2)%  :,  ( 9)+ :  ; Verjetno pri nobenem cerkvenem oèetu tema o Jezusu Kristusu ni tako goreèa in moè- na kot pri sv. Ambroziju. Upravièeno nam njegov `ivljenjepisec daje svojski podatek: “Ko je molil, je videl, kako mu prihaja na- proti Gospod Jezus in se mu smehlja; in ne mnogo dni za tem nam je bil vzet.”1 Mislim, da je to edino mesto v patristièni literaturi, kjer se govori o Jezusovem nasme- hu; po drugi strani pa je veè kot enkrat raz- biral, èe `e ne nasmeha, pa vsaj dobroto na Kristusovem oblièju; in jo je zagnano ozna- njal. Ko je bil `e blizu smrti, so ga pleme- niti Milanèani v Stilihonovem imenu pro- sili, naj se obrne na Gospoda, da mu podaljša `ivljenje, on pa jim je odgovoril: “Nisem `ivel med vami tako, da bi me moralo biti sram tega `ivljenja; pa tudi strah me ni umreti, ker imamo dobrega Gospoda.”2 Isto trditev sreèamo v delu O pokori: “Imamo dobrega Gospodarja, ki hoèe vsem odpustiti.”3 In Posidij piše v Avguštinovem `ivljenjepisu, da so iste besede privrele na ust- nice hiponskega škofa, ravno ko se mu je bli- `ala smrt, saj je ohranjal `iv spomin na Am- brozija in obèudovanje.4 “Ko vedno znova prebiram spise sv. Am- brozija,” piše Michele Pellegrino, “me je ne- davno presenetila neka posebnost, ki je doslej še nisem odkril, vsaj ne v tolikšni meri, pri nobenem drugem cerkvenem oèetu, tudi pri tistih ne, ki so mu blizu pa èasu ali osebnih stikih ali po literarni odvisnosti. V nadvse raz- liènih spisih glede snovi ali knji`evne zvrsti: eksegetske razprave ali razprave o nauku, du- hovni spisi, pisma ... avtor tako pogosto pre- kine tek pisanja, ko se obrne na Kristusa.”5 — “Mislim, ... da ni neutemeljeno govoriti o novosti pri sv. Ambroziju.”6 9    ) Ta èlovek, ki so ga tja do štiridesetega leta privlaèile in vsrkavale vase druge skrbi — iz- nenada, in ne da bi si ̀ elel, je bil po svojih last- nih besedah “iztrgan iz sodišè in od oblasti ter izvoljen v škofovsko slu`bo”7 -, nam je zapustil natanèen nauk o Kristusovi skrivnosti, z od- liènimi formulacijami, èeprav mu pogosto ne manjka te`avnosti in ovir, ki ote`ujejo branje. Najbolj pa nas preseneèa, da nam je ta oblast- nik zapustil svoje `ivo, skoraj telesno dojema- nje bli`ine “Gospoda Jezusa”, kot ga rad ime- nuje, ali pa “mojega Jezusa”.8 To dojemanje je prisrèno in gre do prave ne`nosti in ganje- nosti, iz katere potem privro najbolj drhteèe in najsvetlejše strani, kjer se spontano zliva- jo teologija, pobo`nost in poezija. Res se je intenzivno posveèal temu, da bi si pridobil dobro teološko izobrazbo, ki je ni bil dele`en, tako zaradi dol`nosti svoje- ga poklica kot tudi zato, ker je bil izbran za škofa, ko ni bil še niti kršèen in torej še ni bil uveden v Kristusovo skrivnost. Nekaj izrednega pa je, kako je v iskanju in privlaènosti figure Kristusa, “sijaja oèetove slave”,9 ves njegov nauk in ves njegov pasto- ralni naèrt na edinstven naèin našel rešitev in po`ivitev, še prej pa je to našla njegova ose- ba. Ta je bila vselej zaznamovana z neko stro- go in skoraj aristokratsko zadr`anostjo; ob stiku z Jezusom pa se odpre in razve`e, tako da izpove celo svoja najbolj notranja èute- nja in razodene mistièno `ilico, ki nenado- 7566 ; (   2)%  # 2)%  ma privre na dan. Kaj takega bi si s te`avo zamislili pri “praktiènem” èloveku, vešèem zakonodaje in vladanja, ki ga je njemu tuja odloèitev, navidez daleè od njegovih prièa- kovanj in okusa, nenadejano postavila pred nalogo, da razpravlja o Gospodovi skrivnosti. :   ( 8%)  V spisu O devištvu, ki je iz let 386-387, opa- zimo poseben poudarek, teološko zavzetost in kristološko goreènost Ambrozija. Reèeno je v zvezi z devištvom, toda gotovo velja za vse: Vera omogoèi, da vidimo Kristusa, omo- goèi, da ga dojemamo kot navzoèega, tako da nam ga ne more nihèe vzeti. Škof govo- ri o Magdaleni pri grobu: “Veruj in boš videla. Kristus je tukaj in ni- koli se ne umakne njim, ki ga išèejo (...) Ne vidiš, da je Kristus tukaj? Ne vidiš, da je Kristus bo`ja moè, da je Kristus bo`ja modrost, da je Kristus svetost, da je Kristus èistost, da je Kri- stus neoporeènost? (...) Rojen, ne ustvarjen, (...) pravi Bog od pravega Boga? (...) Motiš se (...), èe misliš, da so drugi odnesli Kristusa (...) Kristusa niso odnesli iz groba pravièni- ka niti iz notranjosti njegove device ne iz skri- tega kotièka bogovdane duše. Èe bi ga kdo hotel vzeti, ga ne bi mogel.” Pomembno je torej gledati Kristusa: “Kdor ugleda Kristusa, se poboljša, blodi pa, kdor ga ne vidi. (...) Ne more se dotakniti Kristusa hrepenenje omahujoèega.”10 “Vstani, odpri: Kristus je pri vratih, trka v preddverju tvoje hiše. Èe boš odprla, bo vstopil in vstopil bo z Oèetom.”11 “Èe se ti zdi, da odlaša, vstani. Videti je, da se mudi, èe ti dolgo spiš. Videti je, da se mudi, kadar ne moliš; videti je, da se mudi, ko ne dvigaš glasu s psalmi. Posveti prvine svojega bdenja Kristusu, prvine svojih dejanj `rtvuj Kristusu.”12 “Bo`ja beseda teèe, navelièanost je ne uja- me, nemarnost je ne zagrabi. Naj gre tvoja duša naproti njegovi besedi, vztrajaj po sledeh nebeškega govora. Hitro gre namreè mimo.”13 Ta motiv se ponavlja: “Bo`ja beseda izziva nemarnega in budi zaspanega. On, ki prihaja in trka na vrata, hoèe vedno vstopiti. Toda od nas je odvisno, èe ne vstopi zmeraj, èe ne ostane za vselej. Naj bodo tvoja vrata vedno na ste`aj odpr- ta prihajajoèemu; odpri svoja vrata, iztegni objem svoje duše (...) Razširi svoje srce, steci naproti soncu veène luèi, ki razsvetljuje vsa- kega èloveka. In ta prava luè sveti vsem, toda èe kdo zapre svoja okna, se sam prikrajša za veèno luè. Torej je tudi Kristus izkljuèen, èe ti obrneš kljuè svoje duše. Èeprav bi lahko vstopil, noèe vdreti kot vsiljivec, noèe nikogar prisiliti proti volji.”14 Bo`jo besedo trdno dr`ijo “tvoje roke vere”.15 “Z vero se dotaknemo Kristusa, z vero vidimo Kristusa.”16 To temo Ambrozij prevesi v molitev in vabi: “Da bi mi Kristus le odprl vrata! Trkajmo vendar; vedno prièakuje, da bo kdo potrkal, saj je rekel: ‘Trkajte in se vam bo odprlo.’ Da bi mi le odprl on sam! Kristus je namreè vrata; on je notranjost, on je zunanjost.”17 ( ) ( Ambrozij zagotavlja, da je Kristus blizu vsem, ki ga išèejo. “Kristus rad prebiva v srcu.”18 V srcu je tre- ba ohraniti njegovo besedo, kakor je tudi v notranjosti duše — podobno kot v Mariji — spo- èet, da bi se rodil: “Vsaka duša, ki veruje, spoè- ne in rodi bo`jo Besedo ter prepozna njena dela. V vsakem naj bo Marijina duša, da bo povelièevala Gospoda. V vsakem naj bo Ma- rijin duh, da se bo radoval v Bogu. Èe ima Kri- stus po mesu eno mater, pa je po veri Kristus sad vseh. Vsaka duša namreè sprejema bo`- jo besedo, èe se le ohrani neomade`evana in nedotaknjena od zablod ter z neustrašeno sra- me`ljivostjo varuje èistost.”19 — “Po evangeliju    je mnogo oèetov in mater, ki rojevajo Kristusa. (...) Izpolni Oèetovo voljo, pa boš Kristusova mati (...) Kdor rojeva praviènost, rojeva Kri- stusa; kdor rojeva modrost, rojeva Kristusa; kdor rojeva Besedo, rojeva Kristusa.”20 Ambrozij izrecno poudarja osebni odnos, ki ga Kristus vzpostavlja z vsakomer: “(Kri- stus) razsvetljuje celo podzemlje, da bi vse odrešil. Kristus je pravzaprav vse in vse je v Kristusu, èeprav deluje posamiè v vsakem.”21 Kristusa lahko najde vsak. %  () Še posebej se Ambrozij sklicuje na Kristu- sovo navzoènost in jo ima za potrebno pri tve- ganem potovanju skozi `ivljenje, ki ga rad pri- merja s plovbo prek viharnega morja. Na palubi je treba imeti visoko dvignjen jambor, drevo kri`a: “Dobro plujejo tisti, ki imajo na ladjah kot jambor Kristusov kri` (...). Ti ne dopustijo, da bi njihove ladje blodile po morjih, koder bi jih nosili valovi, ampak so usmerjene naravnost v pristanišèe odrešenja.”22 “Nihèe namreè ne more pluti po tem svetu brez Kristusa.”23 Ambrozija silno privlaèi prizor valov, ki se razbijajo ob skalah; velik vtis nanj imajo nevarni morski vetrovi. Rekli bi, da je Am- brozij, tako kot njegov brat Satir, do`ivel bro- dolom ali pa ga je spremljala tesnoba pred potovanji po morju, èe seveda ni na delu zgolj njegova pesniška obèutljivost, ko zgovorno in barvito opisuje valove in viharje. ;    Ambrozij nam ne ponuja zakljuèenega in sistematiènega razmisleka o Jezusovi navzoè- nosti v “skrivnostih”, ki bi ga dopolnil z do- delano zakramentalno teologijo; vendar je nje- gova preprièevalna beseda jasna in gotova; njen izraz lahko najdemo v teh dveh odlomkih. 2)%  Ambro`evo videnje Jezusa. Detajl s. t. i. Wolvinovega paliotta (prednja stran oltarja), tolkljana pozlaèena srebrna ploèevina z vlo`ki iz dragih kamnov, ok. 850, muzej bazilike sv. Ambro`a, Milano.  # Prvi je ob koncu Heksamerona: “Tudi nam naj zapoje pri svetih obredih ta skrivnostni pe- telin (Kristus). Naj se pribli`a trpljenje Gos- poda Jezusa, ki nam vsak dan oprošèa prestop- ke in izvršuje v nas milost odpušèanja. (...) Za- pojmo Gospodove skrivnosti, pri Gospodo- vem telesu naj se zberejo orli.”24 Druga trditev, izrecna in pretresljiva, je postavljena na Davidove ustnice in se obraèa Kristusa, ki ga zre v prerokbi in priznava za sijaj resnice: “Kristus, poka`i se mi niè veè kakor v ogledalu, niè veè v ugibanju, ampak iz oblièja v oblièje; imam te v tvojih zakra- mentih.” — “ (David) se je ozrl v prihodnost in ugledal zaklade modrosti in vednosti v Kri- stusu, videl je vnaprej zakrament krsta.”25 Toda za Ambrozija obred sam ne posre- duje kakršnegakoli spomina na Kristusa, am- pak njegovo resnièno navzoènost in uèinko- vito delovanje v povezanosti s Svetim Du- hom. Prav Jezusa se v zakramentu dotikamo in ga izkušamo. To velja še posebej za zakra- mente kršèanskega uvajanja, ob katerih se na dolgo ustavi v svojih mistagogijah. Ti zakramenti, na posebno vzvišen naèin pa evharistija, so za Ambrozija kraj, kjer Cer- kev izkuša Kristusa, dogodek, ki vanjo vti- sne Gospodov peèat. S svojim telesom in krv- jo hrani svojo Cerkev in vzpostavlja z njo za- konsko zvezo, ko vanjo vtiske “skrivnost”, ki jo mora ta vedno èuvati. Še v enem zakramenti sveti škof poveli- èuje Kristusovo navzoènost: v zakramentu sprave. V njem je Kristus navzoè, da obnavlja, in še veè, da znova izvršuje èude` Lazarjeve obuditve od mrtvih. (   ) 2)%* )* (< - < Med mnogimi odgovori, ki jih nudi Am- brozij, naj zadošèa navesti enega: “Kristus rad 2)%  prebiva v srcu,” ki stopa v osebni odnos z Odrešenikom. “Kako” pa vkljuèuje Gospo- dovo usmiljenje, po katerem je Kristus blizu vsakemu, ki ga išèe. Kdor je našel Kristusa, je našel vse; on je rešitev od vsakega zla; nje- gov kri` od`ene vsak `ivljenjski brodolom; on je hotel pre`iveti naše `ivjenje od otroš- tva dalje, da bi tudi mi lahko po njem rasli v popolnosti. Kristus je navzoè v zakramen- talnem dejanju, zlasti, “kjer se podeljuje mi- lost”, katere moè na novo ustvarja in v ka- teri se krivda razblini. &,6 ! * Odlomki iz knjige: Inos Biffi, Fede, poesia e canto del mistero di Cristo, Milano 2003, 20, 55-57, 62- 66, 68, 73-74, 76-77. 1. Vita Ambrosii 47,1. 2. Vita Ambrosii 45,1. 3. De paenitentia II,28. 4. Vita Augustini 27,7. 5. M. Pellegrino, Cristo nella spiritualita’ santambrosiana v: Ambrogio nel XVI centenario ... Milano 1975, 21. 6. M. Pellegrino, Veni Domine Iesu v: Corona gratiarum (Miscelanea Dekkers) Bruges 1975, 5. 7. To se je zgodilo leta 374. 8. Ep. 60,4. 9. Iz himne Splendor aeternae gloriae. 10. De virginitate 4,17-22. 11. De virginitate 11,60. 12. De virginitate 12,69. 13. 12,74. 14. Expositio Ps CXVIII 12,13. 15. Expos. ev. sec. Lucam II,59. 16. VI,57. 17. Apol. Dav. alt. 7,35-36. 18. De virginitate 18,124. 19. Expos. ev. sec. Lucam II,26. 20. X,25. 21. X,126. 22. Expl. Ps. XLVII 13. 23. Exp. ev. sec. Lucam VI,39. 24. Hexam. 8,24,90.92. 25. De apol. proph. David 12,58.