ka ' /s al ce av Si ril to j« ni rja Stopili srno v novo leto. V novo desetletje. Mnogo novega nam bo prineslo. Leto 1971 pomeni tudi za naše glasilo pomembno leto. Kamniški občan bo letosdopol-nil deset let. Več kot stokrat smo se srečali z njim v preteklem desetletju. Bili smo z njim bolj ali manj zadovoljni. Odvisno od tega, koliko in kako mu je uspelo v dokaj skromen obseg prostora zajeti utrip našega vsakdanjega življenja, naših hotenj in prizadevanj. Ker čutimo, da nam Občan postaja vsak dan bolj potreben, da bi ga težko pogrešali, lahko rečemo, daje izpolnil vsaj delček naših pričakovanj. Ker vsi želimo, da bi Kamniški občan postal res pravo glasilo občanov, ni dovolj, da ga samo beremo, pač pa, da v njem sodelujemo. V jubilejnem letu smo skušali dati našemu glasu novo podobo. V njem bo več prostora in več možnosti za izmenjavo naših misli, mnenj, stališč in predlogov. Še bolj kot za obliko pa se moramo zavzeti za njegovo vsebino. To naj bo naša skupna naloga. Zato nam pišite, oglašajte se! Še nekaj! Prvo letošnjo številko smo natisnili v nakladi 5000 izvodov z namenom, da bi Kamniški občan prišel v sleherni dom, v sleherno hišo. Zato smo se odločili tudi za poskus brezplačnega razdeljevanja glasila. Občani, oziroma člani Socialistične zveze, naj bi dobili svoje glasilo zastonj. Zato pa naj, bi svojim krajevnim organizacijam SZDL poravnali članarino. Odbori krajevnih organizacij SZDL pa bodo poskrbeli vsak mesec za razdelitev Kamniškega občana na svojem območju. Še enkrat, sodelujte v Kamniškem občanu! Mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu vam želi UREDNIŠKI ODBOR KAMNIŠKI OBČAN USP€SAO MOOO 2€BO /97/ tele vsem delovnim ljudem" kamniške občine skupščina in vodstva družbenopolitičnih organizacij > NAŠI NAČRTI ZA LETO 1971 • GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK* LetoX. št.1 JANUAR 1971 50 para 1 1 Ukinjen prispevek za uporabo mestnega zemljišča v izvenmestnih naseljih / S 1. januarjem 1971 se ukine plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča v krajevnih skupnostih Nevlje, Kamniška Bistrica, Smarca, Podgorje, Moste in Komenda. Ta prispevek bodo v prihodnje plačevali le občani na območju krajevne skupnosti Kamnik in Duplica. Tak je bil sklep, ki ga je na predlog krajevnih skupnosti na zadnji seji sprejela občinska skupščina. Občani v teh krajevnih skupnostih so namreč mnenja, da bodo svoje komunalne probleme uspešneje reševale s krajevnim samoprispevkom tudi v prihodnje. Seveda pa bodo morali tudi prebivalci teh krajev poravnati obveznosti po doslej veljavnem odloku za leto 1968, 69 in 70. Ta sredstva bodo v celoti na razpolago krajevnim skupnostim za urejanje njihovih komunalnih problemov. Zato ne bi bilo na mestu kakršnokoli razburjanje občanov ob izterjavi tega prispevka. Prav je zato, da svoje obveznosti poravnajo vsi, ne samo nekateri. Seveda bo zato lahko manjši njihov prispevek na primer pri gradnji vodovoda, vaških poti itd. Na območju mesta Kamnika in krajevne skupnosti Duplica ter na območju industrijskih con bodo občani in delovne organizacije plačevali prispevek za uporabo mestnega zemljišča v naslednjih mesečnih zneskih za 1 kv. m: za poslovne prostore in površine 0,20 dinarja, za stanovanjske prostore 0,14 dinarja in za nezazidano stavbno zemljišče 0,05 dinarja. * 4 Zadnje dni v decembru je imel delavski svet tovarne kovinskih izdelkov in livarne Titan slavnostno sejo, ' na kateri so pregledali uspehe od iz-f volitve prvega delavskega sveta pred |20. leti do danes. Slavnosti so se , udeležili vsi dosedanji predsedniki delavskih svetov in upravnih odbo-. rov, poleg njih pa še predsednik ob-ičinske skupščine Vinko Gobec in predsednik občinskega sindikalnega sveta Vinko Dobnikar. V slavnostnem govoru, ki ga je imel predsednik delavskega sveta Slavko Rajh, je orisal razvoj ene najstarejših kamniških industrijskih gospodarskih organizacij od simbolične prodaje ključev prvemu delavskemu svetu pa do danes. Iz Titana, S ki je pred 10. leti zaposloval 480 delavcev, so na Perovem zgradili sodobno industrijsko podjetje, ki ima danes že 1.275 zaposlenih delavcev. V tem času so večkrat modernizirali proizvodnjo in razširili proizvodne obrate. Izdelki kamniških livarjev in kovinarjev so vedno bolj iskani doma in v tujini, saj so letos izvozili za več kot milijon ameriških dolarjev svojih izdelkov. Največji odjemalci so Zahodna Nemčija, Italija,' Švedska, Avstrija. Povpraševanje po fitingih in cilindrih je mnogo večje, kot jih lahko izdelajo v svojih proizvodnih obratih. Prehojena pot pa v vseh teh letih le ni bila tako gladka. Posebno v letih 1966 - 1967 so se v Titanu borili z največjimi težavami. Takrat se je celotni dohodek zmanjšal, zelo majhni pa so bili tudi skladi podjetja. V Kamniku se je že govorilo, da bodo kovinarji dobili prisilno upravo, saj so bili tudi osebni dohodki izredno nizki in je Titan zapustilo več kot 100 delavcev. Vsem članom kolektiva s samoupravnimi organi in vodstvom podjetja na čelu gre zahvala, da se je takratno stanje uredilo. Kamniški kovinarji se zavedajo, da je mogoče iti s časom v korak le z nenehno modernizacijo proizvodnje in tehnologije. Zato bodo letošnjo podjetniško akumulacijo, ki znaša več kot 10 milijonov dinarjev, vložili v prvo fazo rekonstrukcije, ki bo končana leta 1973. Za Titan lahko trdimo, da imajo jasno začrtan program nadaljnjega razvoja. Ob koncu slovesnosti je vodstvo osnovne sindikalne organizacije izročilo skromna darila vsem dosedanjim predsednikom samoupravnih organov, ki so veliko pripomogli k uspešnemu razvoju drugega največjega kamniškega kolektiva. Med nagrajenci je bil tudi sedanji direktor ing. Dušan Sila, ki je v podjetju vodil številne samoupravne organe. T. J. Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji posvetili precej časa razpravi o gospodarskih in družbenih načrtih za prihodnje leto. Ugotovili so, da glede na oceno rezultatov izvajanja resolucije za leto 1970 lahko pričakujemo v prihodnjem letu ob odločnem spoštovanju vseh stabilizacijskih ukrepov nadaljnjo rast našega gospodarstva. Porast proizvodnje bo sicer nekoliko bolj umirjen, vendar se je treba prizadevati, da stabilizacijski ukrepi ne bodo vplivali na nadaljnjo povečevanje proizvodnje oz. zmanjševanja, pač pa predvsem na intenzivno razvijanje gospodarstva, zlasti na povečevanje produktivnosti. Število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu je bilo letos 8.160. V prihodnjem letu naj bi se ta številka dvignila na 8.550 ali povprečno za 4,7 %. Družbeni brutto produkt bo letos znašal 744 milijonov novih dinarjev, v prihodnjem letu pa naj bi ga povečali za okoli 10%. Glavna posilca povečanja naj bi bila predvsem industrija in obrt. Večjo pozornost bo treba posvetiti predvsem razvoju v gostinstvu in turizmu. Narodni dohodek na prebivalca bo letos znašal 1,2 milijona S-dinar-jev, v prihodnjem letu pa naj bi po-rastel za 9 odstotkov. Proizvodni program naših delovnih organizacij narekuje nove investicijske naložbe. Največja vlaganja bodo izvršena v industriji in obrti, saj so z urbanističnim načrtom bili določeni novi kompleksi za industrijsko cono južno od Korenove ceste. V letu 1971 bodo večja sredstva vložena tudi v trgovino, pričakujemo pa tudi začetek gradnje novih gostinskih zmogljivosti. Stabilizacijski ukrepi naj bi zavrli nadaljnjo prekomerno rast življenjskih stroškov, vzporedno s povečevanjem produktivnosti pa naj bi se povečali tudi osebni dohodki za približno 8 odstotkov. Z urbanizacijo občine' so podane vse možnosti za racionalnejšo izdelavo stanovanjskih površin. S priča-kovalnimi predpisi ter namenoma načrtne izgradnje novega stanovanjskega fonda bodo dane osnove za prehod na večjo gradnjo blokovnih stanovanjskih zmogljivosti. Sprejeto je bilo stališče, da so v gospodarstvu v prihodnje delno znižajo obremenitve za splošno in staro potrošnjo in zato v okviru pristojnosti občine za prihodnje leto ne predvidevamo dodatnih obremenitev. Stopnje prispevkov in davkov ter drugih dajatev, kijih določa občina, bodo ostale na ravni 1970. Izvršene bodo ustrezne uskladitve občinskih predpisov glede na zakonska določila zveze in republike oz. predpise ostalih občin v Sloveniji. V okviru tega se bodo skupni proračunski dohodki povečali za 8 do 9 odstotkov, potrošnja pa naj bi imela večji poudarek na kulturni in prosvetni dejavnosti, socialnem skrbstvu in zdravstvu, izobraževanju in vzgoji ter tistih potrebah, ki so najučinkovitejše za izboljšanje življenjskih pogojev občanov. Odborniki občinske skupščine so v obširni razpravi poudarili in ob koncu tudi sklenili, naj bi obveznosti gospodarstva in občanov y prihodnjem letu ostale enake kot letos, če posebnih sprememb ne bodo terjali normativni predpisi republike oz. zveze. Dogovorili so se tudi, da je treba do- staviti družbeni dogovor vseh delovnih organizacij, na podlagi katerega bi se tudi v prihodnje zbirala sredstva za sklad za razvoj družbenih služb in narodno obrambo. Glede investicij so menili, daje treba v letu 1971 dokončati predvsem začete investicije. Za zadovoljevanje ostalih skupnih potreb, za nadaljevanje izvajanja programov na področju šolstva, vlaganj za komunalne in druge namene bodo delovne organizacije tudi v letu 1971 združevale ustrezna sredstva v isti višini kot letos, hkrati pa je v javni razpravi tudi predlog za referendum za uvedbo ozir. podaljšanje plačevanja krajevnega samoprispevka. Ta prispevek naj bi bil v prihodnje za polovico manjši, kot je bil v dosedanjih preteklih šestih letih. ' _ij PREDPRAZN1ČNO RAZPOLOŽENJE: Titov trg v Kamniku pred Novim letom. Kočna v Šmarci odprla novo samopostrežno trgovino. Za prebivalce tega kraja, ki so imeli doslej na voljo le tesen lokal v zasebni hiši, je sodobna prodajalna z bifejem in 300 kvadr. metri prodajnega prostora velika pridobitev Zahvala predsednika republike Maistrovim borcem Predsednik republike Tito se je prisrčno zahvalil Maistrovim borcem za pozdrave, ki so mu jih le-ti poslali ob odkritju spomenika pesniku in generalu Rudolfu Maistru-Vojanovu v Kamniku. PREDSEDNIK REPUBLIKE Beograd, 27.XI 1970. UDRUŽENJE DOBROVOUACA BORACA ZA SEVERNU GRANICU 1918/1919 KAMNIK / Srdačno zahvaljujem na pozdravima koje ste mi uputili da proslave otkrivanja spomenika generalu Maiatru. Resolucija o razvoju občine karnnik v letu 1979 Večjo skrb trgovini, gostinstvu in turizmu Prapor kamniških borcev: Franc Hribar-Lovro izroča prapor zastavonoši Crljaniču Pred dnevom republike je občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Kamnik podelil posebno listino - priznanje za uspešno dejavnost na področju razvijanja in negovanja tradicij NOB. Priznanja je prejelo 8 krajevnih organizacij Zveze borcev NOV, vse centralne šole v občini in nekatere podružnice, kamniški Muzej, društvo prijateljev mladine, planinsko društvo, aktiva Zveze borcev NOV v podjetju Kamnik in v Titanu ter 48 posameznikov. Ob tej priložnosti so razvili tudi prapor mestne organizacije Zveze borcev Kamnik. Prapor je razvil v imenu občinskega odbora ZZB NOV Franc Hribar-Lovro in ga izročil v varstvo praporščaku Stevu Crljaniču. TOVARNA USNJA NAJVEČJI IZVOZNIK V OBČINI Dva dni pred zaključkom starega leta je sirena v tovarni usnja nekaj minut pred 12. naznanila, da so v tem prizadevnem kolektivu izvozili za 2 milijona dolarjev različnih vrst usnja. Lanska proizvodnja je bila za 20 odstotkov večja kot predlanskim, saj so v tovarni usnja lani ustrojili preko 870 tisoč kvadratnih metrov usnja. Rezultat, ki so ga dosegli, je seveda posledica nenehnega vlaganja v modernizacijo proizvodnje. Lani se je v skladih nabralo okoli 4,7 milijona dinarjev, ki jih bodo porabili predvsem za nabavo novih strojev za dograditev skladišča in za modernizacijo konfekcijskega obrata, ki so ga s 1. januarjem prevzeli od bivšega zavoda za zaposlovanje invalidov v Kamniku. V bodoče bodo lahko velik del svojih polizdelkov, to je ustrojenih svinjskih kož, neposredno v podjetju predelali v usnjeno konfekcijo in s tem še povečali svoj dohodek. 20 LET DELAVSKEGA SVETA V PODJETJU KAMNIK Tik pred novim letom se je v veliki dvorani kina Dom zbral delovni kolektiv podjetja Kamnik z namenom, da proslavi 20-letnico delovanja samoupravnih organov v podjetju in pregleda delovne uspehe v preteklem letu. O uspehih in tudi o težavah v delu samoupravnih organov je govoril predsednik delavskega sveta ing. Edo Perne. Poudaril je, da je skozi šolo samoupravljanja v preteklih dvajsetih letih šel skoraj vsak tretji član delovnega kolektiva. Kritično, kot vedno, pa je o gospodarjenju podjetja spregovoril direktor Kazimir Keržič. Ni poudarjal uspehov, ki jih je podjetje, to je treba priznati, doseglo v preteklem obdobju, pač pa je nakazal predvsem naloge, ki čakajo delovni kolektiv v letošnjem letu na področju modernizacije proizvodnje, osvajanja nove tehnologije in novih proizvodov. Te naloge bo mogoče doseči le s sodelovanjem celotnega delovnega kolektiva. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja trinajstim delavcem in delavkam, ki so v kolektivu že dvajset oziroma petindvajset let. Prisrčno so se tudi poslovili od 17. upokojencev, ki jim je v njihovem kolektivu lansko leto potekla delovna doba. V januarju in februarju konferenca krajevnih organizacij SZDL Predsedniki krajevnih organizacij SZDL so se na posvetovanju konec decembra dogovorili, da bodo krajevne organizacije SZDL v januarju in februarju opravile letne konference, na katerih bodo obravnavali delovanje organizacije Socialistične zveze, delo in razvoj krajevne skupnosti in priprave na referendum o krajevnem samoprispevku. Na konferencah se bodo pogovorili o najbolj aktualnih vprašanjih, ki naj jih v prihodnje obravnava Socialistična zveza v krajevni skupnosti in v občini. Izvolili bodo tudi nove odbore krajevnih organizacij, v katerih bodo v prihodnje tudi delegati iz delovnih organizacij. V vsaki krajevni organizaciji SZDL bodo izbrali tudi po enega člana za bodočo Občinsko konferenco SZDL. * Občina Kamnik odlikovana z veliko srebrno plaketo J LA Za uspešne obrambne priprave v občini Kamnik je komandant ljubljanske armade gcneralpolkovnik Franc KRANJC-POGLAJEN odlikoval za dan JLA številne posameznike, društva, vojaške enote, politične organizacije in občino Kamnik. Odlikovanje je v imenu občine prevzel predsednik Vinko GOBEC in načelnik oddelka za narodno obrambo Tone POLJANŠEK. Vloženi napori občanov, slupščine, sveta za narodno obrambo, oddelka za narodno obrambo, samoupravnih organov v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in političnih organizacijah v letu 1970, so bili uspešni ne le na prikazani skupni vaji z enotami JLA, enotami teritorialne obrambe občine Kamnik, enotami civilne zaščite v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, temveč tudi v izobraževanju, urejanju in organiziranju vseh priprav na splošni odpor. Občani Kamnika smo ponosni na visoko priznanje, hkrati pa je to naša obveznost, da bomo tudi v prihodnje storili vse pri usposabljanju občanov, enot teritorialne obrambe, enot civilne zaščite za splošni ljudski odpor. Biti moramo uspešno pripravljeni, če bi bilo potrebno braniti suverenost in neodvisnost Jugoslavije. Predsednik skupščine občine Kamnik se je v imenu vseh odli-kovancev, posebno v imenu občanov Kamnika, zahvalil komandantu in njegovim sodelavcem ter vsem čestital za praznik JLA. VG Odborniki občinske skupščine so na seji 26. novembra ocenili izvajanje dogovora o gospodarskem - in družbenem razvoju občine, ki ga je skupščina sprejela v začetku letošnjega leta. Na voljo so bili podatki za devet mesecev, kar je zadostna podlaga za oceno, ali pa se bodo letošnja predvidevanja uresničila. V splošnem razvoj gospodarstva poteka po začrtanih poteh, le v trgovini, gostinstvu in turizmu kot kaže ne bomo uresničili pričakovanj. Celotni dohodek, ki je bil dosežen v gospodarstvu v III. četrtletju 1970, je porasel v primerjavi z istim obdobjem 1. 1969 za 24% (resolucija nakazuje porast za 13,4%) in bo na podlagi obstoječe dinamike rasti tudi obdržal dosedanji trend ob zaključku 1. 1970. Na povečanje celotnega dohodka v gospodarstvu sta imela najmočnejši vpliv področja industrije in obrti. Zvišani stroški poslovanja so vplivali tudi na ekonomičnost, ki se v gospodarstvu v primerjavi s preteklim letom ni bistveno izboljšala. Pri delitvi dohodka je potrebno omeniti, da so delovnt organizacije dale večji poudarek izločenim sredstvom za osebne dohodke. Ta udeležba je porasla od 65,0% na 65,9 %, hkrati pa se je znižal ostanek dohodka od 20,8 % ma 19,3 %. Kljub večjim izločitvam za osebne dohodke pa se zaradi povečanja števila zaposlenih povprečni osebni dohodek na zaposlenega ni povečal močneje od dohodka za razdelitev. Produktivnpst dela se je v skladu z resolucijo tudi povečala in izkazuje za 9-mcsečno obdobje 1970 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta naslednji porast, izražen v indeksnih kazalcih: industrija trgovina gradbeništvo gostinstvo obrt 119,4 104,8 131,9 134,2 104,6 Povprečni izplačani netto osebni dohodki za 9 mesecev 1970 so se povečali za 14,4 % in so znašali skupaj za gospodarstvo in negospodarstvo 1242,- na zaposlenega. Od tega: v gospodarstvu 1217 povečanje za 12,7 % v negospodarstvu 1520 povečanje za 21,5 % V primerjavi s predvidevanji resolucije ugotavljamo znatno odstopanje navzgor samo v negospodarstvu. Z naraščanjem gospodarske aktivnosti sc je povečala tudi zaposlenost, katere povečanje znaša v 1. 1970 5,1 % (po resoluciji predvideno za 4 %). To povečanje pa je ugotovljeno, kot je tudi nakazano v resoluciji, predvsem v gospodarstvu, ki zajema 94 % vseh zaposlenih v občini. INDUSTRIJA, ki je temeljna gospodarska panoga v občini, je povečala vrednostni obseg proizvodnje v 9 mesecih tega leta v primerjavi z istim obdobjem 1. 1969 za 52,4 %. Če računamo, da so se v tem letu povečale cene industriji za okoli 10 %, znaša to povečanje 15,4 % (resolucija predvideva porast za 12,3 %), kar ob sedanji stopnji rasti zagotavlja take rezultate tudi ob zaključku leta 1970. IZVOZ industrijskih proizvodov v 9. mesecih tega leta izkazuje zelo ugodne rezultate. Do 30. 9. 1970 je znašala realizacija izvoza 4,694,926 S. Povečanje v primerjavi z istim obdobjem 1. 1969 je za 14,1 % (Resolucija računa na povečanje za 7,1 %). Pri sedanji dinamiki bo industrija do konca 1. 1970 plan izvoza znatno presegla in prav tako bo po vsej verjetnosti presežen tudi iztržek v višini 6,1 milijona S, ki sc planira v resoluciji ob bistveno nespremenjeni strukturi izvoza, kije 95 % usmerjen v dežele konvertibilnega področja. INVESTICIJSKE NALOŽBE se gibljejo v okviru predvidevanj v resoluciji. Podjetje „Stol" Kamnik je že pristopilo k izgradnji novih industrijskih hal, prav tako se pripravlja tudi obrtno podjetje ,,A1-prem", podjetje „Zarja" pa tudi že dela na zaključnih delih pri preurejanju in adaptiranju proizvodnih prostorov v Mekinjah. Končana je tudi izgradnja nove mesnice ob Usnjarski ulici. GRADBENIŠTVO je do 30. 9. 1970 povečalo ustvarjeni družbeni brutto produkt v primerjavi z istim obdobjem 1. 1969 za 39,4 %. Ta uspeh je rezultat dodatnih vlaganj v razširjeno reprodukcijo pri grad. podj. Graditelj. STANOVANJSKA IZGRADNJA Delovne organizacije so v 1. 1970 namenile za stanovanjsko izgradnjo skupaj 3,463.117 N-din. Od teh sredstev je namenjeno: za blokovno gradnjo za indiv. gradnjo 830.162 ali 24% 2,632,955 ali 76 %. V smernicah resolucije se delovnim organizacijam priporoča, naj bi bilo 70% vseh sredstev namenjenih za blokovno gradnjo in 30 % za individualno gradnjo. Dejansko stanje pa izkazuje prav nasprotno sliko in moramo ugotoviti, da sc predvidevanja resolucije v tem primeru niso uresničila. Problemi komunalnih naprav zahtevajo, da se stanovanjska izgradnja koncentrira, da preidemo od individualne v blokovno izgradnjo, kjer je le to možno. Z urbanističnim načrtom občine Kamnik, ki je bil obravnavan in tudi potrjen na zadnji seji skupščine občine Kamnik 1. 1970, so ta načela v največji možni meri tudi upoštevana. TRGOVINA Devetmesečna realizacija celotnega dohodka v trgovini v 1. 1970 izkazuje povečanja za 9,5 % v primerjavi z istim obdobjem 1. 1969. Računamo, da bo to povečanje do konca leta 1970 nekoliko višje, vendar pa ne bomo dosegli pričakovanega povečanja za 15 % kot to predvideva resolucija. Trgovsko podjetje „Kočna" je v 1. 1970 zgradilo dve novi samopostrežni trgovini in sicer v Mostah in Šmarci. Od trg. podjetij izven občine Kamnik pa je podjetje Metalka v tem letu odprlo novo specializirano trgovino v Kamniku. TURIZEM IN GOSTINSTVO Promet sc je po vrednosti do 30. 9. 1970 v gostinstvu v primerjavi z istim obdobjem 1. 1969 povečal za 13,1 %, medtem ko v količinskem pogledu ugotavljamo padec. Finančni efekt je bil na ta način dosežen le na račun povišanja cen gostinskih storitev, ki so sc v letošnjem letu povečale povprečno za 14,2 %. V turizmu ugotavljamo še nadalje stagnacijo. Porast nočitev gostov, ki jih predvideva resolucija v 1. 1970 za 12,% se ni uresničila, pač pa ugotavljamo, da so te do 30. 9. 1970 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta celo padle za okoli 4 %. Prav tako se ni podaljšala bivalna doba turistov, katere povprečje znaša sedaj 2,2 dni in je ostala na ravni iz 1. 1969. Kar zadeva investicijskih naložb v turizmu, je stanje naslednje: Podjetje Ljubljana-transport bo pričelo z gradnjo hotela ob spodnji postaji žičnice ba Veliko planino. Izdelan je tudi urbanistični načrt Velike planine v smislu zimsko športnega rekreacijskega centra. Prav tako je bilo od strani Geološkega zavoda izvršeno kartiranje termalnih vrelcev v Potoku v Tuhinjski dolini in so prvi rezultati dokaj vzpodbudni. OBRT V družbenem sektorju obrti se je vrednost obsega proizvodnje in storitev do 30. 9. 1970 povečala v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 25,7 %, kar predvideva tudi resolucija in bo povečanje po sedanjih predvidevanjih enako tudi ob zaključku 1. 1970. KMETIJSTVO V zasebnem kmetijstvu se kaže vpliv stabilnejših, cen mleka in mesa in sicer v večjem odkupu mleka (v 9 mesecih za 8% več t. j. 721.122 1 proti 633.966 1 v istem razdoblju lani) ter v večjem privezovanju telet za rejo in pitanje. V kooperaciji s podjetjem Emona se je vzredilo v istem razdobju za 30 % več piščancev - pohancev, v celoti pa je ukinjeno kooperacijsko pitanje prašičev zaradi neekonomskih cen pitanja. V kooperaciji z živilsko industrijo je v naši občini zaradi neugodnih vre- I I menskih prilik za 40 % manjša pt izvodnja vrtnin. Povečala se je \ raba umetnih gnojil za 11%, zarii njava semen pa za 13 %, kar je one gočilo isti pridelek pri slabših vi menskih pogojih ob istočasnem kt litetnem izboljšanju pridelkov, i V letošnjem letu so organizujc seminar za kmečke proizvajali Bilo je več ogledov kmetijskih rfc stav in vzornih kmetij, 5 krneči« fantov v 2-letni šoli za kmetova) prejema štipendijo, izdelano jes preusmeritvenih programov za sja cializirane kmetije in 12 načrtov d gradnjo novih govejih hlevov, adaptacije hlevov ter za 3 večje v dločili za list Naša prizadevanja. , | Do konca tega meseca so izšle že ! ilc I crt 30. Mri rnr i 'Ul k ka Pc Pr Us •lit tr, i k si 1 8 48 4 QN 971357 17 UMNISKI OBČAN % JANUAR 1971 STRAN S SVETEL S kamniško liro po Evropi S. Lf OJAKI V ŠVICI: PELI STE V NAŠA SRCA ii irNa poti proti Zucrichu smo se olavili v prijazni vasici Moehlin, J|r smo prenočili v hotelu Sonne. rrfiimivo, da je bilo v vasi, ki leži vd obronki Sonnenberga, pred pet-iJtetimi leti še 200 kmečkih gospo-kptev, danes pa se s kmetijstvom jiprja le še 90 kmečkih družin. Vsi iJali prebivalci si služijo kruh v tu-iiimu in v tovarni Bata, ki zaposluje drog 1000 delavcev. V vasi imajo jjneralni vrelec, ki so ga temeljito 5foristili. Slana voda pritegne v vas :*ko leto več kot 500 gostov. j|V sredo, 27. maja navsezgodaj, fo se poslovili od prijazne gospodi-e v hotelu in se napotih proti ■jerichu. V načrtu za ta dan smo !}eli poleg ogleda največjega švicar-'ega mesta še ogled slapov na Renu 3 zvečer koncert v Amriswilu ob *Jdenskem jezeru. mala tovarna odlitkov, sorodna našemu Titanu, katere izdelki so pojem, za industrijo fitingov, oziroma vodoinstalacijskega materiala. Naši cilj so bili znani slapovi na Renu v bližnjem Neuhausnu, ki leži ob nemško-švicarski meji. Pogled na te slapove je res nekaj enkratnega. Ren je tukaj širok 150 m. Okrog 700 kub. metrov vode se v sekundi prevali preko roba 21 m visokega slapa. Z visoke leve obale smo se po stopnicah spustili do samih slapov. Močno šumenje in voda, razpršena v milijon kapljic daleč nad slapom, obiskoValccm," ki jih je tu vedno polno, pričara veličastnost tega naravnega pojava. Čoln izpod gradu Woerth, kjer je vstop k slapovom, popelje obiskovalec po Renu na sredo slapov. Po nekaj metrih vožnje se čoln zgubi v megli padajoče vode. Amriswil ob Bodenskem jezeru: Lira poje našim rojakom Po slabi uri vožnje smo po dolini fce Limat prispeli v Zuerich. Od Stih milijonov Švicarjev jih skoraj milijona živi v tem mestu. A prav je to mesto največje v državi, hkrati tudi prestolnica. To čast a trikrat manjši Bern. Univerza in loke šole, med njimi je posebno iznana tehniška visoka šola, zavzelo velik del mesta ob vznožju fferiške gore. Seveda smo imeli premalo časa, P bi si lahko dodobra ogledali tudi ftalc številne znamenitosti starega pesta. Mesto se je danes razvilo v po-™«mbno evropsko finančno, trgo-insko in industrijsko središče. Pritegnile so nas polne izložbe rta 'otine različnih vrst značilnih švi-arskih ur. Švicarji so verjetno ne-rekosljivi mojstri. Pa tudi trgovci. amo primer. Ustavili smo se pred neko iz-Jžbo. Nismo si niti dobro ogledali St;ga, že je prihitel trgovec iz pro-aJalne in nas vabil, naj si ogledamo } njegovo zalogo v trgovini. Seveda računal, da smo turisti s polnimi ?Pi frankov. Tako pa s kupčijo ni "o nič. Pot nas je nato vodila preko Win-;rthura v Schaffhausnu, mesto s 0-000 prebivalci. Tu je znana indu-*ija ur, nas pa je še posebej zani- Vrnemo se na grad. Številne spominke, seveda drago zasoljene, nam ponujajo na vsakem koraku. Tudi padajoča voda poganja turizem in prinaša franke. Ura je že 14, ko se dogovorimo za odhod. Pred nami je še 65 km poti do Amriswila. Na poti ob Renu navzgor se ustavimo še v Kamniku na Renu (Stein am Rhein). To je eno najstarejših in najbolj ohranjenih manjših srednjeveških mest v Švici. Mesto, po velikosti enako in podobno našemu Kamniku, je izredno slikovito. Kratek sprehod po srednjeveških mestnih ulicah, povra-tek pred mestno hišo, ki je poslikana z grbi 13 kantonov, in že smo spet v avtobusu. Zapeljemo se preko starega mesta na Renu in kmalu smo ob Bodenskem jezeru, ki je eno največjih švicarskih jezer. Dolgo je preko 80 km. Vendar je polovica njegove površine v Zahodni Nemčiji, saj teče švicarsko-nemška meja nekje po sredini jezera. Pozno popoldne prispemo v Amriswil, manjše mesto, ki leži 7 km od jezera. Na dvorišču hotela so nas pričakali predstavniki jugoslovanskega kluba, ki je bil organizator koncerta v tem mestu, in predstavniki občine. Po razmestitvi v dveh hotelih in kosilu smo si ogledali mesto. Značilno švicarsko me- stece na vsakem koraku da slutiti, da živi predvsem od turizma. Turistov, ki oblegajo Bodensko jezero, tudi tu ne manjka. Po mestu vidimo lepake, ki v slovenščini in nemščini vabijo na koncert LIRE: Jugoslovanski klub v Amriswilu vabi v sredo, 27. maja 1970 ob 20. uri, na koncert moškega pevskega zbora LIRA iz Kamnika v dvorani Kirchenhaus Amriswil, Romans-hornstrasse. Na sporedu umetne in slovenske narodne pesmi. Vstopnice Fr. 4,40 do Fr. 6,60. Naj vas spomnimo, da je en švicarski frank vreden 2,85 N-din. V Amriswilu živi nad 8500 prebivalcev, več kot 2000 je tujih delavcev, med njimi 180 Jugoslovanov, predvsem Slovencev oziroma Slovenk, če smo še bolj natančni. Naše delavke delajo v tamkajšnji tekstilni in konfekcijski tovarni. V prostem času se srečujejo v klubu, kjer imajo pevski zbor in folklorno skupino. Slednja je nedavno nastopila na srečanju slovenskih ansamblov v Sin-gclfingenu v Zahodni Nemčiji. Duša kluba, ki je pravzaprav podružnica jugoslovanskega kluba v Zuerichu, je njegov predsednik Dari Košorok. Lira je svoj koncert v Amrisvvilu posvetila predvsem našim rojakom in je zato v programu prevladovala slovenska narodna pesem. V koncertnem programu je bilo zapisano: Drage rojakinje in rojaki, srečni smo, da smo lahko na naši koncertni poti prišli r/ied vas v Amriswil in vam prinesli* pozdrave s pesmijo, predvsem z našo narodno pesmijo, ki vas vestno združuje. Kakor vam švicarske gore budijo spomine na dom, tako naj vam tudi naša pesem budi živ stik z domovino." Solznih oči so rojaki spremljali petje naših fantov, ki so v izredno akustičnem okolju res dali od sebe vse. Med poslušalci je bijo tudi mnogo domačinov, med njimi tudi župan Amriswila. Koncerta se .je udeležil tudi Anton Rupnik, jugoslovanski konzul v Zuerichu. Peli ste v naša srca, je ginjena dejala ena izmed poslušalk', ki smo jov po koncertu vprašali za mnenje o" nastopu LIRE, več vam ne morem povedati. Po koncertu je župan Naegeli priredil sprejem za naše pevce in člane jugoslovanskega kluba. V pozdravni besedi je dejal: ,,Hvala vam, spoštovani gostje, za lepo glasbeno darilo, ki ste nam ga prinesli iz Kamnika. Res ste umetniki. Za nas je še posebno velika čast, da ste poleg velikih mest v Nemčiji na vaši koncertni turneji uvrstili tudi naše malo mesto. Mislim, da so se vaši ljudje, ki jih tu zelo cenimo, že vživeli v naš način življenja." Kmalu se je spet oglasila naša pesem, ki sojo povzeli tudi naši rojaki. Težko je opisati to srečanje, ki je našim ljudem pomenilo košček domovine in hkrati pokazalo željo domačinov, da naše ljudi ne bi izolirali, pač pa vključili v svoje okolje. Kmalu se je oglasil tudi pevski zbor domačinov, ki se mu je pridružil tudi župan, ki stalno poje v tem zboru. Seveda tudi tu ni manjkalo kamniških majolk za vse požrtvovalne organizatorje našega koncerta in za gostitelje iz Amriswila. Prijeten večer je kar prekmalu minil. Zjutraj so nas rojaki in gostitelji iz Amrisvvila prisrčno pospremili na pot z željo, da bi se še kdaj vrnili med nje z našo slovensko pesmijo. Zadnji koncert na turneji je bil torej pri kraju. Sodeč po številnih priznanjih in razpoloženju poslušalcev in po ocenah organizatorjev turneje je le-ta v celoti uspela. Zato vodstvo turneje ni moglo izbrati lepšega zaključka in s tem izraziti tudi priznanje pevcem, kot je bil vzpon na Jungfraujoch. Pravijo, da kdor ni bil na tej gori, ni videl Švice. Obisk Jungfraujocha (3454 m) pomeni vsakemu turistu po Švici enkratno doživetje. Jungfraujoch je 3454 m visoka gora, na katero so Švicarji leta 1912 speljali železnico z zobatimi kolesi. Leži v centralni Švici. Izhodišče za vzpon pa je mestece Interlaken ob Brinzerskem jezeru. Pot nas je peljala spet preko Zuericha in Luzcrna v 200 km oddaljeni Interlaken. V Luzernu smo se nekaj časa ustavili zaradi dogovora za prenočišče. Ura je bila II. Zvedeli smo tudi, da zadnji vlak na, Jungfraujoch odpelje ob 13. uri. Naši ekonomi so ugotovili, da bo treba nabaviti kruh za hladno kosilo med potjo. Vendar je bilo v Luzernu vse zaprto, ker je bil cerkveni praznik. Mislili smo, da bo kje med potjo kakšna pekarna. Toda povsod je bilo zaprto. Izkazalo se je, da je bilo to veliko bolje za nas, sicer bi zamudili vzpon na vrh. Visoka gora se je v snegu in soncu belila nad nami. Če bi bila v megli, kar je zelo pogosto, bi vzpon nanjo odpadel. Švicarji v svoji točnosti ne poznajo šale, toda tokrat so naredili izjemo. Vlak nas je počakal, ko so videli, da 40 ljudi drvi na peron. Oddahnili smo se, ko smo sedeli v vlaku. Na postaji Klejne Scheidcgg (2061 m), smo prestopih v nov vlak, v katerem so sedeži zaradi velike strmine postavljeni poševno. Spet smo se zagnali proti vrhu. Najprej skozi krajši tunel v skali do Eigcr-jevega ledenika. Nato v sredini gore po 7 km dolgem tunelu ob oknu v steni znanega Eigcrja, ljubljenca alpinistov. Enkratni pogled! Spet nas je požrla gora. Po 7 minutah vožnje spet okno v skalah, pogled na Ledeno morje. Ze smo 3160 m. visoko. In končno še 11 minut po skalnem rovu, ko se nam predstavi vrh Jungfraujocha. V dobrih dveh urah smo na višini 3454 m. Našemu ' začudenju ni konca, ko zagledamo čudovit hotel v živi skali, ko se povzpnemo v ledeno dvorano, vklesano v led, v kateri so umetniki oblikovali mnoge skulpturc, ali pa, ko stopimo na platno, kjer na vrhu skale stoji visokogorska opazovalnica. Skratka, mesto v oblakih. Na planoti, nedaleč od hotela, vas sredi poletja polarni psi na smučeh oziroma sankah za 7 frankov na uro popeljejo po edinstvenem smučišču na svetu. Čeprav nam je že krepko krulilo po želodcih, se nismo in nismo mogli dovolj načuditi, da je vse to mogla napraviti človeška roka že pred pol stoletja. 60-letnici Jožeta Bručana ME KAMNIKA JE PONESEL V SVET Kamnik se ne more pohvaliti z nožico zares dobrih športnikov, ki ponesli sloves domačega kraja v et. Med njimi pa je prav gotovo 'S jubilant Jože Bručan, ki si je te 'i nadel šesti križ. Skromen in tih > vedno pripravljen, da vam pove itero o atletiki, o športu, ki mu je ■svetil dobršen del življenja. Naš Jože je bil več let državni Vak v teku na 10 km. Še večji Peh pa je dosegel s trikratno osvojijo naslova balkanskega prvaka v ku' na 5 in 10 km. Veliko truda je '-ba vložiti, da atlet, posebno pa 'lgoprogaš, postane zares dober ortnik, ki lahko dosega vrhunske cuítate. No, tudi nas je zanimalo, ko je bilo nekdaj z atletiko, zato 'o našemu jubilantu zastavili nekaj rašanj. Kdaj ste se odločili za atletiko? ..Bilo je to leta 1931, ko so v 'tiniku priredili štafetni tek. leti Vidmar in brata Kumra so me Osili, naj vskočim v štafetno cki-ker jim je manjkala ena predaja. 3j prvi tek ni bil najbolj uspešen, IdaT vsak začetek je težak. Nekaj inov za tem je bil v Ljubljani eno-"i tek. S kolesom sem se odpravil 1 in ickel bolj za zabavo. Bil sem "gi in tako se je začelo." Kako ste trenirali takrat? »Tiste dni smo zvečine trenirali Ii, le pri ljubljanskem atletskem 'bu Ilirija me je nadzoroval Drago iga. Največ sem vadil v Kamniku njegovi okolici. Le redka vaška in ?dna pot tod okoli mi je bila nema. Ker sem bil zaposlen na Du- plici, sem v službo in nazaj tekel. Takrat v mestu ni bilo tekaške steze, zato sem si za „rundo" izbral kar stezice v parku za današnjim sam- skim domom. Atleti smo trenirali bolj po lastni presoji, pogoji vadbe pa so se danes bistveno spremenili. Mladi atleti imajo sedaj več možnosti, vendar se ne moramo pohva- liti z množičnostjo v tem zares lepem športu, ki mu ne pravimo zaman kraljica športov." In vaši uspehi? ,,Veste o svojih uspehih vsak športnik ne govori prav rad, saj je skromnost ena izmed športnikovih vrlin, ki jo danes še premalo cenimo. Zmagati na tekmovanju pomeni se kaj drugega, kot biti zapisan v časopisju. V vsako zmago je vložen trud številnih treningov. Vesel sem bil, kadar sem stal na zmagovalnem odru, vendar je človek mnogo bolj ponosen in prešeren, ko zasliši v tujini igrati himno svoje domovine. Takrat ti zarosi oko in v srcu skleneš, da se boš potrudil tudi prihodnjič." Gotovo se vam je v spomin vtisnil kak dogodek iz vaših športnih časov? ..Dogodkov je veliko, bili so žalostni in veseli. Ko smo leta 1940, takrat sem že pojenjaval s tekmovanjem, tekli v Ljubljani na izbirnem tekmovanju za jugoslovansko reprezentanco, ki bi morala nastopiti na balkanskem prvenstvu v Carigradu, so me mlajši atleti Zagreba spraševali: ,,Ti Joža, povej nam, kako je kaj v Carigradu? Kaj je moč tam kupiti lepega in ceneje? " Bili so tako prepričani v svojo zmago, da so v mislih že kupovali po carigrajskih trgovinah. No, dogodki na ljubljanskem tekališču so se obrnili njim v škodo in v Carigradu smo tekli štirje Slovenci. Takrat smo bili tudi mo-štveni balkanski prvaki." Kaj pa kamniška atletika danes? ,,Mislim, da bo imela letos kamniška mladina možnost, da zopet začne z atletiko. Novi stadion v Mekinjah bo imel ob strani tudi tekaške steze in upam, da se bo kdo zapodil okoli. Še po vojni je bilo v Kamniku mnogo atletov in tudi atletska tekmovanja niso bila redka. Žal je klu-baška politika nekaterih ljubljanskih atletskih kolektivov razbila našo atletsko sekcijo. Z nekoliko več razumevanja prosvetnih delavcev, ki jim je šport in telovadba poklic, bi se dalo v Kamniku kaj hitro organizirati novo sekcijo. Ne smemo pozabiti, da je "atletika zelo privlačen šport, tako za tekmovalce kot za gledalce. Predlagam, da bi morda že spomladi v Kamniku .organizirali občinsko tekmovanje v crossu ali kaj podobnega. Na njem bi svoje moči izmerili mladi šolarji z osnovnih šol in gimnazije, pa tudi mladi delavci iz kamniških podjetij. Tako tekmovanje bi prav gotovo navdušilo večje število mladine za atletiko." Ali bi pomagali pri ustanovitvi atletske sekcije v Kamniku? „Vestc kot navdušen atlet se ne^ rad odtegnem atletiki. Zato bom po svojih močeh tudi pomagal, če bo pomoč potrebna. Vendar danes nisem več tako mlad." Našemu dolgoprogašu in večkratnemu rekorderju ter prvaku Jožetu Bručanu, ki je te dni dopolnil šestdeset let, želimo veliko zdravja in skorajšnje srečanje z mladimi na atletskih stezah. T. J. DVE PLASTIKI IZ KAMNIŠKEGA MUZEJA NA RAZSTAVI V PARIZU Zvezna komisija za kulturne stike z inozemstvom organizira razstavo ..Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja", ki bo meseca februarja prihodnjega leta v Parizu. Predsednik organizacijskega odbora je naš rojak akademik prof. dr. France Štele. Cilj te likovne manifestacije je prikaz razvoja umetnosti na teritoriju Jugoslavije od neolita do današnjih dni. Razstavljenih bo 600 originalov, last muzejev, galerij, cerkva in privatnikov. Med njimi bosta tudi dve plastiki iz zbirke kamniškega muzeja. Kipa predstavljata čuvarja božjega groba. Čas nastanka: sreda 16 stoletja; avtor neznan. Plastiki stil bili odkupljeni leta 1964 iz Sadnikarjeve zbirke, tja pa sta prišli iz mekinj-skega samostana. Razstavo bodo spremljali tudi turistično propagandni filmi o kulturnih zakladih naše domovine. Med* njimi bodo z dia-color posnetki predstavljeni tudi: freska pohoda treh kraljev s Sv. Primoža nad Kamnikom (1504), zunanjščina kapele na Malem gradu in portal romanske kapele na Malem gradu (konec 11. stoletja). -Razstava bo odprta predvidoma 4 mesece v Grand Palais v Parizu. MIRINA ZUPANČIČ Občani sprašujejo: KAJ BO S TOPLICAMI V POTOKU? Če se ustaviš pri starejših ljudeh v Potoku v Tuhinjski dolini, ti povedo marsikaj zanimivega o toplem vrelcu, ki je blizu novo asfaltirane ceste skozi Tuhinj. Kramljanje z njimi je zelo zanimivo in prijetno. Alojz Šuštar je pripovedoval o kovaču Hacetu, ki je močno bolehal na želodcu pa se je zdravil z vodo iz toplega vrelca. ,,Z dneva v dan", pravi, „jt bil boljši, dokler ni ozdravel". „No, in mene," pravi Šuštar, „so bolele noge, že otekale so mi. Naredil sem kuro s to vodo, celo domov sem jo prinašal in si z njo zdravil noge. Prej sem imel že take, da sem komaj hodil, s to vodo pa sem jih ozdravil, da spet hodim. Z menoj vred naši ljudje menijo, da je topla voda v Potoku po zdravilnosti takoj za tisto iz Podčetrtka. Domačini jo poznajo in uporabljajo. Pravijo, da vsebuje žveplo in druge zdravilne sestavine. Prav bi bilo te ljudi dobiti skupaj, da bi zvedeli o kakovosti in resničnosti glede zdravilnosti. Najbrže se starejši ljudje, ki jo uporabljajo, ne izmišljujejo, dajim pomaga. Spet nekdo drugi pripoveduje, da mu je ta voda pomagala pri ozdravljenju želodca, itd., itd. Da je voda res topla, trdijo gospodinje, ki pozimi perejo pri tem izviru. Pravijo, da pozimi sneg ob izviru sploh ne obleži in se nad njim dvigajo tople pare. Jože Berlec iz Vasena, ki je lastnik dela zemljišča, kjer je topli vrelec, je bil zraven, ko so tu pred nekako 16. leti napravljali skoraj 30m-globOko vrtino. Iz cevi je tedaj iz globine pritekla vroča voda in visoko brizgnila. Pravi, da se ljudje izredno zanimajo, kako bo z nadaljnjimi raziskavami, saj jih navaja tudi načrt gospodarskega razvoja naše občine. Sedaj je o raziskavah vse utihnilo, nekaj pa smo o tem le brali v časopisu. Če je res kaj na tem, da ima vrelec zdravilno vrednost in med 28-30-32 stopinj C toplote, bodo morale raziskave res dokončno ugotoviti njegovo pomembnost. In, če bodo raziskave potrdile resničnost izjav tuhinjskih ljudi,»bi tik ob modernizirani cesti skozi Tuhinj, komaj 30 km od Ljubljane (ljubljančani se za to zanimajo), lahko nastal ob ruševnatem, gozdnem okolju na dovoljni površini lep in primeren rekreacijski in zdravstveni objekt. Zraven tega bi bilo poskrbljeno za zdravo pitno vodo, saj vodovod poteka mimo tega zemljišča. < Na vprašanje Tuhinjcev, kako bo s toplicami v Potoku, naj bi kdo, ki o tem na občini kaj več ve, dal pojasnilo v Kamniškem občanu. -or LITERARNI VEČER MLADIH V Kamniku že dalj časa dela klub mladih literatov. V njem se shajajo abiturienti in dijaki kamniške gimnazije na rednih sestankih, kjer obravnavajo literarne zadeve in čitajo svoje sestavke v vezani in nevezani besedi. Prvič so se predstavili občinstvu na nedavnem literarnem večeru v dvorani nad kavarno. Na okusno urejenem odru ob nevsiljivi razsvetljavi sveč so znali ustvariti prijetno vzdušje in te- sen stik z občinstvom, ki je v lepem številu zasedlo dvorano. Svoje sestavke so brali Iluška Vogrinec, Marja Rode, Anči Ja-nežič, Zdenka Povše in Ivanka Koželj. Obiskovalcem so izročili tudi spominski zapis iz svojega prvega literarnega nastopa s po enim od prečitanih del. Občinstvo je z živahnim odobravanjem nagradilo prizadevanja mladih literatov z željo, da bi se njihove vrste še pomnožile. Kamniška^ kronika NOVEMBER 1970 POROKE: Bursič Dragutin iz Mekinj, star 25 let, in Sunkar Štefka iz Mekinj, stara 20 let; Drolec Venčeslav iz Kostanja, star 32 let, in Pestotnik Cecilija iz Kostanja, stara 28 let; Kerep Mato iz Šmarce, star 22 let, in Pavrič Miroslava iz Šmarce, stara 26 let; Koželj Jože iz Šmarce, star 26 let, in Jeglič Ana z Duplice, stara 23 let; Kralj Ivan iz Kamnika, star 23 let, in Jeglič Katarina iz Ljubljane, stara 18 let; Kvas Feliks iz Kamnika, star 32 let, in Čuk Marija iz Kamnika, stara 31 let; Martinjak Valentin z Ambroža pod Krvavcem, star 22 let, in Cevka Marija iz Klemenčevega, stara 20 let; Osolin Andrej z Duplice, star 24 let, in Cevcc Veronika iz Šmarce, stara 19 let; Prašnikar Franc iz Goričice pri Moravčah, star 26 let, in Zamik Marija iz Most, stara 19 let; Pogačar Franc z Okroga, star 35 let, in Hribar Marija iz Praproč, stara 26 let; Prosen Jože z Duplice, star 22 let, in Terbovšek Justina z Duplice, stara 23 let; Spruk Franc z Gozda, star 23 let, in Golob Milena z Gozda, stara 22 let. SMRTI: Grčar Franc iz Sp. Palovč, star 18 mesecev; Grkman Jera iz Komende, stara 83 let; Hribar Jakob iz Zg. Tuhinja, star 58 let; Koželj Antonya iz Šmarce, stara 43 let; Močnik Alojz s Sel pri Kamniku, star 82 let; Podbcvšek Anton iz Zg. Tuhinja, star 86 let; Potokar Kari iz Kamnika, star 78 let; Rak Janez z Vrhpolja, star 63 let; Šlcbir Marija iz Stolnika, stara 68 let; Šlebir Marijana iz Stahovice, stara 90 let; Zore Marjeta iz Buča, stara 84 let. DECEMBER 1970 ROJSTVA: Žagar Branko iz Velike Lasne POROKE: Draskovic Anton iz Ptuja, star 27 let, in Drolec Ivana iz Loke, stara 20 let; Koritnik Stanko iz Dcpale vasi, star 37 let, in Dolence Ivanka iz Šmarce, stara 31 let; Šišak Zlatko iz Dubravice, star 21 let in Korošec Helena iz Kamnika, stara 21 let. SMRTI: Babnik Franc iz Mekinj, osebni upokojenec, star 72 let; Krašovec Miha iz Kamnika, uslužbenec, star 47 let; Košir Marija iz Brezij, posestnica, stara 78 let; Lesjak Marija iz Velikega Rakitovca, gospodinja, stara 67 let; Prešeren Jožef iz Motnik \ upokojenec, star 81 let; Škofic Janez iz Vrhpolja, kmet, star 68 let; Urankar Leopold iz Šmartna, upokojenec, star 74 let; Urbane Jože iz Zagorice, osebni upokojenec, star 66 let. ZA ŠTIRI MESECE NA TUJA SMUČIŠČA Znani kamniški smučar in nekdanji nogometaš Kamnika Marjan Štele že vrsto let vzgaja mladi smučarski naraščaj v Kamniku. V začetku decembra pa je za štiri mesece odšel na smučišča v Benweek v državi Michigan, kjer bo poučeval smučanje v šolah in hotelih, skupaj s kolegi pa bodo pripravljali reklamne nastope v smučanju. Pred odhodom smo ga poprosili, da nam je povedal nekaj besed o namenu potovanja in o začetkih ter uspehih v smučanju. - Kdaj si začel smučati? Smučam že petnajst let. Začel sem s skakanjem, nato sem se obenem ukvarjal tudi s teki, pred približno enajstimi leti pa sem se intenzivno začel posvečati alpskemu smučanju. - In tvoji uspehi v smučanju? Moj osebni rekord v skokih je 52 metrov, na državnem prvenstvu v Delnicah sem bil enajsti, na republiškem trinajsti; v alpskih disciplinah senj bil na republiškem prvenstvu v slalomu devetnajsti, v občinskem merilu sem bil nekaj let prvi v slalomu, pred tremi leti pa prvi v kombinaciji. - Že vrsto let skupaj z drugimi smučarji vzgajaš naraščaj kamniških smučarjev. Kakšne kvalifikacije si si moral pridobiti? Najprej sem moral opraviti tečaj za vodnika smučanja. Nato sem moral opraviti dve leti praktičnega dela in voditi smučarske vrste, šele nato sem se lahko prijavil za pridobitev naziva smučarskega vaditelja. Spet sta bili potrebni dve leti prakse, pred štirimi leti pa sem si nato pridobil naziv učitelja smučanja. - Kako ti je uspelo dobiti vizo za odhod čez lužo? Lani sem z odličnim uspehom opravil v AvstrijLnjihovo šolo smučanja, poleg te in naše šole pa sem dobil tudi japonsko šolo. Na pot odhajamo v okviru Smučarske zveze Slovenije, ki nam je pripravila celotno turnejo. Iz Slovenije nas gre samo šest. - Kakšen je vaš osnovni namen potovanja? Najprej se bomo udeležili štirinajstdnevnega tečaja ameriške šole smučanja, nato pa se bo naše delo šele začelo. Naše delo pri vzgoji smučarjev prav gotovo ne bo lahko, saj bomo morah v kratkem času naučiti smučanja kar največ nesmučarjev. - V čem si imel največje težave pred odhodom? Angleščina mi je bila skoraj največji problem. Prebaviti sem moral nekaj intenzivnih tečajev, predvsem pa sem se moral izpopolniti v strokovni angleščini. - Kaj si pred odhodom najbolj želiš? Predvsem srečne vrnitve in uspešnega dela pri vzgoji smučarjev, željan pa sem tudi novega znanja, kar mi bo služilo pri vzgoji novega kamniškega naraščaja. Tudi mi smo mu zaželeli srečno pot in kar najuspešnejše delo tam daleč čez lužo. -is Ob vstopu v novo leto želi sreče vsem delovnim ljudem PODJETJE »KAMNIK« Kamnik Naročnikom in kupcem nudimo: — amonitratna praškarska razstreliva, vžigalno vrvico, rudarski in lovski smodnik, razna druga vžigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnično galanterijo in lovske patrone. TITAN Tovarna kovinskih izdelkov in livarna proizvaja: — fitinge črne in pocinkane — ključavnice navadne in cilindrične — obešanke navadne in cilindrične — gospodinjske strojčke — ulitke iz sive in temperne litine Cenjenim potrošnikom želimo srečno 1971. leto. Srečno in uspeha polno novo leto 1971 želi vsem cenjenim potrošnikom in vsem delovnim ljudem Industrija pohištva »STOL« KAMNIK srečno - novo leto 1971 Zeli gradbeno montažno podjetje ALPREM Kamnik Priporoča se za izdelavo in montažo gradbenih konstrukcij, oken, vrat, predelnih sten iz aluminija za gostinske in trgovske lokale, ambulante, bolnišnice in zdravstvene domove. Priporoča tudi razno notranjo opremo iz aluminija in železa. TOVARNA USNJA KAMNIK želi ob novem letu 1971 mnogo delovnih uspehov kupcem, poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem. M EN I NA KAMNIK želi ob novem letu 1971 mnogo uspeha vsem poslovnim partnerjem in vsem delov« nim ljudem. LJUBLJANSKA BANKA • PODRUŽNICA, KAMNIK želi srečno novo let« 1971 vsem vlagatef Ijem hranilnih vlogi potnošnikom in vsem občanom. Industrijski kombinat SVIT KAMNIK želi srečno 1971. leto Priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo: purol — verol — neostik — mebloton — lesk — motogril kot tudi tehnično keramiko |j — elektroizolacijski material — modne gumbe Srečno novo leto 1971 želi kolektiv obrtnega podjetja USLUGA Kamnik Lončarska obrtna zadruga Komenda želi mnogo 'sreče v novem letu 1971 vsem delovnim ljudem Srečno in uspešno novo leto 1971 želi vsem občanom kolektiv VESNA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA SREČNO NOVO' LET* 1971 ŽELI KOLEKTI^ ii obrtnega podjetja • :, SLOGA v Moste pri KomenP MESO KAMNIK želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspešno novo leto 1971. Vsem gostom in občanom želi srečno novo leto 197H gostinsko podjetje PLAN INKA iz Kamnika1 Cenjenim gostom se priporočamo. Srečno novo leto 1971 želi vsem občanom in cenjenim potrošnikom DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Na zalogi imamo vso leposlovno in strokovno literaturo ter šolske knjige. Sprejemamo naroČilo za knjižne zbirke v sub-skripciji za leto 1971. — Po najugodnejših cenah vas postrežemo s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. — Se priporočamo! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADITELJ Kamnik želi srečno novo leto 1971 in se priporoča za naročila'« vseh gradbenih del. y b ( ISKRENE ČESTITKE VSEM OBČANOM KAMNIKA V LETU 1971 ZELI KOLEKTIV TOVARNE SVILANIT Kamnik Priporoča svoje izdelke: — frotir in vafel brisač« najrazličnejših vzorcev, velikosti in pestrih barv ter kopalne plašče — najmodernejše kravate Obrtno montažno podjetje ZARJA Kamnik želi srečno 1971. leto vsem delovnim ljudem in priporoča usluge v svojih obratih. Opravljamo: elektroinsta-la.cij.ska dela, vodovodno instalacijska, kovinsko-kon-strukcijska, kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK želi vsem odjemalcem vode in uporabnikom ostalih storitev srečno in uspešno novo leto 197« OBVESTILO Obveščamo občane, da bo od 1. 2. 1971 dalje sprejemna in informacijska služba Ljubljanskega urbanističnega zavoda v poslovnih prostorih Stanovanjskega podjetja Kamnik, Kajuhova pot, v zgradbi Zdravstvenega doma Kamnik. Stranke bod lahko dobile vse potrebne informacije ter naročale in dvigale lokacijsko dokumentacijo pri Stanovanjskem podjetju Kamnik v uradnih dnevih, ob ponedeljkih od 8. do 12. we, ob sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure ter ob petkih od 8. do 12. ure. 'rt,-.':"-.: :,>„.. Stanovanjsko podjetje Kamnik ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK priporoča svoje izdelke in želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1971 GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJAN/ KOLEKTIV OBRATA KAMNIK želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešn I leto 1971 Trgovsko podjetje »KOČNA« Kamnik ZELI SREČNO NOVO LETO 1971 VSEM POTROŠNIKOM IN SE PRIPOROČA ZA OBISK SVOJIH POSLOVALNICI MNIŠKI OBČAN • JANUAR 1971 STRAN 7 1 Kamnik v letu 1970 i OBISKALI SMO ZAVOD ZA INVALIDNO MLADINO V KAMNIKU ! Leto je naokrog. Veliko novega nam je prineslo. Tudi v naši občini ini manjkalo dogodkov. Dogodkov, ki smo si jih veselili, pa tudi do-'godkov, za katere bi bilo bolje, da jih ne bi bilo. Poglejmo nekatera. — JANUAR: - V tovarni usnja so praznovali 20-letnico delavskega samoupravljanja, ker so med prvimi v Sloveniji prevzeli upravljanje podjetja v svoje roke. FEBRUAR: - Občinska skupščina je sprejela resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju občine Kamnik v letu 1970. - Občani so na zborih volivcev obravnavali uresničevanje programov krajevnih skupnosti in spremembe v občinskem statutu. 71 MAREC: - Na področju Tuhinjske doline je bila velika vojaška vaja, v kasten so sodelovale poleg enot JLA tudi teritorialne enote, enota civilne zaščite, ljudska milica in številni občani. •r - Kamnik je obiskala članica sveta federacije Vida Tomšič in se pogovarjala z družbenimi delavkami in z mladino o družbenem polo-ivzaju žensk. ! - Ljubljanska Metalka je v Kamniku odprla novo poslovalnico z veliko izbiro tehničnega blaga in gospodinjskih strojev. APRIL: J - Ob 25-letnici osvoboditve in prazniku Osvobodilne fronte je občinska konferenca SZDL podelila srebrna priznanja OF šestim dolgoletnim družbenopolitičnim delavcem. - Občinska skupščina je sprejela program razvoja telesne kulture v občini do leta 1975. MAJ: A - V Kamniku se je sestal odbor za karavano delavske solidarnosti, v katerem so bile delegacije sindikatov iz osmih jugoslovanskih mest, ki že nekaj let medsebojno sodelujejo. - Moški zbor prvega slovenskega društva LIRA je z izbranim programom umetnih in narodnih pesmi z velikim uspehom gostoval v etŽahodni Nemčiji in v Švici. - Ob Dnevu zmage so na Duplici gostovali slovenski pevci iz i'eHodiš in Škofič na Koroškem. °9rUNIJ: - Največja letošnja športna prireditev v Kamniku, mednarodne noto-dirke za nagrado Kamnika 1970, so šle v zgodovino tovrstnih prireditev skupaj z žalostnim dogodkom - s smrtno nesrečo nem-Skega dirkača Osvvalda Dittricha. _ - V Špitaliču so slovesno praznovali 100-letnico začetka šolskega ?ouka v tem kraju. ~""ULIJ: - Občinska skupščina je na slavnostni seji podelila zlate plakete Lamnika vsem partizanskim enotam, ki imajo v naši občini domicil j^er srebrne in bronaste plakete nekaterim dolgoletnim aktivnim družbenopolitičnim in javnim delavcem. - Občinska skupščina je sprejela nov občinski statut. - Našo občino je obiskal ing. Andrej Marine, sekretar sekretariata X ZKS in se poleg obiskov v delovnih kolektivih pogovarjal tudi s _meti v Komendi o problemih kmetijstva. - Ob občinskem prazniku so v Komendi izročili svojemu namenu »vo sodobno šolsko zgradbo. 2Ti - V Kamniški Bistrici in v Črni so s številnimi prireditvami praz- tovali svoja krajevna praznika. TI - V Kamniku je gostoval mladinski pevski zbor Ulftski slavčki iz 'rijateljskega Gendringena na Nizozemskem. - V Kamniški Bistrici so se srečali izseljenci iz kamniške in dom-alske občine - Ob občinskem prazniku so v Volčjem potoku izročili namenu sfaltirano cesto Duplica-Volčji potok. - Preko 600 občanov v krajevni skupnosti Podgorja je dobilo enPdo iz novega vodovoda. - V Kamniku so odprli nove klavniške in predelovalne obrate _odjetja Meso. lVGUST: - V noči od 8. do 9. avgusta je Kamnik in okolico zajelo hudo eurje, ki je povzročilo precej škode na strehah, strela pa je zanetila )71ožar v tapetniški delavnici podjetja Usluga v Kamniku. | večjem številu vkluČi v tele vrste Partizana. Za naporna tekmovanja se je treba dobro pripraviti. Smučarji so med začeli z vadbo v telovadnici Toma Brejca GNEČA V OBNOVLJENI TELOVADNIC Osnovna šola Tomo Brejc v Kamniku je obnovila svojo telovadnico. Ko smo jo pred nedavnim Abiskali, smo se znašli med športno skupino, ki je pravkar vadila. Pa najprej o telovadnici sami. Celotna obnova od betonskih tal do prekritja ostrešja je stala kar precej desettisočakov, za kar se je šola za nekaj let vnaprej zadolžila s svojimi amortizacijskimi sredstvi pri temeljni izobraževalni skupnosti; drugih sredstev za ta namen ni imela. Obnova telovadnice je potekala v obratni smeri, kot smo sicer navajeni pri novih gradnjah. Ostrešje je moralo biti deležno prve pozornosti; strešni stol so prelatali in prekrili z novim strešnikom. Tla v telovadnici so bila že zelo nevarna za telovadbp, saj so se podajala in na več mestih udirala. Ko so jih odprli, so pokazala svojo dotrajanost vse do betona, ki ni bil izoliran. Zato leseni del poda ni zdržal, les jc bil nagnit in trhel. Novi pod so sedaj zaščitili pred vlago z bitumnom, politim prek betonske podlage. Starši šolskih otrok pa tudi drugi, ki so kdaj prisostvovali raznim prireditvam, sc gotovo spominjajo leso-nitne stenske obloge, ki jc že tudi kričala po zamenjavi, saj je bila na vseh koncih počena in udrta, da jc kazala surovo, steno iz opeke in betona. Vso stensko oblogo so zamenjali z novo, trpežnejšo, izdelano iz iveric in „danzer" plošč. Telovadnica je dobila nove lice, tako da bo služila, kot f ne le telesni, ampak tudi e vzgoji. bo zaključka obnove telov so popravili tudi vse teli orodje. Med polletnimi počit bodo adaptirali še umivalni ima sedaj le deset pip za un čez 30 učencev in učenk I uredili bodo pa tudi deško kliško garderobo. Telovadnico uporablja pol larjcv še 9 raznih športnih dru klubov. V njej se zbira mladi vodstvom svojih vaditeljev oc 8. ure zjutVaj in od 16. do 2 Skratka, v njej je gneča. * Tako je obremenjena tud vadnica pri zdravstvenem Zato bi bilo potrebno usposo namene telovadbe velikemu športnih klubov tudi dom ,.Partizan" v Mekinjah, ki gi uporablja menda le boksarsk V srednjeročnem planu občine je tudi gradnja telov pri osnovni šoli Fran Albreht i naziji. Tega bi se morali drži so ob pomanjkanju telovadr zadeti tudi sami šolski otroc zimskem času nimajo toliko lesne vzgoje, kot jih predpisu načrt, obenem pa pri njil tavljajo zdravniki izredno vel lesnih deformacij, največ pa macij hrbtenice. V novoletnih dneh je dobil svoje prvo belo oblačilo tudi general Ma KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska l (zdravstveni dom), telefon 83-315 - Tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.