OD JAVNOSTI ODVISEN ČASOPIS ■ ISZTAr™™ 0^0^ 30. maj 1991 cena 20 din posel stolli* DSKA ARMADA JE KRW»^ KVjpC\^ Dravograjska »zlata jama« v 7 7 K P G. B.M. G.M. S.A. sa^SsiriS srev^KEii so iih Od “?fbvn2asttì viS, f'r«iS2iS Ì“uKB“pfòh»e8«v»rim.-- CVEKA a P/in, otikodnina-« tenaboga^ r 0[vM\C^; -Jeriho MALE OGLASE OBJAVLJAMO BREZPLAČNO GLOSE, KARIKATURE Zgodilo se je takole: zaradi nesklepčnosti sta dva koroška občinska parlamenta sklenila na index postaviti tiste odbornike, ki s svojo neudeležbo onemogočajo normalno delo skupščine. Imena so dana na papir in volile! naj vidijo, koga so si izbrali. Kakorkoli že: nekateri občinski odborniki so na čelo dobili črno piko, na drugi strani pa bi delegati (predvsem v obeh občinah, kjer je skupščina na oglasno desko pribila njihova imena) lahko za pripravo gradiva in na občinsko vlado tudi naslovili kakšno črno točko. LJUDSKA ARMADA Ljudska armada ne bo nikoli nastopila proti ljudstvu. Ljudska armada bo vedno varovala ljudstvo. Ljudska armada bo zato energično poslala tanke nad vse, ki se gredo proti volji ljudstva nekakšno urjenje v čudnih uniformah, ki ne sodijo v ljudsko državo. Ljudska armada bo streljala na pritepence, ki proti ljudski volji šarijo po transformatorjih in kradejo ljudstvu elektriko. Ljudska armada bo prav tako ugrabila vse oficirje, ki se proti ljudski volji potikajo po skupščinskih prostorih in v pogajanjih zastopajo ljudstvu tuje interese... Ljudska armada bo s svojo težko mehanizacijo pokazala, kako krhki so pločniki, po katerih ljudstvo hodi, zato jih je treba uničiti, saj niso vredni rejenega ljudstva. A ljudska armada nikoli in nikdar ne bo nastopila proti ljudstvu. Ljudska armada se bo z oklepniki sprehajala med ljudstvom in mu skozi line prijazno kazala svoje strelno orožje. Ljudska armada ne bi nikoli usmerila svojih vozil na ljudsko milico, us- merila jih bo na nekakšne policaje, ki preprečujejo ljudstvu, da pride od blizu pozdravit vojake ljudske armade. Ljudski armadi se lahko pomotoma zgodi le prometna nesreča, če se preveč navdušeno ljudstvo obeša na njena vozila. Iz same ljubezni do ljudstva jih bo ljudska armada zastonj popeljala in nežno poljubila posamezne predstavnike ljudstva. V preveliki vnemi je lahko na žalost poljub ljudstvu tudi pretrd. Ljudska armada bo v takem primeru odbrzela s kraja dogodka, ker ji je ljudstva iskreno žal. Ljudstvo jo bo tako samo prišlo pozdravljati pred kasarno, da ji vrne izkazano ljudsko ljubezen. Ljudska armada je namreč ljudska in samo ljudska! Ljudska armada bo branila ljudstvo, pa če bo ljudstvo to hotelo ali ne. Benedikt JE LJUDSKA OSTI Mi je pa le bilo ljubše praznovanje 1. maja z vojaško parado, kot mi je s streljanjem v ljudi. Gospod Kokalj nas primerja z Brazilci in J. Korejci ter nam svetuje, da naj se postavimo na realna tla. Jaz sem se že — glede gospoda Kokalja. Prejšnji so nam obljubljali veliko moč, sedanji veliko pomoč, ostala pa bo le Velika noč. Pri vseh norostih, ki jih zganjamo, me lahko preseneti samo še kaj pametnega. Glede Bistrice smo se prepozno zbistrili. Ni nujno, da je ljubitelj domačih živali, kdor hoče vse spraviti na psa. Gre nam slabše, kot smo želeli, a boljše kot smo se bali. Kmetje bodo stvari kmalu spravili na čisto — gozd že. NIKO »Za nas postoji samo jedan put federacij u!« a to je put u modemu, demokratsku (General Dušan Pekič, 11.6.1989) NAŠA KRONIKA POZDRAVLJENA KOROŠKA, sS°" Včeraj je bil ponedeljek in v Mariboru so zvečer ob deverih prižgali na oknih sveče. Imeli so dan žalovanja. Življenje je ugasnilo na'poti, ki vodi v samostojno Republiko Slovenijo. Toda Maribor je daleč in na Lamprečah sta za okni brleli samo dve lučki, sicer pa so se bliskali ekrani v vseh petnajstih satelitskih programih. Nismo si vzeli časa, Maribor je daleč... V EVROPO DRVIMO, OMEJENO Konec leta bomo po vseh strokovnih predvidevanjih že v Evropi. Tako pravijo tisti, ki so izračunali relativno stopnjo nezaposlenosti po trendih, ki so realnost. Trg delovne sile bo poln ponudbe, povpraševanje bo padalo, delovna mesta bodo dobitek na loteriji. V Slovenj Gradcu bodo dobili delo samo tisti, ki bodo končali šolanje in bodo v vrsti čakajočih četrti. Tako tudi na Ravnah, v Dravogradu in Radljah je že nekaj časa slabše. Bencin je dražji in proračun iz katerega se napaja država, nenasiten. Dobiček podjetij ga ignorira, strgamo žepe in že se gremo novo spiralo. Omejena Evropa torej, s svojim začetkom in koncem na trgu delovne sile. S pravimi odstotki, le komu drugemu bi se lahko to dogajalo. PA SAJ TO NI RES... da smo tako neuspešni in nas vlačite po zobeh kot vrhunske nesposobneže, mi potoži podpredsednik ene naših občinskih vlad. Lahko bi seveda rekli, da gre ljudem vse slabše, da se ne znajdejo, da niso sposobni živeti v tem času, da nimajo pojma, kako ravnati, ko jim zleze voda v grlo, da jih je bivša oblast razvadila, da si niso zaslužili standarda, v katerem so živeli. Tudi tako bi lahko govorili in pisali. Toda na »prvih svobodnih, demokratičnih, večstrankarskih volitvah« so si izvolili novo oblast, Id jim je obQubljala kri in znoj in na koncu poti boljše življenje. Vbnes pa poštenost človečnost pravico. In v demokraciji je pač tako, da obljuba terja dolg. Saj ne, da bi komu očitali nepoštenost toda v resnici ljudje živijo svoja življenja danes in pogrešajo tisti občutek varnosti, ki naj bi jim ga dajala pravica. Oblast je zaprta v svojih pisarnah in tega ne zazna. Zato je kar abotno govoriti in še vedno predavati revanšizem, prodajati dobro voljo in pripravljenost na kakovostno delo, hkrati pa pozabljati, da so vzvodi za vse vrline in dobra dela samo v rokah te iste oblasti. Barva sploh ni pomembna. Samo to je — kako gre ljudem. Rad rečem, da so nekateri ljudje kar v redu, le da imajo na psihi razbito ogledalo. Tudi z oblastjo je tako. KJE SI KOROŠKA? Medtem, ko se počasi že kažejo obrisi nove ustave, še vedno pa se ne ve, ali bomo imeli enodomno ali dvodomno republiško skupščino, se tudi v naših štirih ob- činah še nismo odločili, kaj hočemo. Več ali manj je jasno, da bomo imeli občine manjše in manj državnih uradnikov, vse ostalo, okoli okrajev, srezov, banovin ali kako se že bodo imenovale regije, pa nič. Nas bo pokasiral Maribor, Celje, Velenje? Kot da to ni več pomembno! Mi se gremo svoje muzejske vojne, letamo v prestolnico vsak s svoiim piskrčkom in vabimo republiške veljake vsak na svoj kmečki turizem. Druga faza študije o gradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov je končana, mi pa spet nič. Jamnica in Pernice sta sicer odpadla, toda ostaja Otišld vrh, ostaja Velenje. Pred našim nosom in ves rompompom ob razpravah o prvi fazi je pozabljen. Pa ne, da je kdo pripravljen na kupčijo? Samo v Radljah vztrajajo pri javnem odrekanju vsake pripravljenosti na kompromis. Ne samo skupščina, tudi vse stranke. Tako, kot so se skupaj odločili, da bodo imeli za občinski praznik še vedno 12. avgust, ki je uradno zabeležen kot začetek odpora proti okupatorjem. Tistih, ki so imeli pomisleke, na dogovor ni bilo. JAMA POMPEJI, SRAMOTA.. »UNZ Slovenj Gradec je aprila Temeljnemu tožilstvu Maribor podala kazensko ovadbo zoper Z.V., zasebnega podjetnika iz Dravograda, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poskusa golufi-je, ponarejanja listin in več kaznivih dejanj neopravičenega dajanja daril ter podkupnin v zvezi z gradnjo Trgovsko-poslovne g a centra v Dravogradu. Istočasno so bile ovadene zaradi suma kaznivega dejanja neopravičenega sprejemanja daril tudi odgovorne osebe B.M. in G.M. iz Mercator investa, KD. in KZ. iz GP »GRADIS« Ravne na Koroškem in HM. iz »ISKRE« Kranj, ker so od Z.V. neupravičeno prejeli denar, da bi zanemarili koristi svojega podjetja in omogočili Z.V. pridobitev protipravne premoženjske koristi. Temeljnemu javnemu tožilstvu so bili ovadeni tudi S.A, RF. in B.A, uslužbenci republiških upravnih organov, zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine, ki so jo prejeli od Z.V, da bi mu omogočili pridobitev nepovratnih in kreditnih sredstev iz republiških virov.« Tak je torej začetek epiloga silnih polemik, Id smo jih začeli novinarji, bili v njih opljuvani, v Dravogradu pa kaznovani še z zaporo informacij z izvršnega sveta. Na UNZ so nam povedali tudi, da preiskava še ni končana. Doslej so kriminalisti zbrali dokazov za najmanj 1,385.663,30 dinarjev. Ai, da bo razumljivo vsem, gre za starih tisoč tris tope tin-osemdeset milijard dinarjev podkupnin... KARAVANA GRE DALJE... Na zadnji skupščini so poslance dravograjske skupščine, ki jim gotovo v resnici gre za to, da se agonija »samejame« na nek način konča, seznanili, da bo z grad- njo trgovskega centra nadaljeval konzorcij nekaterih podjetij. Verjeli ali ne, v konzorciju je tudi zasebno podjetje, ki ga vodi in je tudi njegov lastnik Z.V. Kadar politiki ne marajo česa povedati, ali česa ceno ne vedo, rečejo: »No, commenti« Ob zgoraj zapisanem pravilu tudi jaz — NO, COM-MENT! Pozdravljeni Korošci, kjerkoli že ste! Edi Prošt VSEBINA: - Glose, karikature ^ 2 - Naša kronika: Pozdravljena, Koroška ^ 3 - HE Golica - Je kravja kupčija končana? str. 4-5 - Kučan bo kriv; po premog v Ameriko Mladi krščanski demokrati tudi v občini Ravne str. 6 - Denar in solidarnost ali pes v španoviji Železarna: linija za platišča - Dražja stanovanja, manj zaposlenih Nova blagovnica v Mislinji - Ustavno sodišče odločilo: Duler ostaja ravenski str. 7 str. 8 str. 9 - Dravograjsko gospodarstvo - kritično... Konzorcij za gradnjo trgovsko-poslovnega centra str. 10 - Tudi radeljska vlada o odškodnini - Fotoprepih: Forma viva - Mnenja - kolumni str. 11 str. 12-13 str. 14 - Obrtne zbornice - naslednice združenj Anketa Koroškega radia: Doma prvi 15 - Koroška kultura stoji le na eni nogi - Vresov jubilejni koncert Ob maturantskem štrajku - Svetovni dan boja proti kajenju - Odmevi, pisma bralcev - Objave, mali oglasi - Koroški šport, črna kronika - Prepihane koroške čveke str. 16 str. 17 str. 18 str. 20-21 str. 22 str. 23 str. 24 PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja CZP Informacijski biro Ravne na Koroškem. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel. št. (0602) 22-999. Tiska Grafika Prevalje v nakladi 8000 izvodov. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 2-3/91 je časopis oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ponatis in uporaba tekstov v drugih medijih ni dovoljena. UDARNA TEMA HE GOLICA: KJE NAŠA JE PRAVICA? RETORIČNO VPRAŠANJE V NASLOVU BI SICER SODILO V LETO 1978, KO SO JUGOSLOVANSKE OBLASTI Z AVSTRIJCI SKLENILE TO KRAVJO KUPČIJO IN SO ZA NEKAJ BORIH KILOVATOV PRODALI REKO BISTRICO, RADELJSKEMU OKOLJU NAREDILE KOPICO PROBLEMOV IN SEVEDA TUDI ŠKODO. TEGA SE ZAVEDAJO TUDI INVESTITORJI - KELAG, AVSTRIJSKA ELEKTRARNIŠKA DRUŽBA - , KI JE KLJUB AVSTRIJSKI VARČNOSTI KONČNO PRISTAL, DA BI PRIZADETEMU OKOLJU ZA TAKOIMENOVA-NE POSREDNE ODŠKODNINE PLAČAL 25 MILIJONOV ŠILINGOV. SEVEDA Sl AVSTRIJCI PREDSTAV-UAJO, DA JE S TEM ČEKOM ZA NJIH KUPČIJA ENKRAT ZA VSELEJ KONČANA. rušitve jezu oziroma poplavnega vala, češ da je ta jez grajen po pravilih moderne stroke. Dodajajo, da nenadna porušitev pregrade ni mogoča niti v primeru maksimalnega potresa. V enem od prejšnjih Prepihov smo na tem mestu pisali, da je pregrada grajena za 7. stopnjo po Mercalliju, potres 27. aprila pa je bil 6 stopnje po Mercalliju. Torej zelo blizu in po mnenju strokovnjakov pričakovan potres v tem področju. Ali je teh 25 milijonov šilingov veliko ali malo, je danes gotovo težko oceniti, gotovo pa je precej manj, kot je zahtevala radeljska občina. Avstrijci so torej pristali na enkratno odškodnino (da bi kasneje imeli mir), s čemer se je strinjala tudi naša stran (republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora), ki se je v aprilu okrog tega problema kar dvakrat pogovarjala z avstrijci. Tudi po mnenju naše strani ima enkratna odškodnina svoje prednosti, saj bi s tem dokončno rešili ta mednarodni spor, z enim zamahom pa bi uredili tudi probleme Bistriškega jarka. Vendar pa komisija za pripravo strokovnih podlag za oceno škode in pripravo odškodninskih zahtevkov v zvezi s posledicami izgradnje HE Golica (v komisiji so bili mag. Marija Krisper-Kramberger, mag. Metka Dovidija, Andrej Gra-selli, prof. dr. Lojze Ude, Meta Marcon in Savo Janežič) sama ugotavlja, da je pri takšnem oblikovanju višine odškodnine prisotno tveganje, da bi naknadno nastala in ugotovljena škoda presegala ta enkratno uveljavljeni znesek. A po mnenju komisije to ne bi smel biti razlog za odklonitev tega načina dogovarjanja in denarja, republika pa bi morala v kraj investirati že iz naslova koristi, ki jo ima od pridobljene energije iz te sporne elektrarne. Kakšne škode gre pričakovati? Obratovanje HE Golice bo povzročilo, da se bo letni pretok reke Bistrice zmanjšal za 42 odstotkov. Trajanje najugodnejših pretokov (1,4 do 3m3/s) se bo povečalo na 200 dni, to je za več kot en mesec v poletnem obdobju. Pretoki, ki so manjši od 1,4 m3/s,pa bodo trajali 127 dni, kar je za tri mesece več kot v današnjem §tanju. Trajanje visokih pretokov nad tri m3/s se bo skrajšalo za'38 dni. Med obratovanjem bo sušno obdobje razširjeno na mesec november, december, februar in marec, in kar je prav tako pomembno: ekstremno nizkih vod, ki so bile v posameznih letih, pa sedaj ne bo več. To je škoda, ki jo je možno predvideti že danes, zanemarjeno pa je dejstvo, da predstavlja Bistriški jarek na območju republike Slovenije edinstveni ekosistem, ki je z gradnjo tega jezu že porušen. Izvedenci ugotavljajo, da nastala škoda, ki se bo gotovo pojavila v prihodnje, kljub koristim, JE KRAVJA KUPČIJA KO ki jo bo kraju prinesel enakomeren pretok vode (Sloveniji pa energija) presega normalne meje. Zato ima lokalna skupnost kot celota po določbi zakona o obligacijskih razmerjih pravico do odškodnine za to izgubo. Vendar pa strokovnjaki te škode niso v stanju oceniti. Tako so znani stroški za nekatere sanacijske posege, ne pa škoda, ki nastaja v naravnem okolju kot celoti. Prav tako ni znana višina psihosociološke škode, ki jo trpijo prebivalci te doline. Zato je skupina strokovnjakov v okviru inštituta Jožef Štefan tudi predlagala, da bi škode spremljali na daljši rok (predlagajo pet let) in da bi v tem času novo nastale škode prav tako pokril investitor. Plačilo za strah V vseh točkah pa je najbolj sporno plačilo za strah ali zahtevki za povrnitev škode zaradi strahu pred porušitvijo jezu. Strokovnjaki pravijo, da ni pravne osnove, da bi takšno škodo tudi izplačevali. Jez je zgrajen na avstrijski strani (z naše strani se ne vidi) in po mnenju izvedencev ne predstavlja take ogroženosti kraja in prebivalcev, ki bi presegala normalne meje in s tem predstavljala temelj za odškodnino iz tega naslova. Prebivalci Bistriškega jarka, posebej tisti, ki se želijo izseliti, menijo kajpak drugače. Prav tako Avstrijci (in naši strokovnjaki) ne priznavajo občutka strahu zaradi nenadne po- Tako je komisija, ki smo jo poimensko predstavili v uvodu, tudi jasno zapisala stališče (Še prej pa so udarili mimo, češ da je pregrada grajena na potresno varnem področju. Če bi se ta komisija posvetovala z geologi, si takšnega spodrsljaja ne bi smela privoščiti), da so zahtevki za preselitev neutemeljeni. Namesto zaključka Komisija, ki jo je imenovala slovenska vlada, je pač ena od mnogih komisij, ki je delala na tem področju in je za negotovost prebivalcev na tem koncu lepo obdolžila medije. S tem se je prikupila investitorju, češ da za takšno informiranje ni odgovo- UDARNA TEMA Ivan Lesjak: »Zdravniki pravijo, naj se ne vznemiqam, vendar kako? Odkar vem za ta jez, doživljam velike strese, še posebej po zadnjem potresu. Na dan potresa smo se umaknili v hrib in od 27. aprila dalje smo doživeli ter preživeli vrsto neprespanih noči. Zahtevam nepreklicno izselitev, enako imetje in hišo, kot imam sedaj, vse to pa na območju krajevne skup-a) nosti Muta.« Miran Knežar: »Doma sem iz Pameč, vendar sta mi bila > všeč kraj in parcela, zato sem tukaj gradil. Izdajali so dovolje-nja za gradnjo, nihče pa nas ni obvestil o jezu in zato tudi za-^ htevam izselitev iz hiše, v katero sem se vselil pred dvema le-toma. Hočem drugo hišo oziroma parcelo v smeri proti Dra-N vogradu. V mojo hišo v Bistriškem jarku pa se lahko vselijo tpi, tisti, ki pravijo, daje tod varno živeti. Zame in za mojo družino je to vendarle prevelik pritisk.« Dr. Dimitrij Rupel, republiški minister za mednarodne odnose: »Ugotovili smo, daje problem HE Golica-Koralpe pred rešitvijo in potrjeno je bilo, da je Kelag pripravljen plačati za sanacijo reke Bistrice 25 milijonov šilingov. Seveda je še nekaj odprtih vprašanj, za katera pa menimo, da jih bo mogoče sporazumno rešiti.« RAZLIKA MED PRIČAKOVANIM (ZAHTEVANIM) IN DOSEŽENIM Radeljska občina je na račun odškodnin zahtevala več kot 56 milijonov šilingov in letno rento v višini milijona šilingov. Razlike med-zahtevanim in ponujenim so torej bistvene, vendar v Radljah niso vrgli puške v koruzo, ostalo bodo namreč poskušali izterjati iz republike. In kaj bi za 25 milijonov šilingov lahko naredili? V programu je kanalizacija Zgornje in Spodnje Mute, za kar bi potrebovali okoli deset milijonov šilingov, novih sedem milijonov bo potrebnih za čistilno napravo, nekaj denarja pa bo namenjenega za renaturacijo doline Bistrice. O ljudeh, ki se želijo izseliti, pa nič. Na naslov izvršnega sveta skupščine občine Radlje ob Dravi je prišlo osem zahtevkov po ne-priklicni izselitvi, nemara pa se bo pojavil še kakšen zahtevek več. Sicer pa so prejši\ji teden s podpisom in izjavo svojo zahtevo po izselitvi oddali Franc Smolar, Ivan Hornik, Anton Božič, Franc Venek, Terezija Gornik, Jakob Rek, Miran Knežar in Ivan Lesjak. NCANA? ren. Prepričani pa smo, da je investitor krepko odgovoren za poseg v to okolje, kar je srž vsega problema. Ljudi ne bi bilo strah pred porušitvijo jezu, če jim tega jezu ne bi nasilno in proti njihovi volji postavili nad glavo. Ljudje ne bi zahtevali izselitve, če ne bi bilo nad njihovo glavo 20 milijonov kubikov vode. Mediji o Golici ne bi poročali, če te Golice in elektrarne ne bi bilo. Dejstvo pa je, da je komisija s svojim poročilom in sklepi, ki so jih pred tednom dni predstavili radeljski občinski vladi, nedvoumno dokazala, da bodo pogajanja o vseh nadaljnih odškodninah in renti z republiko Slovenijo zelo trda. Miro-Petek Renta, renta... Mitja Bricelj, namestnik ministra za varstvo okolja in urejanje prostora, pravi, da se bo o renti mogoče pogovarjati, še posebej po zakonu, ki ga pripravlja ta resorni republiški organ. Sicer pa renta v slovenskem prostoru ni kaj novega, čeprav o njej zelo neradi govorijo. - Termoelektrarna Šoštanj plačuje krajevnim skupnostim na tem področju 0,25 odstotka od stroškov za proizvodnjo električne energije. - Nuklearka Krško plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 15-kratne višine zneska, ki ga za enako površino plačujejo drugi upravičenci. - Več, kot je normalno in običajno, plačujejo za stavbno zemljišče tudi dravske elektrarne. - Na hrvaškem tamkajšnje elektrogospodarstvo plačuje občinam na vplivnih območjih hidroelektrarn energetsko rento po kilovatni uri, in sicer 3 odstotke od cene kWh. In kako je po svetu? Japonci plačujejo lokalnim skupnostim od 1 do 2 odstotka proizvodne cene električne energije itd. ZA VAL NEZADOVOLJSTVA JE VELIKO PREPOZNO, ZA VODNI VAL JE MALO PREZGODAJ. NIKO m Sl f k ti . ' a _ f ..." .. • .. ... . 1 ■, L». ■ A*. .. r r» ■* - . J f ..r •' : • - •• Del seizmograma 27./28. aprila 1991 iz potresne opazovalnice na Braniku nad Muto, ki je edina zabeležila 12 sunkov, ki so sledili glavnemu potresu. Cf* n ‘F h OD REKE BISTRICE BO OSTALO LE NEKAJ KAPLJIC - ŠILINGOV NIKO ŠILING NA ŠILING Z oškodovanci, kjer pravna podlaga za odškodnine ni bila sporna, je Kelag nekatere odškodnine že realiziral. Gre za tako imenovane direktne škode zaradi zmanjšanega pretoka reke Bistrice. Po podatkih z dne 5. februarja je Kelag posameznim oškodovancem izplačal naslednje vsote: Agrokombinat Maribor 3.500.000 ATS 500.000 ATS 315.000 ATS 2.838 ATS SGP Kograd 25.358 din GG Slovenj Gradec 73.324 din Panzi Elizabeta 24.700 din Skupini krajanov 15.000 din Kelag je kot lastnik HE Golica sklenil tudi pogodbo o obveznem zavarovanju proti odgovornosti za škodo, ki nastane tretjim iz obratovanja, zavarovalna vsota pa znaša 50 milijonov šilingov. KUČAN BO KRIV! Ker ni | Q POLJANSKI BITKI denaija za plin, po premog v Ameriko. Ravenski Izvršni svet je prejšnji teden sprejel predlog, da namesto programa za sanacijo zraka v 3. in 4. območju onesnaženosti (Mežica, Žerjav, črna) predloži skupščini odlok o prepovedi uporabe in prodaje trdnih in tekočih energentov, v katerih energetsko specifična vsebnost gorljivega žvepla presega 0,5 g/MJ. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora meni, da bo tako možno izvajati boljši nadzor in tudi sankcioniranje prekrškov,-kot rezultat pa pričakuje manjšo onesnaženost zraka. Sklicuje se tudi na Maribor, ki je tak odlok že sprejel in navaja, da se na ravni predsedstva republike pripravlja program za nabavo ustreznih premogov (iz Amerike) posebej za ogrožena področja. Meni, da bo tako odlok možno izvajati tudi v ravenski občini. Ker tudi sekretariat v novi sestavi ni izumil smodnika, namreč, da je mogoče problem učinkovito rešiti le s plinifikacijo, je tako ponudil goloba na strehi, kajti vrabec v roki je očitno predrag. Ker je o tem govorila že skupščina v prejšnji sestavi, ko je sprejemala odlok o varstvu zraka (že leta 1989), je seveda Me-žičanom in Črnjanom gotovo »ljubo«, da jim zdaj nekdo prepoveduje kurjenje s premogom iz slovenskih premogovnikov. Po dveh letih namesto učinkovitega izvajanja že sprejetega odloka in kakovostne priprave programa za plinifikacijo dobivajo nov odlok s predpostavkami, ki da so odvisne celo od republiškega predsedstva, če se bo gost dim tudi prihodnjo kurilno sezono vsedal Mežičanom in še komu na pljuča, bo pritožbe mogoče uveljavljati torej v Ljubljani. Ker na seji IS nismo slišali ničesar o tem, kaj so na sekretariatu naredili za to, da bi vendarle zagotoviti denar za plinifikacijo, sklepamo, da je bilo na tem bolj malo narejenega. Podobno je z izvajanjem že sprejetega odloka o varstvu zraka, saj ni bilo slišati poročila o tem, kako se izvaja, le da izvajanje šepa in da se mnogi, ki bi se na plin v Mežici lahko priklopili, še niso. Vsa sreča, da se je nekdo na seji spomnil, da imajo mnogi prebivalci gornje Mežiške doline kurivo za prihodnjo zimo že v kleti in da bi bilo res nerodno, če bi ga morali na vrat na nos menjati. Tako bo odlok veljal zaenkrat le za dobavitelje, ne pa za občane. Kdaj bo lahko veljal tudi zanje, kaj določnega ni bilo rečeno. Očitno je, da bo smog, predvsem v Mežici, še vedno ostal turistična atrakcija, priporočamo staršem, ki kaj dajo na svoje otroke, da pripravijo pritožbo na predsedstvo Republike Slovenije. Sekretariat si bo v primeru, če bo komu smog vseeno šel na živce, če na pljuča ne, že izmislil kak nov odlok. -bm Bitka v Normandiji, bitka pred Stalingradom, bitka na Poljani. Bitka? Če spomin domačinov še kaj velja, so poljansko bitko ali »bitko« ustvarili generali in zgodovinarji šele po vojni. Spomini so približno taki: še marca so šli z vozovi Madžari. Ti so šli mimo. Potem je bilo nekako mirno. Kak dan pred devetim majem - dan uradne kapitulacije - so se umaknile nemške enote, orožniki, vojska, funkcionarji... Počasi smo opažali partizane. Po osvoboditvi so se pričele valiti dolge kolone umikajočih. Najprej so hiteli posamezni nemški vojaki. Mnogi so pripešačiii od Grčije, brez orožja, in če so se znašli sredi poljanskega nemira tistega majskega poljanskega popoldneva, so namesto veselega vriska na pragu doma obležali prestreljeni. Sledil je eksodus Hrvatov. Drveli so proti meji, da bi se predali Angležem. Prispeli so na Libuško polje. Od črne sem se je menda mikala urejena nemška armada. Nad vzpetinami Poljane so jih pričakala mitraljezka gnezda in lahki topiči partizanov. Kako uro smo slišali grmeti topove. Govorilo se je, da je veliko nemških vojakov obležalo. Mislim, da je nemška glavnina prišla do Angležev in tam položila orožje, enako ustaška vojska in hrvaški domobranci. Zajeti Hrvati so začeli svoj pohod smrti. Mrtve na poljanskem polju so moralj zvoziti domači vozniki in poljanske travnike so »pognojili« z mrliči, še dobro, če so jih ločili od ubitih konj!... To je naš spomin na poljansko bitko. Mislim tudi, da bi zadoščal Batičev spomenik, z lepim izročilom: KONEC VOJNE, MIR POLETI MED LJUDMI. Za naš občinski praznik pa predlagam 9. maj. O osvoboditvi ni nobenega dvoma, kakršnakoli je že bila. Tone Sušnik Mladi krščanski demokrati tudi v občini Ravne Delovati so začeli letos v marcu, ko so na pobudo slovenskih krščanskih demokratov pripravili odmevno proslavo za materinski praznik. Odtlej se je iniciativni odbor večkrat sestal, predstavil! možnosti delovanja stranke v več krajih občine in zbiral so-mišljenike._________________________ Svojo organizacijo so mladi krščanski demokrati občine Ravne ustanovili v soboto, 25. maja, v Družbenem domu na Prevaljah. Ustanovni zbor so uvedli z gledališko prireditvijo. V goste so povabili dramsko skupino Anton Martin Slomšek iz Ponikve. Uprizorila je ljudsko igro Jezični dohtar. S takim uvodom so mladi krščanski demokrati nakazali, da njihova dejavnost ne bo tipično politična, predvsem ne take vrste, da bi posedali na sestankih, veliko govorili in malo naredili. Delovali bodo večstransko: v dobrodelnjh, kulturnih in športnih dejavnostih ter v akcijah za čisto okolje. Da res ne nameravajo preveč govoriti, so dokazali tudi na ustanovnem zboru, kjer so skoraj več besede kot mladi sami imeli njihovi gostje. Pozdravili so jih in jim zaželeli uspešno delo predstavniki MKD iz Slovenj Gradca, Slovenskih krščanskih demokratov, Demosa in Slovenske demokratske zveze ter Socialdemokratske stranke občine Ravne. M. Potočnik TUDI TAKO GRE - JE ŠLO Hranimo dokaze Korošci smo tako ali tako znani in priznani po svojstveni izvirnosti. Ko pa je pred leti nekdo tamle v Žeijavu takole pričel od strehe navzdol graditi hišo, seje marsikdo ustavil in se čudil. Pa verjemi - danes stoji tam čudovita hiška. OB MEŽI OSNUTEK SOCIALNEGA PROGRAMA OBČINE RAVNE V Prepihu št. 11 je bil objavljen osnutek socialnega programa za občino Ravne. Ta program obsega 34 aktivnosti (od tega ima ena štiri alineje). Med odgovornimi za izvedbo programa močno izstopata Izvršni svet SO in Zavod za zaposlovanje (okoli 60 odst. obsega), sledita pa Center za socialno delo (35 odst.) in podjetja (26 odst.). Vseh ostalih je sicer precej, a se pojavljajo le po 1 do 4-krat, npr. Razor, osnovne šole, WZ, Komunalno podjetje itn. Ta program ne bi zbujal posebne pozornosti, če se v njem ne bi na prvem mestu pojavili presežni delavci in brezposelni. Podobni programi brez teh dveh kategorij so namreč obstajali in se relativno uspešno izvajali dolgo vrsto let. A ker je šlo v njih za standardno ogrožene skupine občanov, kakršni so otroci, stari, invalidi ter neprilagojeni člani družbe, niso zbujali posebnega zanimanja in so se ukvarjali z njimi pač strokovnjaki, ki jim je družba zaupala poklicno skrb zanje. Sestavljale! osnutka programa (najbrž pa sestavljalke) zaslužijo vse priznanje. Najprej zato, ker zanesljivo niso imeli nobenega vzorca in so ga torej morali ustvariti sami, potem pa zato, ker so delo opravili zelo temeljito. JA, ČE BODO MILIJONI Največja napaka socialnega programa občine Ravne je, da je 60 odst. (in to najpomembnejši del) odvisen od denarja. Če denar bo, bo uresničenih nekaj lepih načrtov, če ga ne bo, seveda ne. Oglejmo si nekatere glavne aktivnosti pobliže. Oblikovanje uspešnih proizvodnih programov v podjetjih. Sliši se lepo in to tudi je. A če bi podjetja takšne programe imela, bi se jim godilo dobro, zato ne bi imela presežnih delavcev in tudi brezposelnih ne bi bilo. Ker pa jih nimajo, je zelo vprašljivo, kaj se naj spremeni samo zato, če bo kot želja zapisano v občinskem programu. 1000 novih delovnih mest. Dodatna lepa želja. V resnici to pomeni postaviti 2 novi tovarni s po 500 delavci ali 5 tovarn s po 200 delavci ali 10 tovarn s po 100 delavci. - Od kod denar zanje? Prekvalifikacije. Imenitno. Toda najprej moram vedeti, v kaj naj se prekvalificiram, da bom uspešen, če s sedanjim znanjem in poklicem nisem. Kdo lahko ta hip v občini z gotovostjo reče: ta in ta poklic ima prihodnost? Tudi izpopolnjevanje izobrazbe je lepa reč. Ampak če so danes med brezposelnimi ljudje s srednjo šolo in mladi maturanti iščejo delo, je vprašanje, kaj človeku koristi, če si pridobi osnovnošolsko izobrazbo. 10 stanovanj za reševanje socialnih problemov stane veliko mi- lijonov. Kdo jih bo dal? In denar stanejo učbeniki, ki jih mora najprej kdo kupiti, da jih lahko nato podari. Z denarjem delno nadomestimo prehrano otrok, denar stane šola v naravi, letovanje na morju itn., itn. KAR NI ŠLO V BOUŠIH ČASIH, BO ZDAJ ŠE MANJ Nihče nam ne more očitati, da smo bili v preteklosti brez posluha za invalide, posebno v železarni smo marsikaj uredili dobro. Toda prav pri ustanovitvi delavnic za invalide nismo prišli dlje od zelo splošnih besed in pri prilagajanju delovnih mest invalidom je bilo podobno. Logika pravi tako: če v časih, ki so bili dosti manj krizni od sedanjih, teh stvari nismo mogli rešiti, jih bomo danes še toliko manj. Javna dela so iz zgodovine znana, pri nas pa le malo preizkušena oblika reševanja brezposelnosti. Seveda niso možna brez denarja. Zdi pa se, da utegne biti dodatna ovira miselnost ljudi, ki jim bo pod čast javno pokazati, da so v stiski in da morajo zato opravljati »manjvredna« dela. CENTER ZA SOCIALNO DELO IN ČLOVEŠKA DOBROTA Realno najbolj uresničljiv je tisti del socialnega programa, ki obsega ustaljene dejavnosti Centra za socialno delo. Tu so znani upravičenci, dana so (sicer zmeraj premajhna) sredstva, predvsem pa izvajajo program izkušene delavke tega centra. - Seveda pa je treba pričakovati, da se bo ob povečani brezposelnosti precej razširila kategorija »socialno ogrožene družine« in kar se še veže nanje. Načelno bi moralo biti uresničljivo tudi vse, kar ne zahteva denarja, ampak usmiljenje, sočutje, požrtvovalnost in ljubezen do bližnjega. Vendar so to večinoma same lastnosti, ki jih v preteklosti nismo kaj prida načrtno gojili, saj smo jih pripisovali bolj kristjanom. Kakšen pa je bil desetletja odnos do njih, vemo. Zato imamo danes seveda malo pravice ocenjevati, ali takšne lastnosti premore dovolj ljudi, da bi bil tisti del programa, ki je odvisen od njih .uresničljiv ali ne. Spada pa sem npr. dnevno varstvo ostarelih, pomoč otrokom pred poukom in po njem, dodeljevanje pomoči v naturalijah itn. KDOR PREJ PRIDE, PREJ MELJE Po vsem povedanem se zdi, da bi bilo aktivnosti socialnega programa dobro prerazporediti bodisi po teži problemov, po njihovi uresničljivosti, po stroških ali še kako drugače. Vsekakor pa je nujno posamezne aktivnosti ovrednotiti z dinarji ali markami. To ne bi smelo biti pretežko, saj je najbrž znano, koliko po mednarodnih cenikih stane delovno mesto, po čem je m2 stanovanja in tako po vrsti. Če smo brali v Delu 18. maja 1991, da potrebujejo Jeseničani za 643 odpuščenih železarjev 200 milijonov din, se pač da izračunati, koliko denarja bodo potrebovale Ravne, ko bo podobna številka znana za našo občino. Čakati ni koga ali česa. Prej ko bo ta program finančno ovrednoten in vsaj približno znan skupni znesek, potreben za reševanje socialnih problemov, prej se bo občina Ravne lahko pojavila z njim na republiki in v javnosti. In tisti, ki prej pride, prej melje; veliko denarja pa naša država žal nima. Seveda moramo ob tem močno upati, da izpričano medlo zanimanje za program na skupščini občine še ne pomeni, da bomo tako tudi reševali človeške stiske med nami. Marjan Kolar RUSKA LINIJA Kljub temu, da lahko o ravenski železarni zadnje čase slišimo zlasti precej negativnega, v tem podjetju niso vrgli puške v koruzo in dosegajo tudi nekatere lepe delovne uspehe. Mednje sodi tudi eden zadnjih izdelkov za kupca v Sovjetski zvezi. Gre za sodobno opremljeno linijo za proizvodnjo avtomobilskih platišč (na našisli-ki), ki so ju naredili skupaj s tujima partnerjema Fontijnem in Danielijem iz Nizozemske in Italije. Namenjena je avtomobilski tovarni v Gorkem. Zmogljivost linije je od 10 do 14 platišč na minuto, na Ravnah pa so izdelali tudi vso orodje zanjo, kar je še zlasti pomembno. Povejmo še, da bo železarna izdelala tudi nekaj najvitalnejših delov za novo 4000 tonsko stiskalnico nizozemskega partnerja. (T.l.) 2R, linija za platišča Foto: Ocepek DENAR IN SOLIDARNOST ALI PES V ŠPANOVIJI OB MISLINJI tKtf/rv ČRNOGLEDE NAPOVEDI... DRAŽJA STANOVANJA, MANJ ZAPOSLENIH Prejšnji teden so oblastni organi (skupščina in izvršni svet) bili seznanjeni z napovedmi, ki pomenijo za slovenjegraško občino na daljši rok težave in križe. Gre za to, da je skupščina razpravljala o trendih pri zaposlovanju, vlada pa o stanju v gospodarstvu. Do konca leta naj bi tako zaposlenost padla na »evropskih» 10 % relativne brezposelnosti (zdaj je Slovenj Gradec na polovici tega kazalca), v gospodarstvu pa se bo še letos pokazalo, kaj je zdravo in sposobno preživeti, kaj pa bo moralo v prestrukturiranje. To seveda pomeni nekaj sto delovnih mest manj in konec leta naj bi po strokovnih napovedih bilo v slovenjegraški občini skupaj nezaposlenih že več kot 700 delavcev. Na skupščini je sodelovala tudi strokovna delavka velenjske enote Zavoda za zaposlovanje, ki pa je lahko samo naštela, kaj bo Zavod naredil pod firmo »socialnega programa« na svojem področju. Vendar je treba povedati, da je tudi v tem programu na prvem mestu načelo, da si mora socialno .varnost zase in za svojo družino, v skladu s svojimi sposobnostmi, vsak posameznik zagotoviti sam! To seveda pomeni večjo odgovornost državljanov tudi na drugih področjih: zdravja, izobrazbe, vzgoje otrok... Pa ne samo odgovornost, država nam po ovinkih pravi, da bo njena skrb za državljane blagorečeno zožena. Vsaj tako se da razbrati iz definicije socialne politike, ki so jo poslanci dobili v roke na seji skupščine. Ta namreč pravi, da bo politika vodena na dveh ravneh: z nacionalnimi programi bo država z ustreznimi instrumenti skrbela za to, da bo imel vsak človek zagotovljeno določeno raven materialne in socialne varnosti, zdravstvenega varstva, izobrazbe itd. Druge potrebe, ki so nad tako določenimi programi, pa bo država prepustila in omogočala posameznikom in zainteresiranim skupinam, da si jih bodo zadovoljevali na način, ki jim najbolj ustreza. Seveda ni to še nič napačnega, če bi ljudje vedeli?kje se konča zanje skrb države in kje, na katerem pragu, se bodo začeli socialno razlikovati. Do tega pa bo ob obubožanem gospodarstvu, in s tem državi, prav gotovo prišlo. Z dokaj zavitimi formulacijami se tako začenja bitka za prostor pod soncem! In kaj si je ob takih napovedih in definicijah »mogla« skupščina? Pravzaprav malo, da ne rečemo - nič. Sprejela je informacijo in nekaj pobud, s katerimi pa bi se morali ukvarjati v republiški skupščini. Zadevajo zakonodajo, ki uravnava zaposlovanje in odpuščanje delavcev. Čeprav je Izvršni svet obravnaval tudi druge teme, je za občane najbolj »otipljiv« Sklep o povišanju stanarin. Te se bodo s prvim junijem povišale za 20 %, s prvim julijem pa še za 10 %. Skupaj torej za 32 %. Vlada je o tem razpravljala kar nekaj časa, saj je bil predlog Stanovanjsko komunalnega podjetja še višji. Pač tak, da bi lahko uresničili program, ki so si ga zastavili za letos, ob stanarinah, ki so jih zadnjikrat zvišali lanskega septembra, pa neu- resničljiv. Gre namreč za to, da je ob cenah, ki tako skokovito rastejo ^emogoče obnavljati stanovanjski fond, kaj šele ga dograjevati. Predsednik Izvršnega sveta je ob tem opozoril, da v proračunu za krpanje izgub v javnih podjetjih denarja ni. Za obvladovanje stroškov v stanovanjskem gospodarstvu so tako odgovorni v njem samem. Občutek za socialni položaj stanarinoplačevalcev pa bo narekoval nadaljne korake. -ep Od T6. aprila deluje v koroških občinah društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko v času od 1941 - 1945. Gre za ene vrste »tabu tem«, ki zadnje čase vse bolj prodirajo na svetlo. Območni odbor društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko te dni organizira vpisovanje svojih članov in sicer: - V Slovenj Gradcu 5.6. od 12. do 14. ure v pisarni društva invalidov Vorančev trg 4; - V Mislinji 1.6. in 2.6. v prostorih Krajevne skupnosti Mislinja: - V Dravogradu 4.6. in vsak torek v mesecu v prostorih Društva upokojencev na Trgu 4. julija. Organizirali bodo tudi posvetovalne ure, ki bodo vsako sredo od 8. do 9. ure v prostorih Društva invalidov, Vorančev trg 4, Slovenj Gradec. Kdo so člani tega društva, še ni znano, gre pa po neuradnih podatkih za veliko znanih osebnosti na Koroškem. NOVA BLAGOVNICA V MISLINJI Mislinjčani in okoličani so morali po večjih nakupih oditi v Velenje ali Slovenj Gradec. Odslej pa bodo marsikaj tistega, kar so kupovali drugod, lahko dobili v domačem kraju. V gornjem delu Marketa v Mislinji, kjer je bila restavracija, je samostojno podjetje Merx TP Žila Slovenj Gradec v petek dopoldne odprlo blagovnico, v kateri bodo odslej Mislinjčani lahko kupovali moško, žensko in otroško konfekcijo, perilo, igrače, čevlje in pa seveda tudi pohištvo. Prodajni prostori blagovnice so veliki 270 m2, trgovina pa nudi pestro ponudbo. Takšno blagovnico so si Mislinjčani želeli že nekaj let, tako da se jim je končno uresničila dolgoletna želja. F.J. TRGOVSKO PODJETJE Im j nama llllLJUBLJANA TOMŠIČEVA 1 PO PE SLOVENJ GRADEC Tel.: (0602) 42-161 Telefax: (0602) 42-109 V Naminih blagovnicah so obnovili možnost ugodnega nakupa nad določeno vsoto s potrošniškim posojilom,zato dobro prisluhnite: Kupujete lahko tekstil, metražo, dekorativo. tehnične izdelke, gospodinjske aparate in obutev na 3 obroke, brez pologa, brez obresti. Privlačni pa so tudi ostali krediti, saj je pri nakupu nad 20.000 din polog samo 10 %, ugodna pa je tudi obrestna mera. V NAMI SKRBIJO ZA SVOJE KUPCE. OB MISLINJI USTAVNO SODIŠČE JE ODLOČILO: DULER OSTAJA RAVENSKI Šestinštirideset let po koncu druge svetovne vojne je bila dokončno za »zeleno mizo« potrjena še ena meja. Tokrat ne gre za mejo med dvema državama, marveč za tisto med dvema našima občinama: Ravnami in Slovenj Gradcem. Sporno je bilo posestvo Duler ali del nekdanje katastrske občine Sele, zdaj Podgore. Kratka ekskurzija v zgodovino (nekoliko poenostavljeno - op. pisca). Stara deželna meja med Koroško in Štajersko je - kot je znano - nekoč potekala prav po sredini gostilne Duler na Selah. V obdobju po drugi svetovni vojni je prišlo do spreminjanja mej nekaterih katastrskih občin in tedaj je bil del občine Sele - v glavnem posestvo Duler - priključen h katastrski občini Podgora. Prav to dejanje pa je pred časom pričela osporavati občina Slovenj Gradec in prišlo je celo do (njene) pritožbe na Ustavno sodišče Slovenije. Sporen naj bi bil zlasti drugi člen odloka Skupščine občine Ravne o spremembi območja katastrske občine Podgora. No, Ustavno sodišče je zdaj ugotovilo, da ta člen ni »v neskladju z zakonom«. In tako je meja pri Dulerju zdaj dokončna: posestvo in gostilna sta v občini Ravne na Koroškem. To je tudi v skladu z željo sedanjih lastnikov posestva, ki so jim Ravne precej bližje kot Slovenj Gradec. Zadeva »Meja pri Dulerju« bi s tem lahko bila končana. A na Koroškem se v zemljiških sporih nikoli ne ve. Iz neuradnih virov smo namreč izvedeli, da bi občina Slovenj Gradec zdaj lahko zahtevala nazaj del denarja za ureditev ceste Kotlje-Sele-Stari trg, saj se je pokazalo, da so financirali tudi okoli 150 metrov ceste, ki je dejansko še v občini Ravne. No, to so za zdaj le namigovanja, ki se - upajmo - ne bodo izkazala za resnična. (Tl.) 7 Na zadnjem sestanku Turističnega društva Slovenj Gradec so se že dogovorili o poteku in organizaciji prireditev ODPRTIH VRAT SLOVENJ GRADCA, ki bodo od 28. do 30. junija. V program so vključili obilo zabavnih in gostinsko-turističnih prireditev, zanimivih za mlajše in Starejše obiskovalce. Novost letošnjih Odprtih vrat pa bodo predstavitve mladih ansamblov Koroške, ki so jih doslej prav mladi pogrešali. Ostaja še vedno tradicionalna prireditev Koroška harmonika, kjer je izbirno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečna. Da so vsakoletne prireditve Odprtih vrat Slovenj Gradca več kot uspešne, gre zahvala peščici ljudi, med njimi velja omeniti Vinka Klančnika, Boštjana Strnada, Hedo Praprotnik in Vlada Zupančiča. Čeprav so vsako leto k sodelovanju vabili več gostincev, sta se doslej odzivala le Kompas Sl. Gradec in gostišče Ulbnik. I.F. V Slovenj Gradcu so prehodi za pešce in druge cestne oznake popolnoma dotrajali in ponekod prehodov za pešce ni bilo več opaziti. Prejšnji teden in tudi te dni pa delavci Cestnega podjetja pridno obnavljajo cestne oznake, kar prikazuje tudi naš posnetek. (fj) OB DRAVI DRAVOGRAJSKO GOSPODARSTVO: KRITIČNO, KRITIČNO... NOTRANJE REZERVE KOPNIJO, IZGUBE SE VEČAJO Dravograjska občinska skupščina je v drugo vendarle uspela: po prvi nesklepšč-ni seji se je v gasilskem domu zbralo dovolj delegatov, ki so tako spravili pod streho 13. sejo vseh treh zborov Skupščine občine Dravograd. Osrednja točka dnevnega reda je bilo poročilo o delu občinske vlade v lanskem letu in stališča upravnih organov k poročilu o delu inšpekcijskih služb. Okrog dela inšpekcijskih služb se je ponavljala stara pesem, ko z delom ni nihče zadovoljen (tudi inšpektorji ne), nimajo pa pravih zakonskih in drugih pogojev za delo. Slišati je bilo, da je gozdarski inšpektor dobival navodila iz Ljubljane, da mora mižati na obe očki (torej enostavno spregledati zakonska določila) okrog gozdov, kar sta potrdila tako Drago Jur-har kot v.d. načelnika inšpekcijskih služb Vinko Repotočnik. Mirko Kotnik, predsednik občinske vlade, je dejal, da bo do začetka junija dravograjska občina pripravila predlog za načelnika inšpekcijskih služb, novi načelnik pa mora narediti red. Sicer pa dravograjska skupščina in vlada ne pristajata na nove zaposlitve v inšpekcijskih službah, saj menijo, da je še dovolj notranjih rezerv. Notranjih rezerv pa gotovo nima več gospodarstvo. Lani je zaključne račune predložilo 38 pravnih oseb, od tega 20 družbenih in 17 podjetij v zasebni lasti, eno podjetje pa ima mešano lastnino. Sicer pa je v občini prijavljenih kar 30 zasebnih podjetij, nekatere torej le na papirju. Z izgubo je poslovalo deset pravnih oseb, skupna izguba pa je znašala nekaj več kot 57 milijonov dinarjev. In da je stanje še bolj kritično: v teh izgubaših je zaposlenih okoli dve tretjine delavcev občinskega gospodarstva. Kot povsod na Koroškem pa se letos negativni trendi v gospodarstvu nadaljujejo in jim tudi ni videti pravega konca. V mesecu aprilu je imelo blokiran žiro račun 11 podjetij, v skupnem znesku 18 milijonov dinarjev, število zaposlenih v teh firmah pa je 2160. Še posebej je kritično v Avtoprevozu, kjer posebna komisija pri IS pripravlja sanacijski program. ____Vprašali so... ______________________________________ - Kdaj bo končno zgrajen most preko Mislinje v Bukovski vasi? Odgovor: most čaka na dokončno ureditev, kdaj se bo to zgodilo, je v rokah republiške uprave za ceste, začetek pa ovirajo tudi posamezniki, ki so v slovenjgraški občini. - Jani Kavtičnik: »Vsaj Koroške davčne uprave naj skušajo doseči medsebojne poravnave.« - Jani Kavtičnik (drugič): »Na Mariborski ulici pripravljamo peticijo zaradi kršitve javnega reda in miru v lokalu Carnei.« - Jani Kavtičnik (tretjič): »Nesprejemljivo je, da komunala računa odvoz smeti od kvadratnega metra stanovanjskih površin. Predlagam obračun po kontejneijih...« - Stranka SDP je posredovala tri delegatske pobude: a) predlagajo ustanovitev agencije za prestrukturiranje in razvoj dravograjske občine; b) opozatjajo na nezadržno propadanje občinskih kulturnih spomenikov; c) v občini seje potrebno s pametjo lotiti privatizacije. - Odborniki so v Prepihu prebrali novico, da edino dravograjska občina ne sodeluje na natečaju za javna dela. Predsednik vlade Mirko Kotnik je to potrdil, češ da bi to za občino pomenilo večje stroške kot koristi. Odgovoru ni sledila polemika. Nekatere domače vsevede sumim, da sploh ne vedo, kaj bi morali vedeti. NIKO PRAZNIK OBČINE RADLJE OSTANE Na predsedstvu skupščine radeljske občine so se dogovorili, da ne bodo spreminjali datuma občinskega praznika, čeprav je očitno prihajalo tudi do takih predlogov. Pričetek odpora proti okupatorju bo tako še vedno vodilo pri praznovanju, in tako menijo.kot kaže,tudi v vseh strankah. Vsaj na predsedstvu ni bilo nikogar, ki bi imel drugačen predlog, razhajanja o načinu praznovanja pa so tudi rodila sadove. Tako naj bi za uradni del poskrbela skupščina, turistično društvo pa naj bi organiziralo družabni del. Predsedstvo je spregovorilo tudi o drugi fazi študija o odlagališču radioaktivnih odpadkov, v kateri je izpuščena lokacija na Pernicah in v Jamnici, ostajata pa lokaciji v Otiškem vrhu in v Velenju. Dogovorili so se, da bodo zastavili vse moči za to, da do gradnje ne bi prišlo v bližini Koroške, župana pa zadolžili, da sproži akcijo na Svetu koroških občin. GRADNJA TRGOVSKO-POSLOVNEGA CENTRA BO KONZORCIJU USPELO Edina novost v Pompejih: Gradisovo dvigalo, ki ga je mogoče videti z vseh strani neba... Tradicionalna zadnja točka, zaradi katere na seji dravograjske občinske skupščine vztrajajo tudi novinarji, je gradnja tr-govsko-poslovnega centra. Bolje rečeno: želja po gradnji tega centra, kajti v veliki vnemi in želji je na gradbišče Gradis postavil celo dvigalo (ravenski Gradis pa je v izjemnih težavah, na zasedanju skupščine je bilo slišati tudi zloglasno besedico - stečaj). In kakšne so poleg velikanskega dvigala (kaj bo dvigovalo, nam ostaja skrivnost) novosti v tej sloviti »jami« ali po Jurharje-vo - v Pompejih? Zadevo je prevzel konzorcij, ki ga vodi Rogaška. Ta bi s svojim renomejem in dobro stoječimi delnicami lahko bila dobra garancija, vendar je občinska vlada v teh letih močvirnega dogajanja okrog centra spoznala, da sta v tem primeru potrebni najmanj dve garanciji. Na mariborskem sodišču so ustanovili konzorcij za piškavih 20 tisočakov ustanovitvenega kapitala: največ (dest in še nekaj) je prispevala Rogaška, nekaj drobiža pa Mercator Investa (v stečaju), Koroški biro (v stečaju), Gradis (v stečaju) in še kdo. Sicer pa si občina nadvse želi, da bi ta projekt uspel. Kdaj in kakšen ta center bo, ne ve nihče na tem belem svetu. Dejstvo pa je, da namerava republika Slovenija odšteti novih 52 milijonov dinarjev za dokončanje te megalomanije, vendar samo v letošnjem letu in ob najmanj dveh pogojih: da zadevo prevzame resna družbena firma, ki mora prinesti v »jamo« deset milijonov DEM, da bi lahko računala tudi na republiške dinarje. Utrinki iz razprave: Nesporno je, da bi nekdo spet rad »pokasi-ral« lepe denarje. In dalje: Ne smemo dovoliti, da bi Koroški biro svoje dolge reševal skozi ta konzorcij. In končno: tuja vlaganja so na papirju, ni pa jih na žiro računu. Tokrat pa je bilo izpuščeno opozorilo, da se šentjanška godba na pihala nezadržno stara in bo s tem projektom treba pohiteti. TUDI RADELJSKA VLADA 0 ODŠKODNINI Osrednja točka zadnje seje radeljske vlade so bile odškodnine v zvezi s posledicami hidroelektrarne Golica - Koralpe. Na seji so na to temo svoje pridali še Mitja Bricelj z republiškega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, novi predsednik jugoslovanskega dela komisije za Dravo, predstavniki elektrogospodarstva Maribor in predstavniki Krajevne skupnosti Muta. Medtem, ko je bilo povsem jasno, da nima smisla razpravljati z opcijo, da se da še karkoli storiti, da se jez na Golici ne bi napolnil in da elektrarna ne bi obratovala, je vsa razprava v zvezi z odškodninami potekala od tega dejstva naprej. Za skupščino še vedno namreč velja moratorij, mnogi pa so si znova postavljali vprašanje, kaj je z legitimnostjo referenduma KS Muta. Prav nič se ni bilo čuditi, da se je na mizi predsednika Izvršnega sveta Radlje znašlo kar 8 zahtevkov za izselitev iz ogroženega območja Bistriškega jarka in pričakovati jih je še več. Ljudje pod jezom ne zaupajo ničemer več, kar je še zlasti podžgalo spoznanje, da omenjeno področje vendarle je seizmično, po zadnjem ne milem potresu na tem koncu. Po potresu mnogi ne spijo več mirno, strah pa je veliko večji, saj ne morejo pozabiti gromenja in bučnega stresanja tal pod in nad seboj. Sicer pa - kdo bi hotel tako živeti? V pismenih zahtevah po izselitvi iz Bistriškega jarka zahtevajo, da občina stori vse, da se uresniči, kar so odgovorni nekoč tudi obljubljali. Njihovo premoženjeje znatno manjše vrednosti, kot je bilo pred gradnjo jezu, jezi pa jih še spoznanje, da tudi vlada ni storila svoje, da bi preprečila gradnjo. Zato se »tako več ne da živeti«, psihološki vplivi so preveliki, nekateri pa so od tega večnega strahu in jeze celo zboleli. Prav vsi udeleženci zadnje seje izvršnega sveta so se zavzeli za skrajno resno reševanje omenjenih zahtev, o katerih bo radeljska vlada seznanila republiko na skorajšnjem razgovoru. Sicer pa se je pokazala precejšnja razlika med pričakovanji po odškodninah občine in investitorja -elektrarniške družbe Kelag iz avstrijske Koroške. Kelag je pripravljen za indirektne škode plačati 25 milijonov ATS, kar je precej manj od zahtevka radeljske vlade - ta se je gibal okrog 56 milijonov ATS in rente v višini milijona ATS za obdobje 99 let, kolikor naj bi predvidoma obratovala elektrarna na Golici. Toda zapletlo se je pri renti -Kelag se o njej noče pogovarjati, tako bo denar za rento pogajalskega značaja na naši strani z republiko, in če drugače ne, potem naj bi bili prizadeti upravičeni do nižje cene električne energije, denar od indirektnih škod pa bodo vložili v infrastrukturna dela na tem področju, v gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, del pa še za renaturacijo doline Bistre. ODLOČNI KRAJANI MUTE: Tudi predstavniki Krajevne skupnosti Muta so sodelovali v razpravi, na svojih sejah so sprejeli vrsto sklepov in zahtevajo odvetniško pomoč pri reševanju odškodninskih zahtevkov. Če jim je država odvzela Bistrico in z njo vse njene dobrine, naj jim to vrne v drugi obliki, npr. nižje davke, nižjo ceno električne energije itd... In če ne bodo v celoti rešena vsa vprašanja in zahtevki na področju KS Muta, predlagajo, da bodo izvedli akcijo, da krajani Mute in drugi v okolici ne bodo plačevali nobenih davkov in prispevkov, ki so sprejeti v Sloveniji in Jugoslaviji. Bojkotirali bodo različne družbene obveznosti, kot so plačila električne energije in telefonskih storitev. Radeljska vlada je potrdila in imenovala komisijo, ki bo občino zastopala v republiki, edinega partnerja v pogajanjih, ko se bodo le-ti pogovarjali o dodatnih zahtevkih občine, če Kelag rente ne namerava plačati. V tem primeru jo bo dolžna plačati država Slovenija, so poudarili na seji radeljske vlade, za kar pa republiški predstavniki niso bili malodušni. Irena Fasvald Jez je stoprocentno varen — le voda za njim je stoprocentno nevarna. NIKO Gasilci Mute - prostovoljno društvo, so pred tednom opravili krst in blagoslov novega tehničnega gasilskega vozila. Gre za posebej prirejeno vozilo znamke Citroen, v katerem je oprema za reševanje ljudi v prometnih in podobnih nesrečah. Gre torej za hidraulične škarje in podobno opremo, ki tudi lahko rešuje življenje. Zanimiveje, da so se krsta udeležili tudi zastopniki domala vseh sosednjih gasilskih društev iz obmejne Avstrije. -kv NOVA TP V BREZNU - PODVELKA Pri Krajevni skupnosti v Breznu - Podvelka so povedali, da gredo h kraju dela na ureditvi transformatorske postaje v njihovem kraju. šele ta postaja bo dala dovolj kvalitetno električno energijo za dobršen del bolj oddaljenega Remšnika, Remšniški grapi in celo samemu Breznu. Doslej je baje v oddaljenih krajih elektrika služila bolj za luč in radio, kakor pa za kakšno resno delo z elektromotorji. FORMA Pred mnogimi leti seje porodila misel o ustanovitvi mednarodnega simpozija kiparjev. Nadeli so mu ime FORMA VIVA, to pa zato, ker so želeli, da bi kiparji na simpoziju svobodno in brez zadržkov upodabljali tisto, kar hočejo izraziti, kar hočejo ustvariti, kar hočejo priliti v razne materiale. Pobudniki so se zavedali, da morajo kiparjem dati dovolj mate-riala za izražanje. Pri organiziranju take akcije pa niso glavna le materialna sredstva, temveč tudi okolje in ljudje. Forma Viva je postala last kmetov v Kostanjevici, ribičev v Portorožu, železarjev -jeklarjev na Ravnah, gradbenikov in meščanov v Mariboru. Kiparji so se lotevali svojih nalog na različne načine. Nekateri med njimi so na simpozij prihajali že z izdelanimi predstavami. Svoje zamisli so uresničevali v lesu (Kostanjevica), na kamnu (Portorož), v železo-betonu (Maribor) in v železu (Ravne). Plastike so razstavljene na prostem in v galerijah. Zbrane so v fondu Forma Viva in so neprecenljive vrednosti, saj lahko rečemo, da pomenijo presek kiparskega ustvarjanja v zadnjih 30-ih letih, in to ne samo v Evropi. Vse plastike niso izbrane umetnine, imajo pa dokumentarno vrednost in pomen. Avtor: Katko Petrič (YU) Material: hrast, poliester Kostanjevica 4 Avtor: Collete Perazio Itkin. Material: kamen (istrski), Portorož KOSTANJEVICA OB KRKI Na simpoziju v Kostanjevici je bil za delovni material izbran les. Razlogi za to so skriti v bližnjem hrastovem gozdu, imenovanem »KRAKOVSKA HOSTA«. Mogočna hrastova debla so na voljo kiparjem za uresničevanje njihovih zamisli. V nadalnjih 20-ih letih delovanja Forma Vive v Kostanjevici je bilo razmerje med Figurativnim in nefigurativnim kiparstvom ugodnejše, sicer pa so prevladovale abstraktne tendence. V Kostanjevici srečamo dve skupini Figurativnega kiparstva. - Dela kiparjev samoukov iz Jugoslavije (ozko in jasno profilirana) - Dela šolanih kiparjev (mnogo bolj diferencirana v svojih iskanjih). Večja skupina plastik ohranja obliko lesenega debla. Sestavljene in rastoče plastike z izrazitim višinskim poudarkom spominjaj0 »a prave toteme. Bogastvo form v lesu je presenetljivo in kljub omejitvam ter notranjim nasprotjem ohranja les neizčrpne možnosti, saj so ga krizna stanja spet približala človeku, ker je topel, prožen in človeški. Avtor: Ovonagi Vuki (laponska) Material: jeklo Kavne ► Avtor: Koli Westphal (ZDA) Material: železo hrast Kostanjevica PORTOROŽ Na portorožkem simpoziju je osnovni material kamen. Je trajen, vendar zelo zahteven za obdelovanje. Nekateri kiparji pa so mu vseeno zaupali drzne oblike (ženski akt). Nastajali sta dve skupini kipov: 1. Kipi brez aluzivnega odvoda; ves pomen in vsa izrazna moč je v obliki kipa. 2. Bolj ali manj preoblikovane forme inventarja sodobne civilizacije. Kamen je v svoji tisočletni delovni dobi pokazal veliko možnost kombinacij in oblikovanja. 4 Tekst in slike: arhiv Benjamina Kumpreja VIVA Avtor: Chochia Luciano (Italija). 'Material: beton, Maribor MARIBOR Delovni material na mariborskih srečanjih je bil beton in železo-beton. Tehnologija dela s kalupi dovoljuje oblikovanje raznolikih form, sestavljanje in aplikacije ter integracijo barve. Figurativna smer tudi v Mariboru ni zastopana, pač pa srečamo učinkujoče oblike iz morske tradicije, v kateri je kipar zmodeliral dve plastični obliki (formi), rahlo modelirani na valujočih površinah, kijih zamenjujejo ostrejši robovi. Na Mariborskem simpoziju je kipar z minimalnimi sredstvi dosegel likovno učinkovito formo, ki se grafično izraža na ozadju in ustvari izredno variabilnost tako izrezane pokrajine. RAVNE Na ravenskem simpoziju so imeli kiparji na programu obdelavo jekla. Ekspresivno antropomorfni - zoomorfni železni Figuri sta narejeni iz železnih palic in delno modeliranih glav. K nam prinašata mitološko simboliko Daljnega Vzhoda. S sodobnimi varilnimi postopki tudi oblikovanje človeškega telesa ni problem (Forma Viva pred »NAMO«). Ravenske plastike delujejo enovito in imajo v abstraktni domeni širok oblikov alni razpon expresivne napetosti. Plastike so razstav ljene v primernem urbanem okolju, ker so kiparji reševali tudi konkretne prostorske situacije. Avtor: Collete Perazio Itkin Material: kamen (istrski) Portorož Avtor: Thomas Lindsev (USA) Material: jeklo 5 Kavne MNENJA Čudni naslovi se pojavljajo v naših časopisih v zadnjem času: »Mladi obkolili republiško skupščino«; »Dijaki zaprli Titovo«; »Množično zborovanje mladih na Trgu osvoboditve«,... Kaj pravzaprav skrivajo ti naslovi? Skrivajo resnico avtoritarne družbe, ki si lastno omajano avtoriteto poskuša zagotoviti na račun tistih, ki še niso »zreli«, ki še ne »vedo«. In kaj je Resnica? Nič drugega kot znana gesla: zakon in red, pridnost in poslušnost,... Resnica avtoritarne družbe se vse od razsvetljenstva naprej najbolje reproducira v šolskem sistemu, kar ve vsak oblastnik. Toda, težava ni v samem dejstvu reprodukcije avtoritete, ampak v obliki - v izvedbi le tega. če bi imeli zgodovinski spomin, česar pa Slovenci nimamo (in ne potrebujemo kot preradi dokazujemo), bi kaj hitro odkrili kruto dejstvo: v kriznih časih je Avtoriteta najpomembnejša. Vsak upor proti Avtoriteti je potrebno zatreti, o čemer se lahko prepričamo že, če prelistamo vire o liberalizaciji in Študentskem gibanju na Slovenskem v obdobju 1968-72. Hkrati pa je res, da se iz zgodovine ne moremo naučiti ničesar drugega kot to, da se iz zgodovine ne moremo učiti. Zato ima vsaka Oblast svoj »tu in sedaj«, ko mora dokazati svojo učinkovitost. In kako to počne? Tako, da najprej in dolgo časa ignorira probleme, ki se pojavljajo v šolskem polju. Da je to res, lahko ilustriramo z drobcem iz parlamentarih dogajanj: ko je vlada predlagala integralni proračun, v katerem je za vojsko namenila za 2/3 več denarja kot za vzgojo in izobraževanje, je šolski minister to mirno komentiral, da se več pač ni Piše: Bojan Borstner Upor nedoletnih dalo dobiti in da on že razume težavnost položaja. Ost tega je ravno v tem, da problem ni zgolj trenutna razporeditev denarja, čeprav tudi to ni zanemarljivo kot nam kaže napoved nove stavke učiteljev, ampak strategija razvoja, ki pa je bizantinska, saj temelji predvsem na močnem državnem aparatu, ki omogoča nadzorovanje in kaznovanje. Pri tem šolstvu nikakor ni izvzeto - postavljanje ravnateljev, inšpekcijske službe,... Ker so bili problemi odrinjeni, je nujno moralo priti do konflikta. Toda, in to je ravno tisto, česar Avtoriteta ne more doumeti, ne na strani učiteljev, ampak na strani dijakov. Povod za spor so predstavljala odprta vprašanja o izvedbi in predvsem o legitimnosti zaključnih izpitov. Izvedba zaključnih izpitov je interna stvar vsake posamezne šole. Pri tem moramo vedeti, da predstavlja zaključni izpit zgolj ponovno preverjanje tistega, ki je bil skozi stiri leta neprestano preverjan, v izjemno napeti izpitni situaciji. Hkrati pa fakultete ne priznavajo (ali pa le delno) rezultatov tega zaključnega preverjanja in je legitimnost tega početja vprašljiva. Čeprav zgornje ugotovitve Oblast sprejema, vendar reagira nanje tako, da jih poskuša minimalizirati z ugotovitvami: tudi v času, ko so bili zaključni izpiti (od leta 1958-1982), so bili ti problemi prisotni, vendar ni nihče protestiral. Zakaj bi bilo to tako vprašljivo danes? In dodajajo: če zaključnega izpita ne bo, tudi nas ne bo več. Res, čudna je naša družba, če morajo na probleme opozarjati tisti, ki so še nedoletni, tisti, ki še nimajo »zrelostnega izpita«. Že iz zgodovine poznamo cehovsko združevanje obrtnikov, ki je imelo dva osnovna namena, in sicer stanovsko druženje istovrstnih obrtnikov, ki je skrbelo za napredek stroke in organizacijsko plat, ki je skrbela za red med obrtniki. Časi se spreminjajo, potrebe prav tako, interes za združevanje pa ostaja. Danes imamo slovenski obrtniki občinska obrtna združenja, ki so na nivoju republike povezana v Zvezo obrtnih združenj Slovenije. Obrtna združenja delujejo na področju posameznih obrtnih strok v obliki sekcij. Osnovni namen sekcij je spremljanje razvoja stroke, izobraževanje in izmenjava izkušenj. Naslednja pomembna vloga obrtnih združenj je tudi v tem, da združeni in organizirani obrtniki enotno nastopajo pri uveljavljanju svojih interesov na občini in tudi v republiki, tako na zakonodajnem in drugih področ-jih- V obrtnih združenjih potekajo še številne druge dejavnosti -od športa, rekreacije, izletov, piknikov, do organiziranja družabnih prireditev. Delo obrtnih združenj gotovo ni popolno, predvsem so težave v tem, da je le malo obrtnikov pripravljenih ob svojem rednem delu sodelovati še pri delu obrtnega združenja, še huje pa je, Piše: Janez Praper Združenje obrtnikov da del obrtnikov ne koristi niti osnovnih storitev, ki jih opravljajo združenja. V zadnjem času potekajo aktivnosti za preoblikovanje obrtnih združenj v obrtne zbornice, kar pa je bolj oblikovna kot vsebinska sprememba. Gre za to, da bi se samoupravno organizirana obrtna združenja preoblikovala v samostojne pravne osebe. Iščejo se tudi nove in prodornejše oblike delovanja, saj je nesporno, da nova demokratična vlada ne sprejema obrtnikov, združenih v združenjih, za partnerja pri dogovarjanju in oblikovanju nove obrtne in davčne zakonodaje. Prav gotovo lahko obrtniške interese zastopajo tudi stranke, žal pa imamo slovenski obrtniki kar dve, ki kar tekmujeta, katera je bolj obrtniška. Poleg tega vlada najavlja še agencijo za malo gospodarstvo, ki bi naj tudi skrbela za razvoj in napredek malega gospodarstva in bi pomenila v nekem smislu konkretizacijo planov vlade na področju malega gospodarstva. Imamo torej mnogo oblik organiziranja, še več je problemov in nerešenih vprašanj. Moto vseh bi moral biti skrb za napredek in razvoj obrti in malega gospodarstva, ne pa prestiž in razkazovanje moči. Najprej, kaj reči o dogodkih, pisanju in žolčnih reakcijah, ki zadevajo dogajanje med vojno in po njej v Sloveniji? Je šlo za državljansko ali za narodno-osvobodil-no vojno, in še za revolucijo povrh vsega? So osvoboditelji v bistvu stremuški rablji in sodelavci okupatorja pravzaprav nepriznani heroji? Različni ljudje pač različno per-cepirajo iste dogodke. Konkretna pozicija ljudi v takratnem dogajanju določa njihov način razmišljanja. Bodisi neposredna vključenost na eni od možnih strani spopada, bodisi morebitna zaslepljenost pomešana z občutkom »krivde«, kot posledice Piše: Franc Juričan Pro Patria nekaterih nečloveških dejanj. Aktualni pa so tudi interesi, ki posegajo v družbeni status bojevnikov, v njihovo čast in ponos, pa tudi povsem banalne gmotne zadeve, pokojnine, regresi in druge družbene prioritete. To velja za obe strani. Ob tem pa lahko tudi naša generacija, ki ni bila vključena v vojno vihro, izpove svoje videnje preteklosti. Imamo namreč neko »zgodovinsko distanco«, ki jo je pri razglabljanju o nekem problemu treba spoštovati. Kajti ljudje, ki so bili akterji družbenega vrenja o katerem govorimo, iz, najrazličnejših vzrokov niso sposobni objektivnosti. Tudi mutualne faktorje ne morejo ali nočejo od- kriti in razumeti. Jasno pa je, da je tudi naše (moje) razumevanje omejeno in pomanjkljivo. Zato bo ta moj ekskurz poskus pomirjanja post-spravnih diskusij, in upam, da - nepristranski. Na kratko in brez posebej argumentiranih dejstev, mislim takole; Zdi se mi, da lahko OF priznamo, da je, pluralistično sestavljena, obrambno reagirala. Slo je za protifašistični boj, kar za Ijudsko-klerikalno vojaško strukturo ne bi mogli trditi. Tudi fatalizem (vdanost v usodo) in pretirano taktiziranje na način: saj okupatorji bodo poraženi, važno je, da preživimo, ni ravno modra, sploh pa ne junaška drža v boju »to be or not to be«. Ne smemo pa pozabiti kasnejše degradacije »svetosti« OF, ki je podpisana in zapečatena z Dolomitsko izjavo. Pritiski in sektašenje partije proti drugače mislečim borcem in sodelavcem, je bila usodna zmota, ki doseže svoj vrhunec z montiranimi procesi in nehumanimi poboji. Veličastnost zmage zbledi ob povojnih krivicah, usmrtitvah. sodnih farsah in vsemogočih ši-kanah (omiljen izraz). In vse to je potrebno razjasniti in popraviti, če se sploh da. Mogoče je, da se motim, toda partizanskemu gibanju med vojno priznavam osvobodilni značaj in pokončnost, drugi strani pa žal nalagam težko breme narodnega izdajstva (čeprav so bili nameni morda drugačni). In po vojni: novonastali oblasti ni mogoče oprostiti večkrat neciviliziranih barbarstev, ki so bila izvedena s stalinskim navdihom v smislu svetovne proletarske revolucije. Trpeli pa so ljudje, ki so bili mnogokrat povsem nedolžni. Šlo je za uverturo v enopartijski ekskluzivizem, ki nas še zdaj skeli. Druga svetovna vojna je že zdavnaj končana in upam, da tudi leta enoumja. Čas je za nepristransko zgodovinsko obravnavo, za poravnavo krivic itd... Malce patetičen bom ; če nekateri res ne morejo nikoli pozabiti, naj bodo vsaj strpni. Njihovi otroci so (bodo) morda že pozabili: PRO PATRIA! OBRTNE ZBORNICE KOT NASLEDNICE OBRTNIH ZDRUŽENJ - Odmevi iz posvetovanja obrtnih združenj koroške regije Obrtna združenja Koroške regije so se v pričetku tega meseca zbrala na svoji prvi skupni seji, z namenom, da izrazijo svoja mnenja in zahteve za nadaljnjo delo na področju obrtništva v regiji in v Sloveniji. Za boljše razumevanje pa je treba bralcem naprej povedati nekaj besed o sedanjem delovanju obrtnih združenj v Sloveniji in o njihovem združevanju v Zvezo obrtnih združenj Slovenije. Zveza obrtnih združenj Slovenije je imela v svojem Statutu iz decembra 1988 naslednji tekst v 1. členu: »Zveza obrtnih združenj Slovenije je samoupravna organizacija, ustanovljena za celotno območje SR Slovenije, v katero se združujejo delovni ljudje, ki na podlagi Obrtnega zakona samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot redni poklic s sredstvi v lastnini občanov, zadruge in druge oblike združevanja dela in sredstev, ki so jih ustanovili ti delovni ljudje ter drugi člani obrtnih združenj.« Marca 1991 pa je Zveza obrtnih združenj Slovenije sprejela STATUT OBRTNE ZBORNICE SLOVENIJE, saj se je nekdanja ZOZS s sprejetjem tega Statuta ukinila, dasiravno se je poprej govorilo o reorganizaciji Zveze. Tako je sedaj v 2. členu Splošnih določb tega Statuta zapisano: »Zbornica je samostojna strokovno-poslo-vna organizacija, v katero so včlanjene vse fizične osebe, ki kot posamezniki opravljajo gospodarsko dejavnost (redno, dopolnilno ali po priglasitvi), obratovalnice, obrtne zadruge ter oblike njihovega združevanja. Zbornica ima položaj sekcije za obrt Gospodarske zbornice Slovenije, je samostojna pravna oseba ter je kot takšna kolektivni član Gospodarske zbornice Slovenije. V položaj oziroma delo zbornice, kot sekcije za obrt Gospodarske zbornice Slovenije, se lahko vključujejo podjetja v zasebni lastnini« če vso zadevo poenostavimo, lahko rečemo naslednje: Obrtna zbornica Slovenije, naslednica ZOZS, je sedaj samostojna institucija, nastala pa je iz občinskih obrtnih združenj, ki bodo po 31.5.1991 postale prav tako samostojne. Kaj to pomeni za obrtne zbornice, ki bodo naslednice obrtnih združenj v Sloveniji, lahko zaenkrat le ugibamo, realnost pa bo razkrita šele čez nekaj časa. Zaradi vseh sprememb so se sestali predsedniki in tajniki obrtnih združenj celotne Koroške (manjkali so le pradstavniki Dravograda). Na svojem posvetovanju so obravnavali članski prispevek Obrtni zbornici Slovenijepo 31.5.1991. Stopnja članskega prispevka je poprej znašala 2,95 %, in se je nakazovala Zvezi obrtnih združenj Slovenije. Sedaj pa bi morale obrtne zbornice (se pravi sedanja obrtna združenja) plačevati članski prispevek 1,5 %, medtem, ko bi preostanek, t.j. 1,45 %, obdržala za lastne potrebe. Vendar pa so obrtna združenja koroške regije (Dravograd še ni povedal svojega mnenja) sprejela na seji naslednji sklep: »Obrtne zbornice bi po 31.5.1991 plačevale Obrtni zbornici Slovenije samo usluge za opravljeno dejavnost, članski prispevek v višini 2,95 % pa bi se v celoti plačeval obrtni zbornici v občini.« Smisel tega predloga je, da denar, ki se ustvari med obrtniki v občini, ostane njim, saj usluge, ki jih opravlja Obrtna zbornica Slovenije, ne znašajo celih 1,5% sredstev. Prav tako se želijo dogovoriti z upravami za družene prihodke po občinah o nadaljnjem sodelovanju in uskladitvami skupnega dela, zato nameravajo povabiti njihove predstavnike na svojo naslednjo sejo. Izražena je bila tudi želja, da bi imele obrtne zbornice na Koroškem enotnega pravnika za urejanje pravnih zadev, saj se v trenutnih poplavah zakonov, ki so udarili predvsem na področju davčne politike, kaj težko znajdejo brez pravnih nasvetov. Da bi obrtniki ojačali svojo moč pri sodelovanju v strankarskem sistemu v Sloveniji, bi morali imeti tudi posamezne delegate v strankah in DPO. Le tako, menijo, bi lahko poleg Slovenske obrtniške stranke močneje delovali. To močnejše delovanje z združenjem, ki je prostovoljne narave, je bilo tudi povod, da so se sestali predstavniki obrtnih združenj Koroške, ker le tako lahko močneje prosperirajo v okolju, kjer pa ne ustvarjajo majhnega prihodka. Tl in še podobni problemi ne prizadevajo samo obrtnikov naše regije, temveč okoli 32.000 obrtnikov v Sloveniji. Po podatkih, ki jih zasledimo v reviji Obrtnik, lahko rečemo še, da je tako ali drugače ta trenutek z obrtjo pri nas povezanih več kot 180.000 državljanov Slovenije. In nadalje - »zavedati bi se morali pomembnosti obrti - zlasti pri izboljšanju življenjskih razmer državljanov in s tem tudi pri stabilnosti družbe.« Darja Kniplič DOMA PREPRIČLJIVO PRVI Izdajatelji časopisov in drugih tiskanih publikacij lahko svojo odzivnost med bralstvom sproti preverjajo z enostavnim instrumentom, ki se imenuje naklada. Nekoliko težje paje TV in radijskim urednikom, ki se morajo, da bi izvedeli kaj več o svojih programih, posluževati majhne zvijače. To so takoimenovane javnomnenjske raziskave. Dolga leta seje pri nas z njimi ukvarjala le fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, pred lanskimi volitvami pa so tovrstne agencije pognale kot gobe po dežju. Nekatere od teh so tudi ostale in se uveljavile. To je za naročnike raziskav zelo pomembno. Za lastno obveščenost bi se sicer dalo angažirati skupino nadebudnih študentov družboslovja, ker pa se rezultati uporabljajo tudi v marketinške namene, mora za njihovo verodostojnost jamčiti firmaz imenom. Koroški radio Slovenj Gradec je raziskavo poslušanosti poveril Studiu za politični in ekonomski marketing, s kratico SREM, iz Maribora. Telefonsko anketo so opravili 9. in 10. maja 1991. Vzorec je vseboval 360 telefonskih naročnikov iz omrežne skupine 0602, torej iz štirih koroških občin in iz občine Velenje. S stratifika- cijo vzorca je odpadlo 59 naročnikov, tako daje bilo zajetih 301. Na prvo vprašanje (glej diagram) je 84,39 odstotka vprašanih odgovorilo, da poslušajo Koroški radio. 35 odstotkov se jih je na to spomnilo samih, preostali pa so odgovorili potem, ko so jim bile predstavljene vse postaje. Drugi najbolj poslušan naza-jetem območju je drugi prograrh radia Slovenija, ki ga spremlja 70,10 odstotka vprašanih. Prvo in tretjo mrežo radia Slovenija posluša dobrih 41 odstotkov, radio Velenje dobrih 18 odstotkov, medtem, ko so preostale radijske postaje dobile zanemarljive deleže. Anketirani poslušajo v povprečju dve radijski postaji. Prvo mesto Koroškega radia na svojem področju slišnosti pravzaprav ni bilo presenetljivo, razveseljuje pa zelo visok odstotek poslušalcev. Ker se tudi nekatere druge lokalne radijske postaje, ki so že izvedle podobne raziskave, lahko pohvalijo s prvenstvom na svojem področju, se polagoma potrjuje teza, da je lokalna mreža pravzaprav najbolj poslušana v Sloveniji. Tega žal RTV Slovenija noče priznati, še več, z osnutkom nove zakonodaje so spet izkopali bojno sekiro, z željo, da bi lokalce z visokimi cenami oddajniških uslug izrinili iz medijskega prostora. SPEM-ova raziskava je analizirala tudi demografske značilnosti poslušalcev. Nekaj drobcev: Koroški radio največ poslušajo ljudje s poklicno in srednjo izobrazbo, manj z osnovnošolsko in nižjo, najmanj pa z višje in visokošolsko. Teritorialno ima Koroški radio največ poslušalcev v občini Ravne, sledita pa Dravograd in Slovenj Gradec. Drugo vprašanje raziskave je bilo glede količine poslušanosti. Slaba polovica tistih, ki poslušajo Koroški radio, ga posluša vsak dan, to so redni poslušalci. Pogostih poslušalcev je približno 20 odstotkov- poslušajo ga vsaj trikrat tedensko. Občasnih poslušalcev je 31 odstotkov, Koroški radio poslušajo vsaj enkrat tedensko. Med rednimi poslušalci je največ moških v starosti od 18 do 29 let, ter ljudi s poklicno in srednjo izobrazbo. Med pogostimi poslušalci je največ žensk do 17 let ter ljudi med 30 in 40 leti. Med občasnimi poslušalci prednjačijo moški v srednjih letih ter ljudje z višjo in visokošolsko izobrazbo. Raziskava SPEM-a, ki bo delavcem Koroškega radia v veliko pomoč pri sestavljanju boljšega programa, je zajela še več vprašanj, npr. poslušanost Sky Radia in posameznih oddaj. O teh pa kdaj drugič. M. Vrečič RINKI RAZŠIRJENA PRODAJALNA IN MINI-BAR S POSLOVNIM PROSTOROM PODJETJA vH* INTERNHTIDNRL EXPORT-IMPORT Vam poleg že znanih artiklov nudi še vse vrste bele tehnike, akustike, drobnih gospodinjskih aparatov. Prodaja na 3 obroke brez obresti! MINI-BAR nudi vsak lep petek in soboto od 17. do 23. ure jedi na žaru! PRODAJALNA IN MINI-BAR P I N K I KATERE RADIJSKE POSTAJE POSLUŠATE? rM2 SL2 R. VELENJE mVRSKI R. hE POSLUSRM SLI IN SLS KOROŠKI R. SG R. CELJE 0 1,2,3 ^___________________________ Koroška kultura stoji komaj na eni nogi WMMW Kar 63 družin in vrsta drugih ljudi je kot vedno podprlo prenovo zanimive farne cerkve na Zgonyi Vižingi. Čeprav je kraj znan že v 13. stolefju, pa je ta cerkev uradno omenjena šele pred dvestotimi leti. Pod prvič po letu 1834. temeljito odstranjenem ometu pa je pokazala vrsto ugank, na katere bodo morali odgovoriti zgodovinarji. V fasadi je vzidana tudi zanimiva rimska nagrobna plošča s Keltskimi imeni in posvetilom. Celotna obnova, brez strehe, ki bo morala počakati na lepše čase, bo veljala nad 300 tisočakov. Strokovno vodstvo obnove je v rokah Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora, obnovitvena dela pa opravlja obrtnik Rupert Peserl. Predvsem pa, brez ljudi in njihovega razumevanja in darovapj tega res ne bi zmogli, pravi radeljski duhovnik Jože Gomboc. Besedilo in slika: -kv Pravijo, da kulturo naroda vidiš na policajih, v vasi na pokopališču, v hiši pa na stranišču. Ne bom pisala o jugoslovanski policiji, ker se mi zdi, da je skregana sama s sabo, tudi o britofu na Barbari ne. Napisala bom nekaj o naši kulturi na Koroškem, ki vsekakor šepa, najmanj na eno nogo v vsaki občini. Kaj delamo? Že nekaj časa je minilo, kar so otroci gledali lutkarje, gledališka dejavnost se je zganila samo na Lešah, drugje smo sposobni pa samo kakšno dobro zapet. Edino v likovnem salonu imajo kar naprej delo z razstavami in sem in tja se vidimo na kakšnem literarnem večeru v knjižnici. Zelo malo za tako velik kraj, posebno še za tako delavne ljudi na kulturnem področju, kot smo bili vedno vajeni. Če športniki ne bi malo migali in šole prirejale srečanja, bi rekla, da je Koroško zajelo popolno mrtvilo. Tako je tudi na literarnem področju. Nič novega, ker z ZKO ne moremo sodelovati. Kakor bežen žarek v mrak je prišlo povabilo ZKO občine Murska Sobota na srečanje mladih pesnikov in pisateljev za severovzhodno Slovenijo. Srečanje je bilo 10. maja v hotelu ZVEZDA v Murski Soboti: okrogla miza, pogovor avtorjev natečaja za najboljše delo, katerega so poslali na natečaj na republiški ZKOS, s člani žirije in predstavniki ZKO Murska Sobota o problemih ustvarjanja in o literaturi nasploh. Presenetil nas je prijeten am-bient z domačim vzdušjem in za dobrodošlico nas je pozdravil predstavnik ZKO Murske Sobote Geza Kišfalvi, pisatelj Feri Lajnš-ček, pesnik Milan Vincetič, Miki Roš, predstavnica ZKOS iz Ljubljane Dragica Breskvarjeva itd. Zazveneli so stihi, med njimi se je mešala proza. V Galeriji Miška Kranjeca se je ponovila ista zanesenost ustvarjanja malega človeka, ki si hoče izpeti dušo. Lahko smo samo ponosni, na vsakem srečanju imamo Korošca v izboru najboljših, tudi letos je bila izbrana Duška Meh iz Pameč, saj so se ji stihi skotrljaii izmed ustnic kot biseri. Mislim, da komisija ni imela nobenih pomislekov za izbiro. Zato ji ob uspehu čestitamo! Marijan Mauko je z nasmehom razdelil snop ODSEVANJ, Barb-ka, Vanči in Franček so peli Koroški svoje lepe besede. Pred štirimi leti je bilo srečanje v Lenartu, Kjer je bila izbrana Milena Ciglerjeva iz Dravograda kot najboljša iz Koroške. Te dni izide njena edicija oz. njena prva knjiga pesmi. Promocija ali njena predstavitev bo konec meseca v Dravogradu in ste seveda vsi bralci vljudno vabljeni. Redna srečanja članov Literarnega kluba so vsak prvi petek v mesecu ob 18. uri v Domu kulture v Slovenj Gradcu. Vsi ki bi želeli priti, so dobrodošli. Naša srečanja so kakor hoja v Meko. Brez posebnih povabil, vedno pridemo, razpravljamo o svojem delu, ki smo ga ustvarili med mesecem, poslušamo kritiko, ki jo hočemo tudi razumeti. Seveda hočemo ustvarjati tako, da bo pritegnilo marsikatero uho, ne samo šolnike, tudi tiste navadne zemljane, ki jim ni kulturni hram le DISCO CALIFORNIA ampak se včasih vidimo tudi v knjižnici ali kje drugje. Odkar ne moremo več sodelovati v FUŽINARJU, je naša prva stopnička v ODSEVANJIH, ki pa žal izidejo samo enkrat na leto in ima za njih razumevanje samo ZKO Slovenj Gradec. Zveze kulturnih organizacij po Sloveniji imajo popolnoma drugačen odnos do kulture. Na primer Dolenjska: Imajo revijo RAST, izhaja 4 krat na leto, vsakokrat je plačnik druga občinska ZKO. Koperska je s svojo FONTANO tako zaslovela, da je postala ena najboljših revij na Slovenskem. V njej se oglašajo tudi naši mladi pesniki in pisatelji iz Koroške. Še Gorenjska je zanimiva s svojim SEJALCEM. Mislim, da bi morale tudi ostale občine Koroške pomagati pri izdaji ODSEVANJ. Radlje so na najnižji stopnički. Mislim,da ZKO v občinah stvari premalo zanimajo. Zanima jih tudi ne, da bo prihodnji mesec izšel iz tiska prvenec Darje Kniplič, in bo njen založnik KO Slovenj Gradec. V Dravogradu se bi radi pobrali, vendar nimajo močnega opornika. Pa se bodo morali, ker bo konec meseca promocija Milene Ciglerjeve. Kolikor vem, so bili Ravenčani na tem polju bolj aktivni, sedaj pa ne vem, kaj čakajo, niso pripravljeni založiti niti dinarja za kakšno edicijo. Še zaradi drugih izdatkov jamrajo, tako kot bi jim trgali drobovje, samo režiser je izjema. Ostaja nam le slovenjgraška Kulturna skupnost, ki nam pomaga, kjer le more. S pomočjo Nika Kolarja bo letos izdala najmanj tri edicijemladim pesnikom, daje nam prostor za sestanke in poravnava nujne stroške. Nas literate res ne povezuje finančna stran, videvamo se in dobivamo se iz potrebe po besedi. Veseli smo Mirana Kodrina, da nam pomaga popravljati napake. Profesor Makus je dobrodošel vsakokrat, ker jasno pove svoje kritike in razloge neuspeha; nazadnje se počutiš razrezan na koščke. Kadar pride na sestanek še profesor Tone Turičnik, doživiš kritiko in se počutiš, kot da si zmlet. Vse to pa je prav tisto, kar duševno rabiš, kot da bi dolival olje na ogenj, zagoriš, da se z vso vnemo vržeš na delo in ustvarjaš; tisto kar čutiš v sebi, da moraš izpovedati. Slavka Dragolič ODSEVANJA Literarni klub ima lepo tradicijo. Ustanovljen je bil leta 1965. In že naslednje leto je dal na svetlo literarno revijo ODSEVI. Leta 1972 je izšla zadnja številka revije. Leta 1979 pa so se Literarni klub, zveza kulturnih organizacij in kulturna skupnost Slovenj Gradec dogovorili, da bodo štirikrat letno izdali časopis za leposlovje in kulturna vprašanja z imenom ODSEVANJA. Zadnja letošnja številka je že osemnajsta, seveda skupaj s sednimi številkami revije ODSEVI. V letih 1973 - 1978 je klub izdal nekaj knjig svojih čla- nov: 1973 - Ivanka Hergold - BELI HRIB - Vinko Ošlak - Proletarska lirika - Franc Pečnik - Omrežje 1975 - Jur Juričan - Preprostosti in naključja - Janko Messner - Butelj pa tabu 1976 - Franc Pečnik - Haiku 1977 - Marjan Pungartnik - Pesmi 1978 - Niko R. Kolar - Sova - Florjan Lipuš - Izjava Prvi urednik ODSEVOV je bil profesor Tone Turičnik. Urednik časopisa za leposlovje in kulturna vprašanja pa je vseskozi Niko R. Kolar. Z Andrejem Makucem je to pravzaprav cela ekipa, ki že leta skrbi za visoko profesionalno raven; če prideš v ODSEVANJA, si že dober. Nastop v Vogrčah na letošnji reviji Od Pliberka do Traberka VRESOV JUBILEJNI KONCERT V petek, 24. maja, je bil v Družbenem domu na Prevaljah koncert, po katerem lahko z zadoščenjem rečemo, daje njegov izvajalec, moški pevski zbor Vres, po pravici dobil občinsko nagrado, njegov dirigent Jožko Kert pa zlato plaketo Prežihovega Vo-ranca. Vresov koncert je bil dostojen zborove dvajsetletnice. Izbor pesmi je bil dovolj težak, da bi bil v čast tudi kakemu akademskemu zboru, izvedba pa solidna, tako da niti pevcem niti dirigentu ni treba biti žal truda, ki so ga vložili v delo letošnjo pevsko sezono. VSbbinsko je bil koncert naravnan v proslavitev obletnic velikih glasbenikov - 400-letnica Gallusa (vresov-ci so peli njegovi pesmi O magnum mysterium in Gallus amat venerem), 200-letnici Mozarta (na sporedu je bila Ave verum corpus) ter Huga Wolfa, bližnjega rojaka iz Slovenj Gradca (predstavili so njegovo radoživo Majsko pesem). Koncert je izzvenel tudi v znamenju prevaljskega rojaka in Vresovega prijatelja Lojzeta Lebiča. Zapeli so njegovo znamenito priredbo zilske ljudske Pesem od zaije ter novo uglasbitev prekmurskih ljudskih motivov, posvečeno Vresu ob dvajsetletnici - Fčelica zle-teila... don diridiri don. Kot Zdravljica pluralistično usmerjeni slovenski družbi sta izzveneli Tomčeva Marija in mlinar ter Marlotova Kangalilejska ohcet, kot šopek na grob žrtvam novodobnega nasilja nad mlado demo- kracijo pa so poslušalci občutili Gerbičevo Rožmarin. Veliko ljudsko dragotino predstavlja slovenska pesem iz Rezije, najzahodnejše slovenske pokrajine, vsa mogočnost moškega zborovskega pe(ja seje izrazila v Gouno-dovi Glorii, nežnost in ubranost pa v vrsti koroških ljudskih v priredbah Kramolca, Švikaršiča ter že omenje- nih Tomca, Marolta in Lebiča. Za nobeno od zapetih pesmi ni mogoče reči, da ni sodila v spored in vsaka je na svoj način razveselila poslušalce. Skratka, doživeli smo koncert, kakršnih bi si v naših koncertnih dvoranah želeli še več. M. Potočnik OB MATURANTSKEM ŠTRAJKU Vzrok za negodovanje maturantov ima korenine v davni preteklosti, in sicer v letu, ko so ukinili staro dobro maturo. To je bilo leta 1959. Takrat je bila matura zožena na nalogo in zagovor te naloge ter pisno nalogo v slovenskemjeziku. Potem je nastalo dolgo obdobje stalnega krpanja, vse do trenutka, ko so zrelostni izpit čisto ukinili. Poleg mature smo bili deležni raznoterih posrečenih in ponesrečenih reform in vse to je prineslo nemir in neresnostvšolo. Saj so tudi svoj čas dijaki negodovali - vendarštrajkati?Poznamo to! Saj smo od časa do časa dijake spravili na cesto s transparenti, pravim - spravili, ne iz njihovih lastnih nagibov. Zdaj, v demokraciji, dijaki zori- jo in razumljivo je, da so nezadovoljni s stihijo šolstva. Žal pa vzrokov ne poznajo. Jasno. Zdaj, ko minister dr. Vencelj odstranja zaprtke, smrdi okoli njega. To je njegova edina krivda. Namen je jasen: ustvariti red in resnost v šolstvu. In v tako urejenost, zrelost, spada tudi zrelostni izpit. Z maturo zaokrožiš določeno stopnjo šole, zaokrožiš znanje ključnih predmetov. Boli me očitek nekaterih novinarjev, da si psihopat, če iz dolgoletnih življenjskih izkušenj ne podpreš dijaških protestov, ker si videl in vedel že marsikaj v življenju. Najmanj to, daje življenje resna stvar in da na delovnem mestu veljata vestnost in znanje. Tone Sušnik Republiški sekretariat za delo Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH Delovna organizacija Poklic Del. izk. NČ, DČ SGP KOGRAD »IGEM« dipl. ing. gradbeništva Otiški vrh 3 leta NČ ’ gradbeni inženir ali gradbeni tehnik 3 leta NČ koroška razvojna organizacija po. Ravne na Koroškem Stara ulica 1 tel.: (0602) 21-661, 21-669 DRUŽINE! Ponujamo vam pomoč pri reševanju vaših vsakodnevnih problemov, in sicer: - Za vas in vaše otroke smo organizirali prvo POSREDOVALNICO ZA VARSTVO OTROK NA DOMU na Koroškem z imenom »MEHURČKI«. Nudimo vam naslednje storitve: TRAJNO VARSTVO za dobo enega ali več let, ob vikendih, v času počitnic,... OBČASNO VARSTVO dopoldan, popoldan, zvečer, ob bolezni otroka, za spremljanje v in iz šole ali vrtca, kadar delate v turnusu,... - SPECIALIZIRANE STORITVE učenje igranja instrumentov, plavanja, smučanja, plesanja, računalništva ipd.; vodenje v kino, gledališče; animacija ob rojstnih dnevih in podobnih dogodkih. - INŠTRUKCIJE za osnovne in srednje šole, priprava na sprejemne in popravne izpite,... Obenem vam ponujamo tudi POSREDOVANJE ZA POMOČ NA DOMU, kot so npr.: likanie, kuhanje, čiščenje, nakupovanje, vrtna opravila,... in POMOČ ZA STAROSTNIKA, ki je v oskrbi družine. ZDRAVJE. OKOLJE Ob svetovnem dnevu boja proti kajenju Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila 31. maj za svetovni dan nekajenja. Letos poteka pod geslom: Odpravimo kajenje v javnih prostorih - dihajmo zrak brez tobačnega dima. Zaradi posledic kajenja vsako leto na svetu umre vsaj 3 milijone ljudi. Ameriški znanstveniki so na podlagi statističnih podatkov izračunali, da ena pokajena cigareta v povprečju skrajša življenjsko dobo za 5 minut. Na podlagi teh podatkov živi poprečni kadilec od 5 do 8 let manj kot nekadilec. Kajenje je neposredno vezano z nastankom raka na pljučih, drugih rakastih obolenj, kroničnega bronhitisa, emfizema ter bolezni srca in ožilja. Kajenje je eden glavnih rizičnih faktoijev za nastanek arterioskleroze in bolezni srca. Tudi ostali rizični faktorji, kot so debelost, telesna neaktivnost, visok krvni tlak in zvišana vsebnost holesterola v krvi niso nepomembni, vendar je kajenje tista razvada, ki jo ima vsak človek v svojih rokah in seji brez dragih in neprijetnih medicinskih ukrepov lahko odpove le z dobro voljo. V 70 % se pojavlja srčni infarkt pogosteje pri kadilcih kot pri nekadilcih. Rizik je večji ne glede na spol pri kadilcih, ki so zgodaj pričeli s kajenjem in ki globoko inhalira-jo. Med vsemi rakastimi obolenji je pljučni rak najpogostejši vzrok smrti med moškim prebivalstvom, pri ženskah pa je pljučni rak šele na sedmem mestu. Medtem, ko seje v preučevanem obdobju 25 let v Sloveniji obolevnost za rakom nasploh povečala za 77 %, je v istem obdobju obolevnost za pljučnim rakom porasla kar za 430 °/o. Ze vsak četrti moški z rakom ima danes v Sloveniji raka na pljučih. Od tega jih je 85 od stotih nastalo izključno in samo zaradi kajenja. Eko- loška osveščenost in kazanje s prstom na velike onesnaževalce bivalnega okolja (žveplov dioksid), nam je v tem primeru le slaba tolažba. Resje, da je pljučni rak lahko tudi posledica vdihavanja škodljivih snovi tako na delu kot doma (azbest), vendar je tega raka bistveno manj in ne predstavlja epidemiološkegaproblema za celotno družbo. Rizik obolevanja je dokazano sorazmeren s številom pokajenih cigaret dnevno in trajanjem kajenja. Kajenje lažjih cigaret ne zmanjša rizika za nastanek pljučnega raka, pač paje tveganje za polovico manjše pri kajenju pipe. Le-ta v večji meri povzroča nastanek raka v ustih, oba pa sta enako udeležena pri pojavu raka v grlu in požiralniku. Kronični bronhitis in emfizem se pojavlja pri kadilcih trideset-krat pogosteje kot pri nekadilcih. Kadilski kašelj, povečana produkcija sluzi in zmanjšana pljučna funkcija so posledica kroničnega bronhitisa oziroma emfizema zaradi kajenja. Tobak pa ni nevaren samo za kadilce ampak tudi za nekadilce, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu. To je pasivno kajenje. Najnevarnejši je stranski tok dima, ki prehaja v okoli- in vsebuje več potencialno škodljivih snovi. V cigaretnem dimu je več plinov. Najnevarnejši je ogljikov monoksid, ker se iz pljuč veže direktno na hemoglobin in zaseda mesta, na katera se sicer veže kisik. Približno 8 do 10 ur mora preteči, preden se ga polovica izloči in ponovno prepusti mesto kisiku. Učinki neprostovoljnega, pasivnega kajenja se kažejo s pogostejšim pojavljanjem bronhitisa in pljučnic pri otrocih, katerih starša kadita. Poleg tega je to dodatni rizični dejavnik za nastanek pljučnega raka pri nekadilcih. V koroški regiji, ki zajema približno 74.500 prebivalcev, odkrijemo vsako leto 22 do 27 bolnikov s pljučnim rakom, skoraj polovica toliko jih letno zaradi te bolezni tudi umre. Število bolnikov s kroničnim bronhitisom iz leta v leto narašča. Posebno zaskrbljujoč je podatek, da se povečuje število mladih bolnikov. Svetovna zdravstvena organizacija poziva ob letošnjem svetovnem dnevu nekajenja k pospešenim akcijam za zaščito nekadilcev pred nevarnostjo, ki jo povzročajo kadilci s svojim kaje- njem. Na tem področju bi morali aktivneje poseči k prepovedim kajenja na delovnih injavnih mestih. Mogoče bi se zgledovali po Nemški podružnici ameriške firme Alari, kije vsem de-lavcem-nekadilcem podarila 6 dni dodatnega dopusta, to je toliko, kolikor porabijo njihovi sodelavci kadilci na leto za kajenje med delovnim časom. Rezultat tega ukrepa je bilo prenehanje kajenja pri 70 % kadilcev. V svetu kadijo le še neosveščeni in nerazgledani ljudje. Zahodni svet sicer povečuje proizvodnjo cigaret, hkrati pa zmanjšuje porabo, kar pomeni, da je našel tržišče v nerazvitih, neosveščenih delih sveta. Zato se zamislimo ob sloganu: »Nisem tako neumen, da bi kadil!« Diana Prezelj-Jezernik, dr. med. Sotočje Meže in Mislinje v Podklancu pri Dravogradu dobiva novo podobo, ki sicer na pogled ne bo tako lepa kot je bila prejšnja, vendar pa je bolj koristna. Z urejanjem brežin bo namreč preprečeno izlitje obeh rek preko bregov in ogrožanje kmetijske zemlje ter bližnjih delovnih organizacij, kar je lepo vidno tudi na našem prvem posnetku. Zelo zgovorna je tudi druga slika. Samo dober kilometer višje kažejo rečne brežine Meže zelo neprijetno sliko ostankov jesenskih poplav. Tako imamo ponovno dokaz, kako nevarne in nič kaj prijetne So za naše okolje zlasti plastične vrečke, ki bi jih že dolgo tega morali nadomestiti s papirnimi. Ostaja upanje, da se bo do poletja nekdo lotil čiščenja brežin Meže, saj pogled nanje gotovo ni nič kaj UREJENOST IN... TOVARNA oblazinjenega pohištva, »NOVA OPREMA« Slovenj Gradec, Stari trg 304 OBVEŠČAMO VAS, da lahko kupite pod zelo ugodnimi pogoji sedežne garniture (ANA, MIRJANA, KOPA, LARA, NINA, PARTNER, SATURN) vzmetnice in ležišča v našem podjetju. Informacije po tel.: 42-051, int. 16,17 ali direktno 41-144. TU S - KOSI podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Stari trg 6a 62380 Slovenj Gradec telefon: (0602) 42-659, n.c. 43-731 telex: 33450 YU KORAF telefax: (0602) 43-795 DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz pretežno naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo vi-sokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. /TUORVAT ■ /t/sif/h/irtri/y Prodaja in izdelava čevljev (tudi po meri) Prodaja modnih tekstilnih izdelkov in usnjene galanterije. Nudimo vse vrste expresnih popravil za obutev in usnjena oblačila. KOLINSKA RESTAVRACIJA BELLEVUE LEGEN, SLOVENJ GRADEC VABI V POKRITI LETNI VRT NA ZABAVO S PLESOM VSAK PETEK IN SOBOTO, OD 20. URE IN NEDELJO, OD 16. URE DALJE. IGRAL BO NA ČEŠKEM PRIZNANI ANSAMBEL DESCONT IZ BRNA VABUENI! VAŠ PREPIH Odmevi: RAVENSKI PARK Ravenski park s svojo problematiko že od prve temeljite študije o njem (1) - verjetno pa že prej -zbuja tako zanimanje strokovne javnosti kot tudi prizadetih obiskovalcev. Med poskuse razrševanja sedaj že vsem dobro znanih težav sodi tudi mladinski raziskovalni tabor, ki je potekal na Ravnah konec junija 1989. leta v organizaciji raziskovalnih skupnosti koroških občin, SŠTNPU in kluba mladih raziskovalcev iz Postojne. Udeležilo se ga je 23 srednješolcev, ki so pod vodstvom mentorjev preučevali »grajski« park v gozdarski, zoološki, botanični, kemijski, zgodovinski in sociološki skupini. Rezultat njihovega dela naj bi bile osnove za predlog obnovitveno-ureditvenega načrta parka. V delovno zelo intenzivnem tednu so posamezne skupine zaključile raziskovanje in svoje ugotovitve ter ideje predstavile tudi javnosti (pogovor na Radiu Slovenj Gradec, članek P. Kolarja v Informativnem fužinarju 8/ 1989). Do realizacije zaključkov tabora pa žal ni prišlo - kljub predhodnemu dogovoru s pristojnimi inštitucijami (komite za varstvo okolja, Zavod za urbanistično načrtovanje, Zavod za spomeniško varstvo). Kratek stik bi lahko pojasnila le Strokovna služba zdaj že bivših raziskovalnih skupnosti. V nadaljevanju pa povzemam rezultate raziskovanja sociološke skupine, ki opozarjajo na probleme ravenskega parka, a nakazujejo tudi rešitve. Nekaj udeležencev tabora je namreč izvedlo kratko anketo o odnosu meščanov do parka oziroma o njihovem mnenju glede njegove ureditve. »Ljudi v njihovem življenjskem in delovnem okolju moti predvsem onesnažen zrak, hrup, pomanjkanje zelenic in igrišč za otroke. Zato ni presenetljivo, da zahajajo v park (le vsak 11 anketirani nikoli ne gre tja). Tako po mnenju vprašanih nudi park predvsem možnosti za sprehode m sprostitev ter rekreacijo in šport Ugotavljamo, da park služi svojemu namenu, saj je označen kot »javno sprehajališče in rekreacijska površina brez posebnih tehničnih naporov. Cona miru in počitka« (2). Kako pa so obiskovalci parka zadovoljni? Največkrat so mu dali oceno 3, kar pomeni, da niso z njim niti zadovoljni niti nezadovoljni. Po našem mnenju je nizka ocena posledica: 1. Neprimernega odnosa obiskovalcev do parka. - Vzrok je verjetno tudi v premajhnem poznavanju zgodovinske m dendrološke vrednosti parka, zato je smotrno razmišljati o osveščanju ljudi, za kar smo ugotovili, da obstaja velik interes. Eden izmed možnih ukre- pov, ki ga dopuščajo tudi varstvene službe, je postavljanje tabel z informacijami o rastlinah, za kar so se vprašani tudi najbolj ogrevali. Verjetno pa samo to ne bo dovoli, saj so anketiranci ugotavljali, da park potrebuje tudi redarje. 2. Premajhne skrbi »pristojnih« za park. - Ljudje so opozarjali na premajhno pozornost namenjeno čiščenju in vzdrževanju parka -pogrešajo skrbnika. Potrebno bo določiti, kdo so »pristojni« in kakšne so njihove dolžnosti. Ali naj park ostane, tak kot je, ali pa ga je potrebno spremeniti, da bo ustrezal potrebam obiskovalcev? Najpogostejši predlogi anketirancev vključujejo naslednje soremembe v parku: 1. Postavitev tabel z informacijami o rastlinju. - Povezuje se z velikim interesom ljudi po spoznavanju parka, dopuščap pa jo tudi varovalni ukrepi in namenu parka: »učnovzgojni objekt zaradi svojih dendroloških in kulturno-pričeval-nih lastnosti« (2). 2. Postavitev vodometa, kipcev in cvetličnih gred. - Varovalni ukrepi to izjemoma dopuščajo. 3. Prestavitev nogometnega in odbojkarskega igrišča na stadion. - Mnenja vprašanih torej potrjujejo strokovne predloge; menimo pa, da bi bilo v tem primeru potrebno zgotoviti nadomestne površine. 4. Postavitev otroških igral ipd. - Dokončno mnenje bo morala dati varstvena služba za park. To so povzetki mnenjske ankete (podrobnejše informacije so na razpolago pri podpisani - mentorici sociološke skupine, saj kljub načrtu ni izšel bilten s poročili raziskovalnih skupin), ki /e zajela okrog 3/4 Ravenčanov in jih bo potrebno upoštevati v primeru preurejanja parka. mag. Andreja Čibron-Kodrin Opombe: (V Erženičnik Stanislava: Park Ravne, zaključni izpit, Ravne, junij 1963. . (2) Občina Ravne, Zavod za spomeniško varstvo Maribor, avgust 1980. Propadanje doma slušno prizadetih zaradi odprtih vrat v Evropo V predzadnji številki Prepiha smo opisali dejavnost medobčinskega društva slušno prizadetih koroške regije. Da smo se in se še na žalost sedaj ukvaijamo s prostorsko problematiko, pa krivimo prejšnjo oblast v Dravogradu, ki je tako slepo zaupala Mercatorju ter njegovemu predstavniku, g. Zaluberšku. Danes bi lahko imeli svoj dom, v katerem bi lahko razvijali dejavnosti, dom, ki smo ga z velikim trudom, z delom članov samih, z različnimi akcijami, s pomočjo delovnih organizacij, obrtnikov Koroške, ki so nam vselej priskočili na pomoč, naredili do zaključne faze. Kaj pa sedaj? Vse propada. Zakaj? Ker so občinski možje pred leti želeli imeti odprta vrata v Evropo. In kaj imajo sedaj? Le poglejte si Pompeje, ki štrlijo v zrak! Verjeli lepim besedam nikoli nismo, da pa izničijo ves trud humanitarnega društva, ki bi mu morali vendar le pomagati je, pa zares zelo, zelo žalostno. Najbolj žalostno je pa seveda to, da sedaj za propadanje objekta ni NIHČE kriv. V podpis pogodbe z Mercatorjem, da nam zgradi novo nadomestno zgradbo, smo bili prisiljeni zaradi nenehnih pritiskov občine Dravograd, in sicer g. Kanduča, g. Laznika ter MS SZDL za koroško, g. Vaupota. Vsi ti možje so mi dejali, da sem celo proti razvoju Dravograda, ker se nisem strinjala z rušitvijo. Pritiski so prihajali celo na dom, ko sem nastopil bolniško ter porodniško; ne samo predstavniki občine temveč tudi Mercatorja. Tako smo sklenili pogodbo z Mercatorjem, da se zgradi nova, nadomestna zgradba oziroma dom za slušno prizadete Koroške. Postavljen je bil celo rok do kdaj, vendar - potem vse tiho je bilo. Kljub urgencam Mercatorju, sestankom s SO Dravograd - NIČESAR. Kot daje vse izumrlo, kar je tudi res, mi pa smo bili za lep čas izigrani. Toda igra še ni končana. Pred kratkim, ko sem po daljši odsotnosti zopet nastopila delo, sem bila pri predsedniku IS SO Dravograd g. Kotniku, da bi povprašala, kako je z vso to stvarjo okoli centra. Želela sem, da bi nam bili sedaj v oporo in nam nekako pomagali, saj je krivda njihova, daje prišlo tako daleč, da bi nam začasno dali kakšne prostore, ker sedanji propadajo. Žal pa sem dobila odgovor, da oni nimajo ničesar pri tej stvari, da mi ne morejo pomagati, ker nimajo sredstev. Jaz pa jih vendar nisem prosila za sredstva, ampak za človeški, humani nasvet, svetovanje, ki nam je sedaj potrebno, saj zaradi njih nismo v svojem domu, ki stoji na Meži kot spomenik in propada. Da nimam več kaj iskati pri predsedniku IS, sem kaj hitro ugotovila, kajti razumevanja za invalide ni bilo. Oblast se je zamenjala in le-ti nočejo nositi nikakršnega bremena oziroma si zatiskajo oči pred vsem tem, kar je bilo storjenega, češ, jaz nimam ničesar pri tem. Mi pa ne krivimo posameznikov, temveč občino Dravograd, ki nas je pripeljala tako daleč. Želela bi povedati, da sem sekretarka društva, da zgradba ni moja osebna last in da se ne borim zase, temveč za pravice 700-ih invalidov sluha in govora koroške regije, ki jih zastopam in ki sem jim dolžna pomagati. Zaenkrat še imajo zaupanje vame, lahko pa bi ga zaradi vseh teh mahinacij okoli centra izgubili. Težko je nam, slišečim, razumeti vse to, kar se dogaja, kaj šele prizadetim ljudem, ki stvari težje razumejo in si jih po svoje razlagajo. Nenehno me sprašujejo, kaj bo, jaz pa odgovora ne najdem, ker ga nikjer ne dobim. Težko je razumeti, da smo bili izigrani s strani SO Dravograd in Mercatorja. Edini, ki je pokazal razumevanje za invalide, ki nam je pripravljen priskoči na pomoč in nam po svojih močeh tudi pomaga, je predsednik skupščine Dravograd g. Poderžan Vinko. Za nov dom smo imeli kupljeno vso opremo, ki sedaj že nekaj let čaka in se v vlažnem prostoru uničuje. Zopet vas sprašujem, kdo je kriv za vse to? Mislim, da je odgovor jasen. Ker nam ni preostalo drugega, smo morali vložiti tožbo zoper Mercator, kajti z uresničitvijo pogodbe, ki je bila podpisana ter overovljena na sodišču dne 19.8. 1988, da se zgradi društvu nadomestna zgradba, ni ničesar. Ne da se opisati, s kakšnim elanom, s kakšno voljo smo se lotili adaptacije doma, kajti društvo bi šele takrat zaživelo tako kot mora. In kaj imamo sedaj? NIČESAR! Najbolj žalostno in krivično do invalidov sluha in govora je pa seveda to, da za vse te mahinacije ni danes nihče kriv. Znajdite se, kakor veste in znate! Tožite Mercator! Takšni so odgovori tistih, ki nosijo krivdo za vse to. Ne morem in nikoli ne bom pozabila, ko sva se v Dravogradu srečala s človekom, kije na vodilnem delovnem mestu in mi je z nasmehom na ustnicah dejal: »Hišo vam bodo porušili.« Takrat in še dolgo po tistem tega nisem verjela, vendar so mi misli preletavale nenehno te besede. Hiše pa nismo dovolili rušiti, dokler ni zgrajene nadomestne zgradbe, čeprav se bo kaj kmalu porušila sama. Dragi občani Koroške, mislim, da nase društvo zelo dobro poznate, prav tako naše člane, sami ste lahko videli, koliko smo se trudili okoli doma, delali sobote in nedelje. Kaj pa imamo sedaj? En velik NIČ! Tisti pa, ki so krivci za vse to, bi nam bili dolžni pomagati, saj smo vendar humanitarna organizacija, ne pa, da izničijo ves naš trud. Prepričana sem, da takšen odnos, ki ga ima naša vlada do humanitarnega društva, nima primera ne samo v Sloveniji, temveč v svetu. Vsem slušno prizadetih Koroške bi želela povedati oziroma jih vzpodbuditi, naj ne obupajo, kajti naše zahteve so upravičene in krivica mora biti popravljena. Jana Rižnik VAS PREPIH PREVARA NA RAČUN DELAVCA - SLOVENCA! Spet sem ujel zanimivo snov za moje teme. So delavci in delavci, ki so že na čakanju, so zopet nekaj zanimivega pogruntali. Bolje bi storil, če rečem, da so spregledali tovarniške knjigodajalce, kot jih tudi imenujejo. Samo pogledati je bilo treba na vrstni red odpuščenih, pa je menda bilo vse takoj jasno. Začelo seje vse skupaj s tremi poglavitnimi vprašanji: 1. Zakaj se po tovarnah prvo znebijo delavca »Slovenca«, ki že tako s plačo ne more živeti, kot bi bilo treba? 2. Zakaj se veliko manj odpusti tistih delavcev, ki si iz drugih republik prišli k nam iskati delo? 3. Kaj še premožni kmetje delajo v tovarnah? Odgovori so seveda isti, saj drugačni tudi po mojem ne morejo biti. Na prvo vprašanje odgovarjajo čisto enostavno. Navadnega delavca »Slovenca« se nobeden ne boji, ker tudi kot tehnološki vi- šek menda dela najmanj težav. Za drugo vprašanje so mnenja prav obratna. Kar se pa tiče kmeta, se pravi, še vedno zaposlenega, pa prevladuje mnenje, da so njihovi zaposlitvi v tovarnah krive mastne podkupnine. Kaj se hoče s tem poudariti. Marsikateri kmet si z mastnimi podkupninami podaljšuje delovno razmerje v tovarni. Jaz bi na vse skupaj odgovoril takole: Vprašanja so zelojasno postavljena, odgovori so pa tudi v celoti razumljivi. Jaz osebno se z njimi strinjam. Moti me le to, da je naš slovenski delavec tepen ravno doma. Pa še nekaj za konec: Seje kdorkoli že kdaj vprašal, kateri slovenski delavec bo še ljubil Slovenijo, če ga sama tepe po grbi? Zopet moj stari pregovor, razmislimo o tem danes, da ne bo jutri prepoz- Zlatko Škrubej Sredrya šola tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem Ravne, 24.5.1991 IZJAVA STAVKOVNEGA ODBORA Delavci Srednje šole tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem smo ogorčeni nad ravnanjem šolske oblasti in njene politike jlo žgoče problematike srednjega šolstva. Zavedamo se kritične situacije v slovenskem prostoru in nezavidljivega gospodarskega položaja, vendar se nam to ne zdi opravičljiv razlog za izogibanje v reševanju problemov v šolstvu. Naše plače so izpod vsake kulturne ravni in trkanja na našo moralno zavednost nam je dovolj. Zato se pridružnjemo ostrim protestom srednjih šol in podpiramo zahteve, ki so bile postavljene: 1. ureditev zakonodaje na področju srednjega šolstva 2. uskladitev OD na dogovoijeni nivo 3. reševanje presežkov delavcev v šolstvu Zaradi splošne zmede, ki je nastala v srednjem šolstvu že s stavko dijakov, se prekinitvi dela na naši šoli začasno odpovednjemo. Odpo-vednjemo se tudi zaradi tega, da ne bi postali potencialni krivci za nastalo stanje in ker se zavedamo, da cela generacija učencev ne sme čutiti napak v politiki. Stavki pa se odpovednjemo le do jeseni, v kolikor ne bodo problemi prej rešeni, v kar srčno upamo. Podpiramo vse stavkajoče v srednjem šolstvu in njihove zahteve v želji, da se problemi čim prej uredijo! Ne pristajamo na parcialne rešitve in da se zahtevam ugodi le po šolah, ki stavkajo, sgj bomo tako tudi mi prisiljeni reševati probleme na ulici. In še skromna želja: želimo, da se srednješolskemu učitelju povrneta vrednost in ugled, kakršnega si prav gotovo zasluži. Stavkovni odbor OO SVIZ SSTNPU Ravne na Koroškem S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE SLOVE — d. o. o. - N J GRADEC Ker živl/en/e potresuie llrrl %/nic*' POSLOVNA ENOTA KOROŠKA SLIKOPLESKARSTVO - FASADERSTVO DŽINIČ SABAHUDIN »B R K O« Dobja vas 11, tel. 31-801 - Hitro in kvalitetno izvajamo - vse vrste slikopleskarskih - del ter polaganje keramičnih - ploščic - Izdelava bavalita, valita, - kulirplasta itd. - Barvanje fasad s - fasadeksom, aklirkolorjem - ter demit sistem - Zelo poceni delamo za - družbeni in privatni sektor - z garancijo - Možnost plačila na tri - obroke, tudi s čekom /ČOPA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING - HIŠA BISTRIH REŠITEV KIDRIČEVA 14, SLOVENJ GRADEC A1ENTIS RAČUNALNIŠKI INŽENIRING Meža 24. 62370 DRAVOGRAD Tel: (0602) 83-413 (0602) 83-305 Fax: (0602) 83-100 I INFORMATIKA NA ENEM MESTU PODROČJE PROIZVODNO FINANČNE INFORMATIKE Glavna knjiga, Saldakonti, Osebni dohodki, Materialno poslovanje, Blagovno poslovanje, Obračun obresti, Osnovna sredstva, Kreditno poslovanje, Menično poslovanje, Fakturiranje, Gradbene kalkulacije, Priprava proizvodnje PODROČJE CAD NAČRTOVANJA strojno projektiranje, optimizacija razreza, sestavljanje pohištva, elektro projektiranje, avtomatsko programiranje NC-strojev STROJNA OPREMA Lokalne računalniške mreže, tiskalniki osebni računalniki konfiguracij po željah naročnika, dodatna računalniška oprema, grafika... POSEBNA PONUDBA ZA MALA PODJETJA IN TRGOVINE Vodenje poslovanja malih podjetij.. 39.000,00 din - z računalnikom AT 40MB in tiskalnikom Star LC-20 ............ 78.000,00 din Vodenje poslovanja malih trgovin... 39.000,00 din - z računalnikom AT 40MB in tiskalnikom Star LC-20 ............ 78.000,00 din Možnost plačila na obroke!!! OBJAVE UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO ČETRTEK, 30.5.: 11. Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.30 Danes na Koroškem, 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Gost. 13.30 Obvestila I. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu: Zavarovalnica Maribor, Nostradamus itd. 15.30 Dogodki in odmevi. 18.00 Oddaja za mlade, Yu rock vibrator, kontakt, rubrike. 19.00 Obvestila II. 20.00 Povedano po nemško. 20.15 Nasvidenje in Sky Radio. PETEK, 31.5.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Novosti iz diskoteke Jolly. 13.30 Obvestila. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. SOBOTA, 1.6.: 8.45 Povedano po nemško - ponovitev. 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop. 9.30 Obvestila I. 10.00 Kupujte z nami. 10.15 Športni kažipot. 10.30 Koroški razgledi. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Marjanca. 12.30 Čestitke in pozdravi. 13.00 Mali oglasi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Stavim da. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila lil. 20.00 do 24.00 Nočni klub Koroškega radia. 00.00 Nasvidenje in Sky Radio. NEDELJA, 2.6.: 8.45 Povedano po nemško - ponovitev. 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop, 9.30 Obvestila I. 9.45 Rezervirano za kmetijstvo. 10.00 Koroška kronika. 10.15 Pismo iz zamejstva. 10.30 Vesti. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Nasvidenje. 12.30 Čestitke in pozdravi. 13.00 Mali oglasi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Nasvidenje. PONEDELJEK, 3.6.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Vi izbirate. 13.30 Obvestila. 13.40 Hit tedna. 14.30 Koroški razgledi, 14.40 športni pregled. 15.00 Nasvidenje. TOREK, 4.6.: 11.00 Pozdrav, 11.15 Horoskop. 11,30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin. Zaplešite z nami. 13.30 Obvestila I. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila II. 20.00 Povedano po nemško, 20.15 Nasvidenje in Sky Radio. SREDA, 5.6.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin. Gost. 13.30 Obvestila. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. mali oglasi PO UGODNI ceni prodam otroško omaro, mizo in stol. Tel.: (0602) 83-424 (popoldan). PRODAM osebni avto Lada Samara, letnik 88. Inf. po tel.:0602 61-251. PRODAM Yamaho 3500, opeko Križevci, betonske kvadre 30, gradbeni les »ruŠt«. Inf. po tel.: 0602 83-976. IŠČEM mlajšega upokojenca ali upokojenko, lahko tudi zakonski par, za pomoč pri delu na kmetiji v okolici Mislinje. Nudim stanovanje, hrano, plačilo po dogovoru. Tel.: (0602) 55-927. PRODAM E 90 Tomos, letnik 1978, dobro ohranjen in športno opremljen. Cena po dogovoru. Herič Andrej, Stare sledi 3, Prevalje. PRODAM Mercedes 11-13, letnik 1976 ali zamenjam za osebni avto z doplačilom. Tel.: (0602) 41-592, 53-508. STROKOVNO opravljam ličarska dela na sprednjih vratih Yugo Koral. Janko Čeru, Slovenj Gradec. PRODAM osebni avto Wartburg Karavan, letnik 1986. Informacije po tel.: 22-654 (zvečer). dežurstva kino DEŽURNI ZDRAVNIKI Ravne na Koroškem (tel. 21-211): za oba dežurna okoliša (Ravne - Prevalje in Mežica - Črna) je dežurstvo urejeno ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 13. ure, do ponedeljka, do 6. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-031, int. 417): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 14.30, do ponedeljka, do 7. ure. Dravograd (tel.: 83-351): ves teden je dežurna dr. Mira Skralovnik. Radlje ob Dravi (tel.: 71-121): od sobote od 14. ure do nedelje do 7. ure je dežuren dr. Franc Kenk, od nedelje od 7. ure do ponedeljka do 7. ure pa dr. Ivica Kralj. ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA Za Dravograd in Slovenj Gradec je dežurstvo urejeno ob nedeljah in praznikih v Slovenj Gradcu od 8. do 10. ure. Tel.: 41-031. Za občino Ravne je to nedeljo dežurna zobna ambulanta na Ravnah od 7. do 9. ure. Tel.: 21-211. V Radljah je v soboto od 6.30 do 12. dežurna zobna ambulanta Radlje, v nedeljo pa od 9. do 11. ure zobna ambulanta Podvelka. VETERINARSKE POSTAJE Telefonske številke veterinarskih postaj (informacije o dežurnih veterinarjih so stalne): Dravograd: 85-079, Radlje ob Dravi: 71-167, Slovenj Gradec: 41-187, Prevalje: 31-340. LEKARNE Ravne na Koroškem (tek. 22-292): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 20. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-112): ob delavnikih je lekarna dežurna od 19.30 do 21.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 11. in od 16. ure do 21.30. Radlje ob Dravi (tel. 71-115): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 22. ure. BENCINSKE ČRPALKE To nedeljo delajo bencinske črpalke Petrola na Prevaljah, Slovenj Gradcu - Francetova ul. in na Muti gd 7. do 19. ure, v Dravogradu pa od 7. do 20, ure. Črpalka v Radljah ob Dravi je zaprta. SOBOTA, 1.6.: RAVNE, ob 18. uri: »BRUTALNA SLAVA« - amer. akcijski film NEDELJA, 2.6.: RAVNE, ob 18. uri: »BRUTALNA SLAVA« - amer. akcijski film ob 20. uri: »SLUŽABNIKI STRASTI« - trda erotika PONEDELJEK, 3.6.: MEŽICA, ob. 18. uri: »CATMAN« - amer. akcijski film ČRNA, ob 18. uri: »BRUTALNA SLAVA« - amer. akcijski film TOREK, 4.6.: RAVNE, ob 18. uri: »CATMAN« - amer. akcijski film SREDA, 5.6.: DRAVOGRAD, ob 18. uri: »BRUTALNA SLAVA« - amer. dKciisKi film ob 20. uri: »SEKS MADE IN JAPAN« - trda erotika POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec, Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 ODPRTI TELEFON ) ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI (0602) 23-399, 23-004 SREDA: 17.-19 PON.—PETEK : 12.-13. POD ŠIFRO »PRIJATELJ« Naročilnica Do preklica naročam tednik PREPIH Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvi Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Cečovje 5. Naročnino bomo obračunavali dvomesečno vna- Kraj in poštna št. Naslov Podpis prej. KOROŠKI ŠPORT ATLETIKA Dve medalji za atlete KAK Ravne Kranj je gostil najboljše slovenske atlete in atletinje, ki so se merili v finalu pokala Slovenije. Med več kot 300 tekmovalci so uspešno nastopili tudi fantje in dekleta iz ravenskega kluba, ki so osvojili dve bronasti medalji. Prvo sije pritekel Uroš Verhov-nik, na 800 m, drugo pa je osvojila štafeta KAK Ravne 4 x 400 m v postavi Brezovnik, Štern, Kos in Verhovnik. Poleg dveh tretjih mest so mladi ravenski atleti dosegli v močni članski konkurenci še solidne uvrstitve v teku na 800 m Soliden je bil tudi nastop Brezovnika v teku na 1500 m, kjer je osvojil 5. mesto, in pa pionirke Lucije Šegel, ki si je pritekla dve deveti mesti na 100 in 200 m. NOGOMET Korotan že prvak V slovenski območni ligi - vzhod so odigrali 24. kolo, kije prineslo uspeh vsem trem vodilnim ekipam v tej ligi - Dravinji, Beltinki in Turnišču. Slovenjgraški Partizan nas je tokrat presenetil v negativnem smislu, saj so fantje trenerja Skopljakoviča doživeli pravo katastrofo v Turnišču, ki jih je premagalo s 5:0. Tekme v Dravogradu med Ojstrico in Bočem iz Poljčan ni bilo, saj gostje, ki so zadnji na lestvici,niso prispeli. Dve koli pred koncem sta v vodstvu Dravinja in Beltinka, Partizan je 10., Ojstrica pa 12. med 14-timi ekipami. Dravograjska »zlata jama« Koroške ceste še kar naprej terjajo krvni davek. V minulem tednu dni se je prepetilo 7 prometnih nezgod. Ena oseba je umrla, dve sta bili bitje poškodovani, štiri pa ležje. Tokrat so se pripetile tudi tri delovne nezgode, ki pa na srečo niso terjale smrtnih žrtev. Kriminalnih dejanj je bilo storjenih 15. Nnjveč dela pa je bilo spet na zeleni meji: prjjeli so 36 oseb. Zavrnjenih je bilo devet tiycev, deportirani štirje itd. Z meje lahko poročamo še o preletu dveh letal. Kriminaliteta Na »počitniško prakso« se je - kot kaže - pripravljal neznani storilec, ki je 20. maja ponoči poškodoval dve šipi na počitniški prikolici, last M.P. z Mute. Povzročil je za 4000 dinaijev škode. Policija zdaj ugotavlja, če ne gre morebiti za »prebukiranega« soseda, ki se je tako želel maščevati. Med 14. in 18. majem je neznanec »odtujil« več praznih čekov občanu S.H. z Gortine. Storilec je »kundi«, Kolo pred koncem mariborske nogometne podzveze je prvak že znan, to je ekipa Korotana s Prevalj, ki ima 4 točke več od drugouvrščene Pece iz Črne. SEDEČA ODBOJKA Slovenija I. pred Nizozemsko V serijo športnih prireditev pod okriljem delovne skupnosti Alpe -Jadran, sodijo tudi tekmovanja invalidov. Tako sta zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije in IŠD Sa-morastnikorganizirala na Ravnah turnir v sedeči odbojki, nanj pa povabila kar 8 ekip. Šest jih je prišlo, žal pa se turnirja nista udeležili ekipi iz Madžarske in iz Novega Sada. Kljub temu so invalidi - odbojkarji prikazali kakovostne igre, med vsemi pa so prednjačili ekipi Slovenije I. in Utrechta iz Nizozemske. Končni vrstni red turnirja: 1. Slovenija I., 2. Utrecht Nizozemska, 3. Sarajevo, 4. Hrabri Zagreb, 5. Celovec in 6. Slovenija II. DRUGE VESTI - Maratona Treh src v Radencih se je udeležilo preko 3500 tekačev in tekačic, med njimi tudi precej tekmovalcev iz Koroške. V teku na 42 km sta osvojila drugi mesti v svojih kategorijah Ravenčan Vehbi Tahiri in Slovenjgradčanka Sonja Weiss. V teku na 21. km je bila Kazimira Lužnik iz Sl. Gradca prva med veterankami nad 50 let, v točkovanju za prvenstvo Slovenije pa je osvojila kot pravijo na Koroškem, saj se v času rastoče inflacije denarja ne splača krasti. Možno pa je tudi, da banka neznancu ne izstavlja več čekov zaradi »nelikvidnosti družinskega proračuna«. Ostajamo na Gortini: J. O. iz tega kraja je utemeljeno osumljen, da je avstrijskemu državljanu P.M. ukradel kar štiri motorne žage Husqvama. Zdaj ugotavljajo, kako mu jih je uspelo spraviti k nam. Kaže, da seje kratko in malo »prežagal« skozi zeleno mejo. Neznani storilec je že v dneh od 12. 12. lani do 3.4. letos na enem izmed steborv daljnovoda visoke napetosti demontiral 14 plezalnih klinov in štiri pocinkane kotnike. Škoda ni tako velika - 2400 dinaijev - početje pa je precej nevarno, saj bi se steber lahko podrl in bi prišlo do hude nezgode. Preveriti pa bo treba, od kod neznancu »tako dobre informacije«, daje toliko dni poprej vedel za »elektro šok« ukrepe proti Juoslovanski (ljudski) armadi. Abesinsko temo je 24. maja izkoristil neznani storilec in v Klubu Levi Devžej na Prevaljah. Iz denarnice natakarice je odnesel 500 dinaijev in nekaj drobiža. Cefizelj bi veijetno odne- 6. mesto. Solidno sta tekla tudi Oti-čeva iz Dravograda, ki je bila na 21 km peta in Praper iz Vuzenice, ki je osvojil tretje mesto v trimskem teku na 10 km. - Nogometni sodniki koroške regije so pripravili na Prevaljah zanimivo prijateljsko srečanje med sodniki avstrijske Štajerske in Koroške ter Slovenije. Zmagali so naši izbranci s 4:0. V ekipi Slovenije so nastopili trije koroški sodniki: Kos, Radikovič in Zbičajnik. Srečanje je vodil Ravenčan Drago Koletnik. - Plavalka Fužinarja Eva Breznikarje uspešno nastopila na mednarodnem mitingu v Zagrebu. V disciplinah 200 m prsno in 200 m mešano je bila Breznikarjeva druga in za sel več, če bi se spomnil, da ima tudi »desni devžej«, kar kaže, da Prežihovega Voranca ni dovolj podrobno »preštudiral«. Odprta okna vabijo, bi lahko napisali ob dveh identičnih vlomih. Neznani storilecje namreč prav skozi nezaprto okno prišel tako v bife na avtobusni postaji na Prevaljah kot tudi v tistega na železniški postaji v tem kraju. Obakrat je »izginilo v noč« nekaj pijače in cigaret. Tudi na Koroškem imajo šolane policijske pse. To je na svoji koži občutil S.K z Raven, ki je bil okoli 22.40 dne 24. maja bolj podoben »potujoči steklenici alkohola« kot samemu sebi. Iz neznanega vzroka je vrgel kamen v šipo mimo vozečega policijskega avtomobila in pobegnil. Policaja sta imela s seboj psa, ki je storilca odkril in podrl na tla ter mu - kot je zapisano v policijskem zapisniku, »pustil sledove poškodbe.« Zdaj veste, zakaj imajo policaji v resnici psa s seboj. In še en nasvet. Ne pijte preveč. Na Koroškem se vam namreč lahko namesto belih miši prikaže kak policijski cucek, ki za seboj pušča boleče sledove. Prometne nezgode Najhujša prometna nezgoda se je pripetila 22. maja okoli 22. ure zunaj naselja Tolsti Vrh na cesti Dravograd -Ravne. Ob tem času je proti Ravnam vozil voznik osebnega avtomobila A. S. s Šentanela. Pričel je prehitevati neznano vozilo in pri tem čelno trčil v fička, ki gaje pravilno nasproti pripeljal voznik J.P. s Kozjega vrha. Voznik fička je v trčenju umrl, njegov sopotnik A.M. iz Goriškega vrha pa je bil hudo poškodovan. Lažje sta bila poškodovana sopotnik v fičku J. A. iz Boštjana in voznik A. S. Dve težji prometni nezgodi sta se primerili še 25. maja. V.G. iz Šmartna je izsilil prednost zdomcu S.B., ki se je pri tem huje poškodoval. Na Prevaljah pa je prehitra vožnja pod vplivom maliganov povzročila, da je voznik osebnega avtomobila J.P. z Raven zapeljal s ceste in trčil v korito za rože. Mejna problematika Ilegalno je dne 21. maja okoli 10.15 prestopil mejo iz Avstrije v Jugoslavijo avstrijski državljan W.P. Kasneje so ugotovili, daje Avstrijec duševni bolnik. Gre za povsem običajen pojav: tisti, ki zdaj pride v našo državo, in to celo ilegalno, najbrž zares ni več »čisto pri sebi«. Sicer pa: »povej mi, iz ka- las zgrešila prvi mesti. Na 100 m prsno je bila tretja, na 400 m kravl pa četrta. Vse omenjene uvrstitve so bile dosežene v konkurenci članic. - V zaostali tekmi 15. kola mariborske podzveze so v Črni nogometaši Pece in Korotana igrali neodločeno 1:1. KAM OB KONCU TEDNA NOGOMET: V soboto, 1. junija, bosta na Koroškem dve tekmi mariborske podzveze. V Mežici bosta igrala Akumulator in Pesnica, na Ravnah pa Fužinar in Partizan Radlje. Tekmi se bosta pričeli ob 17.30 uri. Ivo Mlakar tere države si, in povedal ti bom, kdo te bo obiskal.« Nekaterim pa stanje v naši državi že tako »smrdi«, da se raje kar obrnejo. Tako so miličniki z mejnega prehoda Libeliče 20. maja kar dvakrat opazili enomotomo letalo, ki je z avstrijske strani priletelo v Jugoslavijo, a se kaj kmalu spet obrnilo in »odfrčalo« nazaj. Mogoče pa je šlo za »pomoč avstrijskih zračnih sil« ogroženi slovenski suvereniteti. Sicer pa imamo za vas tudi poseben predlog: večino tujcev, kijih odkrijejo pri poskusu ilegalnega prehoda meje, pošljejo na državne stroške nazaj do Zagreba. Če imate zatorej kakšen opravek v Zagrebu, samo krenite brez potnega lista proti zeleni meji in kmalu boste brezplačno v Zagrebu. Nazaj-grede pa se pridružite kakšni skupini Pakistancev ali Turkov. Poleg orožja poskušajo Jugoslovani v zadnjem času na čmo spraviti v našo državo tudi avtomobile. Pri tem so zelo iznajdljivi. Zadnji »trik« je, da gredo v tujino s tablicami in prometnim dovoljenjem, zunaj pa potem kupijo avto takšne znamke, kot je zapisano v prometnem dovoljenju ter vozilo ilegalno pripeljejo preko meje. Kot pa smo - z olajšanjem izvedeli - doslej še nihče na tak način ni poskušal pripeljati »samohodke« ali kakšnega drugega oklepnega vozila. Zlata jama Za konec povejmo še, da seje končno izkazalo, kako velika »zlata jama« je bila za nekatere gradbena jama poslovnega centra v Dravogradu. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci na UNZ Slovenj Gradec (o njej bomo še poročali) so namreč povedali, da so Temeljnemu javnemu tožilstvu v Mariboru predali kazensko ovadbo proti Vladimirju Z., zasebnemu podjetniku iz Dravograda, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poskusa goljufije, ponarejanja listin in več kaznivih dejanj neupravičenega dajanja daril ter podkupnin v zvezi z gradnjo trgovsko poslovnega centra v Dravogradu. Ovadene so bile še nekatere druge osebe, tako Martin B., bivši direktor Merkator Investa in Maijeta G., računovodkinja tega podjetja. Zdenko K in Danilo K iz Gradisa Ravne ter Matej H., vodja financ Iskre, Andrej S., tajnik Komisije IS SRS za skladnejši razvoj Slovenije, Franc R., predstavnik te komisije in Andrej B., namestnik republiškega sekretaija za družbeno planiranje. Dobili naj bi skupaj 1,385.000 dinarjev podkupnine. ( t t\ ČRNA KRONIKA t ^ K K £?/ K ^ 1\ ^ei^ei^Aor PSS^Sf *C<^£%£ svete krače venaSS""^»«^»!- ffijJ,/'»10 “‘»f «trini tot nudiltdh,ned ka,erimiJ^Po-Prekajene sv. krače prekajen sv. hrbet in KerPio,0VÌ.C° brez Manine. "fhSKSSSBL-JiS"?- ekologi Glede na nekaj deset kilogramov strokovnih argumentov, s {^gs»s^ KSSSl&Kf- SfSSffS2S^£SS Pnih.i SO za varčnost hvaležni gassar Če si Ravne zdaj zaslužijo kakšno bodico, si jo bržkone zaradi povsem neurejene tržnice (na našem posnetku). V času, ko v vseh drugih krajih tržnice spomladi cvetijo, je ravenska bolj podobna smetišču ali neurejenemu parkirnemu prostoru. Dodali bi, da osrednja tržnica v tem kraju pravzaprav nikoli ni mogla prav zaživeti in da se ljudje nekako niso navadili nanjo. Odprto ostaja vprašanje, kdo je temu kriv. Ponuja se odgovor, da kupci ali potrošniki najbrž ne. Tako ali drugače: s tržnico na Ravnah bo nekaj treba narediti, saj takšna, kot je zdaj, nikomur ne koristi, kvečjemu kazi videz kraja! prepihane koroške čveke