Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje sc razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. Žebot
sLovensKA
FOR A..FREE SLOVENI A
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavijenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri jc zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljanjanje.
Ciril A. Žebot
LETNIK XX. — VOLUME XX. 1. DECEMBER 1969	Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada.
ŠTEVILKA 12. — NUMBER 12
B02IČ — PRAZNIK UPANJA IN LJUBEZNI
Misli Dr. Alojzija Kuharja za
njegov zadnji Božič deembra 1957 B
In zopet nas jc, vsakega na svoj način, objela božična milina. Kakor vsako leto, kakor vsa leta nazaj, dokler sega naš spomin. je v naših srcih zopet prevladala sila božične resnice in poslanice o miru ljudem, ki so dobre volje.
Vsakdanje življenje kot da je kar naenkrat nastalo. Zatopiti smo se v prelestno lepoto od zvezde obsijanega hlevčka sredi betie-hemskega polja, in zamaknili v rajsko petje, ki je očaralo revne pastirčke pred davnimi leti in katerega vedno sveži odmev se preliva iz stoletja do stoletja sem v naše, trdne dni.
Zlo in hudobija sta se skrili.... Celo revščina hi krivica sta prenehali skeleti. Po domovih se je naselil mir; in nobenega ni ne strah in nc sram, da ob prikazni betlehemske noči postane kot o-Iroci, iz katerih sije samo ljubezen in žaii čisto veselje nad vsem, kar je lepo in dobro.
Tako je z nami. Takšni smo bili lani, pred leti. Takšni so bili rodovi pred nami. In to traja sedaj že skoraj dva tisoč let. Razlika je samo ta, da postajajo trume okrog božičnih jaslic vedno večje in da danes tam, kjer je klečalo samo nekaj pastirčkov, klečijo danes desetine milijonov ljudi, žejnih miru in ljubezni pred milijoni jaslicami po cerkvah iti domovih sveta, in <ja danes božine pesmi, ki jih je svoje dni poslušalo nekaj bornih pastirjev ,ovijajo vso zemeljsko oblo s svojo v vsako srce segajočo milino in toplino.
Res jc, da ima človeška zgodovina več v iharnih kakor sončnih dni. Res je, da je le premnogo-krat v zgodovini ležala temna megla nad ljudmi, da ni bilo videti nobene zvezde in ne slišati nobenega glasu o ljubezni.... Toda vsako leto je prišel božič. Vsako leto je posvetil v to temo in je zopet zadihalo po ljubezni in rodilo se je novo upanje, ki ga jc prva božična noč za vselej položila v človekovo srce.
Enim — in teh je mnogo — je božič kot zvest prijatelj, ki mi* na težki življenjski poti zope dvigne oči proti nebu in srce L smeri tja, kjer ni ne laži hi n krivic. Zopet drugim je svari len glas vesti, ki opominja. En najdejo toplino ob jaslicah, dru gi jo lovijo z dedkom „inrazom' i/. Sibirije, ki pa se, kot vsi dobre vemo, raztopi v nič ob toploto božičnih napevov. Nobeden ne more iz božičnega čaru. Nobeno gorje ga ne more zadušiti. Postalo je last človeškega rodu. In danes to vemo bolj, kot kdajkoii poprej.
Radi bi vedeli, kaj je la tajin-stvena sila božiča, ki ji vsi podlegamo, in kje je njen izvor, in kje njeno opravičilo?
Kristjani vemo, kaj je ta sila in kje je njen izvor. Za kristjane je božič spominski dan na rojstvo učlovečenega Boga, ki je prišel med nas, da nam prinese ljubezen. Dvojno ljubezen, ono, ki naj vlada med ljudmi samimi, in ono, ki naj človeka za vselej poveže z njegovim Stvarnikom. Za kristjana je proglas božične noči v pravem pomenu proglas revolucije, s katero se je začela nova doba, o kateri nam vera za trdno pove. da bodo v rfjej zmagale Resnica, Pravica in Ljubezen, te tri, ki so jamstvo za mir dobre volje. Tja, proti temu cilju je nezmotljivo usmerjeno krščann sko upanje, ki ga nobene preizkušnje med potjo ne morejo o-majati.
Toda tudi izven okvira krščanske veroizpovedi se nam zdi, da vidimo, in to prav v naših dneh,
MISEL OB GROBU f DR. MIHE KREKA
Na pogrebu pokojnega dr. Mihe Kreka, slov enskega zastopnika v zadnji predvojni vladi kraljevine Jugoslavije hi poslednjega slovenskega državnika iz prehodnega razdobja JRZ po šestojanuarski diktaturi, je ob njegovem grobu v Clevelandu dne 22. novembra dr. Ciril žebot, profesor na univerzi Georgetovvn v Washingtonu, povedal naslednjo spominsko misel:
"Prišel sem se posloviti od pokojnega dr. Mike Kreka, katere-j mu sem po naključju zgodovin-' skih dogajanj, ne po predhodnih načrtih, bil posebno blizu v dveh prelomnih obdobjih v času i njegove državniške kariere.
Prvo teh srečanj se je začelo v Beogradu po oficirskem puču 27. marca 1941, ki je povzročil uničenje predvojne Jugoslavije in brezpiimerno vojno trpljenje njenih narodov. V jutru nenadnega nemškega bombardiranja Beograda 6. aprila 1941 sva se z dr. Krekom povsem nepričakovano osamljena srečala ob ruševinah, pod katerimi je ležalo truplo vodilnega slovenskega ministra dr. Frana Kulovca, ki ga je ubila ena prvih nemških bomb. Od tam sva se z dr. Krekom skupaj umaknila iz gorečega Beograda proti Užicam ter preko Bosne in Hercegovine v Črno Goro do Nikšiča, od koder je zandja vlada predvojne Jugoslavije 15. aprila 1941 odletela v Grčijo. v 5
Moje drugo neposredno srečanje z dr. Miho Krekom je bilo v osvobojenem Rimu junija 1944 in je trajala do junija 1945. To je bil čas, ko se je odigravalo zadnje dejanje politične likvidacije predvojne Jugoslavije, ko je s formalnopravno pomočjo bivšega kralja Petra II komunistična partija vpostavila nasilno oblast in uvedla stalinistično obliko totalne diktature nad narodi razdejane Jugoslavije, ki se je po smrti Stalina tudi sama začela nepovratno razkrajati.
Ti osebni spomini me navajajo k naslednji poslovilni misli. Politično vlogo pokojnega dr. Mihe Kreka bo morala presoditi zgo-ovina v luči osnovnega dejstva • in mnogih še nepoznanih po-itkov — da je on privzel hi jsil breme slovenskega narod-;ga zastopstva v dveh najhujših i najbolj kritičnih razdobjih v avejši zgodovini slovenskega .aroda.
Slovenci bodo ohranili težavno arodno-politično službo dr. Mi-ie Kreka v spoštljivem spomi-iu, Bog pa naj da njegovi glo->oko verni duši večni mir in okoj".
Illlllilll
is
•v ,
' ' '- - >• B «
i mm ' „ - / ■
MUs«ai
mm&mmm
ETNIČNA TISKOVNA ZVEZA ZA ONTARIO JE IMELA BANKET
Letos 3. decembra je bil v Royal York Hotelu v Toronto banket etnične tiskovne zveze za Ontario. Banket je počastil onta-rijsikega ministerskega predsednika in člane njegove Vlade. Povabilu se je poleg njega odz-
' valo še 15 ministrov, večina njih sednik g. John Robarts pomudil
pri Slovencih. Na sliki, ki je bila v dnevniku "Toronto Dailv Star" ga v idimo med Ovčjakovimi glasbeniki v družbi & poslevodečim predsednikom tiskovne zveze ' g. V. Maukom (urednik našega j -1----
1 s svojimi soprogami. Večer je bil nad vse uspešen. Po večerji [ so tri etnične skupine (Ukra-! jinci, Slovaki in Slovenci) pripravili pester glasbeni program. Ob zaključku se je miinsterski pred-
iista). Priprave za banket je vodil isti in tudi pozdravil goste v imenu organizacije, napovedovalec (>m.c.) pa je bil g. Peter j Ceikuta. G. Mauko je v svojem govoru povedal med drugimi tudi | naslednje misli: "... I also vvisli
tp stress tliat if manv of our nevvspapers are interested in the politics of their couritries of origin, it is onlv for the reason that vve vvould like to see free-dom and clemocracy — as vve enjoy in Canada ..."
cako se človeški rod počasi, a corak za korakom približuje te-,nu toliko lirepenečemu cilju. Seveda, pri tem nc smemo gledati na usodo poedlnih ljudi, niti na usode poedinlh narodov. Burje pridejo in jih odnesejo, ne da bi >e njihovo upanje izpolnilo. Toda, ako gledamo na ves človeški rod kot na eno samo veliko družino, ki ne umre, ampak se neprestano obnavlja, sc nam le zdi, da prihajamo cilju vedno bliže. Pred stoletji ni bilo nobenega čuta človeške skupnosti. Tudi ol izbruhu prve svetovne vojne ni bilo zavesti, da smo ena družina. Pred drugo svetovno vojno se je zavest plaho oglašala, a bila je preslaba, da izbije sovraštvu mo-rihio orožje iz rok.
Danes, hvala Bogu, vstaja med človeštvom takšna zavest skupnosti hi njen glas postaja tako močan, da ga nikdo ne more pre-slišati. Ves človeški rod, brez razlik jezika in verske pripadnosti, pričenja govoriti z enim samim skupnim jezikom moralne
ČASTITI GOSPOD ŽUPNIK!
Prinašamo besede, ki jih je izrekel predsednik SNZ v Kanadi in urednik našega lista g. V. Mauko na koncertu slovenske šolske mladine ob desetletnici zborov na čast dirigenta in ustanovi teli j a istih, današnjega župnika č.g. T. Zrneca, C.M. pri Mariji Pomagaj na Manning ulici v Torontu. SNZ je poklonila g. dirigentu zlat lovor-jev venec s Slovenskimi trakovi ter posvetilom vrezanim za tO priliko v posebno ploščico, pritrjeno na lovor j ev venec. Tu so besede:
; nim delom za slovenstvo in slo-Častiti gospod župnik!	j vensko mladež> za slovensko pe_
Danes ob desetletnici šolskih in j senl; ki poživlja duha in srce. ki mladinskih zborov je vaš pose-1 ohranja slovensko 'besedo in mi-ben dan. Včeraj se vam je vaša' sejj
miadež oddolžila po svojih zmog- Slovenski pesnik pravi: Pusti Ijivostih, danes pa so vam starši ^ moj,ga sIavcaj kakor sem mu istih namenih vsaj nekaj za trud. 1q ustvarjL . Iu va,e delo je bi. ki ga ze deset let izkazujete nji- Ja pesem pesem nosebičnega in
vdanega služabnika Gospodovega — in narodnjaka. Pesem, ki ste jo izoblikovali do visokih stopenj možnosti, je pomagala vzbujati Da, bliže smo božičnemu cilju, i slovensko narodno zavest, pesem
hovim otrokom z vašim neumor-
zavesti, ki izreka obsodbe, pred katerimi mora zlo kloniti.
Gospodična Mirjam Čekuta in g. V. Mauko izročata zlat lovorjev venec s slovenskim trakom v imenu SNZ č.g. T. Zrnecu, C.M.
Premik je počasen, res je to. Kajti večni Bog je dal človeku svobodno voljo, da si z njo utira pot k dobremu. Bog ne uklepa v verige, ampak človekovo voljo
pa je tudi učila mladino lepe materine govorice.
Ta pesem skoraj ne bi bila pesem, če je ne bi izoblikovalo vaše vešče uho, vaše srce, vaša
samo usmerja, a odločitev mora duSa! In za lo dejanje so vam da-biti naša, človekova. Zdi se nam, j nes Slovenci hvaležni, da vesoljna človeška družina Ko bo zgodovinar kanadske vendarle postopno sledi zvezdi, i Slovenije in slovenskega izseljenki vodi v Betlehem. To je ono,! stva kdaJ Pisal zgodovino sloven-novo, razveseljujoče, ki kljub! stva< ne bo 'mogel mimo vašega
seljenci pozabljajo.
Vaši torontski slavoki, ki ste jih in jih še vodite, pa vaan bodo, tako so včeraj potrdili, še v naprej peli, vam in vašemu trudu v čast, narodu v rast in Njemu, ki je nad nami v slavo!
Vsem, ki so izrekli besede zahvale, se pridružuje tudi Sloven-i sika Narodna Zveza v Kanadi z i majhno oddolži tvi j o.
Bog v as živi, častiti gospod Tone v okrilju torontskih slavekov še mnoga leta, — hvala vam!
temnim obzorjem ne pusti, da v nas ugasne upanje. Morda bo pot še dolga. Morda bo vmes še treskalo. Toda smer jc prava in
imena, častiti gospod Tone! Kot so pred 100 leti slovenski duhovni reševali slovenstvo, tako ga danes rešujejo spet v izse-
mi vemo, da bo zvezda enkrat j Ijenstvu. In vi prav gotovo nosite obstala nad božičnimi jaslicami, j levji delež, vsaj kar se torontske ko bo ves človeški rod smel uži- iin kanadske Slovenije tiče. vati njihov čas in njihovo -! Vse vaSc del° Je dokazovalo Resnico.	i dejstvo, ki ga izpričujejo druge
| pesnikove besede, ko pravi: Ne Blagoslovljen božič vsem! Naj ' samo kar veleva mu stan, kar v nas utrdi vero in upanje v more, to mož je storiti dolžan! betlehemsko Zvezdo, ki bo ob- Prepričani bodite, da ste vi zastala, ko bo mir med vsemi ljud-' dostili tej novi slovenski zapove-mi dobre volje.	I di, ki jo, žal, toliki med nami iz-
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
želita
uredništvo in uprava I "Slovenska Država"
Blagoslovljen Božič in srečno 1970
žele
Čujesevi iz Antigonista
•	3. junija 1969 je preteklo 100
let, odkar je škof Slomšek ustanovil v Mariboru kongregaeijo šolskih sester III. reda sv. Frančiška. Danes je sedež reda v Rimu in obsega 8 provinc. —fš.
•	V Dravijah je umrl 11. junija
1 prof. Jože Sodja, duhovnik nad-škofije St. Paul v Minnesotti, ZDA. Kot mlad dijak je prišel v Ameriko, postal duhovnik in i pozneje študiral za MA L. 1924 se je vrnil v Slovenijo in pospe-f ševal študij angleščine. Poučeval je v zavodu sv. Stanislava in v ljubljanskem bogoslovju. Od 1. 1940 do upokojtve 1. 1955 ja bili lektor za angleščino na ljub-f ljanskem vseučilišču. —fš.
•	Vatikanski odposlanec na obisku v Jugoslaviji
Tajnik urada Svete Stolice za evangelizacijo in širjenje vere Monsignor Sergio Pignedoli je nedavno obiskal Jugoslavijo in Rumunijo. V Jugoslaviji je. pose-be obiskal nekaj pokrajin, ki spadajo pod njegovo kongregaeijo.
Gdč Silvija Ovčjak je ponovila pesem izpred deset let. S klarine-»oin in je spremljal g. Marjan Kolarič.
• Kanadske škofije so uvedle s prvo adventno nedeljo novo o-bliko bogoslužja pri maši, ki močno poudarja občestvo ter u-deležbo vernikov. Tako je dobilo svojo uradno obliko liturgično gibanje, ki je bilo zelo močno med pivo svetovno vojno in po njej v Nemčiji (eden ustanoviteljev je bil nedavno umrli teolog in filozof Romano Guardini) in po prvi svetovni vojni tudi na Slovenskem v obliki križarstva. Konservativce v Italiji, med katerimi so bili tudi šlkofje in kardinali, ki so očitali novi liturgiji celo herezijo, je Pavel VI. odločno zavrnil. Zaradi težav s prevajanjem besedila v žive jezike bodo uporabljali nove obrede v nekaterih škofijah po svetu z nekoliko zamude. —fš
,7rA
SLOVENSKA DRŽAVA"
i ncrtMRFP i OAO
siovensKA
t G k A mtt S L 0 V i N i A
Suhscription rates $4.00 per year: 30c per copy
Advertising I column x I" $2.80
Published month!y by Slovenian National Federation of Canada Memher of C.E.P.F.
SujVtJMSM DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu, letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino ?S0 pe zov. za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. I,., za Kalijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnali naročnino tudi v upravi »Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoll z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.

Mesni mladinski zbor slovenske šole pri "Mariji Pomagaj" s svojim dirigentom č.g. T. Zrnecem, C.M.
Sestre Kumelj so nas razveselile s svojim nastopom.
Sestri Ovčjakovi irt sestri Kumeljnovi ob spremljavi orkestra "Sava"
NA SVETOVNI RAZSTAVI V PARIZU
JE UGAJAL, ZAKAJ VEHI VAM! ZA BOŽIČ IN NOVO LETO,
ZA POROKE IN BANKETE VSE DRUGE PRILIKE
TIR
"MUŠKATNI SILVANEC"
S SONČNIH POBOČIJ — SLOVENSKIH GORIC —
Imported by Ontario Liquor Control Board
i
Gospa Anica Resnik izroča darilo g. župniki v imenu staršev otrok, ki so dvakrat napolnili cerkveno dvorano.
Na zalogi tudi jugoslovanska vina kot so: 1 raminac, Rizluig in Prokupac ter Slivovka!
Uskrbim tudi " Liquor Licence" za poroke, bankete in plese Represenled by: Carl Gyaky Agencies 238 MacPherson Ave. Toronto 7.
Otroški zbor slovenske šole na Manning ulici s svojim priljubljenim dirigentom
Dekliški mladinski zbor je zapel občuteno pod veščo taktirko dirigenta.
Toronto
Desetletni jubilej mladinskega zbora pri Mariji Pomagaj
V soboto in nedeljo, 22. in 23. novembra je slovenska mladina v Torontu priredila vokalni koncert z bogato pevsko in glasbeno vsebino. V dveurnem programu so se vrstile otroške, domoljubne, slovenske narodne in moderne pesmi, ameriško-kanadske sodobne duhovne in tradicionalne popevke.
Ob desetletnici mladinskega zbora slovenske šole, ki ga je v jeseni 1. 1959 ustanovil č.g. Tone Zrnec, C.M., se zavemo, kako pomembna je ta ustanova za našo skupnost v Torontu in izven mesta. številna udeležba pri obeh nastopih dokazuje, da še ljubimo domačo pesem in besedo, da ljubimo mladi rod in se veselimo njegovih podvigov in uspehov. Mladinski zbor je edinstvena slovenska skupnost na ameriškem kontinentu. Slovenski glasbeni strokovnjaki ga prištevajo v najvišjo stopnjo mladinskih zborov
pevci solisti (Štefan Stojko, Ivanka Kumelj, Silvija Ovčjak), pevski terccti, kvarteti (sestre Kumelj, Ovčjak). Mladina pevsko in glasbeno stalno napreduje. O-troški zbor že dvoglasno prepeva, dekleta pa štiri- in peteroglasno posegajo v kral jestvo pevske u-metnosti. Njihovo petje je izpoved slovenske občutljive duše, ki je otroško preprosta in svobodna, navdušena za vse dobro in lepo, polna domovinske ljubezni in zvestobe, polna hrepenenja. Včasih ta duša trpi, joka in išče rešitve, dokler jc ne najde v zadnjem finalu mogočne pevske ali glasbene skladbe.
Take trenutke smo doživljali ob letošnjem vokalnem koncertu (25 pesmi), ki je pevsko in glasbeno presegal prejšnje slične prireditve, zlasti v drugem delu, kjer je zborovodja č.g. Zrnec izoblikoval s svojimi pcvci in spremljevalci nepozabne umetnine. Mladi rod dojema utripe življenja. Zna jih poustvarjati in predočiti z rahlo umetniško dušo. Tu naj omenimo pevske točke sester Kumelj in Ovčjak v ameri-ško-kanadskih in meksikanskih
geljnov. V nedeljo popoldne je napovedovalec g. Vilko čekuta spet ustavil program. Ga. Anica Resnik je č.g. Zrnecu čestitala v imenu staršev ter mu izročila darilo s zahvalnim pismom in podpisi. V imenu Slovenske narodne zveze se je pridružil čestitkam z zlatim lovorjevim vencem ovitim s slovenskim trakom g. V. j Mauko. v imenu folklorne sku- j pine »Nagelj." pa g. Borut Lapaj- j ne, Za slavnostni konec se pri- j
•	Tarokarji so se organizirali in imajo svoj klub, ki se imenuje »Slovenski klub Tarok". Predsednik je g. Jerome šoukal, ta jnik pa Tone Gaber ml. Sedež je v kavarni „Blcd".
•	Temeljni kamen za dom
ostarelih ljudi je bil položen na Lemontskem hribčku. Oskrbovale ga bodo slovenske šolske sestre.
•	Slovenski božič v muzeju
•	Petdesetletnica »Lilije"
V	nedeljo popoldan 9. novembra je praznovalo dramatsko društvo »Lilija" petdesetletnico .svojega delovanja s prireditvijo veseloigre »Poslednji mož" na o-dru Slovenskega doma na Hol-mes Avenue. Igro je režiral g. Ivan Jakomin. Polovica igralcev je pripadala mlademu rodu v Srednjih šolah, ki so člani dramskega in reci taci j skega krožka. Mladi so se zelo dobro odrezali. Obisk je bil zelo lep.
•	Komemoracija
V	nedeljo 16. novembra je minilo deset let odkar je odšel v večnost dr. Gregorij Rožman. Dopoldan je daroval spominsko sv. mašo č.g. Jože Mavscr v cerkvi sv. Vida. Popoldan pa je bila komemoracija v novi šentviški dvorani ob včliki udeležbi Slovcnccv iz Clevelanda in okolice. Na ko-memoraciji sta govorila o pokojnem škofu č.g. Julij Slapšak in č.g. Jože Mavser. Pri sporedu pa so sodelovali otroci slovenskih šol pri sv. Vidu in pri Mariji Vncbovzeti, Slovenska telovadna zveza, moški pevski zbor pod vodstvom pevovodje Martina Košnika, z recitacijami pa gdč. Roži Dolinar in g. Jože Liko-zar. Slišali pa smo tudi besede pokojnega škofa z zvočnega traku,
• Smrt župnika Barage
11. novembra jc po dolgi in težki bolezni umrl v Clevelandu č.g. župnik Francis Baraga, ki je kot kaplan pastiroval po vseh slovenskih faraih elevelandske škofije kot župnik pa pri fari sv. Lovrenca, dokler ga bolezen ni prisilila v predčasen pokoj. Naj počiva v miru!
kažejo na odru še »Veseli vart- Science and Industry jc pritegnil
drovčki" in zaigrajo č.g. Zrnecu	zanimanje ne le Slovencev, am-
in vsemu občinstvu nekaj prist-	Pak Iudi tujcev. Prireditev je bila
nih slovenskih.	UK'i letos v skrbnih rokah gospe
domovini. To sta izjavila skla-; duhovnih pesmih in ari ji »Kres-
niček", Štefana Stojka v slovenskem prevodu ameriške tradicionalne »Zacvetela bo spet vsa dolina", Ivanko Kumelj v slovenski moderni »Ptičje strašilo". Petje
solistov je spremljal dekliški	.......	.
,	,	, ,	i moracin |e bil sprevod na po-
zbor, moderno glasbeno podlago , ,./.',.	,
,	„ -kopališče, k|er te pokopan veli-
so dovršeno podali orkester „Sa- • . . ,
... „ v , „ i ki slovenski škof. va , solisti Kolanc in Ovčjak. S
slovenskimi narodnimi in ameri- •
Odhajali smo domov polni lepili doživetij, ki nam jih je po zaslugi, žrtvi in trdni volji č.g. Zrneca, po izbornih talentih, vztrajnem delu in ljubezni do slovenske. kulture podarila mladina pri Mariji Pomagaj v slavo svojega, božjega in vseh Slovcnccv imena. V novo desetletje jim kličemo: ,,Le korajžno naprej in Bog z vami do novih koncertov in uspehov!" j	A.R.
j Metode Fishingerjcve.
• Miklavž je obiskal slovensko mladino v veliki farni dvorani pri sv. Štefanu. Po lepem nagovoru je razdelil darila. Otroci slovenske sobotne šole so imeli na prireditvi tudi svoje točke.
KAJ JE NAJBOLJŠE V KOZARCU!
ACADIAN
Kanadska družina dobrih likerjev
Ru m - Acadian n Seven Seas" čisti, lahek, temen — Gin "Acadian "De Luxe" Kanadski whisky - Acadian "Signature" Vodka - Acadian "De Luxe"
Acadian,
vedno prvi na pivcev
listi izbirčnih
(leveland
• Smrt in pogreb dr. MIhe Kreka
V torek 18. novembra je ob četrt čez enajsto uro zvečer umrl zadet od srčne kapi dr. Miha Krek, predsednik Slovenskega I narodnega odbora, načelnik Slo j venske krščanske demokracije-SLS, bivši podpredsednik jugo | slovanske vlade v begunstvo, bivši minister, poslanec, bivši predsednik Katoliške akcije in slovenski javni delavec. V petek zvečer ; se je v pogrebnem zavodu pošlo- j vil o dnjega bivši senator Frank J Lausche, pevski zbor »Korotan" in moški zbor pod vodstvom Martina Košnika pa sta zapela žalo- j • Slovenska trobojuica"? jezikovni purizem smešen bi bi-stinke. Pogreb je bil v soboto Znana je bila med obema vojna- lo vendar bolj skladno s sloven-22. novembra dopoldan. Pričel se ma obtožba Slovencev s Koroške, stvom. če bi se izogibali nepo-je z obredi v pogrebnem zavodu, kadar so prisli y LjubIjano na j trebnih izposojenk, posebno še v nato je bila pogrebna sv. maša j obisk_ da je si0vcnščina, prdd- primerih, kjer gre za narodne
(Tudi prvi na seznami Ontario L.C.BiO. prodajaln)
ACADIAN DISTILLERS, BRIDGETOVVN, NOVA SCOHA
Chicago
datclj Tomaž Faganel in pevka Stanka Kovačič. Torontski pianist in profesor glasbe Ralph El-saesser prav tako visoko ceni kvaliteto našega zbora.
Iz skromnih začetkov v 1. 1959 se je zbor razvil do sedanjih treh skupin: otroški, mladinski in dekliški zbor. Na pobudo č.g. Zrneca so se v okviru mladinskih slovenskimi narodnimi in ameri- j • Slovenska udeležba na Folk koncertov osnovali harmonikar- škimi sodobnimi pesmimi je de-; Fair na Navi Pieru dne 1. in 2. siki koncerti (pok. K. Fojs, Ma-, kliški zbor zaključil deseto leto
• Koncerti
V nedeljo popoldan 2. novembra jc bil v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue I jesenski koncert Glasbene Mati-1 ee pod vodstvom ge. Valentine Firlinger. Zbor je spreml jal tudi orkester. Na sporedu so bili večinoma operni spevi.
Pevski zbor »Jadran" je imel svoj jesenski koncerl v soboto zvečer 29. novembra v Slovenskem delavskem domu na VVater-
• Komemoracija za 10. obletnico smrti škofa dr. Gregorija Rozmana je bila v nedeljo 16. novembra v Lemontu. Popoldne ob pol 3 je bila v kapeli sv. maša in pridiga, nato pa komemoracija, pri kateri so sodelovali otroci ]0o Road. Pevski zbor »Planina" slovenske šole fare sv. Štefana,: pa je imel svoj konccrt v nedeljo člani Save in cerkveni pevski popoldan 30. novembra v Sloven-zbor fare sv. Štefana. Po kome-j skem domu na Stanlcy Avenue v
~~ Maple Heights na južni strani
mesta pod vodstvom Franka Vau-terja.
• Martlnovanja
Tudi letošnja jesen ni prešla
tija Lebar), moderne plesne skupine (Perpetuum mobile, Sloven-
svojega kulturnega ustvarjanja. V soboto zvečer je mladina svo-
ske mladenke), nova elektronska i jemu zborovodji pripravila vese-
glasba (orkester »Sava"), solisti inštrumentalisti (M. Kolarič, Jože Ovčjak), »Oktet slov. fantov",
lo iznenadenje. Sredi programa mu je podarila dirigentsko palico — taktirko in šopek rdečih na-
novembra je bila prav lepa. Slo- brez tradicionalnih martinovanj. venski paviljon so obiskali mno- Štajerci so martinovali v soboto
zvečer 8. novembra v novi šentviški dvorani, Belokranjci pa v soboto zvečer 15. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue,
gi tujci ter z zadovoljstvom uživali slovenske dobrote, ktere je s svojimi pomočnicami pripravila gospa Metoda Fishinger. Vsega je zmanjkolo!
v cerkvi Marije Vnebovzete. Po sv. maši se je razvil dolg pogrebni sprevod na pokopališče Vseh vernih duš pri Chardnu, Ohio, kjer so truplo pokojnega položili k zemeljskemu počitku. Pogrebne obrede in sv. mašo je vo-i dil prečastiti msgr. Ignacij Kun-stelj ob številni asistenci slovenskih duhovnikov iz Clevelanda in od drugod. Na grobu so govorili gospodje Karel Mauser, Bor. M. Karapandžič za Srbe, George Zimmerman za Hrvate, Radivoje Kneževič za Srbe, Peter Markeš zn kanadske Slovence, dr. Ciril Žebot in Jože Melaher. Naj duša pokojnega počiva v mini, žalujo čim pa naše iskreno sožalje.
• Zoran Gluševič, ki je bil
urednik Književnih novin, je nekaj dni pred prihodom Gromika na obisk v Beograd ponovil obsodbo sovjetske intervencije v Češko-Slovaški. čeprav so pred kakim letom isto izjavljali tudi vodilni komunisti s Titom na čelu, so številko Književnih novin zaplenili, Glušič pa je moral odložiti uredništvo ted je bil obsojen na 6 mesecev zapora.
vsem časopisna slovenščina, pobrala veliko kopico srbskih izrazov, ki jih koroški Slovenci niso razumeli. Slovenci smo začeli „o tvarjati" sestanke, prirejali smo »ogromne" manifestacije in nekateri še danes pišejo o »slovenski trobojnici". Čeprav je skra jni
simbole. —fš
• Najnovejša knjiga Milova-
na Djilasa The Unperfect Society, ki je izšla v angleščini v ZDA ter v francoščini ter v nemščini v Evropi je bila končno prepovedana v Jugoslaviji.
S popularnimi, duhovnimi ter tradicionalnimi "Ameriškimi" v posebni priredbi so nas vsi zares navdušili
s
"SLOVENSKA DRŽAVA" — TORONTO, ONT. CANADA
1. DECEMBER

X
c V
To je šest intrideseto nadaljevanje nove "3 strani" Slo-VliNSKE DRŽAVE, namenjeno sistematični analizi tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod rahtlajoco se komunistično oblastjo. Nova stran se bo razvila v vrsto stalnih rubnik o pomembnih razvojnih
silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo pisali strokovnjaki na doličnili področjih z lastno avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen na bolj slučajnostim in površinsko poročanje o
tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prikazovan ju sprememb, katerih pomembnost presega politične meje Sla veni je in Jugoslavije.
Uredništvo •Slovenske države"
ZAKAJ JE EDVARD KARDELJ NAPADEL "ŽEBOTA"?
V svojih ..platformnih" izvajanjih na ..razširjeni seji" sekretariata ZKS, 26. avgusta t.l., po ju-gopartijski brionski obsodbi (8. avgusta) slovenskih protestov proti skrivnostni in neutemeljeni izpustitvi ceste Šentilj-Gorica iz seznama prednostnih načrtov za četrto posojilo Mednarodne banke je Edvard Kardelj uporabil moje ime in spremenil moja staliSča kot sredstvo njegove kritike slovenskih sopartijskih tovarišev, ki so po njih uradnih položajih v republiki in občinah bili vidni nosilci slovenskega protesta proti samovoljni odločitvi zveznega izvršnega sveta dne 17. julija 1969.
Ker gre za zlorabo v tako pomembni zvezi od strani vodilnega funkcionarja ZKJ in najožjega zaupnika predsednika FSRJ, ga moram popraviti. Še bolj pa me je k temu nagnila potreba, da novi slovenski rodovi spoznajo, da je Kardeljeva dezinforma-oija bila namenjena prav njim, 'ki niso sami doživeli in neposredno spoznali predvojnih in medvojnih razmer. Za svoj popravek sem moral izbrati to pot, ker je nadzirani slovenski tisk — ki je v posebnih prilogah objavil Kardeljeve napade — meni zaprt in ker celo neimenovani so-partijski tovariši, ki jih je v svo-
jem govoru Edvard Kardelj tako grozeče obtoževal, očividno tudi sami niso mogli v istem tisku zavrniti njegovih trditev, ki so jih postavljale v zvezo z „žebo-tom".
Kardeljeva razprava je v njegovi lastni uredniški priredbi bila Objavljena v štirih prilogah v DELU in KOMUNISTU meseca oktobra in 2 novembra. (Kardeljev govor je bil objavljen tudi v angleškem prevodu v posebnem dodatku ameriške dnevne revije o radijskih vesteh iz Vzhodne Evrope, DAILY REPORTER, 21. novembra 1969, No. 222, Supp. 16.) Name se neposredno nanašajo odstavki v prvem in zadnjem delu objavljenega besedila, posredno pa večji del Kardeljevega govora.
V prvem delu svoje kritike slovenskega protesta in njegovega zatrjevanega političnega ozadja me je Edvard Kardelj takole predstavil:
..Ponavlja se pravzaprav tista zgodba, ki se je spominjamo še iz časov narodnoosvobodilne vojne. Tudi takrat so nekateri prav z nacionalističnim licitiranjem poskušali spodkopati vpliv narodnoosvobodilnega in revolucionarnega programa Osvobodilne fronte, ki je potegnil za seboj
Ciril A. Žebot
SEJM BIL JE ŽIV...
Namesto javne prepovedi knjige SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI — drugi del (Celovec 1969) hi odprtega spopada z njeno vsebino je Edvard Kardelj v 'platfornmi' razpravi na "razširjeni" seji sekretariata KS dne 26. avgusta 1969 navezal brionsko obtožnico proti uradnim nosilcem slovenskega cestnega protesta z ezopovskimi napadi na avtorja knjige dr. Cirila Žebota, ki je nato bil predmet živahnih ■ "dialogov" na tej seji in na poznejših sejah (9., 13. in 2. oktobra 1969) Cen tralnega komiteja ZKS.
Kardelj je tako—le zaključil svoje hudovanje na "Žebota": "če v razmerju do Žebota nekateri komunisti izgubljajo 'mero', kako naj jo imajo potem do drugih, manj javnih ln izrazitih protisocia-lisličnih in protisamoupra-vnih teženj in pritoskov?"
Na oktobrski seji CK je Milja Ribičič, sedanji predsednik beograjske vlade (111 pobudnik javne prepovedi Žebo-tove prve knjige leta 1967), še bolj dramatiziral: "V resoluciji VII. seje smo pred dvema letoma zaostrili vsa tista vprašanja, ki so aktualna tudi v sedanjem Popitovem referatu, to so problemi odnosa do klerikalizma, do nacionalizma, do federacije, do nacionalnega vprašanja. O resoluciji so razpravljali v organizacijah ZK ... V tem času pa se je po Ljubljani sprehajal žebot in smo imeli celo vrsto klerikalnih izpadov. Gre za to, da smo v tistem času, ko smo v resoluciji opozorili na klerikalizem in emigracijo, dopustili, da je ta vdrl v slovenski politični prostor in povečal svoj vpliv ... To je velik poraz Zveze komunistov".
Končno se je enemu članu CK le zdelo preveč in je dejal: "Predvsem ml ni jasna zadeva Žebot in kaj ima zveze s cestno, afero . , ?. Za cesto vemo, kako je prišlo do nje. Ko je tovariš Mitja Ribičič govoril o cestnem vprašanju in o Žebo-tu, nekako pozabil na neko stvar . . . žebota jemljejo kol nekakšen ščit rza vse tisto — vsaj jaz sem tako razumel — za kar vemo, da pri nas nI v redu ... če se v boju nismo bali sto Žebotov, sedaj pa se bojimo enega in ga sami populariziramo, ko toliko o njem govorimo, ne vem kam to vodi . . ."
(Kardeljev citat je i/, partijskega glasila KOMUNIST, Ljubljana, 3. oktobra 1969, posebna priloga, str. 2, ostali citati pa iz Istega vira, 24. oktobra 1969, posebna priloga, str. 35, 36, 48 in 49).
MEJNIK 1969
"Še v hosti bal se nisem smrti, Žebotom sto sem zrl v oči — Mar zdaj v Ljubljani trepetal bi, ko s knjigo o nas tu pesti?!"
Slovenski "pritisk"
„Res smo zadnja leta priče rastočega vala raznih pritiskov. V takem gibanju ni vse negativno, marveč je to zvečine nujen izraz demokratizacije naše družbe. Večina teh pritiskov je bila nekaj časa v okvirih našega političnega sistema ali pa vsaj v določenih mejah. Tu je tudi poglavitni razlog, zakaj izvršni biro ali predsedstvo ZKJ že prej nista zavzela jasnega stališča do teh pojavov. Toda stopnjevanje pritiskov je začelo vse resneje ovirati 111 celo deformirati delo odgovornih organov naše družbe. Problem postaja toliko resnejši, ker se s pritiski parcialnih Interesov, ki nastajajo v sami strukturi naše socialistične družbe hi ki so v tem smislu pravzaprav izraz njenih notranjih zakonitosti, skušajo čedalje bolj odkrito povezovati tudi politične tendence, kakršne poskušajo s pritiski izsiliti spremembe v našem družbenem in političnem sistemu v antlsoclalističnein ali antisamoupravnem ali antidemokra-
tlčnein smislu....
In prav na te konsekvence je opozorila cestna kampanja v Sloveniji, zato, ker je v nekem smislu izbila sodu dno in udarila čez polno mero. Zato se nikakor ni mogoče strinjati s trditvijo, da je kritika izvršnega biroja veljala posebej ln samo za Slovenijo, ne pa pojavu kot takemu.
Naj odgovorim še na trditve, da so se pavšalno obsojale metode, češ da so pritiski sicer bili, toda da so seje občinskih skupščin, ki so obravnavale cestni spor, normalna oblika demokratičnega izražanja mnenj. ..
Toda ne gre samo za seje občinskih skupščin, marveč gre predvsem za vse tisto, kar je bilo pred njimi in kar jim je sledilo..
Zalo sodim, da je brionska seja izvršnega biroja pozitiven dogodek pri reševanju teh in podobnih vprašanj. Očitno je, da moramo federacijo usposobiti, da bl tudi v novih razmerah demokratičnega samoupravljanja hi močnejše vloge republik lahko učinkovito opravljala svoje funkcije. Menim, da je prav zaradi tega v sedanjem trenutku treba dati zvezni skupščini in zveznemu izvršnemu svetu podporo, da bi lahko učinkoviteje odločala, ne pa — odkrito rečeno — loviti politične adute tako, da ta ali ona republika svoja bremena prevrača na federacijo oziroma da jo za ta bremena obtožuje. Pri tem je po mojem mnenju potrebno, da si vsi skupaj postavimo za nalogo odločno reducirati funkcije ln z njimi tudi odgovornost federacije na tiste, o katerih sem prej govoril hi ki so neogibne, potem pa naj bo v tej svojih funkcijah federacija zares v položaju, da bo lahko učinkovito odločala — po potrebi tudi z večino glasov. Kajti včasih je tudi v med nacionalnih odnosih bolje odločati z večino glasov kot pa sploh ne odločati ter tako prepuščati tok stvari stihiji...
Iz nekaterih mnenj in ocen ob zadnjih dogodkih je skoraj izzvenela trdiev, češ da smo se Slovenci pravzaprav tokrat prvič odločno in radikalno postavili v boj za svoje pravice in zahteve, kar naj bi pomenilo, da so se slovenski komunisti Šele zdaj začeli bojevati za slovenske nacionalne interese. Če pri takih trditvah ne gre za politično Špekulacijo, potem gre vsekakor za skrajno neinformiranost in nevednost.
Mislim namreč, da slovenska javnost ni bila dovolj informirana o vsebini cestnega spora. Strinjam se z očitki, da se zvezni izvršni svet ni potrudil, da bi javnost informiral o razlogih za svoj sklep. Toda prav isto velja tudi za republiški izvršni svet. Dovolj je bilo ob kampanji poslušati ljubljansko televizijo in radio ter brati neke slovenske časopise, pa st prišel do prepričanja, da slovenska javnost ne le da ni bUa objektivno Informirana, marveč deloma celo dezinformirana."
(E. Kardelj, 26. avgusta 1969)
in mobiliziral v borbeni akciji veliko večino slovenskega ljudstva. In bilo je to prav tisto Ehrlichovo-Žebotovo klerofa-šisticno krilo slovenskega klerikalizma, ki je bilo pobudnik in organizator bele garde in oboroženega sodelovanja z o-kupatorjem v boju proti narodnoosvobodilni vojski slovenskega naroda, krilo ki je obenem lansiralo — po vzoru Paveličeve „Neodvisne države Hrvatska" — geslo o neodvisni slovenski državi." V zaključnem delu svoje obtožnice proti slovenskemu cestnemu protestu, je Edvard Kardelj ponovno navajal moje ime in prenarejal moja stališča:
„Pri nas so sedaj velikokrat take razmere, da najprej pustimo drugim silam samostojno in brez odgovora komunistov delovati na zavest množic, potem pa se sami ravnamo po refrenu: ljudje pravijo, ljudje mislijo — in potem naj bi tudi komunisti mislili enako, se pravi reakcionarno ali dezorienlirano. Tako se seveda tudi v zavesti delovnih množic poraja nejasnost glede politike Zveze komunistov.
Čemu je bilo zdaj ponovno sproženo vprašanje, kdo je lani dovolil žebotu da pride v Ljubljano. Zato iker se je ob cestni aferi Žebot ponovno pojavil v vlogi nepoklicanega advokata stališč republiškega izvršnega sveta. Ta predstavnik včerajšnega fašističnega krila
slovenskega klerikalizma, ki se danes kiti s pavjim perjem lažnega demokratizma, te svoje ,,-misije" prav gotovo ne izvaja zato, ker bi mu bila tako všeč in pri srcu vlada naše socialistične republike, marveč zaradi zelo prozorne politične špekulacije, usmerjene v podkopavanje enotnosti revolucionarnih sil slovenske socialistična, družbe. To pa je samo dokaz več, da ni Žebot, pa celo ne njegov prihod v Ljubljano sam po sebi nevarnost za pridobitve revolucije ter samoupravne in demokratične prakse, marveč tista i-dejna in politična omahovanja v vrstah zavestnih socialističnih sil, ki slabe akcijsko sposobnost Zveze komunistov, vnašajo dezorientacijo v ljudske množice in hromijo revolucionarno voljo in ustvarjalno sposobnost naše socialistične družbe Vedeti je namreč treba, da je bil Žebot politični! šef fašističnega krila slovenskega klerikalizma in eden voditeljev belogardizma, ki ni v ničemer spremenil svojih pogledov. Če v razmerju do Žebota nekateri komunisti izgubljajo. „mero", kako naj jo imajo potem do drugih manj javnih in izrazitih nosilcev protisociali stičnih in protisa-moupravnih težen j in pri tis-; kov?"	j
(E. Kardelj, isti govor, posebna priloga — četrti del, DELO 2. novembra 1969, str. 4.)
Na ravni Frančeka Sajeta
Svoje izpade proti meni je Edvard Kardelj začel s trditvijo o „Ehrlich-2ebotovem klerolaši-stičnem krilu slovenskega klerikalizma, ki je bilo pobudnik in organizator bele garde in oboroženega sodelovanja z okupatorjem". Sklepam, da drugače povedati ni znal. ker bi sicer priznal VOS-in (Varnostna obveščevalna služba) umor profesorja Lamberta Ehrlicha 26. maja 1942 in spodleteli poizkus umora mene samega ob istem času in na istem kraju. Ker pa mene VOS-ina krogla takrat ni dosegla, mi je sedaj dano, da ga popravim in spomnim, da sta omenjena u-mora bila naročena na osnovi izvirne laži.
Profesor Ehrlich je bil od leta 1934 dalje po želji organizacij Slovenske dijaške zveze in Akademskega kluba Straža od Cerkve postavljeni duhovni svetova-
lec teh dijaških in študentovskih organizacij. Te organizacije ni- j so imele značaja političnih strank, njihovih „kril" ali po-mladkov (kot je to bil npr. SKOJ, ki je bil podrejeni pomladek takratne stalinistične jugopartije), tudi niso bile cerkvene ustanove, temveč so bile pluralistične skupnosti krščansko usmerjenih slovenskih študentov in dijakov, ki so sami določali delo teh organizacij, izbirali njihove organe in predstavnike na osnovi demokratičnih glasovanj in volitev. Da jih Edvard Kardelj še danes kleveta kot ..fašistične", je moč razložiti edinole iz predvojnega a-gitpropovskega in medvojnega. VOS-inega besednjaka, ki sta kot ..fašistične" označevala vse organizacije in posameznike, ki so nasprotovali stalinistično usmerjenim komunističnim organizacijam in akcijam tiste dobe.
(Po bogastvu stalinstičnega imenoslovja se Kardeljev govor 26. avgusta 1969 skoraj kosa z drugo resolucijo Kominforma z novembra 1949, ki označuje Tita kot "fašističnega morilca", njegov režim kot "fašistično kliko", njih nazore pa kot "fašistično ideologijo". Posebno zabavna podobnost s Kardeljevim govorom 26. avgusta pa žari iz te-le pluralistične oznake jugopartijskega vodstva v omenjeni resoluciji Kominforma: "politična tolpa reakcionarnih, nacionalističnih, klerikalnih in fašističnih elementov". Samo skovanega pridevnika "klerofašističen" ni najti v ko-minformni buli o izobčenju jugopartije).
Kako šibka je že takrat bila ta propagandna semantika, je razvidno tudi iz nadaljnjega zgodovinskega dejstva, da so iste krščansko usmerjene slovenske katoliške organizacije, ki jih je zaradi njih odpora proti totalitarnim ciljem in nasilnim načinom uveljavljanja stalinističnega ko munizma partijska propagande označila za „klerofašistične", bile vodilne tudi v borbi proti na cistični peli koloni v predvojni Sloveniji in so zato njihovi člani, obenem s profesorjem Ehrli-chom, bili na posebni črni listi Gestapa .Ko je ta nacistična ko pij a stalinistične tajne polici jc (ki je služila za vzor tudi med vojni VOS-i in povojni UDBI) aprila 1941 v trenutku nemške zasedbe Maribora aretirala posle vodečega mestnega župana Fra-nja Žebota in ga odvedla v Da chau (kjer je štiri leta pozneje umrl), je npr. istočasno iskala tudi mene (ki pa sem takrat bi! na umiku v Črni gori), ker sem kot podpredsednik Slovenske dijaške zveze bil na vrhu nacistične črne liste podobnih slovenskih nacionalistov", kot jih z lučjo neke futuristične breznarodne i-deologije Edvard Kardelj sedaj odkriva v lastni partiji in izven nje. Ko sem se po italijanski kapitulaciji v jeseni 1942 umaknil iz Slovenije, mi je Gestapo kmalu bila za petami v Rimu potem, ko me ni našla na mojem ljubljanskem stanoVanju; po plemenitem prizadevanju pokojnega slovenskega patra Antona Prešerna v jezuitskem središču v Rimu sem dobil ekstrateritorialno zatočišče, kjer sem ostal do osvoboditve Rima po zavezniških četah v začetku junija 1944.
O slovenskih naporih in zaslugah profesorja Lamberta Ehrlicha je dovolj pričevanj v zgodovinskih ariiivih v Ljubljani in Parizu, pa tudi med pomembnimi ljudmi v sedanji Ljubljani; o nje-
govi izredni krščanski plemenitosti pa govorijo celi rodovi zapostavljenih, zapuščenih, preganjanih, begunskih ali drugače potrebnih Slovencev vseh slojev in smeri, med katerimi je bil npr. tudi Kardeljev rajni partijski so-prvak Boris Kidrič, ki ga je na prošn jo njegovega očeta profesor Ehrlich pred vojno obiskal, v dunajskih zaporih in tudi dosegel njegovo osvoboditev, čeprav je vedel za Borisovo politično u-smerjenost.
Težko bi bilo najti podoben primer človeka na tako vtlhun-skem uradnem položaju kot ga že petindvajset let zavzema Edvard Kardelj v Beogradu, ki bi se v svoji politični taktiki spustil, na raven tako nizkih osebnih klevet proti rajnim osebnostim Ehr-lichove veličine, kot je to storil Edvard Kardelj. Tu bom preprosto človeški in mu bom čisto nediplomatsko povedal, kar mu v tem primeru gre: sram naj ga bo!
Ehrlichov predlog in spomenica
Kardeljeve trditve glede „bele garde", „gesla o neodvisni slovenski državi — po vzoru Paveličeve ,.Neodvisne države Hrvatske", so v popolnem nasprotju z zgodovinskimi dokazi, ki jih partijski arhivi skrbno prikrivajo.
Zaradi časovnega zapovrstja naj začnem s slednjim. Ni res, da bi profesor Ehrlich in njegovi mladi prijatelji, med katerimi sem mu bil takrat posebno blizu, bili „lansirali gesla" o kaki pave-ličevski „neodvisni slovenski državi", kot si je izmislil Edvard Kardelj. Resnica je prav nasprotna. Po najinem povratku v Ljubljano (z umika v Črno goro) 4. maja 1941 je profesor Ehrlich
zaupno prepričeval vodilne predvojne slovenske politične predstavnike — kar on sam ni nikoli bil — o nujni potrebi po ustanovitvi podtalne slovenske narodne vlade za moralno utrditev in vodstvo od razpadle Jugoslavije popolnoma odrezanega, okupiranega in razkosanega slovenskega naroda. Ta daljnovidni predlog ni bil sprejet češ, da je bil doma neizvedljiv in nepotreben, ker da „je bila naša vlada (?) v Londonu".
Poleti 1941 je profesor Ehrlich začrtal osnutek ..Slovenski problem" (ki sem ga po profesorjevi smrti razširil in s tem ne-(dalje na 4 strani)
Slovenski "nacionalizem"
„Poitročje mednacionalnih odnosv je tisto področje, kjer se pod zastavo nacionalizma hi šovinizma poskušajo spravili v boj proti Zvezi komunistov vse protisocialistične in protl-samoupravne sile....
Če presežek plačil federaciji, to je saldo vseh plačil gospodarstva in negospodarstva SR Slovenije federaciji (toda brez takšnih prispevkov, ki ne gredo direktno federaciji, npr. prispevek za Skopje Ipd.) I11 sredstva, ki jih federacija direktno vrnila SR Sloveniji (izvozne subvencije, zvezne investicije, invalidske pokojnine ipd.), računamo v odstotkih od narodnega dohodka SRS, potem so te številke naslednje: 1960 — 21,1 odstotka, 1961 — 20,9 odstotka, 1962 — 18,9 odstotka, 1963
—	20,5 odstotka, 1964 — 15,8 odstotka, 1965 — 11.7 odstotka ..
Gre za razna posredna prelivanja in obremenjevanja, ki so posledica bodisi samih tržnih gibanj bodisi ukrepov zvezne ekonomske politike, ali pa izhajajo iz razlik v cenah med kmetijskimi in industrijskimi proizvodi, med surovinami ter finalnimi proizvodi, zi razlik, ki jih poraja devizni režim, carinska politika, vloga državnega kapitala, nedodelan bančni sistem itd. itd. Toda pri takih razlikah ne gre za nikakršne specifične mednacionalne probleme, marveč za gibanja, s katerimi mora računati bolj ali manj gospodartsvo slehernega naroda na svetu. ..
Seveda je treba pri ocenjevanju teh podatkov hkrati upoštevali, da so posebno v predrelormskem obdobju obstajala na jugoslovanskem trgu določena prelivanja skozi cene v prid Sloveniji, in to kot rezultat višjih domačih in nižjih svetovnih cen. Razumljivo je, da je slovensko gospodarstvo kot najbolj razvito v Jugoslaviji prav tako v največji meri uživalo prednosti skupnega jugoslovanskega trga, in to mu je tudi posredno pomagalo v predoru na svetovni trg. Če bl torej upoštevali prelivanje na trgu oziroma že omenjene razlike med domačimi hi svetovnimi cenami, potem bi se te številke zmanjšale še za nekoliko odstotkov oziroma bi po grobem izračunu celotna plačila SR Slovenije, zmanjšana za prelivanja na trgu, znašala'v zadnjem navedenem letu okrog 10 odstotkov glede na narodni dohodek SR Slovenije.
Nacionalizem je kot ideologija doživel svoj razvoj, kakor ga doživlja vsaka ideologija, hi vloga nacionalizma danes ni enaka kot je bila včeraj. Včeraj je bil zastava boja za svobodo, danes pa je zelo pogosto in vse bolj pogosto zastava nacionalnega egoizma in egocentrizma, pa celo imperializma in hegemonizma.
Predvsem je treba imeti danes pred očmi, da postaja v pogojih sodobnega razvoja proizvajalnih sil in zavesti človeštva nacionalizem čedalje bolj reakcionarna ovira tisti integraciji humanistične zavesti človeštva, ki je pogoj za nadaljnji družbeno-zgodovinski napredek. Zaradi tega se morajo narodi, ki bi zaostajali pod bremenom te reakcionarne ideologije nujno znajti na repu zgodovinskega razvoja
V naših razmerah postaja ideologija reakcionarnega bur-žoaznega nacionalizma zastava vsakogar, ki vstaja proti socializmu ln samoupravljanju. Med njegovimi najbolj uporabljanimi gesli — ki so prišla do veljave tudi ob cestni kampanji
—	pa je geslo o ekonomskem zapostavljanju in izkoriščanju Slovenije."
(E. Kardelj, 26. avgusta 1969)
1. DECEMBER 1969
"SLOVtNSKA DR2AVA
4
ZAKAJ JE EDVARD KARDELJ NAPADEL
?
(nadaljevanje s tretje strani)
'ŽEROTA"?
hote oslabil njegovo jedrnato vsebino in izvirni slog), v katerem je v širokih obrisih nakazal povojne alternative za zedinjeno Slovenijo v sklopu osvobojene povojne Evrope. Ta dokument i-nia komunistično vodstvo v svojem skrivnostnem arhivu v Ljubljani. Naj ga objavijo — brez o-krajSevanja in prenarejanja — in izkazalo se bo, kako je Edvard Kardelj namerno zmaličil Ehrli-chovo stališče o slovenski državi.
»Ehrlidh-Žebotovo klerofaši-stično krilo slovenskega klerika-lizma" tudi ni bilo „pobudnik in organizator bele garde in oboroženega sodelovanja z okupatorjem", kot je Edvard Kardelj neresnično govoril. Tudi ta dokument se nahaja v omenjenem skritem arhivu. Pozivam Edvarda Kardelja, da zbere toliko zgodovinarskega poguma, da tisto spomenico, ki jo je profesor Ehr-lich predložil italijanskim zased-benim oblastem, neokrnjeno v celoti objavi v istem tisku, kjer je on njeno vsebino prenaredil, besedilo pa zamolčal. Ker pa spričo Kardeljevega sedanjega ponavljanja medvojnih VOS-ov-skih neresnic ne morem imeti dosti upanja, da bo omenjeno spomenico objavil — in tako vsaj deloma popravil sistematično de-zinformirajne povojnih slovenskih rodov, ki profesorja Ehrlicha ne poznajo — bom navedel
njene glavne misli in ozadje.
Ko je njegov prvotni nasvet za ustanovitev podtalne slovenske vlade bil dokončno odklonjen, je profesor Eihrlich sklenil pripraviti na mednarodnem pravu osnovan protest proti kršitvam osnovnih državl janskih in človečanskib pravic prebivalstva vojaško zasedenih slovenskih pokrajin, črpajoč iz svojih bogatih izkušenj pred prvo svetovno vojno in med njo na Koroškem, na pariški mirovni konferenci po prvi svetovni vojni, kjer je bil strokovnjak za Koroško in tajnik slovenske delegacije, in potlej, je profesor Ehiiich — ki ni imel nobene politične, upravne ali posvetovalne funkcije poti italijansko okupacijo v medvojni Ljubljani ter je zato v odnosu do okupacijskih sil ohranil popolnoma nevezane roke — omenjeno spomenico pripravil — po skrbnem preudarku in posvetovanju s strokovnjaki — in jo predložil italijanskim o-blastem. Bistvo spomenice sta sestavljala dva vzporedna protesta: protest proti aneksiji »ljubljan-ske pokrajine" kraljevini Italiji, ker je bila ta aneksi j a nedvomno v nasprotju z določili mednarodnega prava, po katerem je spreminjanje državne pripadnosti in mej pridržano mirovnim pogodbam; in protest proti kršitvi mednarodnopravnih pravic prebivalstva zasedenega ozemlja, da o-hrani svojo obstoječo upravno
organizacijo (ne vlado), varnostno službo, šolstvo in druge avtohtone ustanove. Profesor Ehr-lioli torej ni dal „pobude za belo gardo in oboroženo sodelovanje z okupatorjem" kot trdi Edvard Kardelj, temveč je v smislu določil mednarodnega prava zahteval obnovitev vseh organov pokrajinske in občinske uprave, predvojne slovenske policije in žandarmerije ter nemoteno nadaljevanje vseh slovenskih šol in drugih pred okupacijo obstoječih slovenskih ustanov in organizacij.
"Omahovanja" slovenskih komunistov
»Naj takoj sedaj omenim drugi del vtisov iz prebiranja gradiva in iz pogovorov v zvezi s cestnim sporom. Navzlic pozitivni osnovni orientaciji komunistov v Sloveniji je čutiti celo vrsto omahovanj in celo dezorientacijo glede nekaterih bistvenih vprašaanj našega družbenega in političnega razvoja. Ta omahovanja so v dobršni meri posledica nejasnosti nekaterih političnih konceptov Zveze komunistov, ki sv Sloveniji ni zavzela jasnih stališč do določenih nastajajočih pojavov in tudi ne vselej dovolj jasnih in enotnih stališč tod izvirov različnih tendenc, ki jih poraja naša družbena struktura ...
Področje praktične akcije, kjer se poskušajo aktivizirati protisocialističnc in protisamoupravne sile, sta, kot rečeno, tudi položaj in vloga Zveze komunistov v naši družbi, hkrati pa tudi celoten politični sistem, v katerem se uveljavlja njena vloga, zlasti pa usmeritev v neposredno samoupravno demokracijo kot alternativo večstrankarskemu sistemu oziroma buržoazni parlamentarni demokraciji. Vsakdo ve, da je specifična vloga Zveze komunistov bistven pogoj za revolucionarno vzpostavljanje 111 nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja bi demokracije, zasnovane na tem samoupravljanju. Spodkopati tako vlogo Zveze komunistov, oslabiti njeno notranjo, idejno, ustvarjalno moč bi njeno povezanost z delovnimi množicami, predvsem pa z delavskim razredom — pomeni zadati iporaz revoluciji....
Precej je bilo govora o tem, da obstaja močna povezanost med vodstvom In bazo in da je to najvažnejši uspeh. Tudi sam mislim, da je taka povezanost izredno pomembna bi odločilna za stabilnost demokratičnega sistema. Toda ni vseeno, na čem se v določenem trenutku ustvarja povezanost vodstva In baze. Če se ustvarja »a jasnem socialističnem, samoupravnem In demokratičnem konceptu 111 na programu konkretne akcije za tak koncept, potem je povezanost lahko vsekakor močna in dolgotrajna. Če pa se ustvarja na krilih toleriranja nacionalizma, demagoškega socialnega ultraradi-kalizma in jalove liberalistične fraze itd. ali pa na drugih kratkotrajnih političnih špekulacijah, potem je povezanost centra in baze na zelo trhlih nogah. Ni moči trditi, da so razmere v Sloveniji že take, vendar včasih obstajajo težnje, da bi se taki manevri uporabili takrat, kadar la lali oni vodilni organ ni sposoben 7. neposrednim vplivom in konstruktivnimi koncepti vplivati na zavest ljudskih množic....
Če smo včeraj obsojali monopol Zveze komunistov, tudi danes ne smemo dopuščati, da bi nastajali monopoli okoli drugih različnih avtonomnih družbenih centrov. Čeprav je avtonomija posameznih organov in organizacij neogibna in čeprav nobena od njih ni treba, da bila transmisija, pa mora biti sleherna družba, da bi se normalno razvijala, politično tako ali drugače integrirana. Prav vloga Zveze komunistov je bistven integralni faktor našega družbenega sistema, ki ne more obstajati brez take njene vloge. Zanemarjati jo je enako kot odrekati se tega sistema. Toda to bilo isto kot vreči puško revolucije v koruzo.
To narekuje kajpada, da bolj učinkovito iščemo metode bi oblike koordinacije. Avtokratizein posameznikov in skupin — pod geslom »mi in narod" .— bi bil samo poslednji korak pred razpadom političnega sistema samoupravne demokracije. Večja koordinacija družbenega odločanja ne ovira republiške skupščine in izvršnega sveta kot avtonomna organa, ki morata biti taka. Vendar pri nas nimamo predstavniške parlamentarne demokracije, zato tudi skupščina 111 izvršili svet ne moreta imeti absolutnega monopola odločanja....
Ni pa mogoče, da se Zveza komunistov spremeni v trans-misijo republiškega Izvršnega sveta ali kateregakoli drugega družbenega organa ali {Organizacije....
Zelo se strinjam s tovarišem, ki je v razpravi dejal: komunisti smo mislili, da je revolucija stari svet zrušila do tal, zdaj pa imam občutek, da počasi prihaja Za liami. Da, tudi sam linam tak občutek in sicer ne samo glede starega ideološkega sveta državno lastninske birokracije in telino-kratsko upravljanje monopolov, marveč tudi glede ideološkega tevsa stare slovenske buržoazne malomeščanske družbe hi njegove provbicialistične miselnosti."
(E. Kardelj, 26. avgusta 1969)
Italijanske oblasti zahtev profesorja Ehrlicha niso sprejele in tako je ljudstvo ..ljubljanske pokrajine" bilo bolj in bolj prepuščeno samovolji sovražnih obla-i sti in zasedbene vojske, pozneje pa še bratomornemu straliovanju 1 ; partijskih' VOS-ovcev, ki so kot j prvo stopnjo priprav za ugrabi- j j tev oblasti ob zaključku vojne pričeli moriti predvojne vodilne Slovencev, v kolikor le-teii že niso bili pobili, zaprli ali pregnali, nemški okupatorji. Vaške straže 1 so nastajale iz te velike stiske kot spontana oblika samoobrambe slovenskega podeželskega ljudstva, ki se je brez sleherne zaščite znašlo med dvema ognjema. Toda prve edinice Vaških straž so se pojavile šele v razdobju po VOS-inem umoru profesorja Ehrlicha. Problem utrditve in širše
Obisk v Ljubljani
Na pobrionskih sejah slovenskega partijskega središča je Edvard Kardelj toliko spraševal, kako sem jaz avgusta 1963 obiskal Ljubljano. Ne razumem zakaj bi po preteku celega leta moj nekajdnevni osebni in zasebni obisk toliko skrbel tako visokega beograjskega funkcionarja, ko so vendar varnostni organi sledili vsakemu mojemu koraku in u-gotovili, da sem se držal zelo o-mejenega sorodstvenega in strokovnega namena in okvira svojega obiska in nisem iskal nobenega političnega stika.
O pač, bili sta dve izjemi. Na pločniku ob frančiškanski cerkvi na Miklošičevi cesti sem naletel na bivšega univerzitetnega profesorja dr. Andreja Gosarja. Z njim sva na cesti izmenjala nekaj osebnih in družinskih drobnarij; vesel sem bil, da sem tako nepričakovano srečal tega častitljivega osemdesetletnika in da sem ga videl še toliko zdravega. Brez vprašanja ali privoljenja sem obiskal tudi grobnici dr. Antona Korošca in dr. Franca Ku-lovca na popolnoma zapuščenem Navju ter groba Franceta Casar-ja, mojega dragega mladostnega prijatelja, ki počiva na odrnak njenem pokopališču v Šmarju pri Grosupljem. Rad bi bil obiskal tudi grob profesorja dr. Lam-berta Ehrlicha. Vendar ga ne bi mogel najti, ker so ga komunistične oblasti v stalinističnem razdobju dale izkopati.
Nisem si na jasnem, ali Edvard Kardelj smatra od njega samega zasnovani sistem za tako papirnat ali pa pripisuje moji petdnevni prisotnosti v Ljubljani tako čudodelno moč, da bi mogla »spodkopati enotnost revolucio-larniih sil slovenske socialistične družbe".... kot Kardelj tarna v zaključnih obtožbah v zvezi z mojim obiskom Ljubljane.
Posebej je Kardelja vznemirilo, da sem se pri Mednarodni banki (ki ima svoj sedež v mestu
povezave vedno številnejših Vaških straž se je pojavil še pozneje in dejansko nikoli ni bil zadovoljivo rešen, ker italijanskim o-blastem to ni šlo v njihov znani politični račun. Turjaški poraz Vaških straž ob italijanski kapitulaciji septembra 1943 je bil posledica omenjene slabosti njih organizacije in partijskega paktira-nja z italijanskimi okupatorji.
(Ko sem že pri predmetu, naj še omenim, da jaz z italijanskimi oblastmi nisem imel nobenega stika, takega ali drugačnega. Posebno zlobna je ponovna raba medvojne izmišljotine češ, da sem jaz »Italijanom izdal dr. A-dolfa Vogelnika". Ko mi je na vprašanje dr. Vogelnikove tašče, s katero sem bil dober prijatelj, škof dr. Rožman takrat omenil to zlobno preračunano natolcevanje — z dr. Vogelnikom sva namreč bila kolega-docenta na pravni fakulteti —, sem škofa zaprosil, naj pri italijanskih oblasteh osebno ugotovi neresničnost te zlobne govorice, kar je on storil in o tem •tudi obvestil Vogelnikovo družino. Da je Edvard Kardelj svojemu »zgodovinarju" (Frančeku S a 'j e t u ) naročil, naj kot drobec Kardeljeve pobrion-ske ustrahovalne strategije v Sloveniji pogreje tudi take osebne klelvete, je le posebno neokusen, dodatni znak slabosti njegovega sedanjega vsiljevanja v zadeve slovenske republike in partije, v katerih Edvard Kardelj menda niti nima nobenih formalnih funkcij.)
in slovenska cesta
mojega bivanja in poklica) bil zavzel za odrinjeno slovensko cesto. Ker je v zadevi ceste Edvard Kardelj ravnal proti ugotovljeni pravici in interesom Slovenije, razumem njegovo vznemirjenost spričo moje zavzetosti. Ne vem pa, zakaj je on prav to, zanj tako posebej neprijetno primerjavo sam obesil na veliki zvon, ko jaz svojih vlog na Mednarodno banko namerno nisem publiciral, ke* mi pri tem ni šlo za kako osebno „slavo" ali »popularnost", temveč za nujno popravo beograjske krivice slovenskemu narodu, predno bi posojilo bilo tudi že formalno zaključeno. In ko bi Kardeljev brionski in pobrionski pritisk ne bila prisilila slovenskih oblasti v popolno in poniževalno kapitulacijo (izjava Izvršnega sveta SR Slovenije 4. oz. 6. septembra), bi upravičeni slovenski protest morda postal tudi uspešen....
Edino, kar je Edvard Kardelj o meni prav napisal, je to, da svojih vlog na vodstvo Mednarodne banke nisem pisal zato, „ker bi mi bila tako všeč in pri srcu vlada naše socialistične republike". Če bi se bil potegnil za slovensko cesto iz tega nagiba ali ozira, bi moje vloge imele prav tako kratko pomembnost, kot je bil po Kardeljevi zaslugi kratek protest Izvršnega sveta SR Slo-| venije. Za slovensko cesto sem se zavzel, ker mi je pri srcu moja 1 rodna Slovenija, zapostavljene j potrebe slovenskega ljudstva in izvirna suverenost slovenskega naroda. Ti nagibi, ki so me doslej vodili v moji zavzetosti za Slovenijo, me bodo vodilil tudi v bodoče — neglede na to, ali bo moje delo všeč Edvardu Kardelju ali kateremu koli drugemu partijskemu funkcionarju. Da interesi Slovenije niso istovetni z interesi partijskega vodstva, tega ni odkrila šele brionska seja izvršnega biroja ZKJ 8. avgusta 1969.
Koliko se je izpremenil Edvard Kardelj?
Svoje obtožbe proti cestao-pro-' vsaj prvo in .verjetno tudi že dru-testni večini sopartijskih tovari- go mojo knjigo o Sloveniji vče->ev je Edvard Kardelj zaključil i raj, danes in jutri, večina bralcev ; ponovitvijo svojega anahroni-! Kardeljevih posebnih prilog v
itičnega refrena: »Vedeti je namreč treba, da je bil Žebot politični šef fašističnega krila slovenskega klerikalizmia in eden voditeljev belogardizma, ki ni v ničemer spremenil svojih pogledov."
Iz sloga Kardeljevih razpravljanj je moč sklepati, da je on zaverovan v izključno pravilnost svojih stališč in ima malo zaupanja v ravnanje in mnenja svojih slovenskih partijskih tovarišev. Ne morem pa si predstavljati, da bi Edvard Kardelj bil že tako po-
DELU pa je vsaj toliko slišala c prvi knjigi, da so tudi ti morati spoznati, Kako je Edvard Kardelj s pogrevanjem prenarejene preti-vojne in medvojne preteklosti poskušal zabrisati vpliv mojih se danjih knjig o sodobni Sloveniji.
Ko bi jaz bil tak političen dinozaver, kot me je v svojem pobri-onskem obtoževanju poskušal naslikati Kardelj, bi moje knjige ostale brez vpliva in bi me 011 odložil v zaprašeni zgodovinski arhiv. Trdoživi funkcionar številka dve v monopolni politični hierar-
polnoma odrezan od slovenske	hi j i povojne Jugoslavije se ne u-
stvamosti, da ne bi vedel, da	kvarja s takimi nestvarnimi ana-
je večina tistih, ki so ga na p«P	hroiiizmi; Kardelja že zelo dolgo
brionskih sej al' - ~-'užali, brala	ne zanimajo „šefi" kakršnihkoli
predvojnih »kril" »slovenskega , klerikalizma". Kar njega danes skrbi v zvezi z »Žebotom", je vpliv mojih sedanjih dveh knjig o sodobni Sloveniji. In ker je od Mitje Ribičiča organizirana prepoved prve knjige leta 1967 do-j segla, da je za knjigo v hipu izvedela tudi Slovenija, jo takoj 1 pokupila in na široko brala, je Edvard Kardelj tokrat odločil, da druga knjiga (1969) ne bo javno prepovedana, ker bi jo sicer morali omeniti v nadziranem slovenskem tisku in bi tako zopet pomagali »Žebota" razširiti križem po Sloveniji. Zato se je Edvard Kardelj odločil za »zgodovinski" osebni napad name z dvojnim vzporednim namenom: da bi mene »očrnil" pri novih slovenskih rodovih, ki me poznajo samo po omenjenih knjigah, obenem pa s tem udaril po svojih vodilnih tovariših v slovenski partiji ,ker so si drznili — proti volji Edvarda Kardelja — glasno izraziti slovenski protest proti dvakrat dvajsetletnemu beograjskemu izrabljanju, zapostavljanju in oviranju slovenskega razvoja — o čemer med drugim razpravljata tudi obe moji knjigi.
Kako bolj učinkovito udariti po njemu neposlušnih slovenskih partijcih, kot s tem, da jih Kardelj sumi, obtoči in jim dialektično »dokaže", da so padli pod vpliv »Žebota" .Namigavanje na »zarotniško" ozadje mojega ljubljanskega obiska in vlog na Mednarodno banko naj bi Kardeljev »dokaz" psihološko okrepilo, u-poraba starih agitpropovslcih in VOS-ovskih propagandnih pona-redb pa naj bi vsej zadevi dodala še pridkus pravcatega »izdajstva".... Tako nekako je Kardelj zamislil svojo strategijo za izvedbo brionske obsodbe proti 110 silcem slovenskega cestnega pro testa. Spregledal pa je eno posledico te strategije Ko je spričo širokega poznanja mojih knjig v Sloveniji Kardelj v svoji obtož niči ponavljal, »da je bil Žebo politični čef fašističnega krik slovenskega klerikalizma in eder voditeljev belogardizma, ki ni v ničemer spremenil svojih pogle dov", ni pomislil, da bo s ten ponarejanjem zgodovine in se danjosti samo še bolj opozori j ljudi na svojo lastno boljševiške ! stalinistično preteklost in sproži , kočljivo vprašanje: Koliko se ji spremenil Edvard Kardelj?
Nobenega dvoma ni, da je Kar delj bil vodilen pri vseh cenra lis t jenih odločitvah od kapitula cije slovenske državnosti v Jaj cu 29 novembra 1943 do obsodb »slovenskega pritiska" na Brk nih S avgusta 1969. Izgleda, kake da Kardelj še vedno vrši vlog zgodovinske slovenske peščice, 1 je vedno pripravljena skočiti hrbet slovenskim naporom po s; moodlOčanju in pri tem uporal j lja stare načine ustrahovanja j beograjskih pozicij, kot je Ka delj to storil v svojih brionski in pobrionskih vposegih proti nodušnemu slovenskemu cestne I mu protestu.
V svojem dolgem govoru 2( 1 avgusta je Edvard Kardelj pc trdil, da tudi v svojem ideolog kem razvoju močno zaostaja z partijskimi tovariši doma in p svetu (razen onimi v Albani.j Kitajski in Sovjetski zvezi). \ razliki od teh se Kardelj še r prebil do stopnje bolj prožneg marksizma, rešenega leninistK no-stalinistične samovoljnosti i: prisilnosti ter sproščenega Ma 1 xovih filozofskih enostranosti i; zgodovinskih zastarelosti in ans litični površnosti. Poleg ponE vljanja svojih dogmatičnih kli šejev o "delavskem razredu' "razrednem boju", "razrednem značaju", o neminljivi "avain gardni vlogi" partije tudi v sistt mu "samoupravljanja" in "sock listiene demokracije", v kater«, onora "revolucionarna vsebina ostati nad "demokratično obl, ko" itd, itd, je Kardelj v sve jem "platformneim" govori ponovno poudaril in vsiljeval rus ki »leninizem", vztrajajoč na av toritamem »demokratičnem cen tralizmu" v partiji in političnen nasilju izven nje. Pri tem je zve sto sledil tudi posebnemu navodilu Lenina partijskim aktivistom: če treba, morajo komunisti pretvarjati resnico in se posluževati izmikanj, varan j in mentalnih rezervacij." Kardeljeva »platformna" razprava je prepletena s primembami te leni-nistične ,.znanosti".
Zakaj Kardelj ni uspel?
Kardeljevo pobrionsko ustra- predvsem v Sloveniji — Kardelj
še danes zavira uveljavljanje slo-
hovanje vsaj zaenkrat ni uspelo, ker so pri cestnem protestu sodelovali domala vsi predstavniki in nosilci sedanje slovenske o-blasti, ki so se zavetlali, tla je protest odseval globoko prepričanje velike večine slovenskega ljudstva. V tem smislu je slovenski cestni protest bil ne le zakonit v svoji obliki, temveč tudi resnično predstavniški po svoji vsebini. Protest je izražal dve poglavitni zahtevi slovenskega naroda :osnovno zahtevo po neovirani samostojnosti slovenskih odločitev in dopolnilno zahtevo po enakopravnih in spoštovanih pogodbenih odnosih v medrepubliškem in zveznem merilu.
Čeprav bo zgodovina priznala, da je po izključitvi jugopartije iz kominforma Edvard Kardelj s privzemom »preuranjenega" načela družbenega samoupravljanja teoretično odprl vrata novim možnostim za svobodnejši razvoj, ga bo slovenska zgodovina obenem tudi označila kot eno poglavitnih ovir na poti k uresničenju teh možnosti S svojim političnim vztrajanjem na iuturistieni ideologiji breznarodne družbe —
venskih narodnih potreb in zahtev. Izvajanje družbenega samoupravljanja prav Kardelj zadržuje v odnosu trajne podrejenosti •leninistični zasnovi »diktature proletariata", ki ima obliko političnega monopola partije, ki je praktično istoveten z ozkim aparatom partijske centrale, ki je na marčnem kongresu jugopartije postala simbolizirana v novem izvršnem biroju ZKJ, ki je v svojem prvem javnem nastopu udaril po Sloveniji, ker se je odločno potegnila za svojo nedvomno pravico in osnovno potrebo".
Slovenci pa so začeli Kardeljevo teoretično načelo samoupravljanja jemati praktično in resno ter se zdijo odločeni, da ga osvo-bode tako njegove breznarodne ideologije kot politično-vo jaškega centralizma iz Beograda. V tej smeri teče razvoj v Sloveniji, ki bi ga Kardelj hotel zaustaviti, pa mu to doslej ni uspelo, ker se Slovenci Oči vidno ne dajo več tako zlahka ustrahovati (dalje na 5. strani)
Kardeljeva "demokracija"
»Smisel vodilne vloge Zveze komunistov v družbi je revolucionarni značaj te vloge, se pravi to, da je kot revolucionarna avantgarda delavskega razreda in kot poglavitni nosilec njegove povezanosti z drugimi delovnimi sloji zmožna organizirati boj za tako razmerje sil v strukturi družbe, v katerem bo zagotovljeiia vodilna vloga razrednih, ekonomskih, političuih in drugih interesov tega razreda in teh delovnih slojev pri usmerjanju družbe. Iz tega sledi, da boj komunistov za demokracijo ne more biti nekaj ločenega od take revolucionarne vloge Zveze komunistov v družbi....
Prav gotovo noben resničen komunist in revolucionar ne bo sprejel teze, češ da je treba sprejeti nekakšen politično pluralističen sistem za ceno, da bi se odpovedali revoluciji, za ceno, da bi predali oblast ideološkim in političnim silam stare družbe... potrebna nam je taka demokracija v kateri bo brezpogojno zagotovljena vodilna vloga interesov delavskega razreda... zanikanje razrednega boja kot oblike boja za osvobajanje dela 111 delovnega človeka ne more pomeniti prav nič drugega kot zavestno ali nezavedno skrivanje reakcionarnih ali teluiokratsko etatitstičnih tendenc, ali pa popolno zmedo v glavi, kar se spet zreducira na prvo. Torej: izgubiti razredno izhodišče pomeni izgubiti vso revolucionarno ustvarjalno sposobnost in postati suženj stihije in empirizma. .. nadaljnji razvoj družbene vloge Zveze komunistov narekuje zlasti dve nalogi: prvič, zagotoviti v Zvezi komunistov notranjo demokracijo ki bi omogočala svobodno soočanje mnenj, zasnovanih na povezanosti Zveze komunistov, z interesi delavskega razreda in delovnega ljudstva, ter na znanosti o socializmu, se pravi na marksisinu-leninizmu bi sodobnih rezultatih te znanosti. In drugič, bojevati se za enotnost in učinkovitost v akci ji kar je še posebej pomembno v razmerah samoupravljanja. Brez take enotnosti Zveza komunistov ne bi mogla uspešno opravljati tiste svoje družbene vloge, ki je na revolucionarnem prehodu od starega k novemu družbenemu sistemu odločni pogoj za obstanek in nadaljnji razvoj pridobitev revolucije.
Tudi sam se v več kot 40-letnem članstvu v Partiji marsikdaj nisem struijal s sklepi odločilnih organov bi tudi tistega, v katerem sem bil sam. Pa vendar, odrekati se ali distancirati se od sklepov v neposredni akciji Partije je bilo zame vselej isto kot odrekati se edine revolucionarne sile in edinega socialističnega programa, ki lahko progresivno spreminjata družbo. Zato menim, tla tudi danes. .. V resnici gre za socialilstično in samoupravno vsebino demokratizacije in za našo sposobnost bojevati se z nasprotnimi težnjami v njej ter obdržati napredno 111 demokratično pobudo, če namreč glede tega ne bi zavzeli povsem jasnega bi odločnega stališča, bi to pomenilo prepuščanje krmila drugim silam — zelo jasno jc, katerim. Ne smemo se potemtakem naivno braniti za barikadami lepih besed tam, kjer gre za razmerje moči realnih družbenih sil...
Nekateri ugovarjajo, da te sile niso dovolj močne, da bi lahko spravile v nevarnost socialistično samoupravljanje. Z ugotovitvijo seveda soglašam, ker tudi sam verjamem, da so socialistična družba z njimi lahko bori tudi v pogojih demokracije in predvsem z demokratičnimi sredstvi in da ji bo vse manj treba posegati po sredstvih revolucionarnega nasilja. Toda samo pod pogojeni, če bodo imeli komunisti ne samo jasen revolucionarni koncept boja za nadaljnji razvoj socialistične družbe, ampak da tudi jasno spioznajo, kakšne družbene sile lahko tak koncept uveljavijo in katere se mu bodo postavile po robu....
Strinjam se s tovariši, ki so poudarjaft, da je nasprotnike potrebno identificirati, če že govorimo o njih. Toda v naši družbeni strukturi se ti nasprotniki ne feražajo bi ne morejo izraziti v odkritih antisocialističnih in antisamoupravnih programih, marveč v raznoterosti ideolcčkili In političnih teženj in pritiskov. Zato tudi ne kaže govoriti o klerikalizniu kot nevarnosti sami zase. temveč o protislovjih naše celotne družbene strukture, ki morajo ustvariti odpore proti revolucionarnemu razvoju socialistične družbe, kajti take odpore bo družba porajala vse dotlej, dokler ne bosta v njeni strukturi socializem in samoupravljanje edini mogoči obliki življenja. ..
Dilema pa je naslednja: ali smo dovolj močni, da ohranimo samoupravni in demokratični kurz pred temi težnjami in silami v pogojih demokracije, ali pa bomo postopoma potisnjeni v defenzivo. če se bodo revolucionarne sile znašle v defenzivi — potem se bodo zaostrila vsa družbena nasprotja — nekdo bo moral delati retl."
(E. Kardelj, 26. avgusta 1969)
5
"SLOVENSKA DRŽAVA"
1. DECEMBER V?6t
DA Bi JO LE PREPOVEDALI!
KLIC TRIGLAVA London, 9. avgusta 1969,
Kakor je bilo v KLICU TRIGLAVA že kratko poročano, je v Celovcu v samozaložbi avtorja DR CIRILA ŽEBOTA, tiskana v Mohorjevi tiskarni, izšla 2. knjiga "SLOVENIJA VČERAJ, Da-NES IN JUTRI". Knjiga je posvečena slovenski univerzi ob petdesetletnici njene popolne ustanovitve. Od skupnih 25 strani obsegajo izvirni citati, ki dobro podpirajo avtorjeve razlage, kar blizu 100 strani. To daje kajpak posebno vrednost celemu delu, čeprav je za bralca, ki bi hotel knjigo v enem mahu prebrati, to utrudljivo. Je pa to tudi bistvena razlika med to in prvo knjigo, v kateri so bili sicer citati, toda ne urejeni tako koncizno in sistematično.
Celo delo očividno ni nastalo v enem zamahu, ampak je sestavina raznih že objavljenih, večkrat predelanih ali dopolnjenih člankov tekom dveh let od prve knjige. Nekateri članki pa so popolnoma novi. To postopno nastajanje knjige je tudi vidno v tem, da je nekaj krajših (redkih) citatov ponovljenih in v zvezi z njimi je ponovljen tudi komen- i tar. Tudi iz tega razloga se mi zdi bolje, če bralec bere knjigo po poglaVjih in v presledkih. Saj so posamezna poglavja dejansko popolnoma zaključene celote.
Kar zadeva vsebino, je druga sistematičnejša od prve, daleč širša in globlja. To predvsem iz razloga, ker je pisana v zgodovinskem okviru velikih slovenskih obletnic: 1200-letnice krščanstva na Slovenskem, 120 let programa Zedirijene Slovenije, stoletnice ustanovitve prvega slovenskega dnevnika SLOVENSKI NAROD in prvih taborov, 50-letnice ustanovitve prve slovenske vlade in nastanka prve Jugoslavije, 404et-nice šesto januarske diktature, 25-letnice OF, 20 let preloma s Sta-
| linom itd. Ce sem prvo knjigo ! priporočil slehernemu, predvsem preprostemu slovenskemu človeku v domovini, da mu v politični praznini odpre perspektive, bi to drugo knjigo v prvi vrsti priporočil mlaljšim slovenskim izobražencem in gotovo tudi takim komunistom, saj se oboji zanimajo za aktualne slovenske probleme, tembolj če jim prav omenjeni zgodovinski okvir ni dovolj ali pa le enostransko poznan. Kajti posebna vrednost te knjige leži v tem, da na argumentirani način prikaže razvojnost slovenskega vprašanja in opozoriti na tisto rdečo nit, bi se vleče skozi našo zgodovino, odkar smo se politično zavedli. Zlasti naslednja poglavja so zanimiva: Sto dvajset let programa Zedinjene Slovenije, Ob stoletnici SLOVENSKEGA NARODA in taborov, Ob 25-Jetni-ci OF ter Izvirna suverenost republik.
Ta druga knjiga z navajanimi! citati in razlago ter povezavo kaže, kolikšen vpliv je imela v domovini prva dr. Žebotova knjiga. Gotovo ni iz trte zvita trditev, da je ena Žebotova knjiga bolj vplivala na domovino kot dvajsetletno ddlo (ali nedelo) vse slo-! venske emigracije, pa če je ta trditev Žebotovim političnim nasprotnikom všeč ali ne. Tem bolj, ker je bila objavljena ob tako ugodnem času. Poleg tega ta druga knjiga nesporno priča, če jo primerjam s prvo knjigo, da je j bil dr. Žebotov obisik Sloveniji lani poleti zelo koristen in poučen. Njegovi zaključki in razlage so bolj gotove, njegovi pogledi so globlji. Po drugi strani pa knjiga sama priča, da je bila vsa zamera ali obsodba tistih emigrantov na račun dr. Žeboto- j vega obiska Slovenije brez osno-; ve, ker ni avtor v ničemer menjal svojega demokratičnega prepri- j čanja, ampak samo kvalitetnejše , gleda na slovensko razvojnost. i
Voščila 2a BOŽIČ in NOVO LETO
ter najboljše želje za uresničenje slovenskih
ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashingtonu.
Seveda je v knjigi nekaj zaključkov ali trditev, Iki utegnejo biti sporne odn. niso povsem jasne. še vedno pogrešam ob prof. Ehrlichovem predlogu (str. 47) za ustanovitev podtalne slovenske vlade leta 1941 pojasnila, kako bi bilo to moč vskladiti z dejstvom, da smo imeli zunaj begunsko vlado — s Slovenci v njej-Ko sem pred leti pobaral g. M. Stareta, zakaj je SLS zavrnila prof. Ehrliohov predlog, žal, ni imel dovolj časa, da bi pojasnil. Druga taka domneva (str. 132) je, če je res Rankovič naročil masovne likvidacije na poletje 1945. Mislim, da niso bili sami slovenski stalinisti nič manj krvo/elj-ni, in nek ameriški vir je celo trdil, da je sam Tito ustavil morijo, ko je zanjo zvedel. Drži pa, da so srbski komunisti (str. 134) uporabljali OZNO za povečanje | srbskega vpliva (zlasti na Hrvaškem), zaradi česar so mi nekateri demokratični in daljnovidni Srbi v tujini pred leti izrazili svojo zaskrbljenost.
Zanimiv je zaključek, da je, prav zdaj Slovenija nosilka od- j pora do centralizma, ker da je nacionalno od vseli republik najbolj enovita in zato najbolj občuti pritisk Beograda, „ki je po ' svoji vsebini in oblikah močno neslovenski tudi, kadar ni namerno protislovenski". (152) E-1
nako, da ima tudi Slovenija obširno nerazvito področje: "večji del slovenske Primorske, Notranjske, Bele krajine, Dolenjske, Urvadda, Haloz in severovzhodne Slovenije med Dravo, Muro in Madžarsko" (str. 154). Ali navedba J. Packove ugotovitve, „da je vsaka občinska sikupščina 70 do 809-6 obremenjena z izvajanjem nalog, ki jih nalaga federacija" (str. 157). Avtor dalje pričakuje, da naj bi slovenski statistični zavod čimprej objavil vsaj svoje podatke o tem, kaj je Slovenija doslej dala in kaj prejela" (str. 157), tem bolj, ker Še vedno ni bil objavljen pregleden račun o izvirih in namembah zveznih finančnih in gospodarskih manipulacij od leta 1945 naprej. O tem sta svoje dni vpraševala tako Josip Vidmar kot prof. Bičanič.
Druga Žebotova knjiga pa daje lep in podroben ter argumentirani pregled celotnega slovenskega vprašanja v dani stvarnosti — ali pa izzivajoče poučilo — tudi vsem tistim Slovencem v svobodnem svetu, ki še vedno žive v letu 1945 odn. enostavno ne dojamejo, za kaj dejansko danes v Sloveniji gre. Knjigo je moč dobiti v naših Obmejnih knjigarnah (v Celovcu, Trstu, Gorici, Beljaku in Gradcu) za 50 avstroj-skih šilingov ali 1250 laških lir.
D. P.
j : '
VEsEL BOŽIČ
rn
j
srečno 1970.
želi Vsem svojim članom in prijateljem ter podpornikom
SLOVENSKA PRISTAVA
Cleveland—Ohio
[vwvwwyvwj
Predstavniki Mednarodne banke
obiskali Slovenijo
i Predstavniki Mednarodne ban- ! ke za razvoj so v začetku novembra obiskali Slovenijo, kjer so se j pogovarjali o možnosti vključe-: vanja slovenskega programa za razvoj turizma v mednarodno kreditiranje. Ustavili so se tudi v Piranu, kjer so skupno s predstavniki občin ter raznih organizacij pretresali načrte za sloven-' sko obalo, ki zajemajo razvoj
| treh obalnih občin ter kraškega i ^ ; področja z Lipico in Škocjanskimi jamami. Načrti predvidevajo, I da bi do leta 1975 zgl adili tam 22 ; novih hotelov in nekatere druge objekte.
Družina LEVSTIK
iz Opčin pri Trstu Ul. Hermada, 13/1
.lastnik
HOTELOV
"BLED" in "DANIELA"
Via S.C. in Gerusalemme 40
ROMA - RIM
zeli in vosci
vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim gostom ter svojim bližnjim in daljnim sodelavcem, Vesele Božične praznike ter Srečno in uspeha polno Novo leto 1970!
Vesel Božič in srečno novo leto 1970
žele iz Chicaga, 111., U.S.A.
• Moskva namerava odpreti v Zagrebu konzulat, ki bo imel j kakih 30 uslužbencev. Nekateri j politični komentatorji vidijo v ! tem diplomatsko potezo, da bodo | moskovski komunisti zastopani i tudi na Hrvatskem v primeru, da i bi se narodno nasprotje med Srbi | in Hrvati še bolj zaostrilo.
ZAKAJ JE EDVARD KARDELJ NAPADEL "ŽEBOTA"?
(nadaljevanje s četrte strani)
V svoji pobrionski obtožnici je stopnjujoče uveljavljanje izvirne suverenosti slovenskega naroda in njegove republike Edvard Kardelj označil kot »obujanje duhov reakcionarnega in egoističnega nacionalizma, ki se skriva za lažnimi gesli o konfederaciji in neodvisni državi". Strašil je, da ta »nacionalizem pripravlja slovenskemu narodu samo usodo brezpravne marionetke in priveska tega ali onega imperialističnega ali hegemonističnega sistema". Resnica je zopet drugačna od Kardeljevih avtoritarnih trditev. Po tolikoletnih izkušnjah z beograjsko-centralističnim zajemanjem slovenskih davkov, povojne ameriške pomoči, slovenskih podjetniških akumulacij, prisluženih slovenskih deviz in mednarodnih posojil ter s preprečevanjem lastne slovenske narodne politike v skladu s slovenski
vedeti, da je neovirana samostojnost slovenskega samoodločanja edipo sredstvo,, da se Slovenija dvigne nad stopnjo provincialrte-ga priveska beograjskega centralizma. Samo z lastnim odločanjem bo Slovenija mogla sodelovati v mednarodni delitvi dela — tako v mejah Jugoslavije kot izven nje — v skladu s svojimi resničnimi primerjalnimi možnostmi, ki jih dosedanje centralistično odvzemanje in oviranje zmanjšuje in uničuje. Kardeljevo »socialistično" (l.j. centralistič- | no) jugoslovanstvo, ne slovenski »nacionalizem", je spravilo Slovenijo na stopnjo province. »Nacionalizem" ogromne večine Slovencev v partiji in izven nje je le poudarjen izraz žive zavesti, da se mora Slovenija tega jugo-pro-! vincializma znebiti, predno bo zmrcvarjena na stopnjo jugoslovanskega povprečja — ali celo
ml potrebami In možnostmi mo pod tega — tudi v svojih še pre-, re danes že vsak slovenski šolar ostalih prednostih.
Sredstvo mojega vpliva	j
Ker je svoj napad na slovenski | V tem je smisel in obseg moje- ( cestni protest Kardelj tako zelo ga vpliva na slovenski razvoj, navezal na mojo osebo in moj Drugega vpliva nimam in ga tudi vpliv ,naj to pismo zaključim z ne iščem, ker vem, da ga ni. Ce jasno besedo o moji vlogi.	\ ta vpliv neovirane in kritične mi- j
isli pomaga novim slovenskim ro-
Sem ameriški univerzitetni pro-
dovom v njihovih stopnjevanih
Razvoj v Sloveniji — važen element kritike knjige o politiki evropskih komunističnih držav
Revija »Problem« of Connnu-nism", ki izhaja v VVashingtonu je v skupni novembsko-decembr-ski številki objavila oceno knjige Ghita Ipnescu-ja »The Politics of the European Communist States". Oceno je napisal znani žur-nalist in poznavalec problemov ' Jugoslavije Viktor Meier, ki v i kritiki omenja, da avtor često! daje preveč poudarka določenim j zunanjim dogodkom na račun gllObljiih notranjih tokov, katerih bi se moral zavedati. V tej zvezi omenja, da se lonescu na dolgo mudi pri odstopu slovenske vlade leta 1966 ter pristavlja: »Čeprav je bil to gotovo važen dogodek, vendar ni imel nobene zveze s pomembnimi vprašanji, ki so dominirala slovensko politično življenje v tistem času: posebej, slovenski odnos do Jugoslavije kot celote, vlogo oživljene »Narodne fronte" in njen odnos do komunistične partije, položaj katoliške Cerkve, in končno, vprašanje tako imenovane »neformalne skupine", to je petorice ali šestorice, ki so imeli v svojih rokah vse položaje moči v republiki... Avtor je prezrl bistvene probleme, iki so v veliki nieri zakoreninjeni v tradicionalni slovenski politiki in se namesto tega osredotočil na izključno formalni pojav odstopa komunistične vlade."
Knjige in revije
fesor slovenskega porekla, ne prizadevanjih za samostojno, e-
„šef" kakega predvojnega politič-1 nakopravno in notranje svobod Gospodarska politika Slovenije nega »krila" ali organizirane „po-; no slovensko državo — kot jo litične emigracije", še manj pa moč sklepati iz Kardeljevega o-
za leto 1970
limpijskega hudo vanja nad „že- j botom" — mi je to v veliko zadoščenje, med drugim tudi zato, ker podobno kot jaz misli in želi tudi mnogo drugih prizadevnih
»voditelj" kake politične opozicije v Sloveniji. Ker sem po rodu Slovenec, po stroki pa preučeva-!ec sodobnih gospodarskih in družbenih sistemov in reform, je
naravno, da posebno skrbno ; in vplivnih Slovencev v svetu, spremljam in kritično preučujem i
prepleteni kulturni, gospodarski, j § tem zakijučujem svoja tri-družbeni in politični razvoj v Slo- ]etna slovenska razpravljanja o veniji. Le-ta se mi zdi pomemben sloveniji včeraj> danes in jutri, ne samo za bodočnost Slovenije, j Pos]cj b(jm svetu tolmačil Slo-itemveč — zaradi njene edinstve-, venijo danes< ne lege in večjih razvojnih dosež- j
kov — tudi kot ključni vzgled j	-
narodno-političnega osamosvajanja in pluralistične demokratizacije za drage narode v vzhodni polovici Evrope. V ta namen sem poleg svojih študij v angleščini napisal tudi omenjeni dve slovenski knjigi, da bi ti svobodni pogledi na usmerjenost in pomembnost slovenskega razvoja bili dosegljivi tudi širSim krogom ljudi v Sloveniji, ki so v tem razvoju neposredno udeleženi.
Gospodarski načrtovalci Slove-ije so izdelali osnutek resolucije o okvirih gospodarske politike in politike zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970, ki predvideva 8 do 9 odstotno rast družbenega proizvoda in 2 do 3°/o večjo zaposlenost Ta osnutek ima tri dele: v prvem je govora o ekonomski politiki, v drugem o politiki zbiranja sredstev za splošno potrošnjo, v tretjem delu pa je opredeljena politika uporabe sredstev za posamezne oblike splošne pro-trošnje. Sodelovanje gospodarskih organizacij s tujimi poslovnimi partnerji je pomemben či-nitelj za povečanje storilnosti in reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Računajo naj bi se osebni dohodki za zaposlene v letu 1970 povečali za okrog 10 do 11 odstotkov. Pri tem pa je seveda vprašanje, koliko bo kruha iz te moke?
•	Marijan Zadnikar: ROMA-NESOUE ARCIIITECTURE IN SLOVENIA. Journal of the Socie-ty of Architectural Historians je objavila v 2. številki letošnjega letnika na str. 99 do 114 razpravo Marijana Zadnikarja (Slovenski zavod za zaščito spomenikov)
0	romanski arhitekturi v Sloveniji. Članek vključuje večje število zemljevidov z oznako raznih tipov cerkva in samostanov na slovenskem ozemlju ter tudi načrte ter fotografije poedinih primerov (Stična, Žiče, Jurklošter, Ptuj, Zgornja Draga, Kostanjevica, Vuzenica, Hrastovlje, Zani-grad, Selo, Gorenji Mokronog, Mali gracl pri Kamniku ter grad nad Slovenjim Gradcem). —fš
•	BOGOSLOVNI VESTNIK,
1. XXIX, zvezek 1-2. Nova številka prinaša naslednje razprave: Vprašanje božje smrti (V. Grmič), Današnji pogledi dogmatič ne teologije na zakrament sv. birme (A. S trle), Med osebna struktura vere pri sv. Tomažu Akvin-skem (F. Rode), »Zgodovina začetkov" v luči najnovejših odkritij (F. Rozman), Moralni in pastoralni nauk episkopatov k o-krožnici »Humanae vi tac" (š. Steiner), Trubarjevi ekumenski nazori v luči katoliškega ekume-nizma (J. Rajhman), Vodstvo krajevne Cerkve (S. Ojnik) ter Dekani je v ljubljanski škofiji od
1	1700 do 1968 (R. Lešnik). Razprave dopolnjujejo pregledi, ocene ter zapiski. V pripravi je 34 zvezek letošnjega letnika, ki bo posvečen 50-letnici teološke fakultete. To spominsko številko bodo tiskali v večji nakladi in jo jč mogoče naročiti tudi posebej pri upravi: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 3/1. —fš
•	Kanadski odsek mednarodne organizacije za študij zadružnega ter javnega gospodarstva C.I.R.I.E.C. (sedež v Montrealu, gospodarska fakulteta Sir George WiMiams Universitv) je izdal kot študijo št. 1 zadružnega sektorja razpravo Rudolfa Cuješa o ribiškem zadružništvu v Novi škotski. Fishennen's Cooperatives in Nova Scotia.
Vesel božič in srečno novo leto 1970 želi
SLOVENSKI KLUB TAROK
Chicago
Družina Lojze Gregorich
Branko Magajna
Družina Frank Martinčlč st.
Dr. Lojze in Krista Arko Hinsdale, III.
Družina Milan Pecharich
Družina Metod Žerdin
Družina dr. Jože Goršič, Elinhurst, 111.
Družina Karel Kosi
Otmar in Anica Tašner, Cicero
Družina Frank Karner, Cicero
Družina Ludvik in Mara Jelene
Družina Janko Tayčman, Elmhurst, 111.
Družina Janko Burjek,
Družina Ivan Buh, jnr.
Dr. Leopold in Fani Humar Lyons, 111.
Družini Frank Sedlašck sn. <n jnr.
Družina dr. Blaž Korošec Družina Anton Leban Družina dr. Frank Kimovec Družina Ciril Pfeifer Družina Pavel Lenassi Mrs. Minka Grasič Družina Stane Simravh Družina Jože Vlrant Družina Anton Medved
Praznična voščila in srečno novo leto 1970 želi dr. Ludvik Leskovar in družina ter
AMERIŠKO SLOVENSKI RADIO KLUB V CHICAGU
—
DR. FRANC POROVNE
želi zadovoljne in blagoslovljene Božične praznike ter
srečno novo leto 1970 vsem svojim znancem in projateljem
TORONTO — CANADA
1. DECEMBER 1969
"SLOVENSKA DRŽAVA"
6
SMRT DVEH VELIKIH
ZADRUŽNIKOV
V	začetku novembra so zadružniki v Severni Ameriki pokopali dv a zadružna voditelja, ki sta posvetila pretežni del svojih moči okrepitvi in širjenju zadružništva v Severni Ameriki.
V	Kanadi je umrl senator Cyril-le Valllancourt. Svojo kariero je začel v poljedelskem minister-stvu kvebe.ške province kjer je organiziral proizvajalce javorje-vega sladkorja (maple sugar). bil je glavni ravnaclj zveze kve-beških hranilnic in posojilnic (caisses populaires) od njene u-slanovitvc I. 1932 do januarja 1969, ko so ga izvolili za častnega predsednika in svetovalca. Bil je tudi ravnatelj prve take ustanove v Kanadi la caise popnlaire de
Leviš (ustanovljena .1 1901). Njegovo ime je tudi povezano z u-stanovit vijo mnogih zadružnih publikacij. Ko je bil I. 1944 imenovan za senatorja, so dobili kanadski zadrugarji močnega zago vornika v kanadski zakonodaji.
V Ncvv Yorku pa je umrl Wil-■ Ham Read, bivši predsednik mednarodne zveze kreditnih zvez (CUNA International), zadružne zavarovalnice CUNA Mutual Insurance Society ter Lige kreditnih zvez za državo Ne\v York. Bil je tudi med organizatorji in voditelji zadružništva na področju zdravstva ter stanovanj v Nevv , Yorku, poleg tega pa je bil tudi član prometne komisije Nevv Yor-ka in namestnik župana. —fš
Praznik Otroka
Na sveti večer je bilo, pred pol-nočnico. K jaslicam je piidrsal starček ob palici. Zdrsnil je na kolena in njegove oči so se zamaknile v jaslice, k božjemu Detetu. Sklenil je trde prste, roke so se mu tresle. Ko se je vračal, so mu bile oči solzne. Raznežil se je ob pogledu na božje Dete. Zanj je bil sveti večer in polnoč-nlca resnično doživetje.
In mi? Ali občutimo veličino božičnega praznika? Morda smo IKistali že tako materialistični, da nam je več pisanje božičnih kart, nakupovanje daril, kakor pa za veliko skrivnost: „In Beseda je mesto postala in med nainl prebivala."
Božični večer v tujini ... Ne donijo več božični zvonovi, kakor nekoč doma, morda ni več božične pesmi doma in ne molitve rožnega venca, kaj šele kroplje-Jija in kajenja okrog hiše, ki je bilo kot uvod v božično praznovanje ob jaslicah v kotu Vse je le bolj zunanjost.
In vendar, božič je praznik O t roka. Božjega otroka. „Božji nam je rojen Sin, veselimo se".... Ob tej misli, da je ta otrok v jaslicah božje Dete, vsemogočni Bog sam, nam mora postati božični praznik, praznik notranjega zadovoljstva, duhovne radosti. Naj nam pride na misel, da je vsak otrok, ki pride na svet, dar božji in nihče nima pravice se ga otepati. Z veseljem naj ga sprejmeta oče in mati in če za prvim sledijo še drugi, tudi ti so dar božji in naj bodo v okras krščanskemu domu. Je žalostno, če se l>oročeni otepajo otrok. Eden, dva kvečjemu, potel pa pllule. ..
Ob jaslicah, ob zibelki božjega Otroka, naj vzbrsti v dušah odgovornih zavesi, da nihče ne sme postati Herod lastne krvi. Pro
Narodnosti v Jugoslaviji
Beograjski tednik ..Ekonomska politika" je letos objavil statistične podatke, ki dajejo kaj zanimivo sliko o pestri sestavi Jugoslavije, saj jo sestavljajo sledeče narodnosti:
7,806.000 Srbov (42,19-6) 4,294.000 Hrvatov (23,196) 1,589.000 Slovencev (8,696) 1,045.000 Makedoncev (5,696) 973.000 Muslimanov (5,2no) 915.000 Albancev (4,99-6) 514.000 Črnogorcev (2,896) 504.000 Madžarov (2,7»6) 138.000 Turkov (196) 86.444 Slovakov (0,596) 62.000 Bolgarov (0,396) 61.000 Romunov (0,396) 30.000 Cehov (0,296) 26.000 Italijanov (0,196). Poleg tega se 317.000 državljanov smatra za Jugoslovane. Na ostale narodnosti, ki niso naštete, pa odpade še 140.000 prebivalcev.
Slovencev živi v slovenski republiki 969«. Samo 496 jih živi izven Slovenije. Na Hrvaškem jih je 39.000, v Srbiji 20.000, v Bosni in Hercegovini 6.000, ostali pa so razdeljeni po drugih pokrajinah v državi.
Pri naštevanju, koliko posameznih narodnosti, živi po mestih je navedeno, da v Beogradu živi 10.000 Slovencev, v Zagrebu 17.000, v Sarajevu 1.800, v Novem Sadu 1.060, v Mostarju 520, v Kopru 98.000.
V	Ljubljani pa naj bi bilo po tej statistiki 9.300 Hrvatov, 4.500 Srbov in 1.130 Jugoslovanov.
V	Sloveniji pa živi vsega skupaj 14.000 Srbov in 31.000 Hrvatov. ■
Vesele Božič in izpolnjenih upov polno )970. želita
Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja
Zadovoljen Božič is uspehov polno 1970.
žele
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA.
Vsem Slovencem širom sveta in v domovini Vesele Velikonočne praznike Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI
CH1CACO, 1LL.
•želi vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanju širom sveta blagoslovljen Božič in uspehov polno novo leto 1970
Vesel Božič in Uspeha polno leto 1970 žele vsem prijateljem in znancem širom sveta
Profesor Političnih Ved na Duquesne University in California State University — Z.D.A.
DR. JOŽE PLANINŠIČ
ter
Claudia, Erika in Raymond
VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO
vsem skupaj želi
SESAR STUDIO
ATELJE ZA UMETNIŠKO FOTOGRAFIJO Se toplo priporoča za vaš obisk
524 BLOOR ST. W., TORONTO
Tel: 535-7926
CARL VIPAVEC
Zadovoljen Božič in veselo novo leto želi
in se oriDoroča	SLOVENSKI ODVETNIK
m se priporoča	^ NOTAR
The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
simo božjo Družino, da božič ne bo za nas le zunanjost, ampak globoka notranjost, polna blaže nega zadovoljstva.
—t. č.
PROSIMO:
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO
OBNOVITE NAROČNINO ZA 1970 LETO
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD 'S. D.'
rr
OD	VAS VSEH,	
KI	PREJEMATE	
NAŠ	LIST, ZAVISI	
NJEGOVO IZHAJANJE.		
	ZATO:	
NAKAŽITE		NA-
ROCNINO ti		DANES! 1
Vrhovna organizacija Hrvatov v Severni Ameriki
Hrvatske organizacije v ZDA in Kanadi so se zedinile na nedavni konferenci v Clevelandu, Ohio. ter so ustanovile North American Council for Independence of Croatia. Predsednik nove organizacije je Theodor B. Abjanič, tajnik pa S. VV. Skertič. Izvršilni odbor sestavlja 14 najbolj poznanih hrvaških osebnosti v Severni A-rrteriki. Nova organizacija se bo povezala z zastopniki hrvatskih organizacij v Evropi, Južni Ameriki ter Avstraliji, da bo s tem mogla predstavljati voljo ter stališče Hrvatov pred svetovno javnostjo.
Ena prvih aktivnosti nove orga nizacije je bila spomenica takrat nemu kanclerju Zahodne Nemč; je dr. Kiesingerju, v kateri si protestirali proti delovanju agen 'ov UDBE v Zahodni Nemčiji, k >obija Hrvate. V spomenici s< avedena imena Nahida Kulenc iča. Marijana Simundiča, Hrvo e Urše, Mile Rukavine, Kresimi-a Tolja, Vida Maričiča ter Mirka čuriča.
( V avgustu je obiskala Bonn po ebna delegacija nove organiza 'ije, ki so jo sestavljali vseuči iški profesor Meinzel (San Fran isco) in dipl. inž. Bosi) jevič (Cle /eland) ter časnikar Milan Ilinič Nemški vladi so osebno izročil spomenico, ki obravnava isti pro blem kot prejšnja.
•	Razni hrvatski listi so ob javili fotokopije pisem in sporo čil od več oseb, ki imajo zveze s predstavniki jugoslovanskih o blasti, da je prihodnja žrtev na listi UDBE dr. B Jelič, predsednik Hrvatskega narodnega odbora. ki živi v Zahodnem Berlinu.
•	Nadškof Joseph McGucken iz San Francisca si je zagotovil mesto v zgodovini katolištva v ZDA. V sporu z duhovnikom-pj-o fesorjem, ki je dal možnost svo-jyp; učencem-bogoslovcem, da so priili v neposredni stik s pereČi-
VESEL BOŽIČ
mnogo uspeha in sreče v letu 1970 ter mnogo dobre volje v podpori za naše glasilo "Slovenska Država". Združeni v delu /a Slovenski vsenarodni cilj — SLOVENSKA DRŽAVA — pojdimo v novo leto! Pozdravlja vse znance in in prijatelje širom sveta:
Mirko Geratič 2737 W. 16th St.
Chicago, 111. 60608
! mi družbenimi vprašanji, je po | posredovan ju odbora društva duhovnikov svoje škofije pristal, da >o sprejel stališče posebne komi-ije, ki bo preučila zadevo, četudi >o zahtevala, da prekliče svojo irepoved take metode poučevanja. —fš
•	Bulletin Evropske zveze iz mancev objavlja v septembrsk številki poročilo iz Splita, da je redna nagrada za politične umo re emigrantov, ki jih naročuji UDBA, določena na 20 milijonom dinarjev. Vendar ni vsem ubijal jem usojeno, da bi v miru uži /ali svojo nagrado. Če postani ijihova dejavnost preveč očitna ;i UDBA ne pomišlja in tudi nje ;ame likvidira.
•	Federalistična zveza evrop ?ke etnične skupnosti protestira v Beogradu. Letošnji kongres Federalistične zveze evropske etnične skupnosti (U.F.C.E.), ki je zasedal v Colmaru. Franciji, je sprejel resolucijo, v kateri se za vzema za albansko manjšino v Jugoslaviji in za tiste, ki so bili zaprti po albanskih demonstracijah (obsojenih je bilo 36 pro testnikov). Albanski organizaciji ..Svobodna Albanija" ter „Zvcza Kosovcev" sta poslali protestne brzojavke predsednikom ZDA in Francije, predsedniku vlade Velike Britanije ter tajniku Organi zacije združenih narodov.
VSEM KLIENTOM IN SLOVENCEM V TORONTU IN KANADI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1970
V vseh zadevah zavarovanja: požar — življensko zavarovanje zavarovanje avtomobilov — pohištva se Vam priporoča
SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA
Tony ZAGORC Insurance
382 Palmerston Blvd., Toronto 4, Ontario
Telefonirajte: 921-0212, zvečer do lOh: 537-7594
lu « » 9 ' H*
ML
Vesele Božič in uspešno 1970 želi vsem svojim cenjenim strankam
"Slovenija" Meat and Delicatessen
2409 Dundas St. W. LE. 5-8946
Importiramo pristno slovensko bučno olje jeterno pašteto, več vrst rib in Radensko in Rogaško slatino.
Pristne kranjske klobase dobite v Torontu edine pri nas, kakor tudi domače šunke, itd. Se še nadalje priporoča J. Zalar.
SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA
Lastnik: MATIJA LEBAR
želi blagoslovljene božične praznike in uspeha polno novo leto 1970 vsem Slovencem, posebno pa še študentom in njihovim staršem
1 WILLINGDON BLVD., Toronto 18
Tel.: 239-4253 Res.: 241-2552
VESELE ['O? I C. NI PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi ZDRAVNICA
DR. GLORIA S. BRATINA
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem
T0NY AMBROŽIČ
■m m mm
l!!!!»!!IM!lBI!ll!l
:imiH!tmiiiiiBii!!Wi!!i:a!iimiiunir
Vesele Božič in uspešno 1970. VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
PLATNAR BROS.
PLUMBING & HEATING CONTRACTORS LTD
Metro licence No. 176
20 Doddington Dr. Toronto 18 Tel. 255-6019 255-6406
iwwj—| i
................»iiimiiiiibiiiiibiiiiib.....■mm
IMM!!tMu:!!
ALBION GLASS CO. LTD.
1770 Albion Rd.
Rexdale
749-2777
SLOVENSKA STEKLARNA
ŽELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM
Vesel Božič in uspešno novo leto Lastnik : Frank Vlahovič
Vesel Božič in srečno 1970 želi
edina slovenska restavracija in ta verna
T I R O L E R
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dining lounge licence under the liquor licence aet.
Postrežemo vam tudi z izbranimi vini i/ Slovenije".
Vesele Božič in uspešno 1970. želita vsem svojim prijateljem in znancem,
Viktor in Pavla Trček
Res.: 86 Fern Ave., Toronto 3, Ont.
Bus: 115 Roncesvalles Ave.	Tel. LE. 5-1894
Vesel Božič in zadovolnjo 1970 želi
W0RLD TRAVEL SERVICE LTD,
258 College St., Toronto, Ont. 922-4161
Vesele Božič in uspešno 1970. želi SLOVENCEM
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185th Street, Cleveland 19, Ohio
Office IV-6-3773 — Res. EV. 1-4985 Jerome A. Brentar, manager Tel. 486-6324
Vesele Božič in uspešno 1970.
zeli
EKPRESS TRAVEL SERVICE
601 Superior Bldg. Cleveland, Ohio, 44114
For best in travel
Joseph Suhadolnik
261-781-8282
European tours — Havvaiian Caribbean crueses Since 1923
Vesele božične praznike in srečno novo leto žel August Kollander, owner-manager of
Augusi Kollander Travel Bureau, Inc.
Airline and Steamship Ticket Office 589 East 185th Street Cleveland, Ohio, 44119 Tel. 531-1082 — 431-4148
• i
»h*. *\r» tun
fun t**, «-i^,
• •	•"V/'«'
se 01
* * #
V
r.
v
A
*
V duhu te najveselejše dobe sem zadovoljen, da Vam lahko izročim, kakor tudi Vaši družini naša dobronamerna in prisrčna voščila za
ZADOVOLJEN BOŽIČ
in veselo ter uspešno, MIRNO IN POLNO NAPREDKA POLNO NOVO LETO.
3
p
s* &
3? J*
s?
Stephen B. Roman
Chairman of the Board
DENISON MINEŠ LIMITED
TORONTO, CANADA
V
Sk
v
*
3*
s* &
v %
fifmi^^
Vesele Božične praznike in srečno novo leto vam želi
ANTON S ME AT MARKE!
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, krvavice hi klobase. Posebnosti: "nadevani želodci". Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, sc priporočamo. Na zalogi bučno olje in Radenska slatina. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakwooda TEL. 783—0423 In 783_0312
Mesarija in klobasičarna
DERMASTJA
želi VSEM ODJEMALCEM in ROJAKOM VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO
— Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekaje-nega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk ,tu. Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino
ud. — Dostavlja brezplačno. - Trgovina z /ivili! Prostor
"« parkiranje! — Se pi iporogamo! Sprejemamo naročila i/ cele KanatR in pošiljamo C.O.l).
192—194 Augusta Ave., Toronto 2B, Ont. 366-2165
■mm
1. 0ICIMBII 1969
"SLOVENSKA BtŽAVA
8
Blagoslovljene Božične praznike in srečno novo leto želi
SLOVENSKA HRANINLNICA in POSOJILNICA
Janeza E. Kreka,
G/f\ HRISTMAS

REETINGS

m *» I


\ • , »< > . V A •	^ «
ki je edini zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici. Na hranilne vloge plačuje višje obresti kot banke in daje osebna in hipotečna posojila (niortgage) pod ugodnejšimi pogoji kot drugi denarni zavodi in finančne družbe.	;
Slovenska hranilnica in posojilnica zavaruje na lastne stroške hranilne vloge, osebna in hipotečna posojila (mortgage) za slučaj smrti. Posluje v lastni hiši na 646 Euclid Avenue, blizu slovenske cerkve, pet dni v tednu.
Uradne ure: Nedelja od 10—12h; torek, četrtek, petek od 10—lh in od 5—8h. V soboto odprto od 10—3h. Zaprto: ponedeljek in sreda ves dan.
V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ!

SLOVENSKA HRANILNCA IN POSOJILNICA
646 EUCLID AVENUE, TORONTO 4, ONTARIO
Telefon: 532-4746
Pomožni urad: vsak petek zvečer (7—9 ure)
747 BROWN'S LINE, TORONTO 14, ONT.
(v sesterski hiši poleg cerkve)

Vesele praznike in srečno novo leto Vam želi
JOŽE POGAČAR Res!EsiateBroker
Meirsber of Toronton Real Estate Board 1041 Avenue Rd., Suite 7, Toronto, Ont.
Vesele praznike in srečno novo leto Vam želi slovensko smučišče
0 L D S M 0 K E Y, Kimberley, Ont.
Kimberley (519) 599-5433 Toronto office 489-8331
489-8331
Vesele praznike in srečno novo leto Vam želi slovenski
SELDON HOTEL CO. LTD. Owen Sound, Ont.
Owen Sound 376-4050