Saša Šantel
IVOVEMU ER - DECEMBER
Poštnina p Inču n a v gotovi n i
PEVEC
ANTON FOERSTER
1837—1937
GLASILO PEVSKE ZVEZE / S PEVSKO PRILOGO
SEPTEMBER - OKTOBER - NOVEMBER ■ DECEMBER - Vi. 1-4 - LETO XVI
Glasbenik Anton Foerster
Spisal f dr. Fran Mohorič.
L
Uvod in splošni pregled
V	prosveti našega rodu je olj njenem razvoju čestokrat manjkalo delavcev zdaj v tej zdaj v oni stroki. In vendar se nam zdi kakor čudež, ko vidimo, kako je vendarle, vkljub vsem zaprekam-vstajala in se dvigala, širila in rasla slovenska kultura brez nehanj11 in zastajanja. To je najboljši dokaz zdravega jedra v slovenskem življu. Kako siromašna so bila sredstva, s katerimi se je okoriščaj in ponašala naša mlada prosveta. Država, ki ji je slovenski rod skoz1 stoletja služil, ne samo ni imela smisla za razvoj in dvig njegove prosvete, nasprotno, ovirala jo je in jo skušala zavreti z vsem svojin* ustrojem uradniške in nemške nestrpljivosti. Proti volji in z uporom se je moral slovenski živelj posluževati vzgojevalnih in učnih deželnih sredstev. Učiti se je moral samo na nemških zavodih. I11 ko smo to neprijazno državo prisilili, da nam je ustanovila tudi slovenska učilišča, nam je dovolila in odprla pot samo v abstraktne hunn1' nistične stroke, zapirala pa nam jo je še nadalje v višje tehnične-obrtne in gospodarske stroke — malone povsem uspešno do svoje?'1 razpada. In tako je slovenski prosveti manjkalo strokovnjakov* znanstvenikov in izvežbancev v novih, zlasti tehničnih in gospodarskih strokah, ki bi bile najbolj učvrstile temelje naše kulturne zgradbe. Prosveta se je dvigala in širila v Slovencih iz lastne moč' in ljubezni narodnih samoukov in zasebnih ljubiteljev. Vsak rodoljub se je posvetil službi prosvete in se je udejstvoval kot knji' ževnik, zgodovinar, jezikoslovec in zlasti tudi kot pesnik in glasbenik-Fa želja, stremljenje in hrepenenje po prosveti, se je pri Slovenci!1 ukoreninila s tako močjo in tako splošno, da se je naposled zdelo slehernemu razumniku, da ni samo dolžan, marveč tudi sposoben in poklican delavec na polju kulture. Čeprav je tak napor mogel rodi*1 v mnogih primerih samo skromen, čestokrat jalov, okoren, prisil jen-neužiten ali celo neprostovoljno smešen sad. ki je naposled postaj tarča in žrtev marsikateri ozlovoljeni. samosvoji in neprijazni graj1-
Kljub izjalovljenim uspehom je ta čestokrat obžalovanja ali bolje usmiljenja vredni napor mnogih naših prosvetiteljev-samoukov vendar z osebnega vidika povsem dopadljiv in naravnost občudovanja vreden pojav, ki je mnogokrat vzbudil celo nepričakovano hipn° navdušenje in dal novo plodno pobudo. Tako je bilo v vseh umetniški!1 panogah in tudi na področju naše domače glasbe.
Umeinost našega pastirja na piščali je ostala širšemu svetu pokrita. Za dragocena godala v Slovencih ni bilo gmotnih sredstev. Edino glasbilo, ki je prišlo v doti ko s slovensko glasbeno nadarjenostjo. so bile cerkvene orgle. Ponekod, v bogatejših krajih so imeli prave orgle, revnejšim krajem in cerkvam so pa služili boij mehanični orgelski nadomestki na meh. Oblikovno vez z narodno glasbo so v dobi slovenske glasbene nepismenosti vzdrževale pač le orgle in n a r o d ni o r g 1 a v c i. — Seveda tudi izobrazbe za orglavce na. Slovenskem ni bilo dobiti mnogo in je tudi orglarstvo. čestokrat živelo in slovelo samo na rodnem zakladu samouštva.
2
In če se je povzpel na orglaški prestol vaški učit el j — saj ni bil narodni učitelj, marveč »šomašter« — se je tudi ta proslavil le v ljubeznivosti in šegavosti šmarskega šomaštra! Dolga leta in cele rodove je slovela slava organistova, ki je bil poleg cerkvenega orglavca. skladatelja svetniških slavospevov, tudi skladatelj za dobro voljo in 1 j u d s k o šeg a v o s I. Vse te skladbe pa niso bile tiskane. Peli so jih. se jih spominjali, naposled pa so izginile kakor spomin na njihove ustvarjalce.
Toda res. tudi za učitelja in tudi za učilelja-orglavca so se rodili boljši časi učiteljske in glasbene predhodne izobrazbe. Iz te oživljene dobe imamo že tudi nekaj prvih književnih glasbenih sledov. Ljudsko šolstvo je pozabilo šomaštra in dobilo pravega učitelja, kolikor toliko tudi glasbeno izvežbanega. Rodilo nam je Riharja. Ilajdriha. Maška, Tribnika — od katerih smo podedovali poleg ponarodelih cerkvenih pesmi tudi posvetne skladbe.
In ob teh pogledih naših prvih glasbenih počeikov se spomnimo, kako je bilo v onih časih pri naših slovanskih bratih na severu, pri Čehih. Ko nam je še »šomaštrovalc ubogi »šomašter«, je na Češkem že precej časa učil učitelj, prerojen v času in mislih Jana Amosa Komenskega. Glasbo so na Češkem gojili v najširših slojih in dosegla je že tiste čase visoko stopnjo.
Tudi naš očak. glasbenik Anton Foerster, je bil rojen v učiteljski rodbini, ki je bila obenem strokovno glasbeno naobražena. Glasbena nadarjenost in naobrazba se je podedovala in gojila od roda do roda. Prirodna nadarjenost Antona Foersterja se je razvijala v ugodnem okolju. Izšel je iz najživahnejšega rodbinskega glasbenega življenja, v katerem se je lahko do dobra izobrazil v glasbeni umetnosti. in tako pripravljen je prišel z daljnega glasbenega severa na slovanski jug.
11.
Mladost, doma in v naukih.
Anion Foerster je bil rojen pred božičem 20. XII. 1817 v učiteljski in glasbeniški rodbini. Že praded mu je bil učitelj in glasbenik. Ded Tomaž Foerster je učiteljeval v Osenicah, v vasi libanj-skega okraja na severnem Češkem za časa Marije Terezije, in je obenem oskrboval cerkveno glasbo. Tomaž Foerster je mnogo potoval. V potnem listu je najprej zapisano, da govori samo češko, pozneje pa. da govori češko in nemško. Njegov sin J osip (I.) Foerster kakor tudi tega sin enakega imena, ga je nasledoval v učiteljskem in orglarskem poklicu. Josip (II.) Foerster, oče Antona I' oersterja, se je nad petdeset let udejstvoval v svojem poklicu ter dosegel častitljivo starost 88 let. Vzgojil je tri rodove svojega okoliša. Josip (II.) Foerster, oče našega skladatelja, je bil rojen 4. II. I80'4 v Mladi Ro-leslavi. Tamkaj je dovršil štiri gimnazijske razrede in je leta 1826 končal učiteljsko pripravnico v Pragi. Od I. I. 1827 je bil pomožni učitelj v Mladi Roleslavi. a je leta 1828 nastopil učiteljsko mesto v Osenicah po svojem umrlem očetu Josipu (I.). ki je tamkaj učiteljeval petdeset let. Ni deloval uspešno samo kot učitelj (v dekretu ga imenujejo najboljšega učitelja vsega vikariata), ampak tudi kot spreten glasbenik, posebno v cerkveni glasbi. Prihajali so k njemu celo iz daljnih krajev. Vsako nedeljo so peli v cerkvi velike latinske orkestralne maše najslavnejših skladateljev. Mnogo je tudi sam skladal,
med drugim trinajst rekvi jemov. Po upokojitvi in svečanem slovesu 5. IX. 1877 v cerkvi in šoli. je živel v Pragi. Znojmu in naposled v Moravskih Budjevicah, kjer so ga pokopali štirje sinovi glasbeniki: Josip (III.), glasbovodja v stolnici in profesor konservatorija v Pragi, Anton, glasbovodja v stolnici in vodja orglarske šole v Ljubljani, Alojz, vodja šole cerkvene glasbe v Smečnu, Karel, cerkveni glasbovodja v Moravskih Budjevicah, pri katerem je nazadnje bival oče. (Glej »Cerkveni glasbenik« 1892, 72.)
Iz prvega zakona z Ano Kocberovo (?) sc mu je rodila desetorica. večinoma v nežni mladosti pomrlih otrok. Dorasli so:
Hči Amalija, pozneje omožena Karasekova. Bila je glasbeno naobražena in je nadomestovala mnogo zaposlenega očeta pri glasbenem pouku. Igrala je klavir, orgle, gosli, harfo in kitaro in je bik' zato spretna glasbena učiteljica začetniku bratu Antonu.
Sin Josip (lil.), rojen 22. II. 1855, umrl 4. 1. 1907. Bil je gojenec praške orglarske šole, virtuoz na orglah in harmoniju, ravnatelj cer-kvene glasbe na raznih praških večjih cerkvah, nazadnje pri sv. Vidu-profesor harmonije na praškem konzervatoriju. slovit cerkveni skladatelj raznih velikih maš, med njimi češke maše (Missa Bohemica) in dveh rekvijemov, mnogih gradualov. ofertorijev. motetov in drugih orgelskih skladb. Bil je glasbeni učitelj in je spisal nauk o harmoniji. Končno pa je bil. kar je za Foersterjevo družino sploh značilno, ljubitelj in pospeševatelj cecilijanskega petja. Josip (lil.) Foerster je bil izmed prvih delavcev na polju ceeilijanske glasbe, zlasti odkar se je 1874. ustanovilo Cecilijino (sedaj Cirilovo) društvo v Pragi-Ko je v Pragi dovršil pod slavnim Pičeni orglarsko šolo z odliko, je postal 1852 glasbovodja pri cistercijancih v Višjem Brodu, 1857 uči; tel j in potem po vrsti nekaj časa glasbovodja pri sv. Nikolaju, pri sv. Vojtehu, leta 1887 pa pri sv. Vidu v Pragi. Bil je obenem profesor elementarnega petja in harmonije na praškem konzervatori ju, 189-je postal tudi član češke akademije (»Cerkveni glasbenik« 1907. 15)-Bil je tudi velik umetnik na harmoniju in predvsem na orglah slovi* in neprekosljiv improvizator. Slovite so njegove mašne skladbe: I.DL> Beata (C-dur za dva ženska glasova in orgle, z neobligatnim tenorjem in basom). 2. Missa sancti Adalberti (D-dur, na čast sv. Vojtehu)-
5.	že omenjena Missa Bohemica (d-mol). 4. Missa jubilaei so lem n is (za mešan zbor in orgle). Potem dva rekvijema (C-dur in Es-dur)-dva Tedeuma (z uporabo falsobordona), prvi Tedeum v B-duru je zelo znan. Slovite so himne: Salve Regina (Es-dur), O salutaris ho-stia (As-dur), dalje antifone: Asperges me (F-dur), Vidi acjuam (A* dur); 15 skladb Pange lingua, češki božični graduale: Ali v jesličkacn detatko (C-dur za dva soprana s spremijevanjem godalnega kvinteta in dveh pihal). Jako skromno (velmi poskrovno) je število njegovih poslednjih skladb. Že v visoki starosti je napisal kantato za moški zbor ob petstoletnici smrti Karola IV. Izmed orgelskih skladb je najbolj znana zbirka »Katolicki varhanik« v petnajstih zvezkih, m »Dvou slavnostnih predelirach« itd. (Glej »Uudebni Revne« 1909-10. Praga, Foersterjeva jubilejna številka.)
Od drugih otrok so dorasli: A n ton. ki je bil rojen za Josipom, in mlajša brata Avgust in Alojz, ki sta se posvetila v rodbini priljubljenemu učiteljskemu poklicu, nekaj pa tudi zato. ker so dražji študi j ovirale skromne gmotne razmere učiteljske rodbine. Zaradi teh skromnih razmer je najbrž tudi umrlo toliko otrok.
Dvanajst lel stari Anton je prezgodaj izgubil svojo mater. Šel je na svojo pest, brez domače podpore, v svet za nadaljnimi nauki. Ko se je oče drugič oženil, se 11111 je rodil še sin Karel, gojenec praškega konzervatorija in zdaj ravnatelj cerkvene glasbe in lastnik glasbenega zavoda v Moravskih Budjevicah. Takrat, ko je Anton Foerster dovršil gimnazijske študije, je bil njegov brat Josip (III.) vodja cerkvene glasbe pri cistercijancih v Višjem Brodu, kar pač ni ostalo brez vsega vpliva na nadaljnjo Antonovo življenjsko pot. Stopil je v samostan in prebil enajst mesecev v cistercijanskem samostanu v Višjem Brodu, kjer je našel mnogo prilike in pobude za gojenje cerkvene glasbe. Bratov sin enakega imena, Josip (IV.) Bohuslav Foerster, je slaven češki skladatelj. Napisal je opere Debora, Eva, Jesika, mnogo čeških in nemških pesmi, ki so mu prinesle slavo in priznanje tudi pri Nemcih (imenovali so ga Meister des Liedes). V taki glasbeni okolici bi tudi manj nadarjen glasbenik mogel doseči trajne uspehe. Oče Josip je poleg orgel obvladal tudi gosli, vzgojil si je stalni godalni kvartet. V Foerster je vi hiši so izvajali v prostem času, zlasti ob nedeljah popoldne, H ay d nova, Mozartova, Beethovnova in druga dela. Anton Foerster, ki je živel do svojega dvanajstega leta doma, je bil že takrat toliko glasbeno izvežban, da je pri večernicah orglal namesto očeta. Vijolinski pouk sina je izročil oče podučitelju Josipu Svobodi. V orglanju ga je poučeval sam, klavirja pa ga je učila, kakor smo že omenili, sestra Amalija. Deček Anton Foerster je bil tudi že v petju temeljito izvežban. Pel je sopran v domačem cerkvenem zboru. Doma so skoraj vsako nedeljo igrali orkestralno mašo. Pozneje mu je temeljita izvežbanost v glasbi in zlasti v petju mnogo koristila, ko se je moral preživljati sam s petjem pri cerkvenih in raznih društvenih zborih.
Prvo leto po odhodu iz domače hiše je hodil mladi A 11 t o 11 Foerster v šolo v Češkem Dubu, da bi se priučil nemščini. Potem je obiskoval in dovršil nižjo gimnazijo v Mladi Boleslavi, kjer je bil pevec predvsem pri cerkvenem zboru dekanske cerkve in kjer je pri gimnazijskih šolskih mašah orglal sam. Sopranist Foerster sc je razvil v znamenitega tenorista in se je kot tenorist uveljavljal zlasti na višji gimnaziji v Čeških Budjevicah. Sodeloval je pri vseh koncertih že kot pianist in pevovodja in tudi pri cerkvenih in posvetnih glasbenih prireditvah. V višjih gimnazijskih razredih je bil že učitelj petja in klavirja na glasbenem zavodu Josipa Eila v Čeških Budjevicah. Leta 1858 je Anton Foerster napravil zrelostni izpit z odliko. Kakor smo omenili, je potem pač tudi pod vplivom brata stopil v samostan v Višjem Brodu, vendar je po enajstih mesecih noviciata izstopil in se posvetil pravu na praškem vseučilišču. Juridične nauke pa je po prvem državnem izpitu leta 1863 opustil. Kakor v gimnaziji, tako se je Anton Foerster tudi na univerzi predvsem posvečal glasbi. Pravoslovni nauki so imeli zanj pač samo pomen krušnega poklica.
V	tistem času, ko je Foerster študiral v Pragi, se je močno dvignilo češko glasbeno življenje z ustanovitvijo pevskih društev, »Hlahola« in »Umelecke besede«. Leta 1861 se je iz Švedske vrnil v Prago, ki je bila glasbeno češko središče, tudi Smetana. Foerster je kot tenorist sodeloval pri Hlaholu. V Umelecki besedi pa je imel dovolj priložnosti, da se je seznanil z znanimi češkimi glasbeniki in skladatelji. z Bendlom. Prochazko in Smetano. Foerster in Smetana sta postala prijatelja. Foerster je bil Smetanov zaupnik v vseh veselih in žalostnih dneh, zaupal mu je svoje velike glasbene osnove, z njim
pregledoval svoje nove skladbe in rokopise. V času svojih pravniških študij je bil Anion Foerster tudi odličen glasbeni učitelj na znamenitem zavodu Čenka Micka in Bedficha Smetane.
Še ko je bil v samostanu cisterci janeev v Višjem Brodu 1859, je ustvaril Foerster prvo skladbo, ki jo je kot učitelj na Smetanovem glasbenem zavodu izdal kot svoje prvo delo (Opus šiev. I): »Četvero pisni pro jeden h las s provudem klaviru« v založbi Kuba & Christoph. Te skladbe so pozneje izšle s slovenskim besedilom pri Glasbeni malici v Ljubljani leta 18%.
ko je Foerster napravil prvi državni izpit, se je jel pripravljali za nadaljnje pravniške izpite. Iz gmotnih razlogov je sprejel službo domačega učitelja v Hovnovu pri Chrudimu. kjer je ostal do januarja 1865. Tamkaj se je seznanil s svojo bodočo soprogo Petronilo Veselovo, dal pravoslovju za vedno slovo, se posvetil edinole svojemu pravemu glasbenemu poklicu ter je sprejel službo ravnatelja cerkvene glasbe v škofijski stolnici v Senju, kamor je prispel 25. II. 1865.
Proslava 100 letnice Antona Foersterja
V okvirju proslave bodo peli ljubljanski pevski zbori pri cerkvenem koncertu, ki ga priredi Ceciliji no društvo v nedeljo 7. novembra ob pol 6 v stolnici, sledeči spored:
1. Slavnostni preludij igra na orglah ravnatelj St. Premrl;
2. a) Slava.
b) Sv. Cecilija.
c) Svet. vse iz F-oersterjeve slov. maše v čast sv. Cecilije, po jo cerkveni zbori stolnice, sv. Jožefa in sv. Cirila in Metoda pod vodstvom prof. M. Tomca, na orglah spremlja ravn. St. Premrl.
5. a) Zaupno glej prihajamo (iz Cecilije),
b) Slava nebes Kraljici,
c) Prisrčno nam bodi pozdravljena! Poje ccrkv. zbor sv. Jožefa, vodi A. Lavrič, na orglah spremlja gospa Ana Lavrič.
4. a) Očitanja,
b) Regina coeli laetare!
c) Sv. C iril in Metod: poje zbor sv. Cir. in Met. pod vodstvom L. Puša.
5. Preludij na orglah igra prof. M. Tomc.
6. lustorium animae,
b) ('onstitues eos.
c) Ascendit Deus,
č) Čredo iz lat. maše »Quilisma«; poje stolni zbor pod vodstvom dekana dr. Fr. Kimovca, pri orglah ravnatelj St. Premrl.
7. a) Ave Maria, sedmeroglasni mešani zbor,
b) V zakramentu vse svetosti (v B-duru),
c) Tebe Boga hvalimo, po llaydnovem napevu: pojo združeni zbori pod vodstvom prof. M. Tomca, pri orglah spremlja ravnatelj St. Premrl.
V ponedeljek pa bo ob 10 v stolnici slovesna sv. maša. pri kaleri bo pel stolni pevski zbor Foersterjevo »Missa Quilisma«. Ob II bo pa v Škofi jskem dvorcu slavnostni občni zbor C 'eci 1 i j i nega društva.
Pevska zveza bo imela svoj koncert v ponedeljek 8. novembra ob 20 v dvorani hotela Uniona.
Spored bo sledeči:
1. Gorenjci, iz opere »Gor. slavček«.
2. Razbita čaša.
5. Njega ni.
4. Spak.
5. Samo.
6. Povejte ve planine!
7. Planinska, poje moški zbor pevovodij pod vodstvom profesorja M. Bajuka.
8. Pevec.
9. Ah. ni li zemljica krasna!
10. Žalost. Ženski zbor.
11. A ve Maria.
12. Ljubica.
H. Mladi mornar.
14. Naše gore: pojo združeni mešani zbori: Brdo-Lukovica, Črnuče, Dob. Homec, Ihan. Ježica. Litija. Mengeš. Radovljica, Št. Vid pri Ljubljani. Šiška,, Šmartno pri I iiiji in Zagorje, pod vodstvom profesorja M. Bajuka.
Odkritje I'oersterjevega spomenika bo v nedeljo 14. novembra ob pol 12 pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici.
Glasbena Matica bo imela svoj vokalno instrumentalni koncert v ponedeljek H. novembra ob 20 v Filharmoniji. Na sporedu bo med drugim Foerster jeva veliko delo: Turki na Slevici.
Opera bo uprizorila »Gorenjskega slavčka v novi predelavi in novi režiji v soboto 20. novembra.
R a z stav a I' o e r s t e r j e v i li del bo v Filharmoniji v mali dvorani od 7. novembra, ko bo ob II otvoritev, do 15. novembra.
Veliki mojster je zaslužil veliko, zato je ves ta čas posvečen njemu in njegovemu spominu. Mnogo je njegovih učencev po vsej Sloveniji in izven nje. Spodobi se, da pride vsakdo v teh dneh v Ljubljano in si ogleda razstavo in sc udeleži vsaj enega koncerta, ki so vsi posvečeni njegovemu spominu.
Nekaj spominov na Foersterja
Foerster je poučeval v vseh tedanjih srednjih šolah in zavodih petje in klavir, tako ves čas tudi v nekdanjem Alojzijevišču. Petje je bilo dvakrat na teden, klavir pa samo ob četrtkih po 2 uri. Tedaj so prišli na vrsto vsi oni. ki so se klavirja učili, vsak nekaj minut. Pa so se nekateri radi izognili in izmuznili, zato so dobili pa drugi več časa. Včasih se je tisti, ki je bil prvi na vrsti, vežbal v 2. nadstropju v pevski sobi, kjer je bil pouk, na klavirju, predno je Foerster prišel. I’a je kar stopil v sobo: »Kaj delaš, igraj, leva roka e, v x taktu . kar je slišal spotoma na hodniku.
Včasih je med poukom stopil na hodnik. Vseeno je bilo, če je bil zunaj ali notri. Če je zopet zadel kateri prst napačno tipko, se je takoj obregnil: No. kaj delaš, leva c osmička. ali podobno.
Čudovito je bilo to. tla je znal vse svoje pesmi, vse vaje v pev; ski in klavirski .šoli na pamet, vso Cecilijo in pesmarico Cantica sacra, sploh vse na pamet. Pri klavirskih vajah celo prstni red. Nič se ni dalo unesti.
Sopranisti. Pri mešanem zboru, ki smo ga postavili, če je 3. ali 4. razred dal kaj deških glasov, je znal čuvati soprane in jih ni silil v višino. In če so vendar kdaj pešali ali pa slabo zadevali, jih je z njemu lastnim nasmeškom okrcal: »No, to ste sopranisti per meta-tezim.« (Zamenjaj s in p!).
Nekoč me je dal poklicati, ko je imel klavir z nižjegimnazijci. Ker sem tri leta vodil v zavodu cerkveno petje, je imel do mene dokaj zaupanja. Pa mi prav po svoje reče: »Rad bi komponoval kaj velikega za orkester, zbor in soli. Kaj zgodovinskega, daljšega, kako balado. Biste mi kaj dal.« Na mestu so mi švignili naši boji s Turki v spomin, saj to je res naša, sicer žalostna, pa slavna zgodovina. V nekaj minutah sem poiskal Levstikovo zbirko in sem deklamiral Turki na Slevici. Kar vidno je žarel v obraz. In ko sem prišel do mesta: »Kaj boš s sekiro sin počel? Križ nam je zdaj orožje«,.me je naenkrat prekinil: »No. dajte to sem. To napravim.«
In čez osem dni je zopet prišel, vrnil mi knjigo, na klavirju pa zaigral in zraven markiral petje vse balade. »Zdaj bom pa če instru-mentiral, potem pa dal Gl. Matici, ki bo pela. Tako je tudi bilo. Bilo pa je to v letu 1901. ali 1902.
Na cesarjev rojstni dan IS. avgusta je bila seveda vsako leio slovesna maša. Pa je slučaj hotel, da me sreča na ulici, ko sem po maturi kolovratil okrog. »No biste prišel pomagat. Imamo slovesno mašo z orkestrom, pa mi manjka tenor.« Napovedana je bila instrumentalna maša njegova Missa solemnis. Seveda je bil med počitnicami za pevce v zadregi, ker so bili njegovi stalni pevci večkrat na dopustu, orglarski učenci pa tudi na počitnicah. Pa je bil hvaležen vsakomur, ki je prišel pomagat.
Bližala se je 10. ura, začetek maše. Že so peljali v sprevodu pre-vzvišenega g. knezoškofa in Foerster je igral, da je bilo kaj. Pa ga vpraša njegov najpožrtvovalnejši pevec Štamcar: »Kaj je pa z orkestrom, g. ravnatelj?« »No to napravim pa jaz!« je odvrnil in pel. dirigiral in nadomestil orkester, da je bilo kaj. Po maši je pa kar na pamet iz rokava stresal krepko fugo na avstrijsko himno. Sploh je bil v prostem preludiranju čudovit mojster.	B.
Fr. Kramar:
Kakšne pesmi z napevi sem napisal med slovenskim narodom
(Dalje.)
71. Kuj si je /mislu naš kaj/er. naš kralj? (Medvode.)
72. V iblanco sem prišev, * Korajžen vesev. (Konfin.)
73. Nekej sem si zinislu: * U žovd se bom podu v. (Konfin.)
74. V Gorice smo masirali, * Nazaj smo se ozirali. (Konfin.)
75. Dekleta, ne jokajte se. * Če vzame cesar fante vse. (Konfin.)
76. Oh, le kej so naši starši? * Oh, le kej je naša vas? (Črnuče.)
77. K’nisem hotel doma spati * Na ti beli postelci. (Vipava.)
78. Prelepo poje svet’ga Vida zvon, * Ker f>u slišal več ne bom. (Kropa.)
79. Celo noč sem ustujula, * Prižigalu svitlo luč. (Kranj.)
80. Eno žalostno pesem zapojte z menoj. (Dolenjska.)
81. Oh ti revni soldaški stan. * K’ sem se jest pobič vpisov v vaju. (Vinje.)
82. Oh predragi mi vojaki. (Kicar pri Ptuju.)
83. Čujte prijatelji vi, * Kaj se gnes tu godi. (Kicar.)
8-1. Liibleni prijatelji, * Moj stan je zmiraj žalostni. (Kicar.)
85. Fantje se vkup zbirajo. (Vinje.)
86.	Ob fantje,	le korajžo!	(Vinje na Gor.)
87.	Adijo, adijo, očka vi!	(Vinje na Gor.)
88. Fantič se odslavla, * In na rajžo spravlja.
89. Jesenski čas nam že prihaja
90. Kaj bojo pa inamca počeli, * K’ ne bojo več sinku imeli.
91. Jas pa sem en cegelc dobil. (Kicar.)
92.	Oh kaj se	boš jokala,	* Sej boš doma	ostala.
93.	Naš cesar,	naš kral, *	in tud' general.	(Iška	vas pri Igu.)
94. Jest pa fantič bom odrajžov.
95. Oj pobič sem star šele osemnajst let. (Matena.)
96. Snoči sem biv korajžen, vesev. (Dolenjska.)
97. Očeta jast moram pustiti. (Dobrepolje.)
98. O pijanost je nevarnost. (Dobrepolje.)
99. Oh jest te vprašam, moj kristjan. (Dobrepolje.)
100. Snuč’ sem islišov pismo 'brati, * De bo lejtos huda vojska. (Dolenjska.)
101. Spomlad se bliža, vse cvete. (Dolenjska.)
102. Ana pošta z Graca gre. (Dolenjska.)
103. Peršli so novi patentje, * Čez može in tud’ čez fante. (Dolenjska.)
104-. (Slovo vojaka): Danes je zadna nedelja. (Novomeška okolica.)
105. Žalostni cajt se približuje. (Srednji Bitenj pri Kranju.)
106. Prov žalostno je slišati. (Bohinj.)
107. Sonce se že ponižuje. (Bohinj.)
108. Kaj bo za pušelček men’ za slovo? (Bohinj.)
109. Adijo, adijo. lub’ca moja! (Bohinj.)
110. Omamleno je moj’ srce. (Bohinj.)
111. Pa v C’lov’c primaširam	na prvi kvartir.	(Šutna	pri	Škofji	l.oki.)
112. Oh, oh, oh, oh, oh, joh, to sem jest faliv!	(Srednji	Bitenj	pri	Kranju.)
113. iPrešmentan frboltar. * Negovti peni. (Dolenjska.)
114. Tanikej je en črn oblak.	(Dolenjska.)
115. Pa še nimam dvejset let.	(Dolenjska.)
116. Žalostno sonce dol gre. (Dolenjska.)
117. Prot’ Lublanci bom maširov. (Dolenjska.)
118. Fantje so snoč’ merili. (Dolenjska.)
119. (Vojaško slovo): Na Toplice se bomo podali, * Sveti Ani se bomo čez dali. (Uršna Sela.)
120. Učasih je luštno veselo na svet'. (Dolenjska.)
121. Oh adijo, Kranska dežela! (Dolenjska.)
122. Kol’krat si mi okno odpirala. (Dolenjska.)
123. Z Bogom, z Bogom, moja mati! (Novomeška okolica.)
124. Ko so me mam’ca sprevijali. (Novomeška okolica.)
125. Čas prihaja žalosti. (Dole pri Litiji.)
126. (Moje vojaško slovo 5. oktobra 1911): Prelepa je Ižanska fara, * še lepši, lepši je Matenska vas, * Kjer sem jest fantič gori zrastu, * Zde j bom pa mogu, mogu bit’ soldat. (Pesem obsega osem kitic in ima tudi napev.)
127. (Moje vojaško slovo): Oh snočkaj, oh snočkaj	sem	cegelček	brav,	* De	bom
se jest fantič k soldatom podav. (Pesem obsega	7	kitic	in	ima	tudi napev.)
128. Jest grem prot’ Lublanskemu mestu.
129. Poslušajte vsi kristjani, (štajerska.)
130. Nicojšjo noč je vse veselo, (štajerska.)
131. '(Slovo novinca): Ko gledam po sveti, me vse žalosti, (štajerska.)
132. Nam zmladletje se približa. (Štajerska.)
133. Oh poslušajte vi znanci! (Štajerska.)
134. K vojakom novinci hitijo. (Štajerska.)
135. Srečni so časi, vesela spomlad, (štajerska.)
136. Ure, dnevi, kam hitite? (štajerska.)
137. Kak žalostno sonce dol gre. (Štajerska.)
138. Slišal sem cajtinge brat. (Štajerska.)
139. Kje je naša domovina? (štajerska.)
140. Mi fantiči smo skupaj se zbrali, (štajerska.)
141. Kaj si je naš cesar zmisliu? (Štajerska.)
142. Velka noč se približuje. (Štajerska.)
143. jaz primem tukaj za pero. (Štajerska.)
9
144. Z Bogom dom, predragi kraj!
145. Jesen, jesen, kaj ti storiš! (Trzin.)
146. Lub' bratje in sestre, zapojte z menoj!
147. Srečno, srečno prijateli ostante! (Zatoliče.)
148. Zdaj mi že teče dvajseti let. (Zatoliče.)
149. Ovbe, žalost, sam na vem, kaj bom začev! (Trzin.)
150. Prelirba marnca vi! (Podlipa pri Vrhniki.)
151. Predobra tič ca šinkovka. (Podlipa pri Vrhniki.)
152. Star soldat po cesti gre, * Či.k pobira, dober je. (Otroška.)
153. Lepo se je rano uraniti, * Baš pred zoro, kad slavon’ pojejo. (Podgrad, Bela Krajina.)
IX.	Zgodovinske, vojaške in druge pesmi.
1. (Okupacija Bosne I. 1878): Oj Bosnice, Bosnice, * Topalete groznice. (Pregrad v Beli Krajini.)
2. (Okupacija Bosne I. 1878): Fantje tam po polj’ gredejo. * In se Turkov ne liojejo. (Ig.)
5. (Vojska med Rusi in Turki I. 1877): Po Bolgarskem krv se lije, * Okol’ Plevne in Sofije. (Predgrad.)
4. (Bitka pri Kustoci I. 1848): Lejva roka od Piškere. (Dolenjska.)
5. (Vojska na	Laškem):	Oli tam na Laški spin * Se	gori	prebudim. (Kleče.)
6. (Vojska na	Laškem):	Je urca tri odbila * Na ta nesrečni dan. (Zg. Javoršica.)
7. (O utopljenih Jagrih v Soči 1. 1846): Lejta tri so že minile,* Kar sina mi v logarji bli, * Take žalostne nesreče * Se še nikdar zgod lo ni! (Ig.)
8. (Rimska vojska I. 1848): O kristjani moji, * Gnes naj vsaki moli. (Zatoliče)
9. (Francozi v	Ljubljani): O bela Lublana, * O kaj	bo s	teboj! (Matena, Vinje.)
10. (Francoska	vojska):	M’nilo je že dvajset let, *	Kar	smo b’li s Francozom
v št ra j t. (Vinje.)
11. ( Peisem od Franzoske voiske< 1789—1797): O Buh. vstani gor. Na mudi. * Glej, kaj se tamkej godi! * Tam v Franzosanski Dusheli * Shic vezli suete vere ni. (Dobrepolje.)
12. Francoski časi): Peršu je en kral druge vere. (Srednji Bitenj pri Kranju.)
15. (Francoska vojska): Franco/ in cesar. * Njegov’ general’. (Kranjska.)
14.	(Francozi umore kralja Ludovika in kraljico): Dve let’ ie že minilo, * Kar se i(- letu godilo, * Lud’vik kral je biv en dan * Tam v Pariz’ ob glavo djan. (Žalina.)
!5. (Jakobinarska:) O ti general nesnaga. * De te tvoja r‘t »remaga! (Bitenj.)
16. (Konec francoskih vojsk): Vesela novica oznani se vam. (Ihan na Gor.)
17. (O letu 1777): Kadar so se pisale * Lete sedmice tri. (Valta Vas.)
18. (Francoska vojska): Kak’ strašnu je /.dej na sveiti, * De smo mi dovčakal tu, * Nam l-o mogoče ž’veiti. * Vsmili. vsmili se Bogu! (Piiava Gorica.)
19. (Vojska v Meksiki 1. 1864): \1i smo fajn soldatie, * Meksikajnarji, * Mi se č’mo vojsk’vati * Tam n Meksiki. (Matena pri Igu.)
20. (O letu 1848)? žalostn’h čas’ sina doživeli, * Tac’h nejsma n’kuI’ imeli, * Grozil zmejšan je zdaj svejt, * Ves hudoben fovk in sle]). (Iška I.oka.)
21. (rl'laka odpravljena I 1848): Kaj se ie zgudlu blu * Tanikei na Duneju? * Čez vsa krivica, * Pride pravica! (Ilova Gora na Dolenjskem.)
22. (Tlaka odpravljena): Kmetič, bodi vesev, * Kar si ta lejt' prejev! (Vino na Dolen jskem )
25. (Ižanci razbijejo ižanski grad leta 1848): Ižanci so se tok’ menili. * De bojo graščino zbili itd. (Zaradi tega je prišlo takrat nekaj ižanskih kmetov na kant.)
24. (Požar v Toplicah na Dolenjskem): O prelirba Marija D’vica! (Podturen pri Toplicah.)
25. (O Martinu Lutru): lest ubogi Martin Luter. * Kir zde j v tem ognju gorim. * Rad s’m jedu sir in miter, * Zato /dej v ognju gorim! (Bitenj.)
26. Dobrepoljski »šolmašter« Kančnik pride iz Hinj spet nazaj v Dobrepolje): Dvejset leit je že menihi, * Kar sem biv v službi per vas, * Dosti se ie spremenila * Skuz’ ta vel’ki dovgi čas! * Ani su b’li k' s in šu preč, * Zdej jih na vid’m več! (Podgora.)
27. (Slovo šmarskega »šolmaštra« Matevža Kračmana 1855. leta): I-ubi Tarmani šmarski, * Znanci inu prjatli, * Pršu je zdej tisti čas, * De jest pujdem od yas! (Ig.)	^	_	....
33.	(Slovo nekega g. kaplana na Gorenjskem): Štir leta in po s m biv pr vas. (Bitenj.)
10
I
29. (Slovo od č. g. karol Belšaka, kaplana v Ptuju): Žalostno peti * Mormo začeti. (Kicar.)
3!). (Slovo duhovnika Paskala iz Ljubljane): karjekol’ na temu svetu. * Vse en kratek čas trpi! (Vinje.)
31. (Zlata gostija Obrehtova): Redka slavnost se obhaja. (Brstje pri Ptuju.)
32. (Preslikana cerkev v št. Janžu na Dravskem polju): Srečna si cerkev Šent-janška! (Zatoliče.)
33. (Od bolezni kolere na Kranjskem 1831 —1832—1847—1856. leta) : še star možje ne pomnijo, * Tud’ grofje, firšt'. baronje ne! * Zdej se vsmil' nej tu Bogu, * Tac'ga še n’kul' nej blu! (Pijava Gorica.)
34. (Od kolere): Lejtas se sliš' strašna kuga. (Dolenjska.)
35. (Od kolere): Kaj začet’ more s’romak?
36. (Od kolere): Želu b’ vas razveseliti. (Novomeška okolica.)
37. (O letu 1873): Lejtas rejs su vse nadloge, * Sliši se! od žvinske kuge. * Pri ludeli hude koze * Lepih dost' ludi skaze. (Ilova Gora na Dol.)
38. '(O novi meri in vagi vpeljani 1876. leta): Zmislijo si vsiga vraga. * Nova mera. nova vaga, * Literček in kilogram. * Jest na to nič ne poznam. (Ilova Gora.)
34.	(O novi meri in vagi): Pršu je literček. kilogram, * Kater’ga jest prov mal’ poznam! (\ rbljenje.)
40. (Mati Nosečka izročuje svojo hčer v varstvo): Moja urca je tretekla, * Mojga zdravja več ne bo! * kok 'bi jest lohku umerla, * k’ b’ jest vid la luba moja hči! (To kitico in še tri je zložila svoji hčerki Ivani Marija Nose |Nosečka| iz Male Vasi pri Dobrepolju, ko je bila njena hči obsojena na triletno ječo, ker je hotela menda možu zavdati.)
X.	Pesmi o raznih stanovih.
a) Fantovske:
1. kranjski fantje, mi smo mi, * Slovenske korenine, (\latena.)
2. lest s’m Ižanski fant, * Vince pa pijem rat! (Matena.)
3. Mi smo mi. mi smo mi, * Smo iz Šmarja doma. (Tlake pri Šmarju.)
4. Mi smo iz Šmarja, * Imamo dnarje. (Dobrepolje.)
5. kdo, kdo, kdo so pa to? * Črnučan’ so to! (čriiuče pri Ljubljani.)
6. Mi smo mi, * kranski ludi! (kleče na Gor.)
7. Mi smo fantje skupaj zbrani. (Ihan.)
8. V soboto se fantje spomenajo. (Dolenjska.)
9. lam na vasi se fantie tepejo. (Dolenjska.)
10. kej so pa Trbenski fantje? (Dolenjska.)
11. ko pridemo na sred’ vasi. * Zavriskamo na vse strani. (Valta Vas.)
12. Mi veseli smo. * ki na vas gremo. (Bohinj.)
13. Zbrani gremo vsi čez vas. (Dobrepolje.)
14. Mi pa d rev' gremo v vas. (Slivnica na Dolenjskem.)
15. Zapujmo fantiči * Iz ledek dekliči. (Dolenjska.)
16. Jaz sein fantič kakor z masla, * kdo bo tavšat šu z menoj. (Hradeckega vas.)
(Dalje prihodnjič.)
Iz delovanja Pevske zveze
Pevski zbor organistov je imel v dneh 16.. 17. in 18. avgusta pevski tečaj v Radovljici. Tečaj se je začel v ponedeljek popoldne, v torek jc bil pa koncert v Krekovem domu na Jesenicah. Posvečen je bil spominu Jenka in Foersterja, zato je obsegal v prvem delu samo Jenkove pesmi, v drugem samo Foersterjeve. Jeseničani so z dosti dobrim obiskom pokazali, da znajo ceniti prizadevanje in idealno delo naših pevovodij, katere so po koncertu vse sprejeli na prenočišče na svoje gostoljubne domove.
ker so se v sredo pripeljali goriški Slovenci na Brezje, niso mogli pevovodje prezreti te lepe prilike. Pričakali so jih na kolodvoru in jim prav navdušeno pri-
srčno zapeli več pesmi, kako jih je ganila Jenkova: 'Tiha luna, ali njegova veličastna Molitev, ali Vodopivčeva O večerni uri, ki so jo peli s posebnim ganotjem. saj je bil skladatelj sam navzoč in je bila pesem po svoji vsebini tako kot nalašč zu to priliko. Ni čuda, da so si naši bratje brisali solze, da so bili vsi brez izjeme s svojim nadškofom vred ginjeni. Ta je stopil iz vlaka in prišel prav k zboru, da je od blizu poslušal petje, ki ga ni mogel prehvaliti, ko je pred odhodom zadonela še Foersterjeva Planinska, so pa nekateri goriški pevci kar pristopili k nam in krepko sodelovali. To jc bilo ginljivo svidenje!
Istega dne je odpel zbor jeseniški spo-
II
red v Prosvetnem domu v Radovljici. Ta gorenjska metropola je posebno prijazno sprejela pevovodje v svojo sredo in pri koncertu ne le zasedla vse običajne sedeže, temveč preko mere napolnila vse \rzeli s stojišči in prinesenimi zasilnimi sedeži, da v resnici ni bilo mogoče najti več niti stojišča v dvorani. Seveda je imelo to vpliv tudi na zbor, ki je pel tako kot še nikdar prej.
Drugo jutro so sc podali skoro vsi udeleženci na vse zgodaj na Brezje, kjer so se zopet pozdravili z goriškimi Slovenci in opravili svoje božjepotne potrebe.
Zbor kaže lep, stalen razvoj in napredek stalno navzgor. Dal Bog, da ne bi opešal v težavah, proti katerim se mora boriti.
Koncert v Šmartnem ob Paki. Pevsko društvo Šmartno ob Paki je praznovalo letos svojo 30letnico. Ob tej priliki so priredili v prostorih gospe Fojanove v Rečici ob Paki okrožni koncert, pri katerem so sodelovali zbori iz Braslovč (Svetek — Most vzdihovanja in Vodopivec — Knezov zet), Šoštanja (Vodopivec — Izgubljeni cvet, Mav — 'linica in Jereb
— O kresu), Sv. Jurij ob Taboru (Puš — Mak, Ocvirk — Bog in Slovenija in Setev), Mozirje '(Vodopivec — Vrabček in Naročilo). Letuš (Nedved — Domovina mili kraj in Aljaž — Na dan), Šmartno pri Velenju (Bartl — Oj planine, Krek
— Gospodov dan in Vodopivec — Ujetega ptiča tožba), Šmartno ob Paki {Pavčič — Zdravica, Tomc — Med cvetkami po logu, Vodopivec — Kadar zora se čez gore). — Združeni zbori so pa odpeli Sattnerjevo Nazaj v planinski raj, Aljaževo Na nebu zvezde sevajo in Premrlovo Slovansko pesem.
Pred koncertom je imel celjski župan, znani skladatelj Al. Mihelčič sledeči govor:
Koder zlato sonce hodi pesmi pevajo povsodi; a lepše kot je naša pesem nikjer, nikjer še slišal nisem.
Lepa, da, lepa je slovenska pesem, lepa po besedilu, lepa po melodiji, kjerkoli se v tujini Slovenci zberejo in zapojo slovensko pesem, jo tujci občudujejo.
Kakor si ne morem misliti slovenske preproste kmečke hiše, kjer je slovensko dekle doma, da bi ne bila okna okrašena / nageljni, rožmarinom in roženkravtom, tako si ne morem misliti družbe slovenskih deklet in fantov, ki bi ne zapeli slovenske pesmi. •
Slovenski narod je bogat na svoji narodni pesmi. V njem živi mnogo domačih popevk. Čiste so, sveže, polne življenja in preproste, kakršne je pač ohranil stoletja preprost narod in neokužene po zunanjih vplivih.
Čimbolj so odstranjene od današnje moderne pesmi, tembolj so pristno narodne, tem večji zaklad ima v njih tisti narod.
Rodilo jih je navdušenje, zato so proste vseh modernih primesi: vznikle so iz naroda in v stoletjih je narod dokazal, da so del njegove duše.
Otožne in iskrene so, kakor so bili otožni in iskreni zasužnjeni pradedi. Mile in sanjave, kakor je bilo ljudstvo, ki jih je napravilo in stoletja ohranilo.
V menjajočih se verzih je narod izražal svoja čustva; tem verzom pa pripravljal pot v tuja srca z vedno drugačnimi melodijami. Tako je vzklila in se rodila slovenska narodna pesem.
Tisti narod pa, ki ima nepokvarjeno ljudsko glasbo, bistveno različno od drugih narodov, ima v glasbi še lepšo bodočnost. Njegovi skladatelji imajo v narodnih napevih neizčrpljiv vir krepkih motivov in živih oblik: te naj uporabljajo in umetna pesem bo dobila značaj tistega naroda.
Način proizvajanja slovenske narodne pesmi ni tako enostaven za druge narode, vendar pa za nas čisto svoj — naroden — svojstven.
V splošnem pojemo med narodom narodno pesem triglasno, v zborih pa j° gojimo štiriglasno.
To plemenito delo vršijo naši pevski zbori. To delo pa ni lahko, treba je trdne, močne volje in krepke notranje opore.
Danes obhaja šmartinski pevski zbor svoj tridesetletni jubilej. Preden se je zbor ustanovil, je predpriprave za ustanovitev vršil (takratni kaplan, sedanji župnik, gospod Doberšek. Leta 1907, i>* sicer dne 18. avgusta se je vršil prvi občni zbor. Pristopilo je 21 izvršilnih članov, dva ustanovnika in trije podporni člani, skupno torej 26 članov. Za predsednika je bil izvoljen organist g. I'rane Klančnik, ki je bil obenem tudi pevovodja zbora, podpredsed. Franc Steblovnik in tajnik Martin Steblovnik, posestnik in sedanji predsednik Kmetijske zbornice v Ljubljani.
Pozneje so bili predsedniki zbora še: Franc Steblovnik, Franc Irman in Martin Steblovnik.
Kdo naj prešteje vse dneve in ure, ki so jih pevci žrtvovali pri pevskih vajah? Kdo naj poplača ves trud, ki so ga v teli dolgih letih položili v to važno, narodno kulturno delo?
Njihovega truda ne moremo poplačati, njihovo delo je vredno vsega priznanja.
Naši pevski zbori zaslužijo zato vso pozornost in podporo vsakega posameznika in nas vseh. Zato naj bo skrb in dolžnost vsakega SDovenca, da podpira naša pevska društva gmotno in moralno. S tem dobijo naši vrli pevci oporo,
12
pevovodji pa pogum za nadaljnje neumorno delo.
Šmartinskemu pevskemu zboru pa izrekam v imenu slovenske javnosti iskreno zahvalo za vse dosedanje delo na glasbenem polju ter mu iskreno čestitam k tridesetletnemu jubileju in želim, da š(. naprej dela za povzdigo naše narodne slovenske pesmi.
Zbori so dolgi spored odpeli zelo dobro, nekateri so bili ros kar izvrstni, na primer Braslovče, šoštanj. Posebno učinkovit je bil skupni nastop vseh zborov, bilo je blizu 200 pevcev. Takega petja še ni bilo v tej dolini, zato tudi ne še takega navdušenja, 'luka prireditev pomeni važen korak naprej v Gorenji Savinjski dolini in prav pomemben napredek pri plemenitem delu. Čast našim vnetim pevovodjem, hvala in čast njihovi armadi.
IZ OKROŽIJ
šentjernejsko okrožje je priredilo dne
17.	oktobra v dvorani prosvetnega društva v št. Jerneju letošnji okrožni koncert. Peli so v mešanem zboru: Kimovec: Le vkup; Tomc: Slanica in Med cvetlicami ])o logu; Vodopivec:	Izgubljeni
cvet; Jobst: Travniki cvetijo in Vodopivec: Boter polž; v moškem zboru: Fabiani: Venček narodnih; Schwab: Slanica; Jereb: Moj deklič in Na straži: v ženskem zboru pa Vodopivec: Rožmarin; Kramar Dekle in Roža in — Planinarica.
Kar moramo pri zelo posrečenem nastopu posebno poudariti je dejstvo, da skušajo zbori ne le v izvajanju in lepem petju napredovati, temveč da si tudi za
spored zbirajo vedno novejše pesmi. 'Pako obsega ta spored n.pr. kar po vrsti novih in najnovejših pesmi. Glavni vir jim je Pevec«, kar je popolnoma prav. Agilnemu okrožju častitamo in le želimo, da bi krepko nadaljevalo započeto delo. Naša Dolenjska potrebuje plemenite pobude.
AVTORSKA CENTRALA.
UJMA (Združenje jugoslov. glasbenih avtorjev) nam poroča, da so sedaj zastopstva za posamezne okraje sledeče razdeljena:
1. Za mesto Maribor in obe glavarstvi: levi in desni breg: Jos. llladek-Bohinjski, ravnatelj Glasb, zavoda v Mariboru, Aleksandrova cesta 19;
2. za Celje in celjski okraj:	Acman Franc, Celje, okr. glavarstvo;
5.	za črnomeljski in novomeški okraj: Maks Kalan, šoiski upravitelj v Šmihelu-Stopiče;
4. za brežiški okraj: Ciril Prestor, po-stajenačelnik v Dobovi;
5. za Trbovlje - Vode:	Fr. Ravnikar, uradnik Trboveljske premogokopne družbe, Trbovlje-Vode.
Za vse druge okraje poslujeta še vedno poslovalnici v Ljubljani: Resljeva cesta št. I> za bivšo štajersko, Livada za bivšo Kranjsko. Zbori naj se po tej razdelitvi obračajo naravnost na pristojna zastopstva pravočasno, za event. pojasnila pa na Zvezo.
K avtorski centrali je pristopil tudi prof. M. I omec. 'Pako je treba izpolniti seznam članov v lan. letniku »Pevca«.
Koncert Ciril-Metodovega katedralnega zbora iz Zagreba
je bil v ponedeljek II. oktobra 19” v Unionu v Ljubljani. Ta zbor si je nadel posebno nalogo, da bo gojil samo liturgične pesmi staroslovenskih tekstov, ki se uporabljajo pri slovanskem bogoslužju. Te pesmi so, dasi večkrat priproste v kompoziciji, vendar na široko razpletene; če tudi so priproste harmonije, večkrat v pretežni večini diatonično pisane, vendar učinkujejo po večglasju polifono. Ima pa glasba te vrste nekaj sainosvoje-gu, globokega, resnega, svetniško religioznega in vekovitega. Kdor hoče priti tej glasbi do dna, jo mora študirati, se vanjo poglobiti z največjo resnostjo — sumozatajevanjem. Kdor jo je pa enkrat doumel, mu ne gre več iz srcu ne iz ušes. Če jo pa silši še v tako popolni obliki, kot jo je odpel zagrebški zbor, je pa sploh pijan njene lepote. Tu sem bi morali k viru naši skladatelji. To so glas-
beni viri naše pristne slovanske davnine, to je prav naše.
Zbor je organiziran skrajno čvrsto, njegove discipline ne doseže izlepa kateri drugi zbor, vodi ga pa mojster svoje vrste prof. Komarevski. Petje tega zbora kaže popolno dovršenost v vseli ozirih. Moremo skoraj reči, da ni več mogoče najti, kaj naj bi človek še izboljšal. Zboru moramo biti hvaležni, da nam je prinesel to svojo neskaljeno, dovršeno umetnost. Ljubljana pa, ki je zadnja leta mrtva za kulturo glasbe in vse resne prosvete, ki pa vsak dan po večkrat napolni številne kine, ki se t.epe za življenje in smrt okrog žogobrca, ta Ljubljana »srce in ognjišče naše kulture« je koncert skoro prezrla. Ali smemo še pričakovati pre-okret? Ali ni to že Rim s svojim »Panein et circenses?« Koncert so slioro prezrli tudi tvoji glasbeni krogi, ti »zaščitnica
13
umetnosti«, ki se rada (ličiš v svojimi glasbenimi zavodi in neštetimi zbori.
Pevska zveza je brate pevce pozdravila pri dohodu in pri koncertu. Spremila jih je po svojih zastopnikih tudi pri odhodu.
Naj ne pozabijo velikega moralnega uspeha pri navzočih prijatel jih čiste glasbe, ki so priznali uspeh z gromovitim ploskanjem. .
Nove skladbe
Fr. Ki m o v e c : Requiem za srednji glas z orglami. Druga izdaja. Ta Recpii-ein, ki je že pred leti pošel in ga je Koman Pahor na novo izdal, je zelo pe-ven, ne pretežak in v vsakem oziru neoporečen, zato ga toplo priporočamo.
A d a 111 i č h’ mil:	Šest pesmi za me-
šani zbor. Zbirka je ponatis prve izdaje, ki je izšla pred dvanajstimi leti v Gorici, /bori so veliko peli zlasti pesmi »Barčica je zaplavala« in »Nekje v Franciji«. Pa tudi Skoraj vse druge so porabile.
Zgodbice po »Nauku za prvence«. Za uporabo pri učenju kršč. nauka zložil Srečko Gregorc, uglasbil + Lojze Bratuž-Sočenko, Matija Tomc in Vinko Vodopivec. Ljubljana 1937. Založila kongregacija bogoslovcev v ljublj. semenišču. Namen zbirke je razviden iz naslova. Pripominjamo samo, da so vse pesmice kratke in lahke. Z njimi si bodo otroci pojoč osvojili glavne verske resnice.
Te pesmice pa niso porabile samo za šolo, ampak tudi za cerkve, kjer imajo ženske zbore, ob raznih prilikah, na pr. za praznik presv. Trojice, na angelsko nedeljo, na Marijino oznanjenje, za Božič in ob neštetih drugih praznikih. Posamezen izvod stane 22 din, pri večjem naročilu 18 din.
F. Komel: 30 preludijev. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Cena 10 lir ali 40 din. Zbirka je precej obširna: na 70 straneh obsega 50 preludijev, ki bodo za bogoslužne namene prav pripravni. Nekateri so že po svojem naslovu namenjeni za določene prilike, na pr. Te De um, Ave Maria, Requiem itd. Nekateri so glasbeno prav dobri, drugi so oblikovno premalo zaokroženi. Ker je pa izbira velika, bo vsakdo našel v zbirki nekaj sebi primernega.
Martin Železnik: Devet daritvenih pesmi. Za mešani zbor. Ljubljana 1937. Gena 10 din. V primeri z drugimi cerkvenimi zbirkami, ki zadnje čase v množini izhajajo, so te pesmi sveže, muzikalne, dobro premišljene. Opozarjam zlasti na št. 4. ki jo bo vsak boljši zbor ob slovesnejših prilikah rad porabil. Pa tudi druge pesmi so za izvajanje prav hvaležne.
M. Tomc:	Kruhek spi. Dramatični
prizorček za alt-solo in enoglasen otroški zbor. Cena 8 din. Dobi se pri skladatelju. Prizorček je že sam po sebi ljubek, glasba, na Finžgarjev tekst napravljena, je pa tudi lahka in prikupna. Skladba bo
porabila za razne akademije in podobne prireditve. Priporočamo.
M. Tomc: Preludij, 11. del. Izšel je drugi del Tomčevih preludijev. Zbirka obsega preludije z nižaji vštevši tudi C-dur in a-mol. Večina preludijev je tehnično na isti stopnji kot v prvem delu, vendar so v splošnem slovesnejši, nekaj jih je skoro koncertnih. Zbirka je obširnejša kot prvi del in stane 35 din. Priporočamo jih vsem organistom, zlasti onim. ki imajo že prvi del, da si dopolnijo zbirko.
K) velikonočnih pesmi. Za mešani zbor zložil Anton Grum. Ljubljana 1937. Izdal in opalografiral Roman Pahor. i,('s-mi so zložene v običajnem slogu cerkvenih pesmi zadnjih let. Brez dvoma se bodo zbori ene ali druge z veseljem lotili, saj marsikatera lepo teče. Seni in tja dobimo pa v njih še bolj šibka mesta. Kar se tiče tehnične strani, bi ocenjevalec omenil pred vsem to, da je tenorski del v več pesmih izredno visoko pisan. Posebno pri pesmih, ki so zložene v C-duru, se giblje okoli visokega »g«, kar je za povprečne tenorje vsekakor naporna višina. Kes je pa, da taka mesta blesteče zvenijo, če jih namreč pevci zmorejo. Harmonična in modulatorična stran skladb je včasih premalo jasno podčrtana (n. pr. št. 4). zato cela zgradba nekako visi v zraku. Sicer pa je v pesmih marsikaj zdravega, kar jih priporoča.
V	i n k o Vodopivec: štiri adventne pesmi. Vse pesmi so lahke, pevne, vendar je adventno razpoloženje v njih dobro pogojeno. Ker drugi skladatelji ravno adventne pesmi bolj malo izdajajo, bodo te dobrodošle.
Breda Šček: Kristus je vstal. 12 velikonočnih pesmi za mešani in moški zbor. Z dovoljenjem lavantinskega ško-fijstva. Loče 1936. Cena 11 din. Velikonočnih pesmi je v tej zbirki prav za prav enajst, pod dvanajsto številko so uvrščeni trije kratki velikonočni odpevi za litanije. V splošnem so pesmi zelo lahkega značaja. Vsebinsko so nekatere morda celo prelahke. Pri vsej preprostosti bi si včasih le zaželeli, da bi skladateljica segla globlje in ne bi ostala pri samem zunanjem igračkanju s toni. Št. 3, kjer držijo basi skozi 6 taktov isti ton, čeprav ritmično nekoliko spremenjen, učinkuje monotono. V št. 10. ki se giblje v samih triolah, bi rajši imeli šest osminski, če ne celo dvanajst-osminski takt. — Komponiranje tekstov, na katere je zložena
14
že kaka druga prvovrstna in morda splošno zana skladba, je vedno kočljiva iza-deva. Ali postane pesem v primeri s prvo banalna (št. 5 v primeri s Klemenčičevo) ali se ji pa preveč približa vsaj ritmično, če že ne toliko melodično (št. 6 v primeri s iPremrlovo). Zbori bodo zbirko radi vzeli v roke, že zato. ker je splošno laliko iz vodljiva.
Cerkveni ljudski napevi. Zbral in uredil L. Kramolc, učitelj petja v Ljubljani. Zbirka obsega 50 cerkvenih pesmi za razne prilike in je tiskana v pregledni pisavi na zelo dobrem papirju, zato je cena 5!) din morda razumljiva, a vendar visoka. Pesmi so zapisane v raznih slovenskih krajih, kakor kaže seznam na koncu pesmarice. Harmonizacije so po večini poskrbeli razni priznani glasbeniki: Adamič. Jubst, Kimovec, Premrl, Tomc in jim je njihova umetnost dala prikupljivo obliko.
iNe da bi imel namen jemati zbirki vrednost ali priznanje delu, saj mi je že izza prve mladosti ljudska pesem posebno pri srcu, vendar naj pripomnim tele tri stvari:
I. Med pesmimi je nekaj takih, o katerih smemo podvomiti, da so nastale med narodom, ker so preveč navezane le na en kraj, in skoro nič splošno znane. Pred nekaj desetletji slovenskih pesmi ni bilo zadosti za razne prilike, organisti so si pomagali s prestavo primernih nemških: velikokrat so pa podlagali besede tudi raznim slovenskim melodijam iz nemških oper, klavirskih skladb in drugih zbirk.
Ta nevarnost je bila ondod večja, koder je pronicalo nemštvo bolj med naš narod, torej posebno na Koroškem in Štajerskem. In baš iz teh krajev je polovica zapiskov, linam nekaj zapisanih stvari, ki sem jim prilično našel pozneje vire: An-dante iz klav. sonate: adagio iz simfonije (posnet prav dobro), ali n. pr. znana Sarastrova melodija i/ Mozartove »čarobne piščalke«, ki je donela ob vseh Marijinih praznikih za posebno slovesnost s slovenskimi besedami »Marija Pomočnica, ti upanje sladko!« itd.
Treba bi bilo vso snov prej kritično pretresti, potem šele ponuditi — mladini,
kajti avtor sam pravi, da je želel ustreči posebno mladini.
l)a ustreženi zlasti šolski mladini, ki želi vedno kaj novega, lepega...« pravi v uvodu avtor sam. Pesmi so prirejene vseskozi samo za eno- ali dvoglasno petje. Izjemo tvorita samo dve, ki ju je priredil Premrl in sta neoporečni po vsebini in menda najboljši po obliki, to sta št. 10. in 17. (v 18. je napačno vstavljeno »štiri-glasno«). Vprašanje je, je-li dvoglasna oblika za šolsko petje najboljša. Za osnovne šole: da, za srednje: ne več. S tem odbijemo od petja vse pevce višjih razredov, ki so že zmoti,rali. Ti izgube sti'k s petjem in smisel za nje. To slabo posledico lahko opazujemo marsikje. Glavna naloga pevskega pouka na šolali je, buditi zanimanje, smisel, ljubezen do petja v mladih srcih. To se godi najuspešneje z vedno novo in zanimivo snovjo, ker je pa ravno pri mladini vzgojni pomen petja največji, ki sprejema vase za vse življenje in pozneje oblikuje in dalje snuje v duši. prav zato se mi ne zdi primerno za mladino snov, ki ni absolutno naša, preizkušeno dobra. S tega stališča mora posebno tehtati in izbirati vsakdo, ki bi zbirko uporabljal pri mladinskem, šolskem petju. Mladini samo absolutno dobro, preizkušeno hrano.
3.	Ker snov torej še ni kritično predelana, se mi zdi, da je — z gospodarskega stališča — za zbirko taka oprema razkošje, ki bi prav prišlo zbirki trajne vrednosti.
Morani pa priznati avtorju dobro voljo in skrbno delo, ki je mnogokaj dobrega
rešilo pozabe.	H.
Po Mariji k Jezusu. I« cerkvenih pesmi za moški in mešani zbor. Zložil Ferdinand K a 1 i n g e r , priredil St. Premrl, založil V. Čadež. Zbirka obsega dve božični, eno za meš. oziroma moški zbor in bariton, dve obhajilni, po eno postno in velikonočno in štiri Marijine. Vse pesmi so lepo občutene, prikipele v priprosti obliki iz pobožne duše in so v zelo okusni Premrlovi opremi prav zelo porabne. Posebno jih bo poživila ritmično imitatorič-na pestrost, ki jim jo je dala iznajdljivost prireditelja. Tisk je zelo pregleden, oblika primerna. Priporočamo.	15.
Naše priloge
•Mladi mornar. Ko je leta 18%. praznoval dijaški zavod Alojzijevišče (Collegi-uni Aloysianum) na Poljanski cesti svojo petdesetletnico, je za to slovesnost zložil tedanji prefekt v zavodu dr. Jože Debevec (to je treba \ naslovu skladbe popraviti) besedilo, ki se je prilegalo »mladim krmarjem«, ki jadrajo po razburkanem morju valovite in nemirne mladosti
ter se zatekajo pod vodstvo in okrilje mladinskih zavetnikov sv. Alojzija (21. junija) in sv. Stanislava Šaleškega (29. januarja). Oba svetnika sta bila patrona Alojzijevišča in so ju vsako leto slavili in praznovali s slovesno peto sv. mašo. Foerster, ki je poučeval v zavodu petje in klavir, je pesem uglasbil za šestero-glasni mešani zbor. Alojzijevišče je pa
15
skladbo založilo v omejenem številu izvodov, pač največ za lastno uporaibo. Dijaki so pesem peli pri slovesnosti 1. IS%. Spominjam se, da smo jo istega leta peli tudi pod Hladnikom v Novem mestu. Sicer pa skladba javnosti ni znana. Je pa prepolna zdrave snovi. Posebno jo (liči silna dramatika, od sile preudarjena in venci ja, ki se v vsem ne le oklepa besed, temveč se z njimi kar zliva v eno. Prav tako je zanimiva pestra mena barv in modulacije, ki so pa tako naravno pripravljene, da jih uho kar zahteva. Skladba je vsekako vredna, da jo ponudimo širši javnosti, da jo zbori poprimejo. Pevska zveza jo :bo pela pri jubilejnem koncertu v Unionu dne 8. novembra s >50 pevci in pevkami.
Ljubica je nekoliko starejšega porekla: Gl. Matica jo je izdala že leta 1894 med rednimi publikacijami v 25. zvezku svojih edicij. Pesem spada med naše najodličnejše balade. Glasbena oblika se plete prav tako živo in zopet turobno, kakor zahtevajo besede in vsebina. Mojster je
s primitivnimi sredstvi odlično uibral dramatiko pesmi: primeri le uvod in konec, ali klepetave ženske v dvo- iii troglas-nem zboru. Kaj lepo se prileže plastiki dramatike uloga moškega zbora, čeprav je podrejena. Že ti dve pesmi kažeta Foersterja mojstra čudovite invencije in pravega umetnika, ki je tudi v vseh malenkostih velik, neprekosljiv mojster. Pesem je že pošla, zato smo se obrnili do Foerster jeve družine, ki nam je ponatis blagohotno dovolila, za kar ji gre najiskrenejša zahvala naša in vseh onih številnih zborov, ki bodo skoro pozabljeno pesem z največjim užitkom prepevali in se našega velikega mojstra in učitelja hvaležno spominjali. Tudi ta pesem bo na jubilejnem koncertu Pevske zveze 8. novembra. — Popraviti je treba v »Ljubici« na 10. strani v I. taktu 4. vrste sopranov drugi e v d; na str. 15. v 3. vrsti zadnji altovi in sopranovi noti za terco niže (f, d), prav tako v 4. vrsti 2. takta sopranov d v bes.	B.
Vsak zavaruje sebe, svojce in svoje imetje edinole pri našem domačem zavodu
lAzafčfHfit zavaiM/crfftici v
Požar, vlom, steklo, zvonove, jamstvo, ne--zgode, življenje in v
„K F\ R IT fl S “ oddelku
posmrtnino, doto in starostno preskrbo. CENTRHLH: v Ljubljani, Miklošičeva 19. Lastna palača. - Telefon 25--21 in 25-22.
PODRUŽNICE IN GLAVNA ZASTOPSTVA:
Beograd, Pašičeva ulica št. 10/1.
Celje, palača Ljudske posojilnice
Sarajevo, Kralja Petra št 14
Split, Ulica XI. puka št. 22
Zagreb, Ulica Kraljice Marije št. 36
Maribor, Loška ulica št. 10 in Orožnova ulica št. 8
Uredništvo glasbenih prilog je v Št. Vidu, knezoškofijski zavodi (prof. Matija Tomc), literarnih prilog pa v Ljubljani, Tyrševa 17 (prof. M. Bajuk). Upravništvo v Ljubljani, Komenskega ulica 12. izhaja kot mesečnik v dvojnih številkah in velja za vse leto z glasbeno prilogo vred 30 din, za Ituli^**4#==li£, za Avstrijo 5 šilingov, za Ameriko 2 dolarja. — »Pevca« izdaja Za Zadružno tisk
to
Ljubljani (Vinko Lavrič), i: Maks Blejec.