- drejenih objektov in odnosov in ki usmerjajo naše interese in naše vedenje kot življenjska vodila«. Po Schwartz in Bliskyu (1990) so vrednote: »pojmovanja ali prepričanja o že- lenih končnih stanjih ali vedenjih, ki presegajo specifične situacije, usmerjajo ali vodijo izbiro ali pa oceno ravnanj in pojavov in so urejena glede na relativno pomembnost«. Vrednote kažejo na vrednostni sistem posameznika, s katerim usmerja svoje obnašanje in vede- nje. Imajo značilen vpliv na odločitve. So le delno vidne, težko razložljive in po Scheinu (1987) ne odražajo popolno in razumljivo sliko obnašanja posameznikov in skupin v kulturi športa. Vrednote so torej splošne, relativno trajne kategorije z motivacijsko vrednostjo. Človek jih uporablja v smislu nekih standardov oziroma kriterijev, s po- močjo katerih je sposoben ocenjevati in presojati. Vrednote nas lahko tudi usmer- jajo in privlačijo. So torej del človekovega »nadjaza«, kar posledično lahko pomeni, da vplivajo na posameznikovo vedenje (Tušek, Černohorski in Bednarik, 2001). Ven- dar vrednot po Musku (2000) ne moremo neposredno vsebinsko enačiti s potrebami, ideali, motivi, interesi, preferencami, stali- šči in prepričanji. Vrednote tudi ni mogo- če enostavno razvrstiti, klasificirati v neke strukturne sisteme ali modele, kategorije in podobno. Po Musku (2000) lahko vrednote razvrstimo v dve velekategoriji vrednot – dionizične in apolonske. Te se hipotetično lahko naprej delijo v vrednotne kategorije nižjega obsega. Dionizične se hipotetično lahko delijo na hedonski in potenčni tip vrednot. Apolonske se delijo na izpolni- tveni in moralni tip vrednot. Omenjena in še nekatere druge strukture vrednot imajo tudi manjšo ali večjo znanstveno veljav- nost. Za šport je pomembno spoznanje, da vrednote lahko pomembno vplivajo na motivacijo športnikov, ta lahko pomemb- no vpliva na oblikovanje pogledov, stališč in na ravnanja športnikov. Vrednote tako lahko vplivajo na razloge in motive, zaradi katerih se posamezniki oziroma tudi otroci ukvarjajo s športom (Žnidarec, Čučković in Ohnjec, 2014). Avtorji, tudi slovenski, so pri vrednote- nju športa ugotovili razlike glede na spol (Pogačnik, 1987; Bond 1988; Musek, 1989; Tušak, 2001), ki se lahko kažejo kot bolj ali manj pomembne zgolj v določenem delu vrednot (Lopatič, 1996; Černohorski, 1998). Ker se razlika v športni dejavnosti med spoloma vse bolj zmanjšuje so posledično morda tudi razlike v vrednotah vse manjše. Černohorski, Tušak in Šugman (2002) so s primerjavo vrednotnega prostora vrhun- skih športnikov in športnic opozorili na nekatere razlike, ki so tipične za posame- zni spol in so družbeno pogojene. Zaradi nakazanih razlik celotnega vzorca glede na vrsto športa in glede na spol se poudari potreba po individualnem pristopu v pro- cesu treniranja in tekmovanj. Umer, Ulaga in Jošt (2012) navajajo, da so bile strukture vrednot na področju športa v dosedanjih raziskavah proučevane glede: a) na vključenost posamezne ali več špor- tnih panog; b) glede na individualne ali skupinske športe; c) glede na spol, kulturno raziskovalna dejavnost 103 pripadnost, starostne kategorije in kako- vost športnikov. Proučevanje strukture vrednot je po Joštu (2012) pri proučevanju dejavnikov kulture športa dokaj kompleksno in zapleteno. Ker se posameznih vrednot ne da neposredno izmeriti, se v praksi uporabljajo vsebinsko specifični anketni vprašalniki, kjer anketira- nec ocenjuje pomembnost stavčnih trdi- tev, ki se nanašajo na posamezne vrednote. V obsežni raziskavi (Jošt, Sila, Leskošek, Tu- šak, Doupona-Topić, Cecič-Erpič in Močnik, 1999) je bil oblikovan osebni vprašalnik, ki je zajemal izbrane socialne in psihološke značilnosti, povezane z odnosom do vre- dnotenja smotrov športa oziroma razlogov, zaradi katerih se posamezniki ukvarjajo s športom. Kasneje se je dvodelni vprašal- nik združil v celoviti osebnostni vprašalnik (Ulaga, 2001), ki je vsebinsko zajemal razlo- ge (49 trditev), zaradi katerih se posame- zniki ukvarjajo s športom. Spoznanja, da so vrednote pomemben del kulture športa in še zlasti posameznih športnih panog, so prispevala k preoblikovanju lestvice vre- dnot kulture športa, ki je zajela 68 stavč- nih trditev (Umer idr., 2012). Na vzorcu 112 smučarjev skakalcev, razdeljenih v tri sta- rostne skupine (otroci, mladinci in člani), je bil ugotovljen rang vrednot, ki so odražale razloge, zaradi katerih naj bi se anketiranci ukvarjali s smučarskimi skoki. Pridobljeni podatki so prvič ponudili možnost poglo- bljene analize strukture izbranih vrednot smučarjev skakalcev (Križaj, Ulaga in Jošt, 2015). S kompleksno hierarhično faktorsko analizo je bilo moč predpostaviti obstoj hierarhičnega modela vrednot smučarjev skakalcev. Na prvi ravni je bilo na podla- gi 68 manifestnih vrednot izoblikovanih 21 faktorjev, ki so pojasnili 74,7 % celotne kovariabilnosti manifestnih vrednot. Na drugi ravni je bilo izločenih 7 faktorjev, ki so vplivali na izločitev treh generalnih vrednostnih faktorjev tretjega reda (faktor apolonskih vrednot, faktor dionizičnih vre- dnot in faktor vrednote kvaliteta življenja). Dobljena faktorska struktura je na nek na- čin vsebinsko potrdila hipotetični Muskov (2000) hierarhični model vrednot, ki na vrhu predpostavlja dve vrednostni kate- goriji apolonskih in dionizičnih vrednot. Nadaljnje proučevanje je zajelo primerjavo vrednot dveh neodvisnih vzorcev smučar- jev skakalcev v razmiku 10 let (Križaj, Ulaga, Vodičar in Jošt, 2018). Na podobno staro- stno strukturiranem vzorcu 134 skakalcev v letu 2015 je bilo moč ugotoviti visoko korelacijo z rangom vrednot vzorca smu- čarjev skakalcev v letu 2005. Do značilnih sprememb je prišlo le pri ovrednotenju petih dejavnikov, ki so predstavljali le 3,4 % vseh trditev v anketnem vprašalniku. Vsebinska analiza vrednotnih dejavnikov je v letu 2015 znova potrdila, da se struk- tura vrednot smučarjev skakalcev z njiho- vo starostjo spreminja. Z višjo starostjo se povečuje pomen apolonsko usmerjenih vrednot, ki so povezane z etično-moralno naravo športnikove osebnosti. Spoznanja o strukturi izbranih vrednot smučarjev skakalcev so odprla vprašanja, ki zadevajo strukturo vrednot drugih športnih panog. V prvi fazi je bila izražena želja, da se ugotovi struktura vrednotnih dejavnikov slovenskih igralcev in igralk tenisa. Predmet te raziskave je usmerjen na ugo- tavljanje strukture vrednot teniških igral- cev in igralk, ki so tekmovalno usmerjeni v športu, kjer je dejavnost po spolu zelo enakovredna. V skladu s predmetom razi- skovanja sta bila oblikovana naslednja cilja: a) ugotoviti rang vrednot glede na njihovo pomembnost; in b) ugotoviti razlike v vre- dnotah glede na spol. Hipotetično je moč pričakovati, da se vrednote znotraj vzorca pretežno mlajših teniških igralcev in igralk značilno razlikujejo glede na njihovo po- membnost. Prav tako je moč pričakovati, da se pomen izbranih vrednot značilno razlikuje glede na spol. „ Metode Raziskava je v letu 2016 zajela vzorec 75 registriranih teniških igralcev in igralk. Med njimi je bilo 42 oseb moškega spola in 33 oseb ženskega spola. Moški so bili stari od 12 do 44 let, njihova povprečna starost je bila 16,8 let. V starosti je izstopal le en merjenec (44 let), ki ni bistveno vplival na rezultate. Ženske so bile stare od 13 do 24 let, njihova povprečna starost je bila 16 let. Moški so v povprečju že igrali 7 ,4 let, ženske pa 6,4 let. Merjenci glede na kategorizacijo Teniške zveze Slovenije sodijo v pet staro- stnih skupin (dečki in deklice: 12 let, 13 let in 14 let, dekleta in fantje:15 in 16 let, 17 in 18 let, člani in članice). Merjenci so se v razi- skavo vključili prostovoljno. Pred začetkom raziskave so bili pisno obveščeni o poteku in namenu raziskave. V raziskavi je bil uporabljen anketni vprašal- nik, ki je bil del raziskovalne študije smučar- jev skakalcev (Umer idr,, 2012). Vsebuje 68 stavčnih trditev (razvidnih iz preglednice z rezultati), ki pretežno opredeljujejo smotre oziroma razloge za ukvarjanje s športno dejavnostjo. Anketiranci so posamično trdi- tev ocenjevali s pomočjo Likertove pet toč- kovne merske lestvice ordinalnega tipa (1 – povsem nepomembno; 2 – nepomembno; 3 – srednje pomembno; 4 – pomembno; 5 – zelo pomembno), ki je bila prvič razvita v letu 1932. Vprašalnik je bil že večkrat upo- rabljen na vzorcu smučarjev skakalcev, kjer se je ugotovila njegova vsebinska struktu- ra. Na vzorcu smučarjev skakalcev je bila ugotovljena tudi visoka raven vsebinske zanesljivosti uporabljenih vrednotnih trdi- tev (Križaj idr., 2018). Statistična zanesljivost anketnega vprašalnika do sedaj še ni bila natančno proučevana. Podatki so bili obdelani s statističnim pa- ketom SPSS za Windows 13.0 (SPSS Inc., Chicago, ZDA). V prvi fazi je bil na podlagi povprečne vrednosti ocen vrednot izraču- nan rang vrednot za oba spola in potem še ločeno za oba spola. Razlika razlik med spoloma je bila testirana s t-testom. Po- vezanost med povprečnimi vrednostmi vrednot med spoloma je bila izračunana s pomočjo korelacije ranga. „ Rezultati V Tabeli 1 so prikazani rezultati ranga izbra- nih posamičnih vrednot za oba spola, za moške igralce in ženske igralke tenisa. Re- zultati kažejo, da se vrednotenje moških na splošno ne razlikuje od vrednotenja žensk. V Tabeli 2 so prikazane korelacije ranga vrednot med obema spoloma teniških igralcev. „ Razprava Analiza skupnega ranga vre- dnot Anketiranci so najvišje ocenili trditev »Rad zmagujem«, ki po Muskovi klasifikaciji (Mu- sek, 2000) sodi med dionizične vrednote potenčnega tipa. Vrednota temelji na tek- movalnosti, ki je v tekmovalnem športu za- gotovo pomembna sestavina uspešnosti športnikov. Za najvišjo vrednoto sta bili uvr- ščeni vrednoti, ki sta z njo v tesni vsebinski povezanosti: »S športom bi rad dosegel športne uspehe« in »S športom bi rad na- predoval na višjo raven uspešnosti«. Vzorec anketirancev je predstavljal posameznike v tipično tekmovalni športni panogi, zato je velikost ranga teh vrednot nekako priča- kovan. V tenisu poraz predstavlja izpad iz tekmovanja. Nizanje porazov lahko sčaso- ma vodi k opustitvi ukvarjanja s to športno panogo. Precej nizek rang trditve »S špor- 104 Tabela 1 Rang posameznih vrednot za oba spola, za moške igralce in za ženske igralke Vsebina stavčne trditve: OBA SPOLA Moški Ženske Sig f M SD M SD R M SD R 1. Rad zmagujem. V41 4,7 0,5 4,7 0,5 1 4,8 0,3 3 0,27 2. S športom bi rad dosegel športne uspehe. V24 4,7 0,6 4,6 0,7 2 4,8 0,3 2 0,08 3. S športom bi rad napredoval na višjo raven uspešnosti. V20 4,7 0,6 4,6 0,6 4 4,8 0,4 1 0,41 4. Šport mi pomeni večjo kvaliteto življenja. V1 4,6 0,5 4,6 0,7 3 4,7 0,5 6 0,79 5. S športom lažje skrbim za zdravje. V15 4,6 0,7 4,5 0,7 5 4,7 0,6 4 0,00 6. Rad delam tisto v čemer sem dober. V50 4,6 0,6 4,5 0,7 6 4,7 0,5 7 0,00 7. Rad imam potovanja na treninge in tekmovanja. V60 4,5 0,8 4,5 0,7 7 4,6 0,6 11 0,24 8. V športu bi se rad naučil novih stvari. V53 4,5 0,6 4,4 0,7 8 4,6 0,6 10 0,14 9. S športom razvijam gibalne sposobnosti. V54 4,5 0,7 4,4 0,7 9 4,5 0,6 8 0,89 10. V športu so mi všeč treningi. V43 4,4 0,8 4,4 0,7 12 4,5 0,5 9 0,41 11. Ukvarjanje s športom mi nudi užitek. V49 4,4 0,9 4,4 0,7 17 4,5 0,8 5 0,55 12. Šport mi nudi zabavo. V34 4,4 0,7 4,3 0,9 11 4,5 0,9 4 0,22 13. V športu me privlači fair play. V58 4,3 0,8 4,2 0,8 10 4,5 0,7 21 0,19 14. S športom si razvijam delovne sposobnosti. V29 4,3 0,8 4,2 0,8 16 4,4 0,7 13 0,75 15. Šport me privlači zaradi lastnega aktivnega sodelovanja. V11 4,3 0,7 4,2 0,8 14 4,4 0,7 15 0,02 16. S športom razvijam osebnost. V30 4,3 0,7 4,2 0,9 13 4,4 0,8 17 0,00 17. S športom bi rad izboljšal svoje spretnosti. V66 4,3 0,8 4,2 1,0 15 4,4 0,6 18 0,00 18. Šport mi pomeni izziv. V22 4,2 1,0 4,1 1,1 18 4,4 0,7 16 0,12 19. V športu mi je všeč, da na koristen način preživljam prosti čas. V18 4,2 1,0 4,1 0,8 23 4,3 0,7 12 0,27 20. V športu me privlači občutek, da utrjujem svojo samozavest. V4 4,2 1,0 4,1 1,0 20 4,3 1,0 20 0,00 21. Šport mi omogoča spoznavanje novih prijateljev. V27 4,1 0,9 4,1 0,9 29 4,3 0,8 19 0,64 22. Šport mi omogoča, da se sprostim. V45 4,1 0,9 4,0 0,9 24 4,3 0,8 22 0,08 23. Šport mi nudi notranje zadovoljstvo, pomiritev. V13 4,1 0,9 4,0 1,0 25 4,1 0,8 23 0,04 24. Ukvarjanje s športom mi nudi mir. V2 4,0 0,8 4,0 1,0 26 4,1 0,7 24 0,00 25. V športu imam rad trenerje. V9 4,0 0,9 4,0 0,9 22 4,1 0,8 25 0,05 26. Šport me privlači zaradi tekmovalnosti. V7 4,0 1,0 4,0 0,9 21 4,1 0,9 33 0,26 27. V športu mi je všeč njegova nepredvidljivost. V12 4,0 0,9 4,0 0,9 28 4,0 0,8 28 0,03 28. Šport me privlači zaradi dinamičnosti. V10 4,0 0,8 4,0 1,0 32 4,0 0,8 27 0,43 29. V športu me privlači njegova atraktivnost. V62 4,0 0,9 4,0 1,1 30 4,0 1,0 30 0,01 30. Šport mi pomaga razvijati delovne navade. V33 4,0 1,0 4,0 1,0 34 4,0 0,8 26 0,09 31. V športu me privlačijo razburljivi dogodki. V64 4,0 0,9 4,0 0,9 31 4 1,1 32 0,60 32. Moji uspehi v športu mi pomagajo premagovati vsakdanje težave. V6 3,9 0,8 4,0 0,8 27 3,9 0,9 37 0,07 33. S pomočjo športa bi rad postal fit. V35 3,9 1,1 3,9 1,1 33 3,9 1,1 36 0,10 34. S športom se ukvarjam zato, ker bi rad razvil telo. V61 3,9 1,0 3,9 1,1 19 3,9 0,9 40 0,80 35. Šport me privlači zaradi novosti. V42 3,9 1,1 3,8 1,0 37 3,9 1,1 31 0,95 36. Za razvoj športa je pomembno širjenje olimpijske ideje in olimpijskega gibanja. V14 3,9 0,9 3,8 1,2 35 3,8 1,1 34 0,35 37. V športu mi je všeč moštveni duh. V51 3,8 1,1 3,8 1,1 38 3,8 0,7 35 0,38 38. V šp. me privlači poznavanje življenja drugih športnikov V5 3,6 1,1 3,8 1,1 43 3,8 0,8 38 0,36 39. V športu mi je všeč, da uporabljam športno opremo. V3 3,6 1,3 3,7 1,1 36 3,5 1,0 44 0,53 40. V športu me privlači pripadnost športnemu kolektivu. V59 3,6 1,0 3,7 1,2 41 3,5 1,0 41 0,46 41. Šport mi nudi varnost in ohranjanje obrambnih sposobnosti. V17 3,5 1,2 3,6 1,1 53 3,5 1,0 29 0,23 42. Rad imam skupinsko delo. V47 3,5 1,0 3,6 1,3 44 3,4 1,1 39 0,30 raziskovalna dejavnost 105 tom se ukvarjam zaradi igrivosti« morda nakazuje na preveliko usmerjenost še zlasti mlajših anketirancev k tekmovalni uspe- šnosti, kar jih ob morebitnem neuspehu lahko vodi v osebno razočaranje. Pri mlaj- ših kategorijah bi se morala bolj poudariti pedagoška komponenta igranja tenisa s poudarkom na dolgoročnem razvoju kva- litete igre in izbranih osebnostnih dejavni- kov. Ozka tekmovalna usmerjenost lahko negativno vpliva na dolgoročen razvoj marsikaterega talenta in lahko celo privede do prezgodnje zaključitve igralne kariere. Zaradi te nevarnosti bi morali trenerji in starši ovrednotiti tekmovalno uspešnost mladih igralcev na način, ki dolgoročno podpira ustvarjalen razvoj teniške igre. Po Petroviču (1988) »bo lažje dosegel vrhunske rezultate športnik, ki je sposoben ustvarjal- nosti, znotraj katere se kot bistvena kaže igra, igrivost«. Zato bi morala biti pomemb- na sestavina treniranja tudi igra oz. igrivost, še zlasti pri mlajših športnikih. Prevelika tekmovalna usmerjenost pri mlaj- ših igralcih lahko z vidika dolgoročnega ka- kovostnega razvoja pomeni tudi negativen trend. Tekmovalna usmerjenost lahko pov- zroči visoko raven psihološkega stresa in Vsebina stavčne trditve: OBA SPOLA Moški Ženske Sig f M SD M SD R M SD R 43. Za razvoj športa je pomemb. raven splošne kulture. V65 3,5 1,2 3,5 1,2 40 3,3 1,1 43 0,02 44. S športom se ukvarjam zaradi znanja o športu. V28 3,4 1,2 3,5 1,1 39 3,3 1,3 44 0,15 45. S športom se ukvarjam zaradi ugodja. V39 3,4 1,1 3,5 1,3 46 3,2 1,1 42 0,42 46. Všeč mi je, če se znebim odvečne energije. V68 3,4 1,2 3,5 1,2 42 3,2 1,0 52 0,04 47. V športu mi je všeč, da me ljudje opazijo. V31 3,4 1,2 3,5 1,2 47 3,1 1,1 45 0,35 48. V športu mi je všeč, če sem priljubljen. V67 3,3 1,3 3,4 1,1 45 3,1 1,3 50 0,00 49. Šport mi omogoča, da se počutim pomembnega. V46 3,3 1,2 3,4 1,3 49 3,1 1,1 49 0,00 50. V športu me privlači sodobnost n kvaliteta športnih objektov in vadbenih površin. V37 3,3 1,1 3,4 1,2 48 3,1 1,2 53 0,41 51. V športu me privlači negotovost športnega dosežka. V19 3,2 1,1 3,3 1,2 51 3,0 1,1 46 0,69 52. V športu me privlači lepota izražanja gibanja. V32 3,2 1,1 3,3 1,2 50 3,0 1,2 51 0,45 53. S športom se uveljavim v družbi. V26 3,1 1,2 3,2 1,3 52 3,0 1,1 55 0,22 54. S športom se ukvarjam zaradi igrivosti. V21 3,1 1,1 3,2 1,1 57 2,9 1,2 47 0,26 55. V športu me privlači športno zvezdništvo. V56 3,0 1,2 3,2 1,2 55 2,9 1,1 56 0,00 56. Tenis imam rad. V25 3 1,4 3,1 1,3 58 2,7 1,0 54 0,23 57. Šport me privlači zaradi estetskega videza. V36 2,9 1,1 3,1 1,2 54 2,7 1,0 60 0,00 58. V športu me privlači pridobivanje denarja, materialnih dobrin in nagrad. V52 2,9 1,2 3,1 1,3 56 2,6 1,3 59 0,11 59. Za šport je pomembno etično in strokovno poročanje medijev. V38 2,8 1,1 3,0 1,5 60 2,5 1,1 57 0,64 60. S športom se ukvarjam zaradi premoči nad tekmecem. V55 2,7 1,2 2,9 1,1 58 2,5 1,0 62 0,50 61. S športom sem se začel ukvarjati zaradi privrženosti nekemu klubu oz. športniku. V40 2,7 1,4 2,7 1,4 61 2,3 1,2 58 0,03 62. S športom se ukvarjam zaradi uspehov slovenskih športnikov. V44 2,4 1,3 2,5 1,3 62 2,3 0,9 61 0,29 63. S športom se ukvarjam zaradi medijske odmevnosti. V23 2,3 1,3 2,4 1,2 64 2,2 1,1 63 0,22 64. S športom se ukvarjam, ker sem rad zdoma. V63 2,3 1,2 2,3 1,4 63 2,0 1,1 64 0,51 65. S športom se ukvarjam zaradi pridobivanja politične moči. V48 2,0 1,3 2,2 1,4 65 1,7 0,9 65 0,74 66. S športom se ukvarjam, ker nimam kaj drugega početi. V57 1,7 1,2 2 1,3 66 1,3 0,6 67 0,57 67. S športom se ukvarjam, ker se z njim ukvarja večina prijateljev. V16 1,6 1,0 1,7 1,1 67 1,3 0,8 66 0,37 68. S športom se ukvarjam, ker tako želijo starši in prijatelji. V8 1,3 0,7 1,3 0,8 68 1,2 0,5 68 0,20 Legenda. V1/V68 – oznaka za posamezno vrednoto; M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; R – Rang izbrane vrednote; Sig f – statistična značilnost razlike v posamezni vrednoti med spoloma. * sig F – statistične razlike so bile testirane pri vrednosti p < 0.05, te vrednosti so označene s poudarjenim tiskom. Tabela 2 Korelacija rangov izbranih vrednot med moškimi in ženskami (n = 68) Vsi Vsi skupaj Moški Ženske 1.00 .98** .98** Moški .98** 1.00 .95** Ženske .98** .95** 1.00 ** – koeficient korelacije je statistično značilen p < 0.01. 106 napetosti, kar lahko privede do strahu pred tekmovanjem in zavira osebnostni razvoj športnika. Kaže, da je tekmovalnost pri teni- ških igralcih dokaj individualno usmerjena vrednota. Vrednoti »S športom se ukvarjam zaradi uspehov slovenskih športnikov« in »S športom sem se začel ukvarjati zaradi pri- vrženosti nekemu klubu ali športniku« sta bili ocenjeni dokaj nizko kar kaže na to, da slovenske igralce tenisa zanima pretežno njihova osebna tekmovalna uspešnost, ne pa uspešnost kluba, zveze in podobno. Anketiranci so visoko ocenili vrednote, ki jih širša družba označuje kot pozitivne: »Šport mi pomeni večjo kvaliteto življenja«, »S športom lažje skrbim za zdravje«, »Rad imam potovanja na treninge in tekmova- nja«, »V športu so mi všeč treningi«, »Ukvar- janje s športom mi nudi užitek« in »Šport mi nudi zabavo«. Najnižje na ocenjevalni lestvici so bile razvrščene vrednote: »S športom se ukvarjam, ker tako želijo starši in prijatelji«, «S športom se ukvarjam, ker se z njim ukvarja večina prijateljev« in »S športom se ukvarjam, ker nimam kaj dru- gega početi«. Glede na te vrednote bi lah- ko sklepali, da se igralci tenisa odločajo za tekmovalni tenis povsem neobremenjeno glede na mnenje staršev in okolice in da je ta korak povsem individualno osebnostno motiviran. Analiza ranga vrednot moških igralcev Moški so vrednoto »Rad zmagujem« izbrali kot najpomembnejšo. Na drugem mestu je vrednota »S športom bi rad dosegel športne uspehe« in četrtem »S športom bi rad napredoval na višjo raven uspešno- sti«. Tem izrazito tekmovalno naravnanim vrednotam sta na tretjem in petem mestu sledili trditvi, ki imata po Muskovi klasifika- ciji vrednot značaj hedonskega tipa »Šport mi predstavlja večjo kvaliteto življenja« in »S športom lažje skrbim za zdravje«, ki sta tudi sicer širše družbeno sprejemljivi vre- dnoti. Sledijo dokaj enakomerno razpore- jene vrednote apolonskega izpolnitvenega tipa (»Rad delam tisto v čemer sem dober«, »V športu bi se rad naučil novih stvari«, »S športom razvijam gibalne sposobnosti«, »Šport me privlači zaradi lastnega aktiv- nega sodelovanja«, »S športom si razvijam delovne sposobnosti«). Moškim se zdijo ne- pomembne trditve, ki poudarjajo zvezdni- štvo, vidnejši položaj v družbi in materialne dobrine, najnižje so ovrednotili trditve apo- lonskega moralnega tipa vrednot (»S špor- tom se ukvarjam, ker tako želijo starši in prijatelji«, »S športom se ukvarjam, ker se z njim ukvarja večina prijateljev«, »S športom se ukvarjam, ker nimam kaj drugega poče- ti«) in označujejo vpliv staršev in prijateljev. Analiza ranga vrednot ženskih igralk Ženske so kot najpomembnejši trditvi iz- brale vrednoti apolonsko izpolnitvenega tipa »S športom bi rada napredovala na viš- jo raven uspešnosti« in »S športom bi rada dosegla športne uspehe«. Sledi »Rada zma- gujem«. Kljub temu da so vse tri vrednote izrazito tekmovalno usmerjene, zmago vrednotijo nekoliko nižje kot napredek in športni uspeh, kar po Musku (1989) nakazu- je, da so ženskam apolonske vrednote bolj pomembne. Tudi trditev »Šport me privlači zaradi tekmovalnosti« je precej nizko. Fair play ne sodi med najvišje uvrščene vredno- te in je precej nižje rangiran kot pri moških. Najnižje na ocenjevalni lestvici so bile raz- vrščene apolonske vrednote moralnega tipa (»S športom se ukvarjam, ker tako želijo starši in prijatelji«, »S športom se ukvarjam, ker se z njim ukvarja večina prijateljev« in »S športom se ukvarjam, ker nimam kaj drugega početi«), kar kaže, da se s športno panogo ukvarjajo prostovoljno in ne zaradi pritiskov staršev ali okolja. Analiza povezanosti obeh spolov Splošna vrednota »Šport mi pomeni večjo kvaliteto življenja«, ki ima globoke etične temelje, je pri obeh spolih med najvišje uvrščenimi. Kaj je lahko za človeka bolj sveto in pomembno kot njegovo dobro, se sprašuje Jošt (2012)? Je kvaliteta življenja krovna vrednota, ki jo težko preseže neka druga vrednota? Po starogrškem filozofu Platonu (Bukard, Kunzmann in Wiedmann, 1997): je »dobro« najvišja vrednota, ki se ne- kako razprostira čez vse ostale vrednote. Na ekspresivni manifestni ravni si vrednoto »kvaliteta življenja« težko predstavljamo brez njene povezave s humanistično-etič- nimi vrednotami. Na vzorcu slovenskih odraslih državljanov (Jošt, 2012) je bilo moč ugotoviti, da so bile najvišje ovrednotene trditve »Skrb za zdravje«, »Fair play v špor- tu« in »Razvoj gibalnih sposobnosti«. Na drugi strani so bile tekmovalno usmerjene vrednote (»Rad zmagujem«, «S športom bi rad dosegel športne uspehe«, »Napredek na višjo raven uspešnosti«) manj pomemb- ne vrednote. Še prav posebej so bile pri odraslih Slovencih nizko ocenjene vredno- te »Nadvlada-premoč-zmaga«, »Športno zvezdništvo« in »Pridobivanje politične moči«. Seveda je težnja po tekmovalnosti povsem razumljiva in sprejemljiva osebna in družbena vrednota, ki lahko vzpodbuja ustvarjalnost posameznika in družbe kot celote. Zdrava mera tekmovalnosti lahko družbo usmerja k višji kakovosti življenja, ki predstavlja eno najvišjih etičnih meril sodobne družbene ureditve ne glede na spol, starost ali izobrazbo njenih pripadni- kov. V športu stereotipi, da je tekmovalnost bolj dominantna pri moških kot ženskah (Gill, 1988), izgubljajo na pomenu. Oba spola v raziskavi najvišje vrednotita tekmovalnost, napredek in uspeh. Černohorski (1998) na- vaja užitek in zabavo kot ključni vrednoti, da tekmovalke vztrajajo v športu. To se potrjuje tudi v tej študiji, ko so ženske pre- težno dionizično vrednoto hedonskega tipa »Ukvarjanje s športom mi nudi užitek« ovrednotile precej višje kot moški. Trditev »Šport mi nudi zabavo« je za oba spola enako pomembna, kar velja tudi za trditve, ki opredeljujejo samozavest, sprostitev, zadovoljstvo in mir. Na dnu razvrščanja pri fantih in dekletih zasledimo povsem enake trditve: »S športom se ukvarjam, ker tako želijo starši in prijatelji«, «S športom se ukvarjam, ker nimam kaj drugega poče- ti«, »S športom se ukvarjam, ker se z njim ukvarja večina prijateljev«, »S športom se ukvarjam zaradi uspehov slovenskih špor- tnikov« in »S športom se ukvarjam zaradi pridobivanja politične moči«. Na podlagi tega lahko sklepamo, da igra tenisa za an- ketirance ne predstavlja neko poudarjeno socializirano obliko njihove dejavnosti, ki bi bila povzročena zaradi nekih širših družin- skih in družbenih dejavnikov (starši, mediji, klubi, politika …). Način izvedbe vadbenega procesa je pri anketirancih vzpodbudil pozitivno vzdušje in počutje. To je verjetno vplivalo na njiho- vo pozitivno vrednotenje kvalitete procesa treniranja, kar odraža trditev »V športu so mi všeč treningi«. Na splošno so bili od- nosi med anketiranci in njihovimi trenerji pozitivni, kar pri obeh spolih odraža visoko ovrednotena trditev »V športu imam rad trenerje«. Nakazuje visoko raven zaupanja, razvijanje prijateljskega odnosa in tesne medosebne povezanosti. Vse to pozitivno vpliva na razvijanje ustvarjalnosti teniške igre. Trditvi »V športu mi je všeč moštveni duh« in »V športu me privlači pripadnost špor- tnemu kolektivu« se po rangu nahajata nižje, v drugi polovici razpredelnice. Potr- raziskovalna dejavnost 107 jujeta, da je tenis navkljub ekipnim ligaškim in reprezentančnim tekmovanjem ter tek- movanjem v dvojicah po občutenju anke- tirancev predvsem individualna športna panoga. Povezanost med rangom vrednot (glej Ta- belo 2) fantov in rangom vrednot deklet je bila visoka in statistično značilna pri eno- odstotnem tveganju (p < 0.01). Na splošno se vrednotenje fantov ni razlikovalo od vre- dnotenja deklet. Vseeno so bile (glej Tabela 1) pri 17 izbranih vrednotah prisotne stati- stično pomembne razlike (p < 0.05). „ Zaključek Na vzorcu slovenskih teniških igralcev in igralk smo ugotavljali strukturo vrednot in ugotovili, katere so pomembne in katere ne. Primerjava po spolu je pokazala, da so vrednote med moškimi in ženskami v viso- ki povezanosti (r = .95; p < 0,01). Pri obeh spolih so dominirale vrednote, ki kažejo na izrazito tekmovalno usmerjenost in so v tesni vsebinski povezanosti (»Rad zmagu- jem«, »S športom bi rad dosegel športne uspehe« in »S športom bi rad napredoval na višjo raven uspešnosti«). Taka vrednotna usmerjenost je povsem logična in odraža specifično naravo tekmovalnega tenisa. Visoko so bile ocenjene vrednote, ki jih širša družba označuje kot pozitivne, za nepomembne so se izkazale trditve, ki poudarjajo zvezdništvo, vidnejši položaj v družbi in materialne dobrine. Najnižje so ovrednotili trditve apolonskega moralnega tipa vrednot, ki označujejo vpliv staršev in prijateljev. Statistično značilne razlike (p < 0,05) med moškimi in ženskami so se pokazale pri ovrednotenju 17 trditev, kar je predstavljal 25 % delež vseh trditev: »S športom lažje skrbim za zdravje«, » Rad delam tisto v če- mer sem dober«, »Šport me privlači zaradi lastnega aktivnega sodelovanja«, »S špor- tom razvijam osebnost«, »S športom bi rad izboljšal svoje spretnosti«, »V športu me privlači občutek, da utrjujem svojo samoza- vest«,« Šport mi nudi notranje zadovoljstvo, pomiritev«, »Ukvarjanje s športom mi nudi mir«, »V športu imam rad trenerje«, »V špor- tu me privlači njegova atraktivnost«, »Za razvoj športa je pomembna raven splošne kulture«, »Všeč mi je, če se znebim odvečne energije«, »V športu mi je všeč, če sem pri- ljubljen«, »Šport mi omogoča, da se poču- tim pomembnega«, »V športu me privlači športno zvezdništvo«, »Šport me privlači zaradi estetskega videza» in »S športom sem se začel ukvarjati zaradi privrženosti nekemu klubu oz. športniku«. Raziskava je osvetlila spoznanja o sistemu vrednot teniških igralcev in igralk, ki lahko pomagajo trenerjem pri načrtovanju in izvedbi procesa treniranja in spremljanju stanja izbranih bio-psiho-somatskih zna- čilnosti športnikov. Vprašalnik je bil že več- krat uporabljen, ugotovljena je bila visoka raven vsebinske zanesljivosti. Z uporabo v bodočih raziskavah bi lahko postal standar- diziran, vendar bi bilo pred tem potrebno natančno ugotoviti njegovo statistično zanesljivost, kar bi bil lahko predmet nasle- dnje raziskave. Prav tako bi kazalo s priho- dnjimi raziskavami natančneje opredeliti razlike v vrednotenju glede na starostne skupine in izpostaviti razlike v vrednotenju med teniškimi igralci in igralkami ter špor- tniki v drugih športnih panogah. „ Literatura 1. Bond, M.H. (1988). Finding universal dimen- sions of individual variation in multicultural studies of values: Rokeach and Chinese Va- lue Surveys. Journal of Personality and Soc. Psych., 55(6), 1009–1015. 2. Černohorski, B. (1998). Motivi in vrednote mla- dih športnikov. Diplomsko delo, Ljubljana: Fa- kulteta za šport. 3. Černohorski, B., Tušak, M. in Šugman, R. (2002). Motivational and value orientation in slovenian top sport, according to differences between sex and type of sport. Kineziologija Slovenica 8 (2). 9 –17. 4. Doupona, Topič, M. in Petrovič, K. (2007). Šport in družba, sociološki vidiki. Ljubljana: Fakulteta za šport-Inštitut za šport, str.36-40, 117–120. 5. Gill, D.L. (1988). Gender differences in com- petitive orientation and sport participation. International Journal of Sport Psychology, 19, 145–159. 6. Jenko, B. (2003). Primerjava vrednotnega sis- tema perspektivnih športnikov in nešportni- kov v srednji adolescenci. Magistrska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 7. Jošt, B. (2012). Izbrani vidiki filozofije športa in tekmovalne priprave športnikov. Ljubljana: Fa- kulteta za šport. 8. Jošt, B., Sila, B., Leskošek, B. in Močnik, R. (1998). Poznavanje, priljubljenost in pomen športnih panog. Ljubljana: Univerza v Ljublja- ni, Fakulteta za šport. 9. Jošt, B., Sila, B., Leskošek, B., Tušak, M., Do- upona, Topič, M., Cecić, Erpič, S. in Močnik, R.(1999). Analiza spremljanja športnih panog v Sloveniji. (str.84). Ljubljana: Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kinezio- logijo. 10. Križaj, J., Ulaga, M. in Jošt, B. (2014) Struk- tura vrednot slovenskih smučarjev skakal- cev. Šport, 62 (3/4), 125–133. 11. Križaj, J., Ulaga, M., Vodičar, J. in Jošt, B. (2018). A comparison of the values of ski jumpers. Kinesiologia Slovenica : scientific journal on sport, 24 (1), 14–17. 12. Lopatič, H. (1996). Vrednote karateistov. Di- plomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za šport. 13. Musek, J. (1989). Spol, spolne vloge in vre- dnote. Anthropos, 20 (3/4), 124 –137. 14. Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vre- dnot. Ljubljana: Inštitut za teorijo osebnosti. Str.39. 15. Petrovič, K. (1988). Šport kot ustvarjalna igra. V S. Burnik (ur.), 25 let telesne vzgoje na Univer- zi Edvarda Kardelja v Ljubljani (str. 6–7). Lju- bljana: Fakulteta za telesno kulturo. 16. Pogačnik, V. (1987). LV. Lestvica individualnih vrednot. Ljubljana: Zavod za produktivnost dela. 17. Schein, E.H. (1987). The clinical perspective in fieldwork. Newbury Park, CA.: Sage. 18. Schwartz, S.H. in Blisky, W. (1990). Toward a theory of the universal content and struc- ture of values: Extensions and cross-cultural replications. Journal of Personality and social Psychology, 58 (5), 878–891. 19. Tušak, M., Černohorski, B. in Bed- narik, J. (2001). Vrednote v sloven- skem športu. Šport, 49 (4), 20–25. Umer, R., Ulaga, M. in Jošt, B. (2012). Vrednote smučarjev skakalcev. Šport, 59 (1/2), 125–130. 20. Ulaga, M. (2001). Analiza strukture povezanosti izbranih potencialnih dimenzij modela uspe- šnosti športnikov s pomočjo eksperntnega sis- tema »Sport manager« (Doktorska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. 21. Žnidarec, Čučković, A. in Ohnjec, K. (2014). In- terests of children and youth in the context of prevalence of physical activities and sport. Kinesiology: International Journal of Funda- mental and Applied Kinesiology 46(1), 74–80. Spec. Ksenija Filipič Jeras, predavatelj Medicinska fakulteta UL Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana ksenija.filipic-jeras@mf.uni-lj.si