Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štev. 1 Din. SSMHnUS Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 80C Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5°/o dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549 8 5LBT© PrepouBdon je unoz sfofohoii Finančno ministrstvo je prepovedalo uvažanje 100 dinarskih bankovcev v našo državo, kjer gre za vsoto, ki presega 500 din. Vsako višje uvažanje 100 dinarskih bankovcev bodo poslala carinska in poštna oblastva Narodni banki, na kar bo Narodna banka odobrila zneske v višini vrednosti prevzetih bankovce/ blokiranim računom oseb, ki jim je bankovce zasegla. Murska isbota, 16. aprila 1939. 5. POLITIKA N|. Ve!, kraljica Marija se je vrniia iz Londona. Za veliko noč, je v svoji znani dobrosrčnosti, obdarila cel zavod revnih otrok. Vsak otrok je dobil zavoj, težak 14 kg, raz nih potrebščin. Ko se je predsednik vlade DragiSa Cvetkovlč vrnil v Beograd iz Zagreba, kjer je imel z dr. Mačkom več dni trajajoča posvetovanja o ureditvi naših notranje političnih razmer, so ga pričakovali m postaji vsi člani vlade in številni novinarji. Ko so ga vprašali kako je bilo v Zagrebu, je odgovoril, da je bil zelo zadovoljen z razpoloženjem s katerim je bil sprejet v hrvaški prestolnici. Povdaril je, da se razgovori dosedaj zelo dobro razvijajo in da je vse v redu. Prva dva sestanka med pred sednikom vlade in dr. Mačkom, ki sta skupaj trajala ceiih sedem ur, sta bila uspešna radi tega, ker sta dosegla na-čeino soglasje med obems, kaj in kako je treba začeti, da se naše notranje razmere urede v zadovoljstvo vseh. Razgovori, ki so bili prekinjeni, bodo nadaljevali te dni. Razgovarjsli se bodo kako se naj država razdeli in kako moč bodo imeli posamezni deli. Predsednik senata dr. Ko-roiec je odpotoval za nekaj dni v južno Italijo. Italijanska vlada je tik pred prazniki poslala albanski vladi ultimat, v katereai je stavila take zahteve, da jih albanska vlada pod nobenim pogojem ni mogla sprejeti. Zato je Italija napadla Albanijo z morja, zraka in kopnega. Albanci so se nekaj časa upirali, slednjič pa so se udali svoji usodi in izročili orožje Italijanom. Albanski kralj Zogu je zbežal v Grčijo. Tja se je tudi podala kraljica Geraldina, ki je šele pred dnevi rodila prestolonaslednika. Mussollnl je poslal naši vladi zahvalno brzojavko, za miroljubno za- Gradbeno gibanje v Soboti Vsakdo, ki je zasledoval gradbeno gibanje v Soboti v zadnjih ietih mora priznati, da se je v tem pogledu napravilo zelo mnogo. Statistika jzkazu-je posebno prirastek pritličnih siaoo* vanjskih hiš, akoravno se je zgradilo tudi mnogo nadstropnih hiš. K tetfits je prav posebno pripomogla Občina Murska Sobota s tem, da je razpar-celirala del parka, del bivšega drevoreda in v zadnjem času zemljišče na Radgonskem marefu. Tudi privatniki so s parcelacijo svojih zemljišč pripomogli, da je gradbeno gibanje lahko zavielo tak obseg. Tako leži Sobota, na ogromni površini in ne bo prav nič pretirano, ako trdimo, da je Sobota danes četrto mesto v dravski banovini glede površine. Sicer je res, da je Sobota še vedno precej raztrgana, vendar pa riam gradbeno gibanje, ki je zavzelo že tudi v letošnjem lelu velik cbseg, jamči, da bo ta rsztrganost mogoče že v najbližji bodočnosti povezana. Pri vsem tem se pa tudi ne sme prezreti prizadevanja merodajnih činiteljev, da se pri vseh, na novo izdanih gradbenih dovoljenjih, strogo upošteva regulacijski načrt. Le žal, da leži regulacijski in kanalizacijski načrt tako dolgo na banovini, kamor je predložen že pred več leti radi odobritve. Sama statistika zadnjih štirih let je skoraj enaka. Iz tega se vidi, da je gradbeno gibanje domalegs danes enako onemu, ko je bila gospodarska kriza na višku. Temu je iskati vzrok v tem, da je vsakdo raje vlaga! denar v nepremičnine, kakor pa v denarne zavode, do katerih ni imel zaupanja. Tako izkazuje prirastek izdanih gradbenih dovoljenj v letu 1935. 50, 58 v letu 1936., 56 v letu 1937., 74 v letu 1938, V letu 1939. je bilo do sedaj izdanih skupaj 42 gradbenih dovoljenj, iz česar se lahko sklepa, da bo to leto najboljše povojno teto v gradbenem gibanju. Posebno vprašanje pa je bilo z ureditvijo cest in obcestnih jarkov. Občinske ceste so bile do še pred nedavnim v obupnem stanju. Se slabše so vplivali na vsakega obcestni jarki, po katerih je stala voda, ki ni imela pravilnega odtoka ter je po nekaterih mestih povzročala naravnost smrad. Tega vprašanja se je lotil ob' činski odbor ter so vsi ti nedostatki do malega že odpravljeni. Z nemalimi žrtvami se je odstranilo skoraj že vse jarke, kakor tudi popravilo občinske ceste. Etapna kanalizacija Sobote, s katero se tudi v tem letu nadaljuje na Radgonski cesti, nam jamči, da si ob čina prizadeva temu vprašanju na praviti enkrat konec. Župni izlet Sokola Uprava mariborske sokolske župe je sklenila, da se bo vršil župni izlet letos v Murski Soboti 18. junija ter prepustila domačemu društvu vso organizacijo izleta, razen skupnih telovadnih točk. V domačem društvu so se ustanovili v to svrho odseki, da se bodo lažje izvedla vsa pripravljalna dela, saj bo treba zgraditi oblačilnice, razširiti tribuno, po- držanje naše države ob priliki okupacije Albanije. Italija je dala naši državi zagotovilo, da bo spoštovala interese Ju goslavije na Jadranu. Pogodba med Jugoslavijo in Italijo iz 1937 s tem ni prizadeta. Pravi vzrok, da so Italijani zasedli Albanijo je dejstvo, da se Anglija in Francija silno trudita, da bi obdali Nemčijo in Italijo z državami, ki bi bile njihove zaveznice. Italijanska izjava, da ne bi trpela, da bi se usidrala na Jadranu, kakšna druga velesila, dokazuje izvršeno dejanje. spešiti prihod na telovadišče na Stadionu, pripraviti stanovanje onim, ki bodo prišli že na predvečer k akademiji na letnem te-lovadiŠču Sokola, največ preglavic pa bo gotovo delala prehrana sokolskih množic, ki bodo porazdeljene po raznih gostilnah. V ta namen bo propagandni odsek v prihodnjih dneh poslal vsem društvom vabila s pozivom za prijavo. Udeležba je za mariborsko župo obvezna, prijavili pa so se v velikem številu Varaždin-ci, Zagrebčani in celo Karlovča-ni. S Celjem pa se vrše pogajanja za obvezno udeležbo. Domače članstvo se je poleg dela v telovadnici v velikem številu obvezalo k sodelovanju ob pripravah. Z veseljem bomo gledali pridne sokolske kulukarje, ki se bodo trudili, da dajo iz sebe vse, kar je v njihovih močeh, v prid Sokola in s tem jugosloven-ski skupnosti. Pridite, da nas vidite! Zdravo! :BACKI ZBOR 29. IV, do 8. V, 1939. XVI. 8W-OMOBilSKl SfilON. 4. V. Tekmovanje v eleganci avtomobilov. MEDNARODNA TURISTIČNO-KUL1NARSKA RAZSTAVA. Vino — Ročna dela — Poljedelski stroji — Poletje — Šport. 7. V. IV. MEDNARODNA RAZSTAVA PSOV. TEKMOVANJE „DAMA IN NJEN PES". Od 24. IV. do 13. V. je na naših državnih železnicah brezplačen povratek, a v sosednih državah 25—500/0 popust. Na jadranskih parobrodih veljajo cene nižjega razreda za višji razred. NAGRADE OBISKOVALCEM. MIMO NAS Marsikaj se zgodi. Nekaj radi tega, ker mora tako biti, večji del pa radi ljudi, da jim ne zmanjka snov za govorjenje. Zadnje je najbolj važno. Recimo, da je dopoldne Polikarp glasno kihnil na Ledavskem mostu. In gre novica od ust do ust. I. „Ali si slišal g. Polikarp je bolan. Napadlo ga je na cesti". II. „Kaj takega! Polikarp je padel v nezavest". 111. „Neverjetno! Polikarp si je pri padcu zlomil nogo". IV. »Pomislite, Polikarpa so peljali v bolnišnico. Ves je pobit". V. „Pravijo, da se g. Polikarp bori s smrtjo". VI. „Že zvonijo. Najbrž je umrl g. Polikarp" i. t. d. Slednjič ga spet zbudijo k življenju, nekaj časa še govorijo o nesrečnem g. Polikarpu, potem pa pozabijo, ker je prišla na vrsto usoda častitljive ge. Porcijunkule. In tako je prav. Le na ta način postane naše življenje dovolj pisano in le tako lahko samozavestno vzkliknem: »Življenje je res vredno življenja". Do sem bi še vse bilo prav, če se takim kombinacijam ne bi pridružili še dogodki, ki so kilometre od nas oddaljeni. Reportaža teh dogodkov pa je lepo razdeljena. Imamo strokovnjake, ki vsako jutro slišijo grmenje topov in reglanje strojnic, drugi se zopet pečajo z problemom perzijskega imperijalizma, ki nas ogroža, tretji so poročevalci za šentjernejske noči, v katerih je tekla kri, da bi gnala mlinske kamne tri, četrti vedo povedati o zajčjih, naturah o selitvah in bilancah, o nebesnih znamenjih in prerokujejo našo bodočnost na podlagi usedline turške kave v kavarnah. Ali ne bi bilo prav, da bi se takšnim ljudem malo stopilo na prste, da bi zacvilili ? Saj imamo resnice dovolj in se nam res ni treba zatekati v svet pripovedk, ki niso prav nič lepe, temveč blatne in umazane. In ni škoda teh lepih pomladnih dni, da jih tako temnimo z praznimi besedami ? Četudi je pepel-nična sreda že daleč od nas, bi še vedno bilo treba, da vtaknemo glavo v pisker pepela. Mogoče bi kaj pomagalo ? 9. julija 1939 VELIKA TOMBOLA S. K. Mure v Murski Soboti M. Sobota, 12. aprila 1939. Transporti odhajajo. Naši se-zonci so se zopet podali na pot, da zaslužijo v tujini svoj vsakdanji kruh. Težko je slovo od domačih krajev, še težje ob misli na mrzlo tujino, kjer ni toplih besed, kjer je samo ukaz: Delaj, delaj! Če bi bilo od njih odvisno, nihče ne bi silil na tuja tla. Živ-Ijenska borba pa ne pozna čustev, ne razume hrepenenja ia zahteva le žrtve. To resnico občutijo najbolj naši sezonci. Transporti odhajajo . . . Letos je glede njih zaposlitve v tujini prišlo do važne odločitve Odhod na delo je dovoljeno le delavcem in delavkam nad 20 let. Le če je doma velika beda, številna družina, se dovoli delavcu nad 18 let, da odide z materjo, očetom ali z drugim sorodnikom na delo k istemu delodajalcu. Kaj je bil vzrok, da so se merodajni činitelji odločili za ta ukrep ? Naši mladi delavci in delavke so radi težkega dela v tujini telesno propadali in so se vračali bolani na svoje domove. Delodajalec ne gleda na starost, ne gleda na zmožnost, njemu je edino merilo opravljeno delo. In če se dekle ali fant, ki je še le v razvoju svojih telesnil sil, zruši pod težkim bremenom, kdo bi se čudil. Akordno delo izsesa dela vajenega delavca, kaj še le fanta sedemnajstih, osemnajstih let. K temu pa še pride nravstvena plat. Mladina je lahkomiselna, za njo le velja trenutno razpoloženje in ne mislijo na posledice. Hvala Bogu, da je bilo takšnih primerov med našim sezonskim delavstvom malo. A ti, ki so bili, so bili dovolj jasno svarilo za one, ki skrbe za dušni in telesni blagor našega delavstva. Delavci, ki so pod omenjeno starostno dobo in ki so že bili na sezonskem delu, se čutijo pri tem močno prizadeti. Tare jih skrb kje bodo letos našli zaslužek. Nekje smo čitali radi tega uvaže-vanja vreden predlog: Delavcem, Iti so se lani izkazali s svojo pridnostjo in dostojnim obnašanjem, se naj tudi letos dovoli odhod na sezonsko delo. Izločijo se naj te tisti, ki po svojem obnašanju v lanskem letu ne zaslužijo, da gredo spet letos v tujino. Zahteva starosti dvajsetih let pa naj velja za nove prosilce. Prav tako se pa tudi pridružimo predlogu, da bi se uvedla med našim sezonskim delavstvom stalno in strogo nadzorstvo, ki ne bi pazilo le ha obnašanje delavcev, ampak tudi vodilo skrb, da delodajalci ne bi postopali z našimi ljudi tako, da bi bilo ogroženo njihovo zdravje. Usoda 10.000 reekmurcev. v tujini v polni meri opravičuje te zahteve. OBČINA MURSKA SOBOTA RAZGLASI Na podlagi razglasa Davčne uprave v Murski Soboti o plačilu dospelih davkov, obveščam davkoplačevalce občine Murska Sobota, da dospeva v plačilo dne 1. aprila t. 1. drugI obrok zgradarfne, pridobnine in posebnega davčnega dodatka, rsntnine, ki se odmerja v davčnih razporedih, družbenega davka, skupnega davka in davka na poslovni promet, ki se plačajo pavšalno (§ 7 zakona o skupnem davku na poslovni promet, čl. 10 zakona ia pravižnika o davku na poslovni promet) in vojnice za leto 1939. in mora biti plačan najkasneje do 15. aprila t. 1. Vsi davkoplačevalci se opozarjajo na prednji rok z vabilom, da pravočasno zadostijo svoji davčni dolžnosti in da do odrejenega roka plačajo dospele obroke. Kdor do navedenega roka ne plača dolžnega obroka, se mu bodo na neplačani dolžni znesek računaie 6% obresti in stroški za prisilno izterjavo, ki se bo izvršila po gornje® roku. Predsednik občine: HARTNER 1. r. Novi telefonski imenik za leto 1939 Poštna uprava v M. Soboti je prejela nove telefonske imenike za leto 1939. Ker je po zadnji izdaji bilo pre cej sprememb, naj si jih naročniki nabavijo. Prodajna cena telefonskemu imeniku je 10 dinarjev. Obenem opozarjamo vse telefonske naročnike tia določbo čl. 42 točka 2 telef. pravilnika, po katerem bi moral imeti vsak telefonski naročnik imenik, ker preko telef. centrale lahko zahteva in kliče druge naročnike samo po številkah, ne pa po imenih in poklicih. Telefonski imenik se lahko kupi pri upravniku pošte v njegovi pisarni za ceno 10 dinarjev. — Poštna uprava. Izpred sodišča Gorice - vino - pretep - zapor. Dne 5. 11. 1938 so delali Roš kar Franc, Pele Rudolf, K. A. in R. A. iz Slatine Radenci v goricah. Ko so se vračali zvečer dokaj vinjeni proti domu, so se med seboj sprli in so se začeli obdelovati z motikami, koli in celo nož je zaigral svojo vlogo. V splošnem pretepu je dobil ta zelo težke in nevarne poškodbe na glavi, enega so zabodli med rebra* vsak od njih pa je zadobil neprijetne poškodbe. Zaradi svoje »korajže* so se morali vsi štirje zagovarjati pred soboškim malim senatom, ki se je prepričal o krivdi vseh obtožencev in je obsodil Roškarja Franca na 7 me secev, Pevec Rudolfa in K. A. na 2 mesec«, R A. pa na 1 mesec strogega zapora. Obtoženci so sodbo sprejeli. Za 1 din na .. • pač pa za 3 — din lahko dobiš motorno kolo, kravo, kolo i. t. d. na sokolaki tomboli v četrtek dne 18. maja 1939. Zapiši ^ ta datum . . . , da ne koš potem oškodovan I f 1 Gozdni požar Dne 5. tega meseca je bil po hudobni roki podtaknjen požar v Vučji gomili v gozdu veSeposesfnšce ge. Dobrž»y Vilme iz Murske Sobote. Požar se je radi vetra hitro širil. Vendar pa je ravno premočnemu vetru pripisati, da je gorelo ie pri zemlji, do-Sim požsr gorsjih delov dreves ni mogel zavzeti. Na lice mesta je prihitelo zelo mnogo ljudi, Iti so pa le od da-ieč opazovali požar. Vsako moledovanje prš ljudeh, kakor tudi priganjanje, je ostalo brezuspešno. Nasprotno, izgledalo je, da so ljudje s tem prav zadovoljni, kar posebno dokazujejo opazki, ki so jih stavljali vsakemu, ki jih je priganjal. Šele, ko se jim je obljubilo denarno plačilo, so pomagali. Tudi priganjanje varnostnih organov, ki so se odzvali šele na poziv ter prišli na lice mesta, ni ničesar za-ieglo. Rsd' tega je požar zevzcI velik obseg. Zgorelo je približno 5 oralov gozda, vendar škoda ni tako velika, kot se je to prvotno mislilo. Ob tej priliki smatramo za potrebno, da apeliramo na rnerodajno oblast, da se takemu postopanju ljudi mora prej kot stej narediti konec. Vsakega, ki se noče odzvati pezuu varnostnih organov ter pomagati bližnjemu v nesreči, bi m o ralš varnostni organi brez izjeme pnjg< viti, nadrejena oblast pa nastrožje kaznovati. BEžUSlll B1H0 MUHSHfl SOBOTA PREDSTAVE: v četrtek, dne 13. IV. ob 20 30 uri v soboto, dne 15. IV. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri Film velikega formata, prekrasne vsebine £&NA FJ*¥ET?3" Mathias Wiemann Brigitte Horney V nedeljo, dne 16 IV. ljudska predstava ob 11 uri 15 min. „ANNA FAVETTI" Znižane cene: 2'—, 3 —, 5 — din. Dodatekt Najnovejši „Metrojournal" in predigra. Virginia Bruce „Alfa*Journal" Karambol motociklista z biciklistom Žrtev karambola je postal 25-let ni Kflzma Janez, dninar iz Ge-derovec. Ko se je v torek dopoldne vračal na biciklu iz Sobote domov, je na Radgonski cesti, nekako 200 m od Radgonskega marofa, trčil s mo-tociklistom Gederjem, trgovcem iz Serdice, ki se je vozil proti Soboti. Imenovana sta na odprti cesti trčila s tako silo, da je obležal Kuzma na mestu v nezavesti, dočim je dobil Geder male poškodbe po vsem telesu. Obe vozili sta bili za nadaljno takojšnjo uporabo nesposobni. Škropil ni auto občine Murska Sobota, ki je prišel takoj na lice mesta, je odpeljal ponesrečenca v Soboško bolnico, kjer je po kratkem trpljenju podlegel poškodbam. Krivda te nesreče zaenkrat še ni dognana, vsekakor se bo pa moral Geder zagovarjati pred sodiščem. Z olajšilno okolnost mu bo močan veter, ki je v nemali meri vplival na preglednost, posebno na daljšo razdaljo. — Na Brezjah so imeli te dni prvi požar v povojni dobi. Zgorel je ike-denj posestnika Jauharta, ki ima precejšnjo škodo. — Borov« je gasilska četa osvojila sklep, da bo v bodoče sprejemala za svoje člane tudi ženske. — Tovarna Čokolade .Mirim" bo znatno povečala svoj obrat. Vesli, da tovarna preneha * obratovanjem, so niiesiiitac. PREDSTAVE: v nedeljo, dne 16. IV. ob 15 15 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v pondeljek, dne 17. IV. ob 17-30 uri in ob 20.30 uri Klasičen velefilm »TIGER ARIZONE" Walace Beery Dodatek: NajnovejSi in predigra. CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. FILMI Ana Favetti. Arhitekt Hemmsteet je dobil prvo nagrado pri natečaju. To je prvi uspeh po letih razočaranja in nesreč, baš v času ko se je ločil od svoje koketne žene. Da se spočije in nabere novih življenskih sil, odide v Švico v St. Moritz. Vse sobe so oddane, nikjer ne more dobiti stanovanja. Napotijo ga k čudaški družini Favetti. Le slučaju, da se je Hemsteet boril za časa svetovne vojne v Dolomitih, prav tako kot stari Favetti, se ima zahvaliti, da se je Favetti omehčal in dal arhitektu stanovanje. Pri Favettijevi družini, h kateri spadajo njegova žena, melanholična hčerka Beti, vlada mučno vzdušje. Gospodar venomer pričakuje vrnitev svojega sina, ki je izginil v svetovni vojni. Hemsteet kot človek stvarnosti dožene usodo Favetijevega sina in pove očetu, da je sin padel v vojni. Arhitektu se posreči spraviti vso družino na pot resničnega življenja in odstraniti moro, ki je tlačila Favettijeve. V novo življenje stopa ob strani Hemmsteeta tudi prerojena hčerka Ana. Tiger Arizone. Jeffrey Burton, se je na svojem potovanju v San Diego ustavil v Brimstonu, po napadu na poštno kočijo, t kateri se je vozil. Zločinstvo je izvršil Trigger BiH neomejen vladar tega mesta. Jeffrey sreča učiteljico Douglas. v katero se zaljubi. Trigger BiH najde v oropani Jeffrejevi uri sliko, k> mu je ▼ dokaz, da je to njegov sin. Vzame ga pod svojo zaščito in mu omogoči celo študij prava v VVashingtonu. Jeffrey ne pozna svojega dobrotnika. Po treh letih se Burtoi vrača, kot zvezni maršal z nalogo, da napravi v Brimstonu red. Naloga je bila težka. Trigger Bili je na njegovi strani. Roparsko gnezdo je uničeno, Burton in Loreta Douglas stopita pred oltar, Trigger Bili pa za vedno zapušča Brimston. Za predsednika francoske republike je bil znova izvoljen dosedanji predsednik Albert Lebrun. Številni oficirji bivše češke armade so prosili za sprejem v angleško vojsko. Nemški in italijanski generalni štab sta se sestala na važno posvetovanje v Insbrucku. Madžarska je dobila zopet nekaj slovaškega ozemlja Danes meri naša soseda 117.171 k v. kilometrov in ima okoli 10 milijonov prebivalcev. P I T T R I C H iiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiii V soboto 15. aprila zvečer ob i/JS. uri V nedeljo 16. aprila ob 7*4., 6. in 729. uri Olimpijska, svetovna prvakinja SONJA HENIE v prekrasnem športnem, muzičnem, zabavnem filmu VALCE& H A LEDU Film, kateri je povsod vzbudil veliko senzacijo. Pri vsakem programu nov fox iurnal in predigra. Vstopnina din 8, 6, 4, 2 Vsako soboto popoldne ob 6 uri kulturna predstava. Vstopnina din !•—. DOMAČE VESTI — Zanimiv brzopoteznl turnir je priredila preteklo sredo šahovska sekcija SK Mure. Turnirja se je udeležil tudi g. Ciril Vidmar iz Ljubljane, ki je zasedel z IOV2 točkami prvo mesto pred Kranjcem z 10, Ferenčakom z 9, čisarjem Št. z 8 točkami in ostalimi udeleženci turnirja. — Tečaj za čevljarsko krojaško prikrojevanje, in za lončarsko obrt. Združenje obrtnikov v Murski Soboti, obvešča vse svoje člane, čevljarje, krojače in lončarje, da bo kr. banska uprava na prošnjo združenja obrtnikov, priredila tri tečaje, in sicer za čevljarje, krojače in za lončarje, kakor hitro bo zadostno število udeležencev prijavljenih. Kdor želi obiskovati tečaje, naj prijavi svojo udeležbo pri zdru zenju obrtnikov v Murski Soboti, vsak J*. e ORIGINAL, VICTORIA, ..O HERKULES, GORICKE, AUSTRO DEIMLER, CONTINENTAL .5 tO N To vse dobite edino pri dobro poznani specialni trgovini, NA MALE MESEČNE OBROKE pri: RITUPER HLD3Z »p8«™«." dvokolesi IIII Ul kili nuuju ln šivalnimi stroji MURSKA SOBOTA._ llllllllllllllllllllllllllllllllllUlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililll zelo čudnim in športnemu duhu na sprotujočim zahtevkom, da igrajo samo pod pogojem, da tekme ne bo sodii od višjega športnega foruma delegirani in za sojenje kvslifidrani stalni savezni sodnik g. Turk, temveč sodniški kandidat, ki so ga oni pri peljali s sabo, g. Mayerščak iz Ca kovca. Murini odbormkš so pokazali polno razumevanje in so šli do skraj nih mej. Kljub temu, da so čakovski igralci na znak začetka ss. g. Turka na zelo siefair in nesportni način za pustili igrišče, so Muraši, zavedajoč se svoje obveznosti napram občinstvu, pristali na g. Mayerščaka. Mura je nastopila s 5 igralci iz prvega moštva, ostali so bili sami juniorji, od katerih že marsikateri ni dopolnil niti 16 leta. Mladi igralci so se pa borili s tako vnemo, da se ima prvak Slovenije, zahvaliti le sreči v prvem polčasu, da ga ni zadeia ne ljuba katastrofa. Murln raladež je igral z rutiniranimi gosti često kot učitelj z učencem in njim je dal zlasti v pogledu športnega obnašanja lep vzgled G. Mfiyerščak je napravil v drugem polčasu dve grobi napaki v škodo Mure, lahko se pa reče, da je bil objektiven. Podružnico smo odprli knjigarne v Murski Soboti na Glavnem trgu št. 5 V zalogi imamo: NairazliinejSe knjige, vse šolske in pisarniške potrebščine. Izbira velika! Cene nizke I Postrežba toine in solidna 2 „ Mohorjeva tiskarna in knjigama d. z o. z. Podružnica Murska Sobota Glavni trg št. 5 Opr. št. I 1417/38 Dražbeni oklic Dne 8. maja 1939 ob 8. uri dopoldne bo na licu mesta v Mačkovcih dražba nepremičnin gozdov in travnikov. Zemljiška knjiga: Mačkovci 2/3 vi. št. 10. Cenilna vrednost: 31.335 Din. Najmanjši ponudek: 20.290 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 13. 3. 1939. Badio aparati KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI gramof. plošče LE OD Nemec Janez M. Sobota AKO ŽELITE IMETI ODLIČNE TISKOVINE POSLUŽITE SE TISKA IZ P8EHK1URSKE TISKARNE KATERA VAM DOBAVI PO NAJNIŽJI CENI: LETAKE, PLAKATE, VABILA KAKOR TUDI VSE TI-SKOVINE ZA URADE ITD ITD. TRGOVINA S PAPIRJEM, ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI IN KNJIGAMI HilHN IZIDOR, llllirta Soboto. Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA original DKW motorna Kolesa vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE. .MUMMUMUMUMMnglMl MB— —flff Sprejme se falsoj hlapec k dvema konjema. — Plača po dogovoru. Vprašati pri BARBARIČ ŠTEFANU, Murska Sobota, Slovenska ulica 18. Za napredek gozdarstva! Da ohranimo in zboljšamo produktivnost gozdnih tal je potrebno, da omejimo izkoriščanje gozdne stelje kolikor je to le mogoče. Gozdna drevesa nabirajo snovi za svojo rast iz zraka, vode in zemlje. Gozdna stesja (listje in iglice) se razkraja in pre tvarja v humus, ki je najboljše naravno gnojilo za naše gozdove. Ve deti je treba, da nam različne dre vesne vrste dajejo različno množino gozdne stelje. Bukev na primer daje pri nas razmeroma največ stelje in ona uspeva še dovolj dobro, dasiravno se ji odvzame vsako četrto leto vsa stelja. Naš domači beli bor pa si gnojt sam najdalje do 30. leta starosti v dovoijni meri, dočim začne pozaeje borov gozd polagoma se sam redčiti io produkcija gozdne stelje pojemati, tako, da nastane pomanjkanje naravnega gnojila. Zato bi se morali starejši borovi gozdovi podsejati ali pod saditi z bukvijo ali gabrom, da bi gozdna tla ostala vsaj pri svoji dosedanji produktivnosti. Izkoriščanje gozdne stelje v borovih gozdovih je pa seveda popolnoma opustiti. — Še slabše je z čistimi hrastovimi gozdovi. Hrast ima pri nas, kjer tudi zemlja za njega ni najboljši, splošno premalo listja; zato tudi ni na mestu vzgajati čiste hrastove gozdove, tem- več je hrastu primešati ali bukev ali gaber ali druge iistavice, ki dajejo dovoljno količino gozdne stelje. Da so se pa pri n&s ob reki Muri in drugod ohranili še dovolj lepi hrastovi gozdovi, moramo vedeti, da se nahajajo ti gozdovi večinoma v poplavnem področju, kjer siroraj vsako leto visoka voda donaša novih hranilnih snovi za vzdrževanje ravnotežja v produktiv-vosli tai. Slično je z čistimi akacije vimi gozdovi, ki preslabo gnojijo svoja gozdna tla. Skrben gospodar si bode zato uredil moderna gnojišča in gnojne jame ter napravil kompostišča. Z racionalnim gospodarjenjem z gnojili si bode na eni strani dvignil plodnost svojih njiv in travnikov, na dtug< strani pa zmanjšal potrebo po gozdni stelji, ki bode tako v večji meri kakor dosedaj ostala ohranjena za gozdna tla. Ko gozdovi nekoliko odrastejo, lahko dvignemo donos s pravočasnim in pravilnim preredčevanjem. Gozd je združba enovrstnih ali večvrstnih dreves, ki so med seboj v stalnem boju za življenski prostor. V tej borbi močnejši individum podjarmi slabejšega; ker se pa v tej borbi troši mnogo energije, ki bi sicer lahko služila za pospešen razvoj gozda, je naloga človeka, da pravočasno in pravilno poseže v to borbo in odstrani slabejša drevesa ter razširi življenski prostor vsem onim, ki kažejo lepo rast. Naj- prej spravljamo iz gozda vse sušice, pohabljeno, polomljeno in bolehavo drevje; nato pa izsekamo še polagoma vsa slabo razvita drevesa, ki nam ne obetajo dovoljnih koristi v bodočnosti. Pri preredčevanju gozdov pa moramo biti previdni, ne smemo premočno posegati v glavni sestoj; Izvršiti mo ramo to delo postopoma skozi več let (deset do dvajset), Paziti je namreč, da ostanejo preostala drevesa več ali reanj še v medsebojnem stiku tako, da še zmlraj odmirajo spodne veje radi pomanjkanja svetlobe. Gozd se mora namreč zmirsj sam klestiti; kleščenja drevja ni priporočljivo in večinoma kvarno za naš gozd, posebno pa še, če se ne izvrši pravočasno in pravilno. Kleščenje živih vejih se sme izvršiti samo takrat, če vej'ce še niso debelejše od 5 cm, ker se samo v tem slučaju rane dovolj hitro in brez škode zacelijo. Vse večje rane se morajo premazati z katranom, da se prepreči infekcija po glivicah in gniloba. Suhe veje se pa iahko odstranijo brez škode za drevo; nasprotno z pravočasnim odstranjenjem suhih vejic se prepreči njih vraščanje v les. Najbolj primeren čas za kleščenje je rana spomlad pred početkom vegetacijske dobe, to je pri nas v prvi polovici meseca marca. Takrat namreč napravljene rane tudi takoj začnejo celiti. Kleščenje se ima izvršiti tako, da se vejice točno ob deblu odsečejo ali odžagajo; pri tem je pazit!, da se skorja ne razcepi ali odtrga. Gozd raste v svoji dobi razvoja v višino in debelino; ima svoj največji prirastek v višino ia doba največjega prirastka na lesni masi; po tej dobi se večinoma ne splača več gozd vzgajati še naprej, ker začne prirastek po jemati in ž njim vred navadno tudi rentabiliteta gozdnega gospodarstva. Pri belem boru na primer raste vsakoletni prirastek na masi do 60. leta starosti, ostane nato do približno 80. leta starosti enak in začne potem padati; nekaj časa sicer še raste vrednost lesa, ker nam daje debel star les one dimnezije odnosno sortimente lesa, ki se na trgu razmeroma višje plačujejo. Kdor seka borov gozd pred 60 letom starosti, se sam oškoduje za priprastek in dohodek in je podoben poljedelcu, ki požanje pšenico prej ko je dozorela. Na tem polju se je zadnja leta mnogo grešilo, ker so se ponekod posekali premladi gozdovi z izgovorom, da je plačati dolgove, katere pa gozdno gospodarstvo ni zakrivilo. Gozd je torej sekati šele ob dozorelosti, da se izognemo gospodarski zgubi. (Se bo nadaljevalo.)