128 številka.
V Trstu, v četrtek dne 25. oktobra 1894.
Tečaj XIX.
„■D11V4---
iikaja po trikrat a« teden v i« it i 1) ii. danjih ob lovklh, Aatrtklh in botmltah. Zjutranje izdanje ii-
haja ob (t. nri zjutraj, večerno po ob 7. ■ri večer. — Obojno Muj« stane: m Jadao bmc . f. —.1», izven Avitrije t. 1.4« m tri nnw. . , 2.00 , . . 4 «• pol lata . . , fc.— ■ * . H.— ■a m Isto . . . 10.— ... I*.—
Na aarešbe krit prileieaa Naročnin« m r« Jami]« Mir.
Posamične itevilke n dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Irntu po % nvč., V G+riei po • nvč. Sobotno večerno izdanje v lratu M mL, m Gorici « a«.
EDINOST
GImIIo alovenaketfa političnega druitri
Prlmo
Oglasi se račune po tarifi t petitu; ta naslove i debelini črkami te plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana osmrtnice in javnozahvale, domači oglasi itd.se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiitjajo urodnittvu : ulica Caserma it. 18. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se no sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Caserma IS. Odprte reklamacijo so proste pofttnine.
„ T »MmotH J« n«i t
Argumenti z ulica.
V aeji poslanske zbornice od minolega petka utemeljil j« poti. Pernerstorfer nujnost svojega predlaga, kateremu poslednjemu je le ta namen, da povspeši rešitev toli perečega vprašanja volilna preosnove.
Danes nam aioer ni namen raspravljati o tem, je - li bil predlog Permeoatorferjev za-rea nujen, vendar pa moramo pripomniti, da je bil nafta kakor ae je raspravljalo o orne« njenem predlogu, najaijajnejši in neovrften do-kas, da je vprašanje volilne preoanove sarea nnjno. To nujnoat je priposnal njeg. eksce-lenea, goap. miniateraki predsednik, a tem, da ae ni obotavljal niti jeden aam trenolek, ampak ae je hitro dvignil ras avoj sedel, da utemelji stališče vladino glede na to vpraianje, osiroma, da zagotovi ibornieo o dobri volji vlade. Druga se!6 zanimiva in pretehtna okolnoat ae naa vidi ta, da se ni našla *iv» duia v vsej koaliciji, ki bi ae bila drsnila ugovarjati nujnosti vprašanja vo-vilne preosnovo.
Toda to le mimogredd. Za danea nas aanima zaključek iz govora njegove eksoen-lenee. Obaodivii namreč poulične demonstra-etraeije v prilog volilni preosnovi, vakliknil je gospod miaistereki predaednik. ,Zikono* dejstvo ne potrebuje argumentov a ulice 1*
Ta vsklik njegove ekscelenoe došel nam ie	prupo*s osirom na poulične de-
monstracije, vriivše se te dni po iatrakih gnesdih proti naredbi višjega deielnega ao-dišŠa tržaškega o dvojezičnih napisih.
Najprvo nam je naglašati, da tudi mi nismo prijatelji pouličnih demonstracij in iz-gredov. Obsojamo iste tako z Borilnega, kolikor a praktičnega stališča. Dobro in ie po avoji nravi opravičeno stvar je kaj lahko zagovarjati prepričevalno, ista ima toliko etične ailo v sebi, da mora smagati prej ali slej! V borbi sa pošteno in pravično stvar aado-Mejo popolnoma postavna s r e d s t v a, izgredi in nasilstva jo pa le — kompromitu-jejo. Z nezakonitim postopanjem ae ne bil-lamo, ampak se lo oddaljujemo od cilja; poulične demonstracije ne koriatije dobri stvari, ker slušijo navadno — vsaj navideano — kot argument proti temu, kar smo hoteli doseči a takimi demostraoijami.
Ia teh razlogov smo iskreno oblelovali izgrede, ki so se bili dogodili miooli teden na Dunaju.
Potegnimo pa sedaj paralelo med izgredi na Dunaju in izgredi v Piranu t Primerjajmo še posebej povod demonstracijam
PODLISTEK.
Jury Grabi^jan.
Spistl Julii pl. Klein mayr. Kranjska Slove nij u *) 1. Pomagaj Večni in Dobrotni Popisat' jezik mi sirota!, Ki mater 'ma — je no poznš, In brž, ko uma kaj dobiva, Oa precej ptuji duh zaliva, In ptuji vetor mu pihlja; No more ▼ svoje so ozreti, Oči ne moro v svoje vpretl, Povsod le ptujičina mu igra.
6.	Že, ko so drugih naveličal Sem, nepotrebnih ae prepričal, Slovon'ja, komaj te poznam. Veliko je rojakov takih,
Ki niso slednji v drugih vsakih, In tebe vendar jih je sram! Ne smem rojaka imen'vatl, Kdor tobe noče prav spoznati, če drugi noče, hočem sam:
7.	Slovon'ja, tebi v čast živeti, Spodobno hvalo tebi peti, Čamiti tubo vsaki čas.
Tud suHtor trojih rud no zabini,
od tu in tam! Ako smo prisiljeni obžalovati demonstracije na Dunaju, moramo ae se pa kar sgroaiti na uporu istrskih srditešev proti naredbom vlade. Tam gori so demonstro-vali za pravično stvar volilne preoanove
—	tega sestavnega dela najkočljivejšega vprašanja aedanje dfibe: soiojalaega vprašanja —, tu doli pa so se uprli na aločinsk na-čin proti naredbi vlade, utemeljeni v a a k o-n i h. Gori so demonetrovali za plemenito stvar, tu doli pa sa neaakonitost. Gori niso demonitrovali proti naredbam vlade, ampak opoaarjali so vlado in parlament na to, kar ima je dolšnost dovršiti v bližnji bodočnosti; tu doli pa so sasramovali in gasili v blato i a izdane naredbe, — zasra-
movalisotorejdrlavnoinvladno avtoriteto.
Posebno pa ne smemo posabiti, da so dunajski demonstrantje govorili v imenu t i* sočev in tisočev zvestih in koristnih državljanov bres razlike narodnosti, dočim je tu doli razgrajala tolpa pouličnjakov, najetih in plačanih od posnane, sioer malobrojne ali toliko bolj nesramne klike, ki stavlja svoje politične videjale", dotikajoče ae veleisdajetva, nad dr-iavne zakone, in ki bi hotela tiščati ob tla to ubogo pokrajino tudi v bodoče, kakor jo je tiščala do sedaj.
Koliko raalika torej med demonstraoi-jami na Dunaju in onimi v Piranu!
Njegova ekaoelenoa, gospod miniaterski predsednik, je obsodil poulične demonstra-oije dunajske. Prav je imel: s a k o d a v* stvo ne potrebu j e argumentov s u 11 o e.
Zatrdil je tudi, da bodo organi državne avtoritete umeli strogo vršiti svojo dolžnost. Tudi temu ni da bi človek oporekal.
Toda njogova eksoelenoa naj nam ne zameri, ako ga tu — kakor so le navadno pr»vi — primemo xa besedo. Načelo « nedotakljivosti vladne in državne avtoritete ne velja in ne sme veljati samo sa dunajske delavce, ampak tudi aa istrsko fakinaio. Kar je prav in potrebno na Dunaju in — na Češkem, to isto treba zahtevati z vso strogostjo tudi po Iatri. Ako se vlada ni hotela in noče umikati pred argumenti s dunajskih ulic, uverjena, da bi to škodovalo nje avtoriteti, pokasala bi pa ne-odpustljivo slabost in storila bi usodepolno pogreško, ako bi se prestrašila argumentov a piranskih ulic.
To, kar zahtevajo dunajski demonstrantje
—	četudi na neprimeren in nedostojen način
—	je državna potreba, priposnana od vseh modrih in previdnih državnikov; to pa, kar
Prijatno jih na pomoč vabim Posebno ki ho bliže nas, Jih ljubim, kor po njih poznavam, V njih zakladih poiskavam, Jezika star'ga prav' obraz.
94. Zatoraj naj Be povzdiguje Jezike Bvojo naj stegujo Uerčesa ptuj'ga voljni roj ; Al1 stanovitna ti lo bodi Srčnost — Slovon'ja — naj to vodi. Premagaj njih jezika boj. Prijazno skaži jim dobroto, Ne polji jih v drugo zmoto, In vso podalo bo so koj.
25. Takrat se bomo veselili, Na zdravje tebi vince pili, Pa (udi kaj zapoli vmes. Roko prijazno podajali, In brate vse nas imvn'vnli, Tačas vsi bomo čez in čez; Na bo nikdor debelo glodal, Če prav slovenski bom povedal! Pomozi Uog, da to bo ros!
Muli if i» ni o v i 08.
•) Nekatero kitico v rokopisu iz dalji« pesmi, katero ao obelodanile „Novice" leta 1862, in ponatisnil „Jezičnik" leta 1886. Pesen iz leta 1823.
Po materi sponja Se sinček zvosto ; Urliti ne jenja Jo hčerka sladko. Nje mila tolažba Solzice suii;
zahteva istrska hkinaža — tako ona, ki nosi razgaljena prsa, kolikor onn, ki utika svoje prste v glaya-rokovice — je naailatvo in upor proti vladi, proti pravici, proti zakonu.
Njegova ekscolenca knez Windischgratz je posvaril dunajake demonstrante, da naj se čuvajo argumentov s ulice. Dobro, visoki gospod je storil svojo dolžnost. Menimo pa, da je vladi istotako dolžnost, pojasniti stališče istrakim izgrednikom — v prvi vrsti pa intelektuvalnim p r o v s r o-či tel j o m izgredov, da argumenti sulicene morejo nikdar aatrti ustavnih pravic slovenskega pre-b i v a 1 s t v a Istre ter da so m i|a o I i oni časi, ko je poznana klika v znamenju meglenega ,lstinstvaa in preperele .avito colture" gospodovala zemlji, ki je — slovanska 1
DA: Istra je slovanska zemlja I Te istine ne spravijo s sveta vsi — argumenti z
u 1 i o e.
Preneha vua »dražba, Čo ona veli. Vsi taku imamo Preblago gospč, Za mater spoznamo častimo zvestć 1
Politiške vesti.
Državni zbor, (Poslanska zbornica). V včerajšnji svoji seji jo zborniea nadaljevala splošno razpravo o kazunakom zakonu. Pra« vosodni minister in posl. Abrahamovič sta zagovarjala načrt. Proti jo govoril posl. S o b o r n. Posl F r o u i u f o I a obžaluje, da ao izbrisali iz vladnega načrta §., ki je določal, da so napadi na vero v Boga kažnjivi. — Finančni minister prijavlja, da pripravlja zakonsk načrt sa popravo zomljiško-davčnega katastra. Koncem seje so interpelovali poslanci K1 u n in tovariši o dogodkih v Piranu. Utemeljovaje to intorpelacijo rekel ja posl. Klun: Ko so dne 18. t. m. dunajski delavci hoteli prirediti neko demonstracijo, rokel jo miniaterski predsednik mod odobravanjem zbornico, da organi državno avtoritete bodo umoli vriiti svojo dolžnost in vzdrževati mir in javno varnost ter da udušijo se sito morebitne nezakonite izgrede. Pridodal je še, da ne dovoli, da bi se a argumenti a ulice hotelo vplivati na zakonodavne činitelje. V očigled tem izjavam vidi se naravnost neve-rojetno, da bi so bila vlada pokasala tako slabotno nasproti piranskim izgrednikom in da bi bila umaknila naredbo, kojo je izdala ona sama. Interpelantje stavijo torej nastopna vprašanja: 1) Je-li dobil Njeg. eksoelenoa kako poročilo o dogodkih v Piranu? 2) Je-li res, da je župan piranski sagotovil demonstrantom v imenu vladnega komisarja, da so ugodi njihovi zahtevi ter da se zopet razobesi tabla s jedino italijanskim napisom P 3)
V	naročji slonimo Problago vsi ml,
So s kruhom živimo, Ki nam ga doli; Njon glas nam premilo
V	uiesih zvoni, Jo skrbno vodilo, Da nas ne zgubi.
Oj, draga nam mati, Prosladko imo ! Kolk' mora veljati Le tvojo src«J ? Lo za-te živoli, Zastavljali kri, Ti stavo, čast poli, Pač bomo vso dni!
Slovenca skrb.
Na nogo, Slovenec, vosolo, Napočit lud' tebi ju dan, Lo hitro se primi za delo, Na ndge! no bodi zaspan. Oloj, narodna reč so razvija, Zastava ti Slavo vihraj Ni prazna več, no, domiiljija, Olej, vsu žo v resnici velja!
Pa ravno, ker Slava to vabi, Zastara ti miga .Naprej*, V spominu imeti no zabi, Da sama no tnćro naprdj. Nuplusno jo javno nositi, Pogumno borit' so /a njo, Skrb prva ti mora to biti; Ce hočoS, slu volu da bo.
Puding ii no manjka predragih, Prebrisanih glav tudi ne, Du ti iz ostankov preblagih Ponosno po konci so spno.
Ako je rea tako, kako more Njeg. ekacelenoa opravičiti postopanje vladnega komisarja, od-poalanega od tržaškega namestništva, koje poatopanje ae po avoje slabosti dotika v veliki meri državne avtoritete. 4) Ali j» Njeg. eksoelenoa pri volji sabtevati strog račun o postopanju uradnikov tržaškega namestništva, na koje pada vsa odgovornost na teh nevšeč-nih dogodkih, in ali hoče odrediti, da se a vso odločnostjo isvrši naredba, isdana od pravosodnega ministerstva P
Tej interpelsoiji je sledila druga poslancev 8 p i n 6 i 6 a, grofa Alfreda C o r o n i-nij a itd. na ukupno ministerstvo radi dogodkov v Piranu in v Kopru. Utemeljevanje se glasi : ,V Kopru, kjer je bila dno 14. t. m. občinska seja, pri, kateri so sklenili protest proti naredbi višjega dešelnega so. dišča gledu napisov pri sodiščih, vsprejelo je isidše mestne svetovaloo kakih 50 eseb s klioi: Živela italijanska Istral Živela Loga Nasionalel Živela Italija! Živela sdružena Italijal Pred hišami nekaterih Hrvatov in Slovencev pa so kričali: Fora i oroati 1 itd. Tudi v Piranu so sklenili proteste in uprizorili tako hude demonstracije, kakoršnih ni bilo videti od leta 1848 sem. Glasom vostij, priobčenih v dunajskih listih, se jo v Piranu v noči med nedeljo in ponedeljkom velika masa ljudstva vrgla proti finančnim stražnikom slovanske narodnosti, kriče : D o I i s Slovanit
Rušiti so po raznih krajih in tudi v hišah dveh kanonikov; v jedni teh hiš so porušili hišna vrata in razdejali klet. VBlod izgredov, ki ao se ponovili v ponedeljek in ki so bili taki, da so morali poslati tja vojaško moč, čutil se je vladni komisar prisiljenega dovoliti, da se zopet postavi na svoje mesto tabla s samoitalijanskim napisom; to so je tudi zgodilo in tako sme biti zadovoljen poslanec Barzilai, ki je intopoloval o tej sadevi v italijanskem parla-m e n t u.
Interpelantje atavljajo torej do vlade nastopna vprašanja:
1.	Ali ao ae rea dogodili opiaani dogodki P
2.	In ako so ae, ali je pri volji ministerstvo ukreniti atroge naredbe v aaščito Hrvatov, Slovencev in smernih Italijanov pred grošnjami vapodbujanih italijanskih čet po nekaterih istrskih mestih P
3.	Kaj misli ukreniti vlada nasproti postopanju oblasti, ki so ae udale argumentom z ulice in so ukazale v Piranu sopet razobesiti tablo bo samoitalijanskim napisom P"
Dogodki po Istri izzvali so v parlamentu
Spomenik ti staro veljavo, In prorok ti duAnih moči! Da zndčnj sozidai si Slave, Brez ktorega uarod nič ni.
Na ktorih od nekdaj prebivaš, Saj tvoja lastnina so tla; Saj <1 u s na ti spretnost, k'jo uživai, Zgubljena to nikar ni b'la. Oj, kuko v jozlku prokrasnem, Snj imnA predrdgo blagi) 1 Ki tudi si v hlodu začasnoin Krasoto zgubilo ni b'lo
Pa pusto so njivo, lodino, t'e v trudu so v njih no potii; In prazna jo čnst domovine, Ce za-njo tad ne poskrbift. Na tvoji — lo pomni t skrbnosti Vsn narodn slava sloni; Da slavno se knžo vrednosti, Vdo v tvoji to skrbi leži.
Zatorej na nogo vosolo, Napočil tud' tubi je dan Lo urno se spravi na delo, Xa nogo! no bodi zaspan. Olej, narodna reč ho ruzcTota, Zastavu ti Slavo vihra ; , To skrbi, da krasno razpeta Vihrati nikdar nu nebu !
(Daljo prih.)
velikansko sensacijo in ni posdravljaaso sa-
doiienjess, da so vsaj ob tej priliki vsi nali poslanci jednega menrnja. Glavno vprašanje je sedaj, kako ukrene pravosodno minister-stvo, oziroma ukupna vlada.
Po porodila včerajšnjih listov je upati, da se vlada ne uda. „Slov. Narod* poroča vsaj, da je pravosodni minister grof Schfln-b o r n izjavil proti IIohenwartu, da a v o j e naredbe nikakor ne p r e k 1 i 6 e, nego da raje odstopi „Piceolo" pa ie pristavlja, da je grof Schonborn rekel med ostalim: Slovenci naj bodo mirni, njih stvar je dobro sasnovana.
Bolezen ruskega carja. Poročilo s dne 24. t. m. ob 10. uri so glasi: Car je spal nekoliko ur. Zaspanosti ni ve6 opasiti, ioi« tudi dober tek. — „Kolnische Zeitung* javlja ia Peterburga: Glasi se, da se adrav-niki nadejajo, da jim bode možno carja vzdržati pri življenju ie kake tri tedne, zbok česar se je odložila poroka oesarje-vičeva.
Različne vesti.
Imenovanja pri financ). C. kr. namestnik
v Trstu kot predsednik deželnega finančnega ravnateljstva imenoval je pri c. kr. davčnih uradih: priglednika Josipa Kavčiča, dav-karjem v IX. pl. razredu; pristava Avguata Zanello priglednikom v X. pl. rairedu in računtrnkega podčastnika 53. peipolka Ivana L a Č i n o pristavom v XI. pl. razredu.
Eintpieler - Slomlekova Slavnoet vrtita so je včeraj v Celovcu. Iz Trata so se odposlali kolikor je je nam znano, nastopni telegrami ;
Vam, ki bijote ob severnih mejah slovenstva isto tako težak boj proti brezobzirnemu nasprotniku, kakor mi na jugu, kličemo o denainji slovesnosti krepek: „Ne udajta se !• Vas« in nada zmaga bode tmaga praviee nad večstoletno krivico. „Narodi na iginejo, dokler njih jezik živi IP Živeli neuatraini slovenski branilci starodavnega Goratano. Živelo bratsko političko druitvo Koroško!
Pol. drufitvo „Edinost".
Sprejmite od Slovencev na južni meji prisrčna voččila k današnjemu častnemu dnevu in polno priznanje na vašem trudapolnem delovanju I Slomšek in Einspieler pokazala ata Korošcem pravo pot, ndrod je vatal, le naprej zastava vaše slave I Mi amo z Vami.
Tržaški Slovenoi.
Slaviteljem spomina SlomBekovega in Einspielerjevega kliče krepek „Na idar* !
Tržaški Sokol.
Za n&rodna prava neustrašeno naprej, dragi Goratanci! Pri tem utrjuj vas uzorni značaj n< eoj proslavljenih pokojnikov 1 Slava vam !	Uredništvo „Slov. Sveta"
Preiskava v Piranu. Včeraj zjutraj je dospel v Piran c. kr. sodni pristav goap. dr. K r a m e r, da prične preiskavo o poslednjih dogodkih. Doslej so zaprli itiri glavnih kri-čačev; poslopje sodišča, ▼ katerem ao tudi zapori, čuvajo vojaki. Ponočno obhodno atraio obavljajo orožniki.
Malenkosti iz Pirana. Ofioijozi trdijo, da je v Piranu zavladal popoten mir, ne povejo pa, da-li so se pomirili duhovi. O poslednjih nemirih nam zagotavlja nepristranak Pirančan, ki se je baš za časa demonstraoij mudil po opravkih v svojem rojstnem mestu, da je razgrajala izključno le poulična aodrga, t. j. najnižji slojevi ljudstva: možki, žonske, celć otroci. Isti svedok nam popolnoma potrjuje resničnost naše vesti, priobčene v današnjem zjutranjem izdanjn : „Kako se prirojajo demonstracije", kajti nemirneži imeli so vina, polonovke in drugih jestvin, kolikor so poželeli. Priskrbeli pa so si ta božji dar na jako jednostaven način. Druhal se je ustavila pred prodajalnicami in sploh pred hišami, o katerih je snala, da imajo kaj več kakor je za vsakdanjo potrebo. In zahtevala je kategorično : Dajte nain to, dajto nam ono 1 „Drage volje* so dotični napadeni „postregli* druhtili, kajti bali so so brik>n», da jih druhal ne proglasi kot „sovražnike italijanatva* ter jim razbije dom in prodajalnico, kakor kanoniku Fondi in trgovca Maraspinu. Vse to ,gibanje* bito jo in je še le umetno; te „demonstracije" niso drugo, nego ugodna prilika k „praznovanju" poulične sodrge in „praznjenju" tujih ž o p o v. Resnobna htmn tega vrišča, da ne rečomo : odprtega upora, pa je ta, da so zviti lahonski agitatorji znaukuli stvar tako, kakor da je vso to
aakrivilo pravosodno ministarstvo a svojo aa-radbo in so Jako spretno spravili na povrija narodnoatno vprašanje in „taljeni" i t a 1 i j a n a k i č u t. Ne dvomimo, da e. kr. vlada strogo preišče vso stvar iu da primerno kasauje kolovodja — odprte Ia akrite — naščuvane druhali. Eea bi bilo nekaj nečuvenega, ako bi ae dala o. kr. vlada ugnati po pijani fakinali v kozji rog. Kaj ta-eega bilo bi novo cel6 slavnemu Rabbiju Ben Akibi, ki je sicer trdil, da ai nič več novega pod solnoess, kajti tare« novo iu ne« čuveno je dejstvo, da ja Piranska aodrga o poslednji „demonstraciji" prisilila jednega mestnega stražarja, da je moral — «vo-niti plat avona! . . . Nadejamo aa trdno, da aa zgane ona »mogočna roka", koja dolžno a t je Ščititi verne in sveate avstrijska podložnike, naj ai bodo katerekoli narodnosti.
Tudi Odvetniki! Današnji „II Picaolo" javlja, da skliče tukajinja odvetniška zbornica v kratkem isreden občni ibor, v katerem na-meruje razpravljati proti „alovenissciji" ao« di*č.
Za druibo av. Cirila In Metoda je plačal
nabrežinski narodni mojster Lojzek 120 sto-tink, katere je izgubil v igri pri „Cjaku" v Barkovljab. Imenovana avotica ae prišteje pokroviteljni Barkovljanake župnija.
Z Zgonika amo prejeli nastopni dopis :
Dragi čitatelj, prosim Te, primi Še aa* krat v roko številko 126 „Elinosti" a dne 20. t. m. in prečitaj dopis is sgonilke županije I Na ta dopis mi ja odgovarjati. Toda oprosti mi priprosto pisavo, saj me poznal, da nisem brusil svojih hlač po klopeh tujih šol. S tujo oliko pa ao nočem bahati, kakor nag dopisnik, ki je avoj dopis otesal le ■ veliko aokiro in je pohitel potem nekam 1 uro daleč, da mu ga opili druga pila. A. tudi ta pila ni rezala dobro, treba bode toraj nove.
Tebe, dragi čitatelj, prosim, da ae na daš savesti po našem dopisniku, kajti tudi ti nisi tako moder kakor 8alamon, a že ta ae jo dal zavesti — in od koga I
In ti, lažnjivi dopisnik, kaj menil, da ta ne poznam ter da ne vem, koga pikai i svojim dopisom ?! Mar ne veš, da ga ni griega, nego če mož moža črni po časopisih? Če ja bil med nama kak pogrešek, priti ai moral do mene — aaj vei, kje stanujem I Popravil bi ti bil pogrešek, kakor aem ia več kakor jednega.
Govoriš, da se je popivalo, dokler ja bilo novcav, potem pa na upanje. Ubogi reveži Komu ai kaj upal, da ni plačal t Komo ai kaj posodil, da ti ni vrnil P In aem-li jas kriv na tem, da ni več česa tirjati ?
Govoriš nadalje, da ae je od neke atrani obljubila lodriea vina in 500 gld. — aa volitve. To jo sicer neverjetno, vendar pa mogoče. Vei, dragi dopisnik, jas bi tudi dal 600 gld. in dve lodrioi dobrega terana — ali komu? Duhovniku, da bi ma prekrati!, ako bi bil tvojega imena.
Sicer pa, ali nisi poiivedel tudi ti, da je neka udova ponudila 70 gld. neki atranki, da bi agitovala sa nekoga?t — Sicer pa ne vam za koga.
Vem, koga hočeš pikati, ko praviš, da bi ae bilo pokopališče v Zgoniku lahko ras- i širilo sa dobrih 800 gld. ceneje. Kdo je temu kriv. Ti ai le dobro alino delaš proti nekaterim, kajti vem, kake vode potrebuje tvoje kolo.
Dragi Čitatelj, oprosti mi 1 Jas nisem slikar, da bi koga alikal po časopisih, ali sdaj ne morem drugače, ker me preveč tiiči dopisnikova lai.
Ti pa dopisnik, no črni nikogar, ker svet sna, da dotičnik ni vroden tega. Ti pa ai aam črn 1 Molči, kakor molči svat. Tudi sedaj si mogel molčati, dobro delo bi bil storil. In čo te vidim Še enkrat atopiti čes prag gospoda urednika, bol že videl, kaj bo. Za danes zsdosti.	J. G.
šola za rokodelče. Doč 6. novemkra t. I. odprč se pri tukajšnji trgovski in pomorski akademiji posebna rokodelaka šola za mehanike in ladijotesalco. Delavci, ki hočejo obiakavati ta tečaj, prijavijo naj ae pri ravnateljstvu akademije, Piazza Lipsia hšt. 1, kjer se dobijo vaa potrebna pojaanila.
Prihodnja prostovoljna Javna dralba vina bode dnč 20. novembra t. I. v pritličju borzne zgradbe.
Nezgoda. 481otni zidar Josip Cengva padel jo mod delom na nek oder, 4 metre visoko. O padu si je zlomil dvoje reber na desni strani. Odpeljali so gn v bolnišnico.
Mlin aa oreMk .81. N." poroča, da
ao v Ljubljanski okoliei letoa posebno dobro kazali orehi in bilo je nadejati ae, da bode letina obilna. Predno pa so dozoreli, pokazala aa ja neka bolasen; po seleni lupini kaaala ao aa črne page. Pod lupino pa ae ja ngnasdil črv, ki je pokončal večino orehov, takč, da ja primerno jako malo popolnoma zdravega aadn.
Zaljubljena pestunja. Te dni peljala je neka pestunja na Dunaju malo dete svoje goapodinje v vosičkn na srak. V nekem javnem vrtu sestala aa ja s svojim „prijateljem" vojaškega stanu in se i njim nagovarjala dolgo Časa. Ko se je konečno spomnila na otroka, ni bilo več najti na otroka ne vosičkal Otroka so dobili posneje ležečega na neki klopi v istem vrtu, vosiček pa ja bil izginil. Zares vestna dekla, a tacih, ial, ni malo I
Nesreča v Anini Jami. Is Temeivara pišejo dne 22. t. m.: Dognalo aa je, da je grosno nearečo v Anini jsmi, (o koji smo bili sporočili tudi v naiem listu) provsročil neoprezni delavec Ivan Medela, ki je rasitre-lil v jsmi dinsmit. Vsled te neprevidnosti nsiel je smrt on sam in i njim še okolo 70 drugih nesrečneiev. 14 ponesrečnih rudsrjev ja ie v jsmi in minolo bo ie nekoliko tednov, predno bode moino dospeti do njih, ker jama gort. Vendar pa so dotična rove, kjer je ogenj, sagradili tako, da ae ogenj ne more iiriti. Generalni ravnatelj Willigens je obljubil, da bode družba skrbela sa rodbine pokojnih. Vsaka obitelj dobi 50 gld. sa pogrebne stroške, potem pa „primerno" odškodnino. (Kakor da bi bilo mogoče „odikodo-vati" rodbino, kateri ja umrl oče in reditelj I Ur.) Ismed ponesrečenih bilo je 54 oienjenih, ki so ostavili skupno 06 otrftk. Neoienjenih bilo je le 16. Droiba ima doslej nad 50.000 gld. ikoda v jami.
Novi zavitki. C. kr. erar je stavil v promet nove turika savitke (cigsrete) pod snsmko „En A'Ala", „A'AIa", „Yak&" in „Gjubek".Za sedaj so prodsjsjo v Trstu ti savitki v tabakarni specijalitet na Corsu v omotih po 100 in po 25 komadov.
Lepa Qloba. Neka tvrdka na Reki, trgujoča s vinom, obsojena je na 55.000 gld. denarne globe, ker je bila vtihotapila ogromne mnoiine vina.
Koliko Je atala najdba Amerika 7 Z oštrom na ogromne svote, katere se dandanes troiijo sa preiskovalna ekspedicije, priobčil je te dni nek Genoveiki list na temelju ohranjenih avtentičnih spisov, koliko se je potroiilo sa odkritje Amerike. Kriitof Kolumb imel je na lato 1600 lir plače, kapitana njegovih ladij imela sts po 900 lir ns leto, mornarji pa so dobivali po 12 lir 25 ots. na meaeo. OboroŽenja ekspedicija stalo je okolo 14.000 lir, vsega skup je stala najdba Amerike samo 36.000 lir.
Umorjen misijonar. Francoskemu mini-sterstvu sunanjih atvarij priilo ja brsojavno poročilo generalnega konzula v Shangaju, da so kitajski beguni umorili pri Nagasaku francoskega misijonarja o. Joseau-ja. Misija oo. Lasaristov v Yao-Člou-u je v veliki nevarnosti.
Ponesrečena mornarja. „N. F. Pr." poročajo is Spljeta : Dne 17. t. m. popoludne opravljali ao mornarji tu sasidrsne vojne la-dije „Laudon" manevre s jadrami. Trije mornarji so se prenaglili in padli ras drog, na katerem so pričvrščena jadrs; jeden ujel se je o padu na dolnji drog, druga dva pa sta telebnila na krov, kakih 18 metrov viaoko. Jeden teh nearečnežev je obležal na mah mrtev, drugi pa si je o padu razbil doljnjo čeljust iu ai na dveh mestih slomil roki. Tega so prenesli v boluišnioo, toda malo nadeja je, da osdravi, ker si je bržkone pretresel drobje.
Policijsko. Včeraj sjutraj so saprli 34-letnega tapetarja Josipa S. is Lokve, ker se je klatil po Trstu, da-si jo bil že izgnan od tu.
Loterijske itevilke, isirebane 24. t. m.:
Brno	52, 63, 23, 16, 32.
Inomost	3, 89, 62, 68, 54.
Najnovejše vesti.
Dunaj 25. Odsek za brambeno stvari dovolil je z vsemi glasovi proti glasom Mla-dočehov potrebno število novincev za leto 1895.
Trldent 25. Nadvojvoda Albreht je dospel včeraj tu sem na poti v Aico.
Draždani 25. Miniateratvo je dovolilo, da aa saae uvažati klavna živina ia goved is
Avstrije.
Lvov 25. Nadvojvoda Leopold Salvator in soproga mu, nadvojvodinja Blanka, odpotovala sta danes is Lvova po 4 letnem bivanju. (Nadvojvoda ae preseli ▼ Zagreb/Op ured.)
Beligrad 25. Glavnega zatoženes v pravdi Cebinjac bode sagovarjal bivši Minister Ri-barac. Obtožni apis dolii vse obtožence hudodelstva opora v ta namen, da sruii sedanjo vlado, da vrže ras prestol kralja Aleksandra in da dvigne na prestol Karadjordje-viča.
Rim 95. Kardinal Rsmpolla je v imenu papeža brsojavno čestital predsedniku osrednjega volilnega odbora katoliškega v Brusetju na sijajni volilni smagi katoličke stranke.
Rim 25. Včersj se je vršilo od 11. do 1. nre pod predsedniitvom papeževem posvetovanje o združenju vstočne Cerkve s ksto-liiko. Seje ae je udeležil poleg ostalih cerkvenih dostojanstvenikov tudi tajnik posebnega odelka propagande sa atvarij vstočnega obreda. Pspei je isustil namenit govor o sopetnem združenju vstočne Cerkva s katoliško. Zaključil je avoj govor a opombo, da •koro skliče sborovaleo v drugo posvetovanja.
Paril 25. „Figuru" javljajo včeraj is Odese, da je stanje oarjevo nespremenjeno. Vsnemirjenje onih, ki so okolo njega naraiča, ker je vedno teiavneje odganjati saspanost carjevo, kateri poslednji vedno bolj slabi.
Paril 25. Glasom vesti, doilih is Var-iave, sapusti oesarjevič Krim takoj po poroki. Poroka ae bode vriila kmalo, ker oar sam tako želi. Valed tega hočejo povspeiiti kolikor mogoče prej prestop princeainje Alice k pravoslavju.
Trgovinske bPioJavke.
Budlmpsšts. Plenica sa josen 8 28-6-38, za »pomlad 6-73-6 75 Koruza za oktober 6-45 do 6 55. O ve« za spomlad 6 05-6 07. Ri nova 6 37-.r>-39.
Ptaniea nova od 78 kil. f. 6*50—6 55, od 7» kil. f. 8 T>5 —6'60, od 80 kil. f. 6 80—6-85, od 81 kil. f. «65 - 6 70, od 82 kil. for. 6*70—6.75.
Ječmen 635-840 ; proso 5*70—5.90
Pšenica: Slabe ponudbe, povpraševanje malo, mUčm Prodalo ae je 15.000 met atot. — Vreme: deisvno.
Praga. Nerafinirani Hnđlm.- m JvIrMber f. 13-40 december f. 18'42, bolje, vreme deievno.
Praga. Centrlfugal novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpošiljatev prečoj f, 29 75. Novombor-marc f-29JSO-29.75. Concasnc za novembor-maro 30'— do 30*50. Četvorni za november 31-25. V glavah (sodih) za polovico oktobra 32 '/4, za konec oktobra 81'/,.
Havrs. Kava Santn« good average sa oktober 85-25, sa februvar 78 75 mirno.
Hamburg. Santo« good averago za oktober 70'—, docembet 66 25, marc 62*75 mirno.
Dunajska bora« ae. oktobra leee
danes	vSeraj
Državni dolg v papirju . . . .99*15	99-30
» „ v srepru . . . .99 20	99 25
Avstrijska renta v zlatu . . . 123*55	123.60
„ „ v kronah . . . 98 20	88*25
Kreditne akcije....... 372 —	878 —
London IOL»t. ....... 124.30	124*25
Napoleoni.........9*89'/, 9*90
100 mark......... 61 —	60.87'/
100 italj. lir........ 45 70	45 60
Gostilna „Ali'An t ic o Morou
ulica Solitario 12, (po domač* pri n 1'rvaSkoveu") priporoča modro /rankinjo po 40, domačo črnino po SU, belo vipavsko po 36 in, Rlenllnfl- po 40 nč. littr.
—	Dobra kuhinja in po ceni je vedno na razpolago. Za drniinako uporabo od & I. naprej 4 nč. ceneje.
—	Drieč $e geala\ ,Rojak k rojaku", priporoča se podpisani ta obil obislc. Anton Vodopivee,
gostilničar.
Zaloga piva
pivovarne bratov
Roiningbaue v Stelnfeldu — Gradec
in	156
pri
A. DEJAKU, junior,
v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik ze Primorsko, Dalmacijo In Levant.
BTino«.: Stomach: comp.
Svetega Jakoba želodečne kapljice.
Skoz več let Bku&ano domače zdravilo, ki pospešuje prebavo in tek povečuj* itd. Steklenica 60 nvč. in 1 gld. 20 n*. Kakor domače živce okrepeujoče sredstvo prvo vrste, izkazal so je skozi vmMctno rabodra Liebera Živce okrap-čujočl eliksir (Tinct. ohinao nervo'ica ■oinp.) — VaiNtvona znamka + in »idro — tfti-klenico po gld. 1, 2 in H'50, Po liefiniikih in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M-Fanta v Praflu (glavna zaloga): Lekarna S®ra-vallo v Trstu; dalje: lekarna I. Zanettl v Trstu; stara c. kr. vojnbka lekarna na Dunaju, Stefans-_platz, kuknr tudi v drugih lekarnah.
Lastnik politično druntvo »Edinost« — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tinkama Doleno v Trstu.