6
Kmetijstvo.
Kmetijski poduk v Avstriji.
Noben stan ne more izhajati dandanes s tem znanjem, kakor v prejšnjih stoletjih. Povsod je treba napredka in poduka. To velja tudi za kmetijstvo. Res jih je veliko, ki mislijo, da se kmetijstvo ne da priučiti iz knjig in v šoli in da je najbolje kmetovati, če se kmetuje tako, kakor so kmetovali naši predniki. K sreči pa vendar prodira boljše spoznanje, da je treba napredke znanosti tudi uporabiti v kmetijstvu.
V naši državi se je že zgodaj mislilo na kmetijski pouk, če tudi se pozneje vselej ta poduk ni tako širil, kakor bi bilo želeti. Razni politični dogodki so ovirali razvoj kmetijskega šolstva. Razen tega je pa tudi mej učenjaki do zadnjih časov bilo mnogo predsodkov proti kmetijskemu pouku. Se danes se dobe omikani možje, ki nekako prezirejo tiste, ki so se izobraževali na kmetijskih
v
in tehničnih šolah. Se dandanes velike kmetijske in tehniške šole še neso povsem na jednaki stopinji, kakor vseučilišča, da si baš te šole največ pripomorejo novodobnemu napredku in mnogo store za povzdigo narodnega gospodarstva in tako posredno tudi mnogo pripomorejo k napredku druzih znanostij.
Že pred dvema letoma bi bili v Avstriji lahko slavili stoletnico kmetijskega pouka.
Leta 1791. je profesor Ztirchauer začel predavati kmetijstvo na praškem vseučilišču, pozneje je predaval na stanovski politehniki v Pragi. Pomenljivo je, da se ta znanost začela gojiti baš na vseučiliščih, ki vendar veljajo
v
za najvišja gojišča znanstva. Ze pred stoletjem so torej nekateri učeni možje spoznali važnost kmetijske vede, katero pri nas na Slovenskem še dandanes nekateri prezirajo. Dobrih deset let je od tega, ko se je slovenski dnevnik norčeval iz tega, da se je v nekem listu priporočalo, da se na bodočem vseučilišči v Ljubljani osnuje tudi kmetijski oddelek, dasi so tedaj bili taki oddelki že na mnogih evropskih vseučiliščih. Drugod so ljudje že pred sto leti spoznali, da predavanje o repi in korenji ne ponižuje visokih šol, pri Slovencih se pa to spoznanje malo bolj počasi razširja in se še dandanes dobe ljudje, ki vsake razprave o kmetijstvu smatrajo za poniževalne. Prepričani smo pa, da se bodo v tem oziru razmere tudi pri nas kmalu izboljšale.
Leta 1796. je na dunajskem vseučilišči začel predavati kmetijstvo Peter Jordan in je predaval do 1809. leta.
Za praktičen pouk se je osnovala 1791. leta v Trnovi pri Pragi prva kmetijska šola, in v Blatnem pa gozdarska šola. Zatem se je osnovalo še več gozdarskih šol
v
na Češkem tako v Novih Gradeh in v Krivolatu (1840). Knez Schwarzenberg je osnoval gospodarski zavod v Kru-movu in knez Oetingen Wellenstein pa v Zbraslavu. Tem šolam pridružuje še kmetijsko poskuševališče v Gradcu, katero je bilo od 1840 do 1850 vinarska in do 1867 pa potem kmetijska šola. Na vseučiliščih in tehniških šolah so se vedno pogosteje ustanavljale stolice za kmetijstvo, in že 1813 seje v Marienbrunnu na Dolenjem Avstrijskem bilo osnovalo prvo c. kr. gozdno učiteljišče.
Dunajska kmetijska družba je 1845 leta bila sklicala enketo, katero je bila sklenila mnogo dobrih nasvetov zastran kmetijskega poduka. Za prvi kmetijski poduk bi imele skrbeti že ljudske šole in bi se zatorej učitelji morali že v učiteljiščih primprno izobraziti. Za praktično izobrazbo v kmetijstvu naj bi se osnovale kmetijske šole na zasebnih kmetijah, ki bi se podpirale z državnimi ustanovami. Za višjo teoretično in kmetijsko izobrazbo naj bi se pa osnovale stolice po vseučiliščih in tehničnih šolah. Te nasvete je odobril kmetijski kongres, 1849. 1., kateremu je predsedoval prvi avstrijski minister za poljedelstvo in rudarstvo pl. Thinfeld.
Popolnoma se ti nasveti nikdar niso izveli, ali pri-mogli so pa, da se je od 1850. do 1860. leta osnovala lepa vrsta kmetijskih šol, pred vsem višje c. kr. kmetijsko vseučilišče v Ogeskem Altenburgu. Ta šola se je izcimila iz višje kmetijske šole, katero je že 1818 bil osnoval vojvoda Albert Saksonsko-Tesenski. 1850. leta se je povzdignilo za visoko šolo (akademijo). Nadalje se je osnovalo več kmetijskih šol na Češkem, Moravskem, v Galiciji in Dolenji Avstriji.                                    (Konec nasl.)
14
Kmetijstvo.
Kmetijski poduk v Avstriji.
(Konec.)
Do 1868. 1. so se počasi množile kmetijske in gozdarske strokovne šole. Tega leta je bilo v tostranski državni polovici 35 strokovnih šol za kmetijstvo in gozdarstvo, mej njimi višja gozdarska šola v Marienbrunu, sedem srednjih kmetijskih, oziroma gozdarskih šol, druge so pa bile nižje kmetijske šole, v katere je hodilo 1029 učencev.
Ko se je omenjenega leta bilo obnovilo poljedelsko ministerstvo, je za kmetijski pouk nastopila boljša doba. Snovale so se šole za posebne stroke kmetijstva, gospodarske in mlekarske šole. Nastavljati so se jeli popotni kmetijski učitelji. Po učiteljiščih se je jelo kmetijstvo obračati v večjo pozornost in pri ljudskih šolah so se jeli snovati šolski vrti, katerih je 1888. leta že bilo 9069.
Leta 1889. je v Avstriji bilo že sto kmetijskih in gozdarskih učilnic in 18 stalnih tečajev za živinozdrav-stvo in podkovstvo. Mej temi šolami je bila višja kmetijska šola na Dunaji, potem pa 16 srednjih šol, 28 nižjih kmetijskih šol, 25 zimskih šol, 30 šol za posamične kmetijske stroke. V vse te šole je hodilo 2864 učencev, ki so imeli 799 ustanov v skupnem znesku za 94385 gld. Od teh šol jih vzdržuje 6 država, 30 dežele, 3 občine in 60 pa društva in zasebniki.
v
Srednjih šol je 6 na Češkem, 3 na Moravskem, 2 na Dolenjem Avstrijskem, 3 v Galiciji, 1 v Šleziji in 1 v Bukovini.
Po učnem jeziku je 43 kmetijskih šol nemških, 35 čeških, 13 poljskih, 1 hrvatska, 1 slovenska in 1 laška, 6 pa dvojezičnih, mej katerimi je jedna nemško-slovenska.
Na višji kmetijski šoli je učilo 1889. leta 16 profesorjev in 27 docentov in učiteljev, na srednjih šolah je učilo 162 učiteljev.
Do 1889. leta se je za ustanovo in vzdrževanje kmetijskih šol potrosilo 13,485.845 gld., od te vsote pride 2,243.681 gld. za veliko kmetijsko šolo na Dunaji. Leta 1889. je država izdala za vzdržavanje kmetijskih šol 154.500 gld., dežele 413.289 gld. in zasebniki 51.928 gld. Poleg tega je prišlo na to leto še 60.900 gld. osnovalnih stroškov.
15
Za plače učiteljev na srednjih šolah se je porabilo to leto 219.000, za plače učiteljev na nižjih kmetijskih in strokovnih šolah pa 259.000 gld.
Za kmetijski poduk se mnogo stori s posebnimi tečaji za posamične kmetijske stroke po kmetijskih šolah. Taki tečaji trajajo po nekaj tednov in jih obiskujejo že odrasli ljudje, največ učitelji. Leta 1889. je bilo 162 tacih tečajev, katerih se je udeležilo 10.000 oseb.
Kmetijski popotni učitelji so se vpeljali pred kakimi petindvajsetimi leti sprva le pet. 1889. leta je bilo že 18 stalnih tacih učiteljev, poleg tega je pa še 161 druzih strokovnjakov imelo taka predavanja o raznih strokah kmetijstva. Vseh tacih predavanj je bilo to leto 2789.
Kmetijski pouk je bil poleg tega na moških učiteljiščih, sadjarstvo in zelenjadarstvo se je pa učilo tudi na treh ženskih učiteljiščih, namreč v Pragi, Levovu in Krakovu.
Omeniti še moramo, da se vzlic temu, da je na Dunaji velika kmetijska šola s tremi oddelki, za poljedelstvo, gozdarstvo in kulturno inženirstvo, na tehničnih šolah uči kmetijstvo.
Leta 1890. so politehniki na Dunaji predavali kmetijstvo trije profesorji in učitelji, v Pragi na nemški politehniki 1, na češki pa 3, v Brnu pa dva. V Levovu se je predavala kmetijska kemija.
Na vseučilišči v Krakovem se je pa osnoval zadnja leta poseben kmetijski oddelek, kakeršni oddelki so na nekaterih vseučiliščih v Nemčiji. Slušatelji tega oddelka lahko napravijo potem doktorstvo modroslovja, ker posebnih diplomov za kmetijstvo vseučilišče še ne deli. Ko bi kdo priporočal, da se vpelje doktorstvo kmetijstva, bi se sedaj morda nekateri pri nas v Avstriji zmrdovali, ko že o doktorstvu tehničnih znanostij nečejo dosti slišati. V prihodnjem stoletji bode morda v tem oziru že tudi drugače, vsaj sosedna Rusija že sedaj ima doktonje kmetijstva in tehničnih znanostij, ne da bi zaradi tega bil doktorski naslov zgubil kaj od svoje vzvišenosti.
Potem je pa v Avstriji še več kmetijskih poskuše-vališč, katera mnogo store za povzdigo kmetijstva. Kakor vidno, se je za kmetijski pouk že precej storilo v naši državi, ali z žalostjo moramo konštatirati, da tudi v tem oziru se v prvi vrsti gleda le na Nemce. Posebno državni zavodi so največ nemški, da si je v naši državni polovici kmetijsko prebivalstvo v veliki večini slovansko.