NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

II 60 212 2

094801907  COBISS s








.


\

\

■/

'




\



VIRI ZA ZGODOVINO SLOVENCEV
Knjiga druga

SREDNJEVEŠKI URBARJI
ZA SLOVENIJO

Zvezek drugi

URBARJI SLOVENSKEGA PRIMORJA

OBJAVIL MILKO KOS

I. del

1948

IZDALA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V LJUBLJANI

FONTES RERUM SLOVENICARUM
Tomus II

URBARIA AETATIS MEDIAE
SLOVENIAM SPECTANTIA

VolumeD II

URBARIA LITORALIS SLOVENICI

OPERA M. KOS

MCMXLVIII

EDIDIT ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM
LABACENSIS

VIRI ZA ZGODOVINO SLOVENCEV
Knjiga druga

SREDNJEVEŠKI URBARJI
ZA SLOVENIJO

Zvezek drugi

URBARJI SLOVENSKEGA PRIMORJA

OBJAVIL MILKO KOS

1948

IZDALA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V LJUBLJANI

SPREJETO NA SEJI

RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN ZEMLJEPISNE VEDE,
ZA FILOZOFIJO IN FILOLOGIJO
DNE 25. X. 1947

I80212

/ l<jH

Tiskali J. BI nsnika n asi.

Univerzitetna tiskarna in litografija v Ljub Ijani

Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je pred osmimi leti
v prvi knjigi svoje publikacije Viri za zgodovino Slovencev
objavila skupino starejšh urbarjev za slovensko ozemlje. Ob tej priliki
sem o pomenu urbarjev kot virov za zgodovino v predgovoru k tej
ediciji zapisal sledeče: Urbarji so glavni vir za poznavanje gospodar¬
skega in socialnega položaja našega kmeta, pa tudi važen vir za zgo¬
dovino kolonizacije in posesti, razvoja in uprave zemljiških gospostev
ter za znanje o naših krajevnih in osebnih imenih. Spoznanje o pomemb¬
nosti urbarjev za zgodovino slovenskega kmečkega človeka je moglo
slovensko Akademijo znanosti in umetnosti prepričati, da spada kri¬
tična izdaja virov, ki se v tako veliki meri tičejo prav kmečkega dela
našega naroda, med njene prvenstvene naloge. — Danes, ob objavi druge
knjige starejših urbarjev za slovensko ozemlje, bi z navedenimi besedami
znova hotel poudariti velik pomen, ki ga imajo urbarji za poznavanje
naše preteklosti, predvsem za gospodarsko in družbeno zgodovino našega
kmeta v fevdalni dobi.

V pričujoči knjigi objavljam starejše urbarje nanašajoče se na ozemlje
Slovenskega Primorja, v kolikor so mi bili znani in dostopni. V prvem
delu priobčujem obsežni tolminski urbar iz leta 1377; v drugem delu, ki
bo, opremljen z imeniki za oba, prvemu sledil, bodo objavljeni urbaria-lni
in njim sorodni teksti za ožje goriško ozemlje. Način objave je tak kot
sem ga obrazložil v predgovoru k ediciji zgoraj omenjene prve knjige
starejših slovenskih urbarjev. Obsežne razprave naj uvajajo in pripomo¬
rejo k razumevanju urbarialnih tekstov, objavljenih s potrebnim aparatom,
imeniki krajev, oseb in stvari, kakor tudi pregledni zemljevidi naj olajšajo
njihovo uporabo.

Viri za zgodovino Slovencev v primorskih straneh so malo znani in
v kolikor so objavljeni opravljeno je to večkrat na pomanjkljiv način.
Slovensko zgodovinopisje je zgodovini Slovenskega Primorja in njenim
virom posvečalo vse premalo pozornosti. Danes, ko je večji del Sloven¬
skega Primorja osvobojen in priključen Federativni ljudski republiki Ju¬
goslaviji je naša prav posebna dolžnost in naloga, da zamujeno popra¬
vimo in Slovensko Primorje s povečano vnemo vključimo v delo in de¬
lovne načrte slovenske znanosti. To med drugim hoče pričujoča publikacija

slovenske Akademije znanosti in umetnosti. ,, „

M. Kos.

V Ljubljani, ob koncu septembra 1947.

TOLMINSKI URBAR IZ LETA 1377

UVOD

Tolminski urbar iz leta 1377

Rokopis

Edini znani urbar o posesti oglejskega patriarhata na Tolminskem je
iz leta 1377. Rokopis tega urbarja je hranil do končane prve svetovne
vojne Državni arhiv (Haus-, Hof- und Staatsarchiv) na Dunaju, kjer je
bila njegova starejša signatura 726, novejša pa W211. Po prvi svetovni
vojni je bil rokopis predan kraljevini Italiji. Danes ga hrani v prvi seriji
svojih arhivalij pod štev. 2 Državni arhiv v Trstu. 1

Rokopis je iz močnega papirja in šteje vsega 134 listov v višini 29"5 cm
in širini 22 cm. Listi so sestavljeni v pole po 16 listov, vendar je nekaj
listov izrezanih, nekaj pa kasneje prilepljenih. Vodno znamenje je gora
s tremi vrhovi in križem na srednjem vrhu, ki po višini nadkriljuje oba
stranska na desni in levi. Pismo glavnega teksta je gotska minuskula
14. stoletja; označiti jo moremo kot lepo in kaligrafsko. Vezava rokopisa
je novejša.

Na prvi strani (folij 1) rokopisa je zapisano: M°.III C .LXXVII°, in-
dictione XV, tempore domini nostri Marquardi dei gratia patriarcha
sanctae sedis Aquilensis. Druga stran prvega lista (fol. 1’) je nepopisana.
Na straneh 2 do 5 sledi pregled vsebine, urejen po posameznih upravnih
enotah in vaseh. Strani 5’ do 132 vsebujejo zapis glavnega teksta, vendar
so nekatere strani vmes nepopisane. Strani 132' in 133’ do 134’ so nepo¬
pisane, na fol. 133 sta pa zapisani v površni kurzivi na italijanskem jeziku
dve notici, datirani z letom 1451 oziroma 1452.

Raz!,en teh dveh beležk v italijanščini je napisan tolminski urbar iz
leta 1377 na latinskem jeziku, ki ga pia sestavljavec ni posebno dobro ob-

1  F. Perroni, II R. Archivio di Stalo di Trieste. Archeografo Triestino, 42 (1927 — 28),
307. — F, Perroni, Invemtario generale delle carte conservate nel R. Archivio di Stato
di Trieste e nella Sezione d’Archivio di Stato di Fiume, con note storicho-archivistiche,
Tirieste 1933, str. 33

10

vladal in mu je v latinski tekst očitno uhajalo njegovo znanje italijan¬
skega jezika. Nekatere napake pri pisanju krajevnih imen bi kazale, da
pisec slovenščini ni bil vešč. Druge pogreške se dajo razložiti z nepazlji¬
vostjo pri prepisovanju. Od napak so v ediciji popravljene one, ki bi mogle
biti v škodo pri razumevanju besedila.

Rokopis je pod označbo Liber censualis ecclesiae
Aquilegiensis  1377 na kratko zabeležil C. Bohm v svojem katalogu
Die Handschriften des kais. und konigl. Haus-, Hof- und Staatsarchivs
(1873). Obširneje sem ga opisal in obravnaval njegovo vsebino v razpravi
Tolminska gastaldija leta 1377 (Carniola, VIII, 1917, str. 1 do 15 in str.
147 do 162). Brez poznavanja te razprave je bil — ne brez napak — ob¬
javljen seznam vasi na folijih 2 do 5 našega rokopisa v publikaciji Ma¬
teriali per lo studio deli’ amministrazione del patriarcato d’ Aquileia du-
rante il medio evo (Udilne, brez letnice objave, str. 3 do 7).

Pri obravnavi tega najstarejšega znanega tolminskega urbarja sem
uporabljal številno arhivalno, neobjavljeno in v tisku objavljeno gradivo,
od katerega največkrat citiram sledeče zbirke:

1. Monumenta patriae Fori Julii. Rokopis iz 16/17. stol., nekdaj s
signaturo R 80 v Državnem arhivu na Dunaju, danes v Državnem arhivu
v Trstu (prva serija, rokopis štev. 3). — Krajšam: Mon. patr. For.

2. Thesaurus ecclesiae Aquilejensis opus saeculi XIV. Objavil Joseph
Bianchi (Udine) 1847. —- Krajšam: Thes. eccl. Aquil.

3. V. Joppi, Documenti Goriziami, Archeiografo Triestino, nuova
serie, XI (1885) do XIX (1893). — Krajšam: Joppi, Arch. Triest.

Od mlajših urbarjev in podobnega gradiva sem mogel uporabljati:

Seznam vasi, ki spadajo pod Tolmin, sestavljen kmalu po letu 1535.
Iz Državnega arhiva v Benetkah ga je objavil Ettore de Toni, Variazioni
dei confini nel bacino del Natisone, Rivista della Societa filologica friu-
lana, III (1922), 30—32.

Sezname vasi iz dveh tolminskih urbarjev, iz 1. 1591 in 1. 1633, ki jih
je objavil S. Rutar; vendar za urbarje ne pove, kje so hranjeni (Zgodo¬
vina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin,
Boleč in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom, v Gorici
1882, str. 234, 235).

Nista mi bila dostopna tolminska urbarja iz 1. 1598 in iz 1. 1621, ki
ju hrani Državni arhiv v Trstu (Perroni, Inventario generale, str. 33). Tudi
mi ni bila mogoča revizija mojega prepisa tolminskega urbarja iz 1. 1377,
izgotovljenega že pred leti, s tekstom v njegovem sedanjem hranilišču.

Teritorialni in kolonizacijski razvoj Tolminskega

Dolina zgornje Soče s stranskimi dolinami je staro naselitveno
ozemlje. To izpričujejo številne najdbe iz dobe pred rimsko zasedbo, od
katerih je najpomembnejše grobišče pri Sv. Luciji na mostu. Tudi v rimski
dobi je bila pokrajina naseljena; prepregala so jo nekatera pota, ob ka¬
terih so bile postavljene ponekod zaporne utrdbe. Preostanki, izkopine in
imena govore o ‘krajih na Tolminskem v rimski in vobče v predslovenski dobi.

Ko so prišli Slovenci v svojo novo domovino, naselili so tudi porečje
zgornje Soče. Našli so pa tamkaj še ostanke prejšnjega prebivalstva, ki so
ga poslovenili. To jim je tudi posredovalo znanje nekaterih krajevnih
imen, katerih se je posluževalo.

Prvi pojav Slovencev v teh krajih je staviti v dobo na prelomu od
6. v 7. stoletje, ko Slovenci v bojih z Langobardi in Furlani ob robu zgor-
njeitalijamske nižine v to vdirajo, trajno naselitev pa v stoletja od 7. dalje.
Seveda ni bila skraja slovenska naselitev tako obsežna kot je dandanašnja,
pa tudi ne tako obsežna kot je razvidna iz urbarja, ki je osnova te raz¬
prave. Vendar nam pa prav podatki tega urbarja omogočajo razlikovati
starejšo naselitev od mlatjše, prvotno slovensko naselitev od kasnejše po
načrtu izpeljane.

Pisani viri nam skoraj pol tisočletja po prihodu Slovencev ne govore
o političnih in upravnih uredbah teh krajev. Sele vil.  stoletju se omenjajo
v listinah prvič kraji na Tolminskem in šele v tem stoletju moremo iz
virov neposredno sklepati na politične, zemljiške in cerkvene gospodarje
tega ozemlja. Najbolj pomemben med njimi je bil oglejski patriarh.

Kdaj je oglejski patriarhat  prišel do svoje posesti na Tol¬
minskem, o tem nimamo neposrednih podatkov. Eno mnenje je, da se je
to zgodilo leta 1001, ko je cesar Oton III. podelil oglejski cerkvi in nje¬
nemu patriarhu polovico gradu Solkana, dalje polovico „vasi, ki se v je¬
ziku Slovencev imenuje Gorica“ in polovico vsega kar se nahaja v ime¬
novanih krajih in v mejah krajev med Sočo, Vipavo, Vrtovinskim potokom
(Ortaona) in vrhovi Alp (iuga Alpium). 2  Po mnenju nekaterih naj bi bili
vrhovi Alp v tej darovnici grebeni Julijskih Alp, ki so severna meja Tol¬
minskega, tako da bi bil torej patriarh oziroma Oglej leta 1001 dobil tudi
polovico Tolminskega. 3  Vendar to ni mogoče. Darovnica točno omejuje
posest, ki se more nanašati le na spodnji del Vipavske doline z Gorico;

2  Monumenta Germaniae hist., Diplomata, II, 835, rt. 402; 846, n, 412. —. F. Kos,
Gradivo za zgod. Slovencev, III, 1, 2.

3  C. Czoernig, Das Lartd Gorz und Gradišča (1873), 477; 620, n. 1 — P. Pa-
schimi, Storia del Friuli, I (1934), 208.

12

nje vzhodna meja je Vrtovinski potok, ki s pobočja Trnovske planote teče
v Vipavo, južna je reka Vipava, zapadna reka Soča, severna pa „vrhovi
Alp“, to je Trnovska planota, nekdaj in še danes na kratko imenovana
tudi „gore“. 4 5  S kratkim Vrtovinskim potokom se vzhodna meja Tolmin¬
skega ne da obseči. Oglej je prejel polovico posesti v mejah omenjenega
ozemlja, Tolminsko pod „vrhovi Alp“ je pa bilo nekdaj v celoti oglejsko.
Le na ozemlju med Sočo, Vipavo, Vrtovinskim potokom in Trnovsko
planoto se da dokazati posest naslednikov onega, ki je prejel v tem oko¬
lišu leta 1001 drugo  polovico posesti, to je grofa Verihenia in goriških
grofov, ne pa na Tolminskem. Da je nemogoče razlagati darovnico iz
leta 1001 v korist Tolmina je spoznal že zgodovinar Tolminskega Simon
Rutar. 6 7

Vkljub temu pa ni zametati misli, da ni mogel prav v tem času priti
Oglej v posest Tolminskega. Po prenehanju velikih madžarskih pustošenj
in navalov v Furlanijo in na ozemlje patriarhata, ki jih moremo staviti v
približno polstoletno dobo 890 do 940, je tudi v območju oglejskega patri¬
arhata v Furlaniji in v sosednjih predelih začelo novo življenje. Nosilec
obnove postane v prvi vrsti oglejski patriarhat. V oglejskih patriarhih
druee polovi 1  c e 10. stoletja in 11. stoletja je našla krona zveste pristaše svoje
politike in dobre čuvarje svojih interesov na robu imperija. Krona je pa¬
triarhe za njihovo zvesto politično privrženost bogato nagrajevala. To se
kaže v velikih darovnicah, med katerimi je že omenjena podelitev posesti
v štirikotu Soča—Vipava—Vrtovinski potok—Gore, končno pa v ustanovitvi
svetne oblasti oglejskega patriarhata, to je v podelitvi krajin Kranjske,
Istre in Furlanije (1077). 6  V ta čas velikih darovnic krone na korist oglej¬
skih patriarhov se mi zdi najprimerneje staviti prehod Tolminskega v
posest oglejskega patriarhata. Na vsaik način se je to moralo zgoditi pred
ali pa najkasneje za časa patriarha Rabengera (1063—1068), kajti tega
najdemo že v Tolminu, ko je sklenil z briksenškim škofom neko pogodbo/

Napačno je mnenje, da je Tolminsko spadalo pod čedadski kapitelj,
ki da si je s širjenjem krščanstva tamkaj pridobil tudi politično oblast in
da je oglejski patriarh postal šele leta 1077 s podelitvijo krajine Furla¬
nije vrhovni svetni gospodar tudi nad Tolminskim. 8  Razlikovati nam je
med neposredno zemljiško posestjo oglejske cerkve, h kateri je spadalo
tudi Tolminsko; med oglejskim patriarhom kot svetnim knezom, kar je
bil od leta 1077 tudi na Tolminskem in med oglejskim patriarhom kot
vrhovnim cerkvenim gospodom, ki mu je kot takemu bil seveda podrejen
tudi kapitelj v Čedadu. Prvi znani zapisani podatek o zvezah Čedada s

4  Vrtovinski potok = Ortaona: F. Kos v Izvestjih Muzej, društva, 5 (1895), 210.

5  Zgodovina Tolminskega, 29.

6  M. Kos, K postanku slovenske zapadne meje. Razprave Znanstvenega društva.
V/VI, 362 dalje.

7  Redljch. Acta Tirolensia, I, 67. Gradivo za zgodovino Slovencev III, 227.

8  S. Rutar, Zgodovina Tolminskega, 27 dalje.

13

Tolminom je iz 1. 1015: podelitev desetine v fari Volče kapitlju v Čedadu. 9
Kot v Furlaniji so bile tudi na Tolminskem najstarejše fare podrejene
čedadskem kapitlju: Volče, Bovec in Sentvidska gora, kasneje še Tolmin
in Kobarid. 10  Čedadski kapitelj je imel na Tolminskem duhovsko in cer¬
kveno oblast, ne pa svetne; njemu je prvotno šla tudi cerkvena desetina. * 11

Za obseg in meje oglejske posesti na Tolminskem nam daje podatke
tudi naš urbar. Če prenesemo posestne raizmere na zemljevid se pokažejo
meje in obseg oglejske posesti na Tolminskem kot je zarisana na prilo
ženem zemljevidu.

Na Bovškem  je oglejska bovška dekanija štela po podatkih na¬
šega urbarja le dve vasi (Čezsoča, Log). Iz drugih virov je razvidno, da
je na Bovškem segala oglejska posest v Trento, kjer se v 14. in 15. sto¬
letju kot oglejska imenuje gora, danes planina Trebiščina (južno od Loga,
višina 1401 m). 12  Na Bovškem, ki je bilo važno zaradi pota preko Predila
na Sočo in Nadižo, so že sorazmeroma zgodaj pridobili posest svetni in
cerkveni gospodje tudi od severne, to je od koroške strani.

Koroška samostana Osoje in Millstatt ter koroška škofija s Krke
CGurk) pridobivajo in razpolagajo v 12. stol. s posestjo v Bovcu in Kobaridu.
Posest koroške gospode ob zgornji Soči je pa bila tej le preveč od rok;
Korošci jo že v 12. stoletju zamenjujejo ali prodajajo na korist furlanskih
cerkva, ki so bile tudi sicer v teh krajih bogate zemljiške posestnice, tako
da od prve polovice 13. stoletja ne slišimo več o koroškem posestnem stanju
ob zgornji Soči. 13  Le škofija iz Bamberga na Nemškem, posestnica obsežne
zemlje med Predilom in Beljakom, ki je tudi imela posest na Bovškem, se
še 1290 in 1312 omenja kot lastnica vasi Kred pri Kobaridu. Ima pa tamkaj
od Bamberga fevdno posest tudi oglejski patriarh. 14

Mimo Korošcev so imeli v srednjem veku v Bovcu in na Bovškem
posest še: posebno obsežno furlanski samostan iz Rožana. (Rosazzo); dalje
goriški grofje, ki je bila urejena v poseben gospodarsko - upravni urad
(officium); posest, ki je prešla od goričkih grofov na njihove ministeriale;
končno še razni furlanski plemiči, med njimi predvsem gospodje Villalta. 15

0  G. M. de Rubeis, Monumenta ecclesiae Aquilejensis (1740), 493. — Gradivo
za zgod. Slovencev, III, 34.

10  Schumi, Urkundenbuch . . . Krain, I, 141. Gradivo za zgod. Slov., IV. 815 (1192).
— Rubeis, Mon. eccl. Aquil., 740. — Bianchi, Documenti per la storia del Friuli, I (1844).
468 (1321).

11  Czoernig, Das Land Gorz und Gradišča, 622, opomba.

12  Četrti del „mon-tis de Plez qui dicitur Trabisina iure feudi domini patriarchae"
(Mon. patr, For., f. 106, 1. 1328); podobno 1403 „montis ultra Pletium vocati Trubisina“
(1. c., fol. 113); po 1535: Terbisina (E. de Toni v Rivista della Societa filologica friu-
lana. 1922, 32).

13  Jaksch, Monumenta hist. duc. Carinthiae, I, 239; II, 7—9; III. 437, 438, 496,
528; IV, 12. — Gradivo, IV, 546. 547, 652, 686, 795, 923; V, 36.

14  Jaksch, Mon. Car., IV, 12, Gradivo, V, 36. — 1290: Villa Čreda canalis Tulmini
est domini episcopi Bambergensis (Mon. patr. For., fol. 23’, 28).

15  Rožaška posest na Bovškem in Kobariškem po seznamih iz konca 15. in za¬
četka 16. stol.. (Gradivo, III, 385). — Rožac prejme 1256 od Rihenberških tri kmetije
,.in villa que dicitur Curia in Plecz“ (Dvor pri Bovcu, kodeks W 594, fol. 120’, v Držav¬
nem arhivu na Dunaju). — Mon. patr. For., fol. 104’ (1313, 1315), 106’ (1330), 107’ (1334
ali 1337), 109’ (1353), 129, 129’ (1319). — Joppi v Arch. Triest, 19 (1894), 273.

14

Bovški okraj navadno niso šteli pod Tolminsko v ožjem pomenu
besede. V starejših virih se našteva kot poseben okraj (contrata) ali go¬
spostvo (dominium). Prvotna naselitev bovške kotline se je držala le ožje
okolice Bovca. Bovec se ne imenuje le kraj sam, marveč celokupen okraj
od velikega kolena Soče pri Žagi navzgor (in Plecz, in Plezo. in Pletio.
contrata Pletii). 10  Verjetno do 16. stoletja je bila nenaseljena Trenta. 17

V odseku pri Kobaridu  so bili zadnji kraji z oglejsko posestjo
Svina, Kobarid in Drežnica. V Kobaridu je imel Oglej kmetijo, ki io je
dajal v fevd. 18  Drežnica ni popisana v našem urbarju, kajti oglejska posest
v Drežnici, ki je štela najmanj 12 kmetij, je bila, kot je to razvidno iz
vrste listin od 13. do 15. stoletja, dajana v fevd. 19  Okoliš z vasmi od Ko¬
barida notri do Borjane in Breginja ni štel v tolminsko gastaldijo in je
bil tudi še kasneje posebna upravna enota, ločena od ožjega Tolminskega. 20

Severna meja posesti oglejskega patriairhata na Tolminskem je ome¬
jena po gorskem grebenu, ki se iznad Kobarida vleče preko vrhov za
Krnom (Vrata 2014 m, Veliki Lemež 2041 m, Lavševica 2003 m) do Bo¬
gatina (2008 m) in odtod dalje preko Kuka (2086 m), Vogla (1923 m) in
črne prsti (1844 m) do blizu Možica (1602 m) nad Sorico, kjer je meja
zaobrnila proti jugu. Vasi na levem bregu Soče in na pobočjih Krna ter
sosednjih gora so, po številu skoraj enake današnjim, popisane v urbarju
iz leta 1377. Le za vasi Km in Ravne, ki se v urbarju ne omenjata, bi
mogli trditi, da sta nastali iz nekdanjih planšarskih postojank; nasprotno
pa je Zaslap, ki se v urbarju navaja kot selišče s pol kmetije, danes planina.

Na desnem bregu Soče je šla meja tolminsko-oglejske zemlje od Ma¬
tajurja (1641 m) na Kolovrat (1243 m) in se je zapadno od Volč zasukala
v južni smeri tako, da je pri Doblarju pod Sv. Lucijo dosegla in presekala
Sočo. Livek ni spadal pod Tolminsko.

Južna meja oglejske posesti na Tolminskem je bila ustaljena na črti,
ki je šla od Doblairja ob Soči preko severnega roba Banjške planote, se
držala v nadaljnem poteku južnega visokega roba nad globoko vrezano
reko Idrijco, preskočila Tribuško grapo in obsegla še zgornje porečje
Idrijce.

Najbolj nestalna je bila vzhodna meja.  To je odsek, preko ka¬
terega je že v predslovenski dobi vodila važna prometna pot od Poljanske
Sore v okoliš današnjega Cerkna, nato iz doline Cerknice navzgor preko
vasi Orehek in Bukovo v dolino Bače, ki jo je dosegla pri Koritnici in
zatem ob Bači navzdol v dolino Soče. Zaporne utrdbe pri Novi Oslici

16  Mon. patr. Far., fol. 75, 104’, 106’, 107’, 109’

17  Rutar, Zgod. Tolminskega, 162.

18  Thes. ecol. Aquil., 204, n. 443.

10  Mon. patr. Por., fol. 18, 46, 46’, 47’, 48, 98, 109, 125. — Thes. eccl. Aquil., 77, 383.
— Bianchi v Archiv fiir Runde osterr. Geschichtsquellen, 21, 405. — Jop>pi v Arch, Triest.,
15 (1890), 81. — Bragato v Memorie storiche Forogiuliesi, 9 (1913), 106, —• Podatki o
Drežnici iz let 1327, 1343, 1364 in 1377 pri Rutarju, Zgod. Tolminskega, 42.

20  A. Mell, Erlauterungen zum Histor, Atlas der osterreichischen Alpenlander,
1/4, 276.

15

na kranjski strani iin pri Koritnici v dolilni Bače, najdbe in tradicija o
nekdanjih seliščih ter potih potrjujejo smer in obljudenost ob tem potu v
predslovenski dobi. 21  Smer in staro slovensko naseljenost v istem pravcu
in obsegu dok-aizujejo podatki iz slovenske dobe. Za pomembnost tega
prehoda pa govori pot, ki je še dolgo v novejšo dobo bil eden najvažnejših
za zvezo med zgornjim Posavjem in zgornjim Posočjem z nadaljevanjem
proti Furlaniji. 22

Ta prehod je vodil preko gozdov, ki so del velikega gozdnega pasu
z razprostranjenostjo od Pivke in Vipavske doline na jugu pa do Bohinja
na severu. Tam, kjer je bil ta gozdni pas najožji, to je med Poljansko Soro
in Cerkljanskim, so vodili prehodi, ki so kazali pot prednikom sloven¬
skih prebivalcev na Tolminskem.

Gozdnat teren je nedvomno pripomogel, da se v teh krajih dolgo
časa ni mogla ustaliti trdna politična meja med Tolminskim in Kranjskim.
Na kranjski strani je škofija iz Freisinga dobila leta 973 ozemlje ob Po¬
ljanski Sori navzgor približno do Hotavelj blizu Gorenje vasi. 23  Kar se je
razprostiralo južno in zahodno odtod je bilo očitno še gozd, ki je pri¬
padal kroni in v katerega je šele kasneje prodrla kolonizacija od kranjske
strani. 24  Negotovost meja in politične pripadnosti ob njih ležečega ozemlja
kaže listina iz leta 1063, s katero je škof iz Briksena in njegova škofija
dobila od krone posest na ozemlju, ki ga moremo staviti med reko Idrijco
in nekdanjo jugoslovanskof-italijansko državno mejo južno od Cerknega. 25
Čeprav leži to očitno skraja še nenaseljeno ozemlje že v območju porečja
Idrijce-Soče, torej ne na „kranjski“ strani, pravi vendar darovnica o njem, da
je v krajini kranjskega krajišnika Udalrika, ki da je za daritev zaprosil in
jo dovolil. Po drugi strani je pa listino overil kancler za Italijo, kar bi
govorilo za ne-kranjsko politično pripadnost tega ozemlja v onem času.
Kranjski krajišnik je torej tukaj, kot se zdi, v mejnem neobljudenem
gozdnem pasu poizkusil razširiti svojo oblast proti zapadu. Vendar pa se
mu v teh cerkljanskih hribih politično-teritorialna ekspanzija ni posrečila.
O kaki oblasti Briksena v onih krajih ne slišimo poslej ničesar več.

Pač pa so Tolminci in Cerkljanci bili močnejši in so prodrli celo
preko razvodja v „kranjski“ del gozdnega pasu. Ozemlje, ki ga je 1063
prejel Briksen je sicer dobilo svoje koloniste, toda — prejkone redki —
se tamkaj niso obdržali, tako da je nekako sredi 13. stol. bil ta svet zopet
neobljuden in neobdelan. Za časa oglejskega patriarha Rajmunda della
Torre (1269—1299) so šteli 30 do 40 let, odkar se ondotni svet ni več ob-

21  Rutar, Zgodovina Tolminskega, 11, 12, 14 in v Izvestjih Muzejskega društva, 10
(1900), 59. — W. Schmid, Romische Forschung in Oesterreich, 1912—1924 (15. Bericht
der Romisch-Germanischen Kommission 1923—24), 189.

22  Rutar, Zgodovina Tolminskega, 67, 223.

23  Gradivo za zgod, Slovencev, II, 445.

24  P. Blaznik, Kolonizacija Poljanske doline, Glasnik Muzej, društva, 19 (1938),
12 dalje.

25  L. Santifaller, Die Urkunden der Brixner Hochstifts-Archive 845 bis 1295, 32,
n 27. — Gradivo za zgod. Slovencev, III, 228.

16

deloval. A še za časa tega patriarha, nekako v letih 1280—1290, ko je bil
v Tolminu za gastalda Joannes Longo iz Čedada, je dobilo to ozemlje nove
naseljence, ki so po posredovanju patriarha in njegovega gastalda prišli
deloma iz Kamna in Cadre pri Tolminu, deloma pa iz kranjske freisin-
škemu škofu pripadajoče Oslice. 26  Tako so bile naseljene vasi Plužne,
Otalež, Lazeč in Jazne, od katerih je pa bila vas Jazne 1310 že zopet ne¬
naseljena. Kolonizirano plužensko ozemlje  (contrata Plusin) je
bilo podrejeno tolminskemu gastaldu, ni bilo pa v upravnem oziru urejeno
kot dekanija, ki je upravna oblika na ozemlju starejše kolonizacije, marveč
kot r ih tari j a, ki je upravna oblika na ozemlju mlajše kolonizacije. Prebi¬
valci pluženske rihtarije so uživali posebne pravice glede dajatev in dav¬
ščin, tlake in sodstva, ki so bile zapisane v listinah. V našem urbarju
obsega pluženska rihtarija vasi Otalež, Plužne, Lazeč, Gorenja in Dolenja
Mlaka, Gorenje in Dolenje Jazne.

Tolmin je pa v cerkljanskem odseku šel še preko razvodja, notri v
stari mejni gozdni pas, v katerega je od nasprotne strani prodirala: kolo¬
nizacija pod vodstvom freisinškega loškega gospostva. Tolminci uveljav¬
ljajo tukaj svoje svetno-posestne in cerkvene zahteve ter kolonizirajo preko
razvodja. Sredi 16. stoletja krčijo Tolminci onstran razvodnih gora v Davči
severno od Cerknega rovte. Podporeznom na kranjski strani so se preko
Petrovega brda naselili poleg Cerkljancev tudi sosednji nemški Rutarji s
tolminske strani. 27  V začetku 17. stoletja uveljavljajo Tolminci zase ozemlje
do potoka Hobovše, ob Kopačnici, do Hotaveljskega potoka in do Davče. 28
Ob Kopačnici nima 1629 Loka pravice do desetine. Nova Oslica na
kranjski strani razvodja je bila vsaj delno kolonizirana po Tolmincih in
spada še 1752 pod cerkljansko faro; 1630 pa štejejo od 26 rovtarjev v
loški Davči (Podporeznom) 18 v faro Cerkno. 29

Razen v pluženskem ozemlju je prodrla kolonizacija od tolminske
strani v obmejni gozdni pas na vzhodu še v dveh smereh: v porečje skrajne
zgornje Bače in v porečje skrajne zgornje Idrijce.

V dolini  B ai č e so prvotne slovenske naselbine segale le do Ko¬
ritnice, torej do tam, kjer je nekdaj potekal rimski zaporni zid in do
točke, kjer je stara pot obrnila iz doline preko hribov v Cerkno. Baška
dolina od Koritnice navzgor je ozemlje pretežno mlajše kolonizacije, kar
pa seveda ne izključuje, da je bila že pred njo znana pot preko Petrovega
brda v Selško dolino in preko Baškega sedla v Bohinj in da so obstojale

20  Joppi v Arch.. Triest., 13 (1887), 65—69. — Mon. patr. For., f. 101: 1290, maj 10:
Ressignatio i6 mansorum in contrata Plusin infra Talisach et Lasich iure ficti domini
patriarche Vlrici de Camin de contrata Tulmin.

27  P. Blaznik, Kolonizacija Sellke doline (1928), 85, 86, 88, 89.

28  Rutar, Zgodovina Tolminskega, 131—132 in v Schumijevem Archiv fur Heimat-
kunde, I, 105. — A. Miillner, Geschichte des Eisens in Krain (1909), 634.

29  Rutar, Zgodovina Tolminskega, 77. — F. Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke
in njenega okraja, 84, 295. — M. Kos v Carnioli, 2 (1911), 283. — P. Blaznik, Koloniza¬
cija Selške doline, 86. — P. Blaznik, Kolonizacija Poljanske doline, Glasnik Muzej,
društva, 19 (1938), 48. — M. Miklavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem, prav tam,
25/26 (1944—45). 28. 32, 60.

17

tod že pred prihodom novih kolonistov redke naselbine. Za take go¬
vore krajevna imena slovenskega izvora. Glavnino prebivalstva je pa
dobila zgornja dolina Bače (od Koritnice navzgor) s stranskimi grapami
in pobočji šele proti sredi 13. stoletja, ko je tjakaj sredi gozda (in waldo)
naselil koloniste nemškega jezika oglejski patriarh Bertold (1218—1251).
Obseg in privilegiran pravni položaj tega nemškega kolonizacijskega
ozemlja moremo razvideti iz podatkov nekaterih listin iz leta 1310 in leta
1346 ter iz podatkov našega urbarja. Vasi tega kolonizacijskega območja so
urejene v posebni rihtariji Rut in so: (Nemški) Rut ali (Nemška) Ko¬
ritnica, Trtnik, Stržišče, Grant in Oblake. V našem urbarju se omenjata
še nedoločljiva kraja „Signech Vinchiberch" (Podbrdo?) in „Binchinuel“.
Koritnica v dolini Bače, kjer so prebivali Slovenci, se po prihodu Nemcev
imenuje tudi Slovenska Koritnica (Corithnich Sclaborum), dočim je Nem¬
ška Koritnica ali Zgornja Koritnica (Corithniza theutonica, Coritnizza
todesca, Ober-Koritniza) staro ime za višje ležečo vas Nemški Rut. 30

Dolgo časa nenaseljena so bila pobočja in grape ob zgornji
Tdri  j ci  in njenih pritokih. V prvi polovici 14. stol., leta 1335 (dec. 20),
je tamošnjo gozdnato ozemlje (territorium de nemoribus) oglejski patriarh
Bertrand podelil Konradu iz Neumburcha in njegovi ženi Jakobini, sta¬
nujočima v Čedadu, in sicer v Kanomli (Columba), kjer se da napraviti
deset kmetij, ter ozemlje ob vodi „Bocha“ (Bela pri Idriji?), kjer je mogoče
napraviti eno kmetijo. Konrad iz Neuburga (Castelnuovo severno od Spi-
limberga v Furlaniji) je prav tega leta (1335) pridobil posest tudi drugod
po Tolminskem (Kojca, Kartečine, Selce). 31  Meje leta 1335 podeljenega
ozemlja, ki odgovarjajo mejam kasnejšega deželskosodnega okraja idrij¬
skega, so v listini takole označene: od ene strani vas Jazne (Jasbina,
zadnja vas takrat že naseljene pluženske rihtarije, če gremo ob Idrijci
navzgor), od druge strani Žiri (Giroc), od tretje strani pa kraj kjer izvira
Idrijca (Hydra). Posebne ugodnosti naj bi bile v prospeh kolonizacije v
tem gozdnatem svetu: vsaka kmetija naj plačuje le po 20 denarjev za
davek, kmetje naj imajo pravico ribolova v Idrijci in lova v tamošnjih
gozdovih, ne smejo jih nadlegovati tolminski uradniki in imajo naj civilno
sodstvo (cum iurisdiictione civili). 32

30  G. D. della Bona, Osservazioni ed aggiunte k Morellijevi Istoria della Contea
di Gorizia, IV, 18 (1856); V. Joppi, Arch. Triest., 13 (1887), 49—51; E. Turus v časo¬
pisu Forum Juiii, 2 (1911), 247.

Literatura o Nemškem Rutu: St. Kociančič v Arkivu za povjestnicu jugoslavensku,
3 (1854), 234—5. — C. Czoernig, Dre vergessene deutsche Sprachinsel Deutschruth,
Zeitschrift des Deutschen und osterr, Alpenvereins, 4 (1875), 247 — 253. •— Rutar, Zgo¬
dovina Tolminskega, 42—43, 221. — S. Rutar, Nemški rut na Goriškem, Kres, 2 (1882),
524—529. — C. Czoernig, Die deutschen Sprachinseln im Siiden des geschlossenen
deutschen Sprachgebietes-(1889), 15—16. — Joh, Kostial, Ein Ausflug nach Deutschruth,
v časopisu Adria, 4 (1912). — Joh. Kostial, Deutschruth, v časopisu Deutsche Erde, 12
(1913), 88—92 (s starejšo literaturo).

31  Moi» patr. For., fol. 145. — I. Orožen, Das Benediktiner-Stift Oberburg, 117.

32  Mon. patr. For., fol, 145, 145’ (1335, december 20).

2

18

Kaže se, da so od tistih časov dalje začeli v porečju zgornje Idrijce
krčiti v večjem obsegu gozdove, ustanavljati kmetije in zemljo kultivirati.
Za to bi govorila tudi listina, ki j;e od dne prve iz leta 1335 za nekaj let
mlajša (1347, avgust 1), bila pri starejši zgodovini Idrije doslej neupo¬
števana in ki omenja v Idriji celo že patriarhov grad (castrum nostrum de
Idria) ter kmete v onem okolišu. Verjetno je prav v stvareh kolonizacije
in podelitve Idrije Konradu iz Neuburga prišlo do nasip rotstev med tem
in oglejskim glavarjem v Tolminu. Oglejski glavar in njegovi uslužbenci
so se polastili stvari v idrijskem gradu, izven gradu in imetja Konradovih
kmetov. Nekateri kmetje so zapustili kmetije in se podali v Tolmin. Pa¬
triarh je moral poseči v spor in je zaukazal povrnitev odvzetih stvari ter
povratek kmetov na kmetije, ki so jih poprej obdelovali. 33

Večji razmah je idrijsko ozemlje doseglo šele odkar so ob koncu
15. stoletja zasledili tamkaj rudo živega srebra. Prvi zanesljivi podatki o
tem so iz leta 1493. Takrat je ozemlje še spadalo pod Tolminsko. 34  V 16.
stoletju so ga pa že začeli šteti h Kranjski; vendar ne dosledno, včasih
ga štejejo v tem in naslednjih stoletjih tudi še k Tolminskemu oziroma
Goriški, dokler ni bila 1783. leta Idrija združena s Kranjsko. 35

Uprava

Tolminsko so za časa ko je nastal naš urbar, pa tudi že preje in
pozneje, šteli tako v pokrajinskem kot v upravnem oziru kot posebno enoto.
V pokrajinskem oziru govore viri o Tolminskem (de Tulmino, apud Tul-
min), o tolminski deželi (con trat a Tulmini, regio Tulmini) 36  Analogno kot
so območja ozkih dolin ob srednji Soči, Beli (Fella) in Idriji (Judrio) ime¬
novali „kanale“ (canales), veljala je tudi za Tolminsko kot za deželo v
ozkih dolinah tekočih voda označba „tolminski kanali“ (canales Tulmini). 8 '

V upravnem oziru je bilo Tolminsko za časa oblasti patriarhov v tej
deželi urejeno kot gastaldija z gastaldom  na čelu. Beseda ga-
stald, gastaldija, ki je langobardska po jeziku, more imeti raznovrsten po¬
men. Gastaldi so bili predstojniki pokrajin, mest ali vaških občin, kjer so

33  Joppi, Arch. Triest., 15 (1890), 427, n. 191.

34  M. Arko, Zgodovina Idlrdje (1931), 1 dalje.

35  L. Hauptmann v Erlauterungen zum Histor. Atlas der osterr. Alpenlander,

1/4, 481.

38  Apud Tulmin(um) 1139 (Gradivo, IV, 152, 153); 1175 (Gradivo, IV, 560);
regio Tulmini, 1192 (Gradivo, IV, 814).

37  Canales Isontii (Mon. patr. For., fol. 70, 1336; fol. 136’, 1358), — Canales Judri
(Mon. patr. For., fol. 30’, 1324; fol. 104’, 1315). — Canaiis Isoncii = Kanal ob Soči, 1296
(Mitteilungen des Instituts fUr osterr. Geschichtsforschung, 30, 1909, 628),, — Canales
Tulmini (Mon. patr. For., fol. 23, 1290; fol. 130, 1323, tudi Archiv f ur Kunde osterr.
Geschichtsquellen, 31, 474, m 506; in canali eundo Tulminum, Mon. patr. Bor., fol. 130,
1324).

19

jim šle v prvi vrsti upravno-gospodarske, pa tudi sodne funkcije, mogli
so pa biti tudi zastopniki strank pred sodiščem. V hrvatskih virih najdemo
kaštalde v cerkveni upravi. - ’ 3

Upravne, gospodarske in sodne funkcije je imel tudi tolminski ga-
stald. Iz virov, ki so nam na razpolago, so razvidne dolžnosti in pravice
tolminskega gaistailda. 39

Patriarh je dal gastaldijo gastaldu v upravo s sodstvom, sodnimi pra¬
vicami, najemi, dohodki, donosi, častmi, pravicami in obveznostmi, zdru¬
ženimi z gastaldijo. Gastald je moral v gastaldiji skrbeti za korist oglej¬
skega patriarha in patriarhata. Moral je v gastaldiji objavljati patriar¬
hove odredbe in od onih, ki bi se jim p roti vili, izterjavati kazni. Gastald
je imel nadzorstvo in upravo nad fiskalnimi dohodki ter je odgovarjal za
pravilno izterjevanje davkov, davščin in dajatev. Od kmetov je prejemal
posebne čaistne darove. Gastald je imel v gastaldiji civilno in kazensko
sodstvo; moral je pripuščati upravičene prizive, ki so šli preko njega na
patriarha oziroma na patriarhov sodni dvor. Gastaldu so predajali zlo¬
čince, da je nad njimi izvrševal krvno sodstvo, če te pravice sodni upra¬
vičenec sam ni imel. V obeh rihtarijah Rut in Plužne je bila gastaldova
sodna oblast omejena po pravicah, ki jih je tamkaj imel rihtar kot načelnik
rihtairije. Če gastalda ni bilo v rihtarijo, da bi taimlkaj izvrševal sodstvo,
je sodil rihtar; vendar je proti njegovi sodbi bil mogoč priziv na patriarha
ali gastalda. Gastald je bil dolžan ob koncu svoje upravne dobe podati
patriarhu obračun o dohodkih, najemih in drugem. Upravna doba gastal¬
dova oziroma najem gastaldije je začel oziroma končava! ob različnih
terminih: o svečnici (2. februarja), na dan stola sv. Petra (22. febr.), o
sv. Juriju (24. aprila), o sv. Jakobu (25. julija). Tolminska gastaldija je bila
večkrat za različne vsote in za različno dobo dajana v najem. V najem so
jo dobivali domačini, Furlani pa tudi drugi, tako na primer 1342 in 1345
finančnik Castronus de Bardis iz Florence. Gastald je mogel biti hkrati
glavar na tolminskem gradu (capitaneus) in mu je kot takemu bilo po¬
verjeno varstvo (custodia) tolminskega gradu. 40

Upravno območje gastaldovo je gastaldija. Oglejski patriarhat je imel
svojo posest v upravnem oziru razdeljeno na gastaldije. Na slovenskih tleh
se mimo Tolmina imenujejo sedeži oglejskih gaistaldij še v Ložu, Postojni
Vipavi, Neblem (v goriških Brdih) in Landarju (Antro) med beneškimi Slo-

38  VI. Mažuranič, Prinosi za hrvatski pravno-povjesni rječnik, 489.

39  O gastaldih in gastaldijah na ozemlju patriarhata: P. Paschini, Storia del Friuli,
II, 125 dalje.

40  Joppi, Arch. Triesh, 14 (1888), 29. 277, 293. — Sodstvo: Thes. eccl. Aquil., 73,
n. 110. Joppi, Arch. Triest, 14 (1888), 293; 15 (1890), 62. — Upravna doba: Bianchi,
Documenti per la storia del Friuli, II, 648; Manzano, Annali del Friuli, IV, 199; Joppi,
Arch. Triest., 14 (1888), 293; Leicht, Parlamento Friulano, 1/2,302. — Gastald v rihtarijah
Rut in Plužne: E. Turus v reviji Forum Julii, 2 (1911), 247, — Najem gastaldije: Joppi,
Arch. Trtest,, 13 (1887), 49; 14 (1888), 293, 295; 15 (1890) 61, 62, 81, 89, 428. — Gastald
hkrati grajski glavar: Joppi, Arch. Triest., 14 (1888), 293; 15 (1890), 62, 81, 89, 428; 16
(1890), 373.

2 *

20

venci. 41  Gastald, o katerem moremo z upravičenostjo domnevati, da je
bil tolminski, se omenja že 1192. 41

Tolminska gastaldija je bila v upravnem oziru razdeljena na de¬
kanije  (decania) z dekani  (decanus) na čelu. Dekanij je bilo šest;
imenovane so po krajih Tolmin, Ladra, čiginj, Šentvidska gora, Cerkno
in Bovec. Dekani so bili nižji upravni organi. Njihova poglavitna naloga
je bila gospodarskega značaja: nadzor nad pravilnim plačevanjem dolžnih
davkov in dajatev, ki so jih od kmetov tudi pobirali. V enakem svojstvu
najdemo dekane tudi v bližnji Furlaniji. Na Tolminskem so dekani odgovar¬
jali približno temu kar so bili drugod na slovenskem ozemlju načelniki
gospodarsko-upravnih edinic, imenovani oficiali ali „veliki župani 1 '. 43
Dekan v pravni knjigi za Furlanijo, Constitutiones patriae Foriiulii, izdani
1366 (z dodatki 1368—1380), je v nemški prestavi oziroma priredbi za
Goriško preveden kot župan. 44  Alasia da Sommaripa, ki so mu bile ne¬
dvomno blizu in znane razmere v slovenskih zapadnih krajih tolmači v
svojem Vocabolario Italiano e Schiavo (Videm 1607) decano z županom.

Pravilo je, da je spadala vsaka posamezna vas tolminske gastaldije
kot celota pod eno in isto dekanijo. Vendar pa je bilo tudi nekaj vasi tako
razdeljenih, da so v njih šteli nekatere kmetije v upravnem oziru v eno,
nekatere pa v drugo dekanijo. Take primere imamo pri vasi Kamno, ki je
razdeliena med čiginjsko in tolnvnsko dekanijo, pri vasi Vrsno, ki spada
pod čiginjsko in tolminsko dekanijo in pri vaseh Vogelc, Volče in čiginj,
ki so razdeljene med čiginjsko in tolminsko dekanijo.

Razen dekanij kot območja starejšega naselitvenega ozemlja imamo
na Tolminskem še upravne enote r i h t a r i j , ki so območje mlajše kolo¬
nizacije. Rihtariji (rictar'a, ricteria. rictyria, rityria, rytiria) sta bili na tol¬
minskem ozemlju dve: Rut in Plužne. Na čelu jima je bil rihtar  (ricta-
rius, richtarius). Skladno s privilegiranim kolonizacijskim ozemljem rih-
tarij, na katerega so klicali in privabljali naseljence, podeljujoč jim ugod¬
nosti glede gospodarstva in pravnega položaja, je v rihtarijah tudi rihtar
imel položaj in pravice, ki so se razlikovale od položaja in pravic dekanov
na ozemlju dekanij kot starejših kolonizacijskih območij.

Rihtar v Rutu je bil za kmetijo, ki jo je obdeloval, oproščen pla¬
čevanja vsakega (davka; le če je prišel tolminski gastald na ozemlje
rihtarije (bilo mu je na prosto dano priti tja ali pa tudi ne) moral mu je

41  Prve znane omembe gastaldij: Lož, 1296 (Mon. patr. For., f. 72); — Postojna,
1262 (Thes. eccl. Aqui,l., 169, n. 338); — Vipava, 1355 seipt. 22 (orig. listina v Drž.
arhivu na Dunaju); — Neblo, 1328, Leicht, Parlamento friuliano, 1/1, str. 73; — Landar,
1213 (Paschini, Storia del Friuli, II, 126).

42  Rubeis, Monumenta eccl. Aquilejensis, 636; Gradivo za zgod. Slovencev, IV,
814. — P. Paschini, Storia del Friuli, II, 126, omenja tolminskega eks-gastalda iz nena¬
vedenega vira že za leto 1167.

43  A. Dopsch, Die altere Sozial- und Wirtschaftsverfassung der Alpenslavven, 122
dalje; J. Kelemina, Staroslovenske pravde, Glasnik Muzej, društva, 16 (1935), 37.

44  A. Gnirs, Das Gorzer Statutbuch (1916).

21

rihtar dati prenočišče in njega ter njegovo spremstvo o sv. Mihelu (29. sep¬
tembra) pogostiti z jedjo, obstoječo iz kosila in večerje, če je prišel
gastald v rihtarijo med Rutarje je moral tamkaj izvrševati sodstvo (tenet
ractionem inter eos); sicer je pa imel rihtar pravico soditi nad njimi po
običajni navadi (iuxta consuetum morem); vendar so se proti rihtarjevi
razsodbi smeli Rutarji pritožiti pri patriarhu ali tolminskemu gestaldu. 45

Podobne pravice in položaj je imel pluženski rihtar. Izvrševal je
sodstvo in bil za svojo kmetijo oproščen davka; zato je pa moral ob
priliki, ko je prišel tolminski gastald ali so prišli njegovi odposlanci v
rihtarijo, da bi tamkaj izvrševali sodstvo, skrbeti za njihove potrebe. Če
je nastal kak spor med prebivalci rihtarije, moral je rihtar predložiti
sporno zadevo v razsodbo tolminskemu gastaldu. 48

Pri ilmenih nekaterih kmetov v našem urbarju stoji pridevek
,.i u r a t u s“, kar kaže, da je dotični takrat opravljal službo ali funkcijo
porotnika ali prisežnega moža v vaških pravdah. Tudi sicer se v dobi
našega urbarja na Tolminskem in na sosednjem beneško-slovenskem ozem¬
lju omenjajo taki vaški prisežni možje. 47

Biriča (prečo) kot sodnega organa nižje vrste naš urbar ne omenja;
pač pa ga poznajo na Tolminskem drugi onodobni viri. 48

Upravno središče tolminske gastaldije je bilo v Tolminu.  Tukaj
je na grajskem hribu (mons castri), imenovanem Kozlov rob, stal grad,
ki se v razliko k spodnjemu dvoru pri kraju samem imenuje tudi zgornji
grad (c as trum superius), v nekaterih mlajših, na nemškem jeziku napisanih
listinah pa tudi Bockenstein. Od 17. stol. je grad v ruševinah. 49  Grad je
bil sedež patriarhovega glavarja (capitaneus) ali grajskega grofa (purgraf),
ki mu je bilo naloženo grajsko varstvo (custodia) in so mu bili podrejeni
stražniki-vojaki (custodes). 50  Včasih sta bila glavar in gastald ena in ista
oseba. V gradu se od posameznih delov imenujejo vrata, kapela in pa¬
triarhova soba. 51

45  Glavna vira za starejšo zgodovino Ruta: 1. zasliševanje prič o pravnem polo¬
žaju in razmerah Ruta in Rutarjev, 21. in 22. januarja ter 14. februarja 1310 (V. Joppi,
Arch. Triest., 13, 1887, 49—51); 2. potrdilni privilegij za Rut in Rutarje, izdan od pa¬
triarha Bertranda 1. aprila 1346 (C. Morelli, Istoria della Contea di Gorizia, IV, 18,
dodatki G. D. Della Bona = E. Turus v časopisu Forum Julii, II, 1911, 247—8; slo¬
venski prevod ima Rutar, Zgodovina Tolminskega. 43).

44  Glavni vir za starejšo zgodovino pluženske rihtarije so izpovedi prič z dne
8. avgusta 1310 (Joppi, Arch,. Triest., 13, 1887, 65—69).

47  1318 iurati v Seliči (Cladrecis) med Beneškimi Slovenci (Bianchi, Documenti
per la storia del Friuli, I, 129); 1322, Florianus juratus de Milz (Podmelec), Bianchi,

I. c., 549. — Prim. J. Kelemina v Glasniku Muzej, društva, 16 (1935), 42, 45 (z literaturo).

18  1322, Bianchi, Documenti per la storia del Friuli, I, 543, 549.

49  Rutar, Zgodovina Tolminskega, 25, 31, 108,

50  Purgraf, 1188 (Gradivo za zgod. Slov., IV, 744); prim. Paschini, Storia del
Friuli, II, 132, n. 35. — Custodes, 1278 (Mon. Germ. hdst., 19, 201, Annales Foroiulienses).

61  Porta castri superioris, 1299 (Thes. eccl. Aquil, 73); kapela 1194 (Gradivo za
zgod. Slov., IV, 861); camera patriarchalis, 1267 (Schumi, Urkundenbuch... Krain,

II, 290).

22

V kraju Tolminu je stal patriarhov dvor; z ozirom na zgornji grad
imenovan tudi spodnji grad oziroma dvor (curia, curia inferior). Pri njem
se omenja patriarhova palača (pallatium) in kuhinja (coquina). 52

V Tolminu je bila tudi shramba (canipa) kamor so spravljali dajatve,
ki so potekale iz gastaildije. More pa beseda „canipa“ pomenjati v pre¬
nesenem pomenu tudi vobče celoto dohodkov, ki so dotekali iz gastaldije. 5 *

Gospodarstvo

Tolminska gastaldija kot upravna edinica je štela po podatkih urbarja
iz leta 1377 vsega 103 vasi  (villa). V teh so naštete in popisane kme¬
tije  (mansus, mansius, masus, massaritium), ki jih je v posameznem
tolminskem naselju po številu od najmanj ene do največ 21. Na kmetiji
je nastanjen kmet (mansarius, massairius). Kmetija more biti ali cela
(mansus integer) ali polovična (mansus medius). Navadno je obdelana
(mansus cultus), včasih pa tudi neobdelana ali pusta (mansus incultus ali
dissolatus).

Neobdelane kmetije in vobče neobdelana zemljišča so imenovali
pustote.  Pustote so mogla biti tudi nenastanjena, povsem opustela ali v
opustelost prehajajoča zemljišča, ali pa tudi neobdelana zemlja, ki ni bila
razdeljena v obdelavo med kmete, marveč je spadala neposredno pod
^ ze mljiškega gospoda. 54  Pri pustotah v našem urbarju niso navedena imena
imejiteljev ali obdelovalcev tako kot je to pri kmetijah (primerjaj vas
Zatolmin).

Slovenska beseda pustota je prešla v srednjeveško latinsko termino¬
logijo v Furlaniji ter v furlanščino, kjer je še danes živa. 55  Pustote pozna
pravna knjiga za Furlanijo, izdana po patriarhu Markvardu, Constitutiones
patriae Fori Julii iz leta 1366 (z dodatki 1368—1380). 50  V smislu opustelih
ali v opustelost prehajajočih kmetij, oziroma kot pusta in med kmete
nerazdeljena zemlja se omenjajo pustote na Tolminskem v 13. in 14. sto¬
letju. 57  Nekatere kmetije so bile dane v najem kot pustote; davek od takih

52  Curia Tulmini, 1313 (Annales Foroiulienses, Mon. Germ. hist., 19, 218); curia
inferior, 1375 (Joppi, Arch. Tniest., 17, 12; 1402, in curia Tulmini inter pallatium domini
patriarche et coquinam eiusdem (Mon. patr. For, f. 150); 1381/2, 1386, gastaldia Tulmini
ubi sunt duo caistra scilicet unum in monte et alduid in piano (Leicht, Parlamente
friulano, 1/1, CLXXXXI; Mon. patr. For., f. 243).

63  Thes. eccl. Aquil., 37 (1275); Mon. patr. For., fol. 140 (1291).

54  Rutar, Zgodovina Tolminskega, 78.: J. Kelemina v Glasniku Muzej, društva,
14 (1933), 80.

65  II nuovo Pirona. vocabolario friulano (Udine 1935), 829: pustbt, pustote,

50  Objava V. Joppijeva, Constitutiones Patrie Foriiulii (1900), 79, 80, 113. — Ob¬
java P. S. Leichtova, Parlamento friulano, 1/2, 254, 255, 327 (Atti delle assemblee costi-
tuzaonali italiane, serie prima, sezione sesta, 1925). — Nemška obdelava v objavi A.
Gnirsovi, Das Gorzer Statutbuch (1916), 85, 86.

57  Gabrije 1294, mansi pustote (Mon. patr. For., fol. 60’); 1321, pro censu puslo-
tarum, Miusella = Mlinsko pri Kobaridu (prav tam, fol. 82’); Svina 1321, kmetije dane v

23

kmetij se je včasih razlikoval od davka kmetij, ki niso bile pustote. Vaška
občina ne sme rušiti ali pustošiti hiš, trtnih nasadov, drevja ali brajd
kmetij, ki so pustote. 58  Ta, ki je prejel od patriarha v najem tolminsko
gastaldijo je moral dopuščati (assentabit) v njej nahajajoče se pustote
oglejskega patriarhata. 50

Pravilo je bilo, da je obdeloval posamezno kmetijo le en kmet. Imamo
pa tudi slučaje, da se na eni kmečki zemlji omenjata dva (v vaseh Volče,
Mlinsko, Idersko, Podmelec, Kneža, Zakrije, Bezišče, Polje, Ponikve,
Cerkno). V Čezsoči ima kmetijo Matija z brati. V teh slučajih gre zia hišno,
gospodarsko in imovinsiko skupnost na eni kmetiji, navadno med sorod¬
niki, z dolžnostjo kolektivne obdelave in skupnega uživanja, kot ni bila
neznana tudi drugod na slovenskem ozemlju, a jo za Tolminsko poznamo
tudi iz virov izven našega urbarja. 60  V 14. stol. je bila ta hišna, gospo¬
darska in imovinska skupnost med Slovenci že močno v razkroju. Posebno
vpliv, ki je preko zemljiškega gospostva in cerkve prehajal na Slovensko
od severa je v tem smilslu deloval. 61

Mimo kmetije se imenujejo v našem urbarju kot gospodarske enote
ali objekti, od katerih se je plačevalo, še: košaniija, hiša, dvor, mlin, njiva,
travnik, vrt in ledina.

K o š a n i j a (cosania) ilma v tolminskih hribih značaj kajže ali pa
vsaj posestne enote, ki je vsekakor manjša od polkmetije. 62  Dočim spada
h kmetiji večji kompleks polja, travnikov, pašnikov in drugega, je pri
košaniji tega manj ali pa sploh nič. V Poljubinju spada h košaniji njiva
in vrt. Košanije plačujejo brez izjeme v denarju (v višini od dveh do
28 denarjev). V nekaterih vaseh sta bili dve do tri; največ jih je bilo v
večjih krajih, kot Tolminu (šest') ali Cerknem (šest); v veliki večini tol¬
minskih vasi se pa košanije leta 1377 še ne omenjajo. To kaže, da je, kot
marsikje drugod na Slovenskem, tudi na Tolminskem staviti začetke kaj-
žarstva, kar košanije v bistvu so in pomenjajo, v 14. stoletje.

Tudi k hiši  (domus, seditmen dami, sedimen) spada le malo ali pa
nič zemlje (njive, travniki). Hiše se omenjajo kot samostojne posestne
enote ali pa v zvezi s kmetijo; kmet more poleg svoje kmetije imeti tudi
hišo (Kamno, Vogelc). Kjer se omenjajo v vaseh hiše niso po svojem
bistvu daleč od kajž. V večjem številu se omenjajo hiše v Tolminu, uprav¬
nem in gospodarskem središču pokrajine, kjer so ruralen značaj selišča
zabrisavali naseljenci ne-kmeti, stanujoči v gradu, hišah in dvorih (obrt-

najem pro pustota (Bianchi, Documenti per la storia del Friuli, I, 452); 1351?, v okolici
Kobarida (kodeks B 139, fol. 23’, v Drž., arhivu na Dunaju).

r ' 8  Leicht. Pa.rlamento friulano, 1/2, 254.

59  V. Joppi, Arch. Triest., 14 (1888), 293, 295; 15 (1890), 62.

00  1258, kmetija v Iderskem, ki jo obdelujejo' Sabbadinus, Ivan in Sfetetz (Thes.
eccl, Aquil., 204, n. 443).

61  A. Dopsch, Die altere Sozial- und Wirtschaftsverfassung der Alpenslawen (1909),
147 dalje. — Isti, Die landesfurstlichen Gesamturbare der Steiermark, str. LXX dalje.

02  O tej besedi je zbral podatke Kelemina, Glasnik Muzej, društva, 14 (1933), 66.

24

niki, vitezi, vojaki, uradniki). 63  S poudarkom se omenja v Tolminu zidana
hiša (domus de muro). Od hiš se je plačevalo manjše vsote v denarju (v
višini od enega do 40 denarjev) in le redkokje v blagu (v Tolminu dvakrat
kopuni).

Dvor  (curia) se omenja v našem urbarju na dveh mestih, eden teh
je v Tolminu. V tem kraju je bil najimenitnejši patriarhov dvor, ki je
bil že omenjen (str. 22).

Posamič se omenjajo kot enote, od katerih se je plačevalo, a to iz¬
ključno v denarju, še: mlini (molendinum, folinum = mlin na stope), njive
(campus), travniki (pratum), vrtovi (ortus) in ledine (ronchus).

*

/

Ogromna večina oglejske zemlje na Tolminskem je bila razdeljena
na kmetije in ostale zemljiške enote, ki so plačevale in služile neposredno
oglejski upravi v urbarju predpisane in zapisane davke, davščine, dajatve
in služnosti. Del tolminske zemlje je pa patriarh kot fevdni in zemljiški
gospod oddajal dalje. To se je moglo zgoditi na več načinov.

Patriarh je mogel del zemlje podeljevati raznim cerkvam ali pa svetnim
gospodom. Če se to ni izvršilo v popolno last niso s tem ti postali ne¬
posredni lastniki podeljene zemlje in niso mogli z njo brezpogojno raz¬
polagati. Ko je na novo ustanovljeni samostan v Gornjem Gradu leta 1146
od oglejskega patriarha prejel med drugim pet kmetij v Kojci na Tolmin¬
skem je bilo določeno, da samostan ne sme podeljenega oddajati naprej
v fevd, zastaviti ali odtujiti. Ko je Gornji Grad 1335 svoji dve tolminski
vasi Kojco in Kartečine hkrati s kmetijami v furlanskem Buttriju dal v
začasni zakup, moral je oglejski patriarh to potrditi. Pač pa si je oglejska
cerkev nad tolminsko gornjegrajsko posestjo pridržala odvetništvo, za kar
je moral Gornji Grad za vsako od osmih kmetij v Kojci in Kartečinah
plačevati na leto po en sir ali šest denarjev, po osem denarjev za služnost
o sv. Juriju in Mihelu ter ob istih terminih za pojezdno vino po 12 de¬
narjev. 04

Enako je bilo s kmetijami, ki so jih imeli na Tolminskem: samostan
iz furlanskega Rožaca (Rosazzo) v vaseh Ljubinj, Ponikve in Idrija ob
Bači, ženski samostan v Ogleju že od 1139 v vasi Kozarišče in čedadski
kapitelj v vasi Bezišče. Tudi te plačujejo Ogleju za odvetništvo (pro iure
advocatiae) majhne vsote v denarju in opravljajo določene služnosti. 05  Služ¬
ba s konji ali kobilami, ki jo mora po našem urbarju rožaška kmetija v
Ponikvah opravljati Ogleju, se omenja v Ponikvah že 1192, ko je v tej
vasi dobil belignski samostan (Beligna pri Ogleju) štiri kmetije in
je bil vsak kmet, ki bi imel konja, dolžan služiti patriarhu dvakrat
na leto. Pravica službe s konji je patriarhu le izjemoma še ostala; patriarh
se je namreč 1192 odvetništva v Ponikvah na korist belignskega samo-

ss  Domus in castro Tulmini, 1299 (Thes. eccl. Aquil., 73, n. 110).

94  Zahn, Urkundenbuch . . . des Herz. Steiermark, I, 262. Gradivo za zgod. Slov.,
IV, 223. — I. Orožen, Das Benediktiner-Stift Oberburg, 117. — Urbar 1377, f. 84.

65  Gradivo za zgod. Slov., IV, 152, 153, 560,

25

stana odrekel, kajti patriarhovi ljudje so pod pretvezo odvetništva pri¬
tiskali in nadlegovali kmete. * * * * * 8 ®

Tudi svetni gospodje so za kmetije, dane jim od oglejske cerkve v
fevd, plačevati odvetniško pravico (ius advocatiae), ki je za vsako kmetijo
znašala le majhno vsoto, navadno po en sir ali šest denarjev. Urbar navaja
te dajatve, dočim ostalih dajatev in služnosti od takih v fevd danih kmetij
ne našteva, kajti te se niso stekale v patriarhov urbar. Taki oglejski fevd-
niiki na Tolminskem so bili za časa našega urbarja: gospodje iz Soffunv
berga (Selce), Filip z brati iz Tolmina (Koritnica, Prapetno Brdo), ver¬
jetno tudi Arpucij iz Tolmina (Ponikve) in Galucij s Čedaidci (Volče). 67

Na teh kmetijah, danih v fevd, oni, ki so jih prejeli niso prebivali
in jih tudi sami niso obdelovali. Od fevdov te vrste je razlikovati fevde,
na katerih je ta, ki jih je dobil, moral tudi „sedeti“ in prebivati. Tak fevd
le imenuje feudum habitantiae  ali na kratko habitantia (abi-
tantia). 68  Naš urbar omenja fevd „ab abitantiam“, v obsegu štirih kmetij,
v Prapetnem pri Tolminu, ki ga je takrat imel Arpucij iz Tolmina (fol. 25).
Tudi v Tolminu so bili taki fevdi. Johannes Longus iz Čedada, ki je bil
oglejski gastald v Tolminu, je 1299 tamkaj imel te vrste fevd, obstoječ iz
hiš na tolminskem gradu na desni strani od vhoda v zgornji grad. 69  Za
„habitantia de Tulmino“ je 1321 Franciscuttus sin Janiče iz Tolmina v
sporu s svojim stricem Arpucijem. 70

Od zemlje dane v fevd je razlikovati zemljo dano v najem (ad fictum,
ad fettum) proti plačevanju določenih dajatev, navadno v denarju, ki jih
naš urbar točno navaja. Take v najem dane vasi ali posamezne kmetije
so po podatkih našega urbarja imeli: Filip in njegovi bratje iz Tolmina
(vasi Gabrije, Modreje, Bravnica, Hert, Daber, Roče, Slap; kmetije v vaseh
Selce, Zaslap, Poljubinj, Oblast, Koritnica, Laznice, Ponikve, Pečine, Za^
križ, Sebrelje), Jakulin iz Tolmina (šest kmetij v vasi Jesenica), Franca
iz Tolmina (sedem kmetij v vasi Poče), vitezi de Sacco (tri kmetije v vasi
Kamno). Filip in njegovi bratje iz Tolmina so itneli kmete s kmetij, ki so
jih imeli v najemu, z vsem živim in mrtvim imetjem odstranjevati ali jih
pa nanje sprejemati. Dve vasi v tolminski gastaldiji, Labinje in Zakriž,
so imeli vaščani sami proti plačevanju določenih davščin v celoti v na¬
jemu. 71  Obe ste bili) na ta način dani v najem že 1336. 72  Kako dolgo je
taka najemninska doba trajala iz našega urbarja ni razvidno; vemo pa,

85  Rubeis, Monumenta eccl. Aquilejensis, 636; Gradivo za zgod. Slov., IV, 814. —

Urbar 1377. fol. 26, 38, 70, 74’, 79.

67  Urbar 1377, fol. 8, 66’, 72’, 74’, 84.

‘ 8  O teh fevdih P. Paschini v Memorie storiche Forogiuliesi, 22 (1926), 78 in 26

(1930), 164 dalje ter Storia.del Friuli, II, 139, J

08  Thes. eccl. Aquil., 73, n. 110. ■—Johannes Longus tolminski gastald 1265 (Bianbhi
r Archiv f. Kunde osterr. Geschichtsquellen, 21, 413, n. 296).

70  Bianchi, Documenti per la storia del Friuli, I, 479.

71  Urbar 1377, fol. 95, 100.

72  Mon. patr For., fol. 74, 132’.

26

da je vas Svino pri Kobaridu dal patriarh Hendriussiju iz Čedada leta 1321
v najem za dobo petnajstih let. 73

Po pravu, ki ga naš urbar imenuje „ius livelli" oziroma „ius nivelli"
je patriarh dajal proti majhnemu plačilu v najem hiše in vrtove v Tolminu
(fol. 17’, 18), hišo z dvorom in nekaj zemlje v Kamnem (fol. 49). Oblika
nive>l je poleg navadnejše livel znana v Furlaniji okoli 1400. 7 *

V urbarju je zapisano koliko mora vsaka kmetija, košanija, hiša ali
katerakoli druga enota plačevati oziroma služiti. Označba za davščine,
dajatve in služnosti  v celoti je na latinskem jeziku „census“
(činž). Davščine so plačevali ali v blagu (in natura) ali v denarju. Višina
in vsebina davščin, dajatev in služnosti je odvisna od različnih faktorjev:
kot so velikost in kakovost zemlje in s tem njene produkcijske zmožnosti,
spremembe v gospodarskem obratu, kot na primer prehod iz dominiikalnega
v rustikalno gospodarstvo in narobe, zahteve in potrebe zemljiškega go¬
spostva, možnosti prodaje in povpraševanja na domačem in zunanjem
trgu. Tudi odgovori na vprašanja zakaj plačuje ena kmetija v blagu, druga
v denarju in zakaj se prvotne naturalne dajatve pretvarjajo v denarne so
odvisni od mnogoterih faktorjev, ki so v zvezi z občim ekonomskim raz¬
vojem, pa tudi lokalnimi potrebami in prilikami.

Skoraj pri dveh tretjinah vseh vasi, ki so popisane v tolminskem ur¬
barju iz leta 1377 se ponavlja zapis: kmetije v tej in tej vasi so nekdaj
plačevale tako kot je tukaj zapisano, sedaj pa plačujejo tako kot je spodaj
navedeno. Včasih se ta sprememba v plačevanju nanaša na vse kmetije
v oni vasi, včasih pa le na nekatere. Če natančneje pregledamo plačilne
postavke „po starem" in jih primerjamo s plačilnimi postavkami „po
novem" bomo opazili sledeče: postavke „po starem" so pretežno dajatve
in služnosti v blagu, postavke „po novem" pa pretežno dajatve v denarju,
oziroma v denar spremenjene služnosti.

Vestno zapisovanje obeh načinov plačevanja v urbarju kaže, da je
oglejska gospodarska uprava na spremenjen način plačevanja polagala
važnost, kaže pa nadalje tudi, da je do te spremembe moralo priti v času
pred zapisom našega urbarja; kakor bomo videli verjetno v prvi polovici
n sredi 14. stoletja-. Z drugimi besedami: na Tolminskem je spreminjanje
naturalnega v denarno gospodarstvo dobilo svoj odraz tudi v urbarju.
Prav ta pojav gospodarskega značaja je bil po mojem mnenju soodločilen,
da je prišlo do nujno potrebne urbarialne ugotovitve, kdo na Tolminskem
plačuje „po starem", torej pretežno še v blagu in kdo „po novem", torej
pretežno že v denarju. Urbar kaže, da je v drugi polovici 14. stoletja
denarno gospodarstvo že nadkriljevalo naturalno. Izkazala se je potreba,
določiti in zapisati nove spremembe in višino novih denarnih davščin,
zato sestaviti urbar, ki poprej zaradi nespremenljivosti dajatev mogoče

73  Bianchi, Documenti per la storia del Friuli, I, 452.

74  II nuovo Pirona, vocabolario friulan.o, 652.

27

sploh ni bil potreben in ni obstojal. Dejstvo je, da nam po času pred
urbarjem iz leta 1377 ni za oglejsko Tolminsko znan noben urbarialen
zapis.

Za dajatve in služnosti posameznih kmetij v času pred nastankom
našega urbarja smo navezani na slučajnostne zapise. Ti kažejo na primer
za konec 13. stoletja (1. 1294) sledeče podatke: kmetija v Tolminu, na
leto 3 stare pšenice in 6 starov ovsa; tri kmetije v Cerknem, vsaka
2 stara pšenice, 4 stare ovsa, 4 molzne živali, 18 denarjev; štiri kmetije
v Gabrijah, vsaka 4 stare pšenice, 6 starov ovsa, en sir, eno glavo goveje
živine.' 5  Leta 1294 se je plačevalo torej pretežno še v blagu. Par deset¬
letij kasneje (1321) se najem neke tolminske vasi glasi že zgolj v denarju. 7 *

Pluženska rihtarija, ki je bila na novo kolonizirana okoli 1280—1290,
je glede vasi, ki so bile tam naseljene iln so ostale obljudene (Otalež,
Plužne, Lazeč) postavljena na osnovo pretežnega plačevanja v blagu, ki ga
naš za okroglo sto let kasnejši urbar spreminja v denarno plačevanje;
glede mlajših v 14. stoletju koloniziranih vasi (Mlaka, Jazne) pa velja
v pluženski rihtariji vse od kraja plačevanje zgolj v denarju. Plačevanje
samo v denarju velja tudi za vasi v kolonizacijskem ozemlju okoli Ruta,
kjer je bilo plačevanje le v denarju vaba in ugodnost za koloniste tujega
rodu. Le ena vas med Rutarji (Obleke) se glede plačevanja razlikuje od
ostalih in jo je zato smatrati za starejše selišče Slovencev, v katero so se
drugorodni kolonisti doselili. 77

Ti stvarni podatki govore za to, da se je naturalno gospodarstvo
spreminjalo v denarno v desetletjih pred zapisom našega urbarja, torej v
prvi polovici in v sredini 14. stoletja in da je nastanek našega urbarja tudi
v zvezi s to spremembo gospodarskega značaja.

Preobrat v denarno gospodarstvo za časa zapisa našega urbarja v
celoti še ni 1  bil izvršen. To je najbolje razvidno iz načina plačevanja red¬
nega glavnega davka, ki se za posamezne kmetije plačuje deloma še v žitu.
deloma pa že v denarju. Od 526 in pol kmetije jih plačuje v celoti „po
starem" 107, torej približno ena petina vseh. Glavna postavka tega plače¬
vanja „po starem" je davek v žitu (bladum), ki se plačuje v pšenici (fro-
mentum, frumentum) in ovsu (anona). Frumentum more biti le pšenica,
kajti za oves, proso, soržico, rž imamo druge označbe. 78  Anona pomenja
to kar avena, torej oves. To dokazuje če primerjamo podatke našega ur¬
barja, ki navajajo žito anona, s podatki odgovarjajočimi po množini in
kraju v drugih virih, ki navajajo tamkaj plačevanje v ovsu (avena). 79  Pše¬
nica se plačuje v množini polovice do štirih starov, oves pa v množini

75  Thes.. eccl. Aquil., 279, n. 814; 284, n. 840, 841.

70  Bianchi, Documenti per la storia del Friuli, I, 452.

77  O kolonizaciji v Plužnah in Rutu zgoraj na straneh 16 in 17.

78  C. Fabrizi, Delle usure del Friuli, 83, 86, 92, 93, 94, 96, 120, 121, 127.

79  Thes. eccl. Aquil., 279, 284.

28

enega do šestih starov po kmetiji. Na en star je šlo v onem času v Če¬
dadu nekaj nad 75 l ; trov (glej spodaj str. 33).

Sicer je pa davek v denarju izpodrinil že po večini prejšnji davek
v žitu; le ponekod je poleg denarja plačati tudi še nekaj v: žitu. Vsota,
ki jo je bila dolžna plačevati posamezna kmetija na leto v denarju je kaj
različna in se ravna pač po produkcijski zmožnosti posamezne kmetije.
Postavke se gibljejo od 32 denarjev do ene marke in 116 denarjev ter od
osem do 27 liber. 80  Na eno marko je šlo 160 denarjev, na eno libro pa osem
denarjev (glej spodaj str. 33).

Zakaj se ponekod plačuje redni davek v žitu, drugod pa v novcu
je težko povedati. Mlajše kolonizacijsko ozemlje rihtarij je pretežno ob¬
močje plačevanja v denarju. Starejše kolonizacijsko območje dekanij pla¬
čuje mešano, po večini v denarju, v manjšini v žitu.

Prehajanje iz naturalnega v denarno gospodarstvo kažejo tudi me¬
šane postavke in pa postavke, ki povedo koliko v denarju je plačevati
za to ali drugo dajatev, ki se je prvotno oddajala v blagu. Nekatere kmetije
plačujejo poleg glavnega davka v pridelkih tudi nekaj v novcih. 81  Druge
zopet dajejo poleg glavnega davka v denarju tudi nekaj davka v blagu ali
mesto tega v denar preračunane blagu odgovarjajoče vsote. 82  Nekatere
deloma v denarju in deloma tudi v pridelkih plačujoče kmetije so bile opro¬
ščene od dolžnosti dobavljati meso (patriarhovemu) dvoru (carnes curiae).
Ce seštejemo število takih kmetij, pri katerih je oprostitev od dajanja
mesa na dvor v urbarju izrečno navedena s številom kmetij, ki so bile
dane drugim v fevd in niso plačevale v urbar, dobimo skupno število 123
in pol kmetije. Davščina mesa za dvor je obstojala v tem, da je cela kme¬
tija dajala na leto po enega kozlička ali jagnje, ali za to šest denarjev in
enega koštruna ali zanj 16 denarjev; polovična pa polovico od tega;

80  32 denarjev (urbar fol. 15, 59, 79, 115, 115’, 116, 118, 119, 126, 127). — 40 d. (tol.

62, 75’, 84’, 105’). — 64 d. (fol. 14’, 45’, 130’). — 100 d. (fol. 97’, 98). — Pol marke (fol.

42’, 50, 77, 80’, 85, 96’, 98, 100’, 104’, 108’, 117). — Pol marke in 8 d. (fol. 103). — Pol

marke in 20 d. (fol. 107’),. — 1 marka (fol. 14’, 22, 27, 29, 35, 37’, 42’ do 44’, 47, 50, 52’, 53,

57, 66, 82, 86, 88, 91, 98, 101’, 102’, 104’, 105’, 129). — 1 m. in 8 d. (fol. 87). — 1 m. in

16 d. (fol. 14, 97’, 101, 101’). — 1 m. in 18 d. (fol. 60, 60’). — 1 m. in 24 d. (fol. 22, 72,

97)).. — 1 m. in 32 d. (fol. 14, 14’, 37, 92’). — 1 m. in 40 d. (fol. 52, 87’, 107’). — 1 m. in

48 d. (fol. 22, 28’, 103). — 1 m. in 64 d. (fol. 29’, 97’). — 1 m. in 68 d. (fol. 61’). — 1 m.

in 80 d. (fol. 52’, 61, 62, 74’, 75’, 98). — 1 m. in 96 d. (fol. 42’). — 1 m. in 98 d. (fol. 74’).

— Im. 100 d. (fol. 62’). — 1 m. in 112 d. (fol. 42’). — 1 m. in 116 d. (fol. 74’). — 1 m. in

7 liber (fol. 102, 102’). — 8 liber (fol. 128). — 9 liber (fol. 92’). — 12 liber (fol. 24). — 12

libeir in 2 d. (fol. 48, 49). — 13 liber (fol. 43, 105’),. — 13 liber in 2 d. (fol. 48). — 15 liber

(fol. 22, 44’, 45’, 65, 73, 75’, 96, 96’, 98, 104’). — 15 in pol libre (fol. 19). — 16 liber (fol.
24, 124, 125). — 17 liber (fol. 19). — 17 liber in dva d. (fol. 61’, 122, 123). — 18 liber
(fol. 50, 87’). — 18 in pol libre (fol. 104’). — 19 liber (fol. 35). — 27 liber (fol. 22).

81  9 liber in 18 denarjev za pojezdno vino (fol. 46). — 14 liber in 5 d. (fot. 10). —

16 liber (fol. 10). — 17 liber in 2 d. (fol. 34). — 18 liber (fot. 9’, 10). — Pol marke (fol-
42’). — Pol mairke in 7 d. (fol. 55). — Ena marka (fol. 34, 86, 107). — Ena marka in
16 d. (fol. 69, 69’). — Poleg polovice davka v blagu ena marka in 32 d. (fol.. 37).

82  8, 9, 16 ali večinoma 18 denarjev za pojezdno vino (fol. 10, 28, 28’, 47, 49, 58,

64, 64’, 65, 66, 80, 82, 92, 92’, 94, 109, 109’ 110). — Novci za pojezde in dva sira ali

mesto teh 12 denarjev (fol. 32) ali ena glava molzne živine (fol. 88’, 89’, 91’).

29

razen če ni bilo v urbarju določeno, da je kmetija te dajatve oproščena.”
V tem slučaju je plačevala določeno vsoto. 84

Raznolikosti pri plačevanju je bilo torej pri tolminskih kmetijah do¬
volj, ki jih še povečujejo za nekatere kmetije posebej določeni načini pla¬
čevanja. Primeri za te: kmetija plačuje 11 liber in dve kokoši (fol. 50); pol¬
drugo marko, enega koštruna, eno jagnje (fol. 71’); eno marko 40 denarjev,
eno glavo molzne živine vredno 20 denarjev (fol. 88); eno marko, enega
koštruna vrednega 16 denarjev (fol. 95); 40 denarjev, eno glavo goveje
živine vredno 24 denarjev (fol. 111); pol marke, 24 denarjev, 24 funtov
sira (fol. 129).

Nazoren vpogled v gospodarstvo dajejo tudi raznovrstne takoime-
novane male davščine  (minuta servitia). Vendar je omeniti, da je
za časa našega urbarja dejansko služnost ali plačevanje v blagu že skoraj
povsod nadomestilo plačevanje v denarju. Stalno se ponavlja stavek: za
to in to služnost toliko in toliko vsoto denarja.

V to skupino spada kot ena prvih davščina, ki jo naš urbar imenuje
n a  kratko davščino ,,za tri služnost’" (pro tribus sbrvitiis). To so služ¬
nosti trikrat na leto, ko je posamezna kmetija dajala o Jurijevem 4 de¬
narje, o Mihelovem 4 denarje in o pustu 3 denarje. 85  Mesto davščine „za
tri služnosti" najdemo enkrat v našem urbarju davščino „za dve služ¬
nosti", obstoječo iz 6 denarjev (fol. 45’). Nekatere kmetije so plačevale
ob enem imenovaniih treh terminov davščine v višini 4 do 32 denarjev, ki
so jih imenovali po plačilnem dnevu servitium ali ratio sancti Georgii,
sancti Michaelis, camisprivii ali podobno. 86  Kmetije v vasi Idersko pla^
čujejo za služnost o svečnici (pro servitio sanctae Mariae de candelis) po
6 denarjev na leto (fol. 52).

V zvezi z razvito živinorejo na Tolminskem so davščine v živini.

Najbolj pogoste so take, ki obstojajo iz po ene glave goveje živine z
mladičem, ki še sesa, oziroma ene glave molzne živine (bestia cum lactantio,
lattantio, latantio, bestia cum nasentem, bestia cum lactantio sive nasen-
tem, bestia cum lacte) ali mesto te po 20 denarjev, 87  dalje glave goveje živine
namenjene za (patriarhovo) kuhinjo (bestia pro quoquina) ali mesto te po
10 denarjev 88  in glave živine, ki so jo dajali mesto vina (bestia pro vino). 8 *

83  Urbar fol. 6, 8, 11, 15, 16, 40, 57, 62, 66, 68, 72, 73, 77, 78, 80, 80’, 88, 96,

100’, 108’, 117, 123, 124.

84  15 liber, 10 denarjev, 64 d., 104 d., 112 d., 148 d., pol marke, pol m. in 20 d..

pol m. in 40 d., eno m., eno m. in 16 d. (fol. 8, 11, 16, 16’, 17, 17’, 40, 78, 80).

85  Urbar fol. 6, 8—10’, 19, 20, 24, 27—29, 31, 33—44’, 52—58, 61, 64, 65, 67—79,
83, 85—92. 95—97, 100—102, 104, 105, 107-109, 117, 122—124.

80  Urbar fol. 5, 5’, 6, 7, 11, 13, 14. 52, 54, 60, 64, 84.

87  Urbar fot. 6—9’, 27—29, 31, 33—37. 40. 43, 44, 44’, 52—57, 61—65, 67—78, 83,
85—92, 95—97, 100—102, 104, 105, 107—109, 117, 122—124. — Bestia a lacte (Thes. eccl.
Aquil., 284, n. 840).

88  Urbar, fol. 7—14, 16, 19. 20, 24, 27—29, 31, 33—36, 41—45, 48. 52, 55, 58, 61—65,
67—78, 83, 85—92, 95—97, 100—102, 104, 105. 107, 109, 117, 122—124.

89  Urbar, fol. 6, 8, 9’. 27—29, 31, 33—36, 43—44’, 61—65, 67—72, 74—80, 82—92’,
94—97, 100—102, 104, 105, 108—110, 117, 122—124.

30

Prejkone s slovensko besedo polovica so v zvezi živali, ki jih naš urbar
imenuje bestiae polvicarum oziroma bectiae quae appellantur pol vice. Dve
živali-polovici, dejansko torej ena sama, ste morali biti vredni 10 denarjev,
toliko torej kot ena zgoraj omenjena žival za patriarhovo kuhinjo. 90  Po
plačilnih terminih so označene živali sv. Jakoba, ena vredna 16 denarjev
(bestiae sancti Jacobi) in živali sv. Petra (bestiae sancti Petri). 91  V tej
zvezi naij omenim še davščino „za krave“ (pro ratione vacarum), ki je
stalno določena na sedem denarjev. 92

Od ostalih malih davščin se še omenjajo: davščina čebel (ratio
a>pium), 93  davščina sirov (casei), od katerih je bil vsak po večini vreden
6 denarjev' 14  in davščina obstoječa iz kokoši din jajc. 95

V posebno skupino spada davščina za pojezdno vino. V našem urbarju
je to že vseskozi v denar spremenjena prvotna dajatev pijače, namenjene
funkcionarjem zemljiškega gospostva ob priliki uradnih obhodov na konju,
pojezde imenovanih. 96  Za takoimenovane mesnice (mesnica) koštrunov in
kozličkov ob času pojezd, ki so jih plačevale nekatere kmetije tolminske
gastaldije in za pojezdne pogače (pogaciae poiesdarum), ki so jih bile
dolžne dajati kmetije v Prapretnem Brdu, naš urbar denarne protivred¬
nosti ne navaja. 97

Sprva dejanska pijača in hrana so sledeče v našem urbarju v denar
spremenjene dajatve: 10 denarjev na leto mesto piva (pro cervesa); 98  eden
ali pa tudi štiri denarji mesto bržole (pro brasadollo, pro brasadullo); 9 ’
po 14 denarjev mesto jerebic in kljunačev (pro perdicibus et galigis); 100
po eden ali dva denarja mesto kruha ribičem (pro pane piscatorum). 101
Živinsko krmo, tudi že spremenjeno v denarno dajatev, pomenjajo 4 ozi¬
roma 8 denarjev mesto sena (pro ratione feni) 102  in v enem slučaju po 16,
v drugem pa po 40 denarjev mesto trave (pro herba). 103

Nekaterim kmetijam in posestnikom so bile predpisane posebne vrste
davščin. Imejitelji hiš v Tolminu plačujejo kopune (capunus). 104  Kmet

90  Urbar, fol. 52. 56.

91  Urbar, fol. 6. 7, 54.

92  Urbar fol. 6. 8, 8’ 9, 19. 27—29, 31, 33—36, 61—65, 67—70, 72, 74—77, 83, 85—91,
95—97, 100—102, 104. 105, 107, 109, 117, 122—124.

93  Urbar, fol. 9’, 19, 27—29, 31, 33—36, 44. 44’, 61, 62, 64, 65, 67—78, 83, 85—92,
95—97, 100—102, 104—105, 107—109, 112, 117, 123, 124.

94  Urbar, fol. 5’, 7—14, 19. 20, 24, 27—29, 31—38, 40—45’, 48, 52, 55, 58, 61—65,
67—78, 83, 85—92, 95—97, 100—102, 104, 105, 107—109, 177, 122—124, 129, 130.

93  Urbar, fol. 50, 52, 53, 56.

96  Urbar, fol. 5—14, 19, 20, 24, 27—29, 31—49, 52, 54—58, 60—62, 64—80, 82—92,
94—97, 100—102, 104—105. 108—110, 117, 122—124.

97  Urbar, fol. 72, 132.

98  Urbar, fol. 9’, 19, 27—29. 36, 61. 62, 64.

99  Urbar, fol. 9’, 19, 27—29, 31, 61, 62, 64, 67—71, 74—77, 87—90, 96, 97, 100. 109. —
Brasadollus, brasadullus, furl. brusitdole, brisiole. italij. braciola, bržola, bržadla (prim.
II nuova Pirona, vocabolario friulano, str. 78).

io° u r b ai - ;  foi. 52, 53, 55. — Perd>ix, jerebica. — Gallinago, kljunač.

101  Urbar, fol 83, 85—91, 95—97, 100—102, 104, 105. 107—109, 117, 122—124.

102  Urbar, fol. 9’, 27—29, 31, 36, 67, 69—71, 73, 74, 75, 101.

103  Urbar. fol. 7.

104  Urbar, fol. 18’.

31

Jachil v Cadri je dolžan mesto vsega drugega na leto oddajati 198 skled
(scudelae), krožnikov (taleria), „struciae“ in čaš (cifi), in sicer po 66 o
Jurjevem, Mihelovem in Božiču. 105

Glavni in najbolj navadni plačilni termini so bili: pust (carnispri-
vium, to so dnevi od sobote pred do torka po pustni nedelji, posebno pa ta
nedelja sama), sv. Jurij (v oglejski vladikovini 24. aprila) in sv. Mihel
(29. septembra). Po teh treh plačilnih terminih se imenujejo razne dav¬
ščine. Zelo mnogovrstne so plačevali Tolminci o sv. Mihelu, med temi
tudi sire (urbar, fol. 6). 100  Po sv. Petru (29. junija) in po sv. Jakobu
(25. julija) se imenujejo živali, ki so jih Tolminci dajali ob teh dveh go¬
dovih. 107  Tudi po svečnici (sancta Maria de candelis) je imenovana po¬
sebna služnost. 108  Denar za jerebice in kljunače je bilo odplačevati o
Božiču. 100  Enkrat je kot plačilni termin naveden dan is v. Lovrencija
(10. avgust). 110

Davki in davščine nam do neke mere kažejo kakšna je bila gospo¬
darska produkcija  Tolminskega v srednjem veku in katere so
bile glavne gospodarske panoge  te pokrajine.

Tolminsko je bila dežela kjer so se ljudje največ pečali s polje¬
delstvom in živinorejo.  Od žitnih vrst sta glavni pšenica in oves.
Gojili so tudi lan kot rastlino važno za izdelovanje platna. Desetina od
lanu na Tolminskem je od 1233 šla čedadskemu kapitlju. * * 111  Omemba njiv
(campus), travnikov (prat um) in vrtov (ort us) izpopolnjuje podobo kulturi
posvečene zemlje v območju vasi. 117

Višje v gorah so dajali značilen pečat pokrajini planinski paš¬
niki.  Planinski pašniki so v zvezi z močno razvito živinorejo.. Za to go¬
vore raznovrstne dajatve v živini, ki je imenovana bestiae, pechora, pe-
cudes, in predvsem goveja živina z mladiči (bestia cum lacte, bestia cum
lactantio, bestia cum nasemtem, bestia pro quoquina, bestia pro vino, bestia
sancti Petri, bestia sancti Jacobi, bestia polvicarum, ratio vacarum).

Uredba ki je nedvomno močno pospeševala tolminsko živinorejo so
bile velike pašniške združbe živine v čredah (noda pecudum), ki se raču¬
najo kot cele (noda integra) ali polovične (noda media). Celo je morala
šteti 112 glav goveje živine ali koza, polovična pa polovico tega. Cela je
morala plačevati na leto po 1015 funtov sira, polovična pa po polovico te
množine; ali pa se je računalo po en denar za vsak funt sira. Kmetje, ki
so imeli oziroma upravljali take živinske črede se imenujejo pecorarii

Urbar, fol. 15.

100  Mihelovo glavni plačilni dan (Bianchi, Documenti per la storia del Friuli, I.
452, za 1. 1321).

Urbar, fol. 6, 7, 54.

105  Urbar, fol. 52.

100  Urbar, fol. 52, 53, .55.

110  Urbar, fol. 52.

111  Gradivo za zgod. Slovencev, V, 594. Rubeis, Mon. ecclesiae Aquilejensis. 742
(1253). — Bianchi, Documenti per la storia del Friuli, I, 468 (1321). — Prim. A. Sacchetti,
Per il possesso di Tolmino, Nuovo archivio Venato, nuova serie, 5, 10 (1905), 51, 52.

112  Travniki, urbar, fol. 53, 78, 129. 131. — Vrtovi, urbar, fol. 18, 23.

32

(čredniki). 113  Zmanjšane so jim bile ostale dajatve, razen služnosti (ser-
vicia) in po jezdne g a vina, kar so morali plačevati v celoti. 114  Nekaj deset
letij pred nastankom našega: urbarja (1310) je patriarh izdal glede plače¬
vanja sirov od živinskih pašnikov posebno uredbo, ki določa, da naj se za
slučaj, če bi pašnik ne mogel plačati množino sirov v celoti, plača za
vsak manjkajoči sir po pol denarja. Ker sta patriarhova glavarja v Tol¬
minu zahtevala od vsakega sira po en denar ali pa še celo več, jima je
takratni patriarh Otobon tako odiranje tolminskih kmetov strogo prepo¬
vedal. 113

Staro in razvito je planšarstvo  v tolminskih gorah. O gorskih
pašnikih v pogorju okoli Krna imamo posredne in neposredne podatke iz
12. in 13. stoletja (1178, 1213, 1261, 1289). Govoriio o pravici pašnje na
gori „Stefan“, ki je morala ležati nekako nad vasmi Ladra, Smast, Kamno
in Drežnica, kajti med Drežničani in prebivalci prvih treh vasi je prišlo
zaradi nje do spora. Eden gospodov Villalta, ki so na teh pašnikih imeli
od patriarha pravice, je 1289 spor odločil tako, da naj vaščani omenjenih
vasi skupno pasejo do Petrovega (29. junija), nihče pa ne sme do takrat
tamkaj kositi; po Petrovem morejo kositi le za potrebe živine, ne pa sena
prodajati. 115

Na pobočjih Krna je imel hlev (stabulum) patriarh. Naš vir ga ome¬
nja z označbo „c,aissima in monte qui dicitur Cren“; danes je to planina
Kašina pod Krnom. Hlev je patriarh oddajal proti letni najemščini v najem.
Leta 1338 ga je imel v najemu dekan Jakob iz Volarjev. Toda vkljub
temu, da ni bila planina pod Krnom namenjena za splošno uporabo, pri¬
ganjali so Tolminci gori med sv. Jurijem (24. aprla) ter sv. Petrom in
Pavlom (29. junija) na pašo svoje konje in govedo. Patriarh Bertrand je to
prepovedal (1338). 116  Za časa zapisa našega urbarja je imel hlev Kašino v
najemu Nikolaj iz Volarjev za eno marko in 28 denarjev na leto (urbar,
fol. 10’).

Vrsta tolminskih vasi ima po podatkih našega urbarja pravico — na¬
vadno dvakrat na leto — gnati živino na (patriarhov) pašnik. To pravico
so imele vasi: Kneža, Temljine, Grahovo, Logaršče, Roče, Slap, Tribuša,
Bukovo, Žabče, Orehek, Jesenica, Gorje, Poče, Reka in Poljice. 111 .

Mimo reje goveje živine je bila na Tolminskem močno razvita tudi
ovčereja. Posebno manjši posestniki oddajajo v kozličkih (edus) inkoštrunih
(castratus, castronus). 118  Meso, ki je h : lo pod imenom carnes curiae dolo¬
čeno za patriarhov dvor, je bila kozličevina, jagnjetina ali koštrunovina
(urbar, fol. 6).

J1 * loppi, Arch. Triest., 13 (1887), 54.

114  Urbar, fol. 5’.

115  Mon. patr. For., f. 125. — Bianchi v Archiv fiir Kunde osterr. Geschicht*-
qucllen, 21 (1859), 405, n. 266.

110  Joppi, Arch. Triest., 14 (1888), 277.

117  Urbar, fol 61. 62, 64, 65, 72, 75—78, 83, 86—90, 107, 109.

Urbar, fol., 27, 71’, 76, 95, 100, 132.

33

Čeprav je bilo sirarstvo  v srednjem veku veliko bolj razširjeno
kot dandanes in je bil sir v srednjem veku po naših krajih in tudi drugod
prava ljudska hrana, moremo vendarle tudi na Tolminskem številne da¬
jatve v siru (caseus) pripisovati razširjeni živinoreji. Posebno na planinah
in živinskih pašnikih je bilo sirarstvo močno razvito (urbar, fol. 5’)- Po¬
sebej se omenja bovški sir (caseus de Plezio). 118

Le na enem mestu našegai urbarja se omenjajo konji oziroma kobile
(urbar, fol. 18’); prešiči pa nikjer. 120  Za vsaj skromno razvito perutni¬
narstvo govore davščine, ki omenjajo kopune (capunus), kokoši (galina)
in jajca (ovum). 121  Pač pa kaže dajatev čebel (ratio apium) pri 18 vaseh
na čebelorejo. 122

Tolminsko je bogato na vodah z ribami.  Loviti ribe je kot po¬
sebna pravica pripadala zemljiškemu gospodu-patriarhu, ki je imel na¬
stavljene svoje ribiče, za katere pozna naš urbar dajatev od strani kmetov
,,za kruh ribičem" (pro pane piscatorum). 123  Patriarh je mogel ribištvo
oddajati v najem aili pa drugim podeljevati s tem združene pravice; ti so
imeli zopet svoje ribiče. Na Bovškem jih ima 1315 patriarhov fevdnik
Joannes de Vihajta. 124  Dva brata iz Čedada sta dobila 1337 pravico, da
smeta imeti za dobo patriarhovega življenja nastavljenega ribiča v tolmin¬
skih vodah: Cerknici (Circhiniz), Bači (Buza), Idriji (Idria), Soči (Isoncio),
Tolminki (Tulmina), Idrijci (Idrischa) in ostalih. 125  Podobno dovoljenje je
za Sočo prejel od patriarha 1343 kmet Paulissa iz Bovca. Letna zakupnina
za ribolov v reki Soči na Bovškem je 1343 znašala 32 funtov bovškega
sira. 15 ®

Mere in denar.  — Žito so po podatkih našega urbarja merili
na stare (star, starius). Star je bil glede obsega različen po kraljih. Za
Čedad se navaja 75,735 litrov na en star. 127  Sir so tehtali na funte (libra).

Denar so v našem urbarju računali na marke (marca), libre (libra)
in denarje (denarius), Marka je takoimenovaina števna marka, ne dejanski
novec. Na vsako je šlo 160 denarjev. Urbar računa tudi s pol marke
(marca media, marca dimiidia). Na libro denarjev, ki je tudi le števna
enota, so v Furlaniji do druge polovice 14. stol računali po 8 denarjev. 12 *
Ta relacija je bila v veljavi tudi za naš urbar. To kaže račun pri pluženski
rihtariji, kjer so davščine pri posameznih kmetijah računane po librah

119  Manzano, Annali del Friulli, V, 112. — Joppi, Arch. Triest., 15 (1890), 69.

120  Služba s konji v Ponikvah na Tolminskem 1192 (Gradivo za zgod. Slovencev,
IV, 814).

121  Urbar. fol. 18’, 50, 52, 53, 56.

123  Urbar. fol. 9’, 19, 27—29, 31, 33—36, 44, 44’, 61, 62, 64, 65, 67—78, 83, 85—92,
»5—97, 100—102. 104—105. 107—109, 112, 117, 123, 124.

123  Urbar, fol 83, 85—91, 95—97, 100—102, 104, 105, 107—109, 117, 122—124.

124  Man. patr. For.,-.fol. 104’.

125  Joppi, Arch. Triest., 14 (1888). 272.

129  Joppi, Arch. Triest., 15 (1890), 66, 69.

127  11 nuovo Pirona, vocabolario friulano, 1111.

128  C. Fabrizi, Delle usure del Briuli nel XIV. secolo e della marca ad usum curiae
(1774), 87 dalje.

l

34

in denarjih, na koncu pri sklepnem računu je pa vsota v celoti izračunana
v markah in denarjih. Seštete postavke pri posameznih kmetijah primer¬
jane s končno sumarno postavko kažejo, da je na libro denarjev računano
okroglo 7,7 denarjev.

Reluicijske postavke v našem urbarju, to so podatki, ki pravijo, da
se mesto raznih stvari v blagu plača ali more plačati toliko in toliko v de¬
narju, kažejo do neke mere kolikšno ceno so takrat imele razne stvari.
Vrednotene so brez izjeme: v patriarhovo kuhinjo namenjena glava go¬
veje živine (bestia pro quoquina) na 10 denarjev; glava živine, ki se je
dajala z:a, vino (bestia pro vino) na 16 denarjev; glava molzne živine ali
živine z mladičem (bestia cum lacte ali bestia cum lactantio) na 20 de¬
narjev. En kozliček ali eno jagnje je navedeno z reluicijsko vrednostjo
6 denarjev, en koštrun pa s 16 denarji (urbar, fol. 6). Za en sir je skoraj
vseskozi navedena vrednost 6 denarjev, za polovico sira pa 3 denarji.

Koliko so na podlagi podatkov našega urbarja znašali celokupni
dohodki  tolminske gastaldije leta 1377 nam kaže priložena razpre¬
delnica, urejena po upravnih enotah in posameznih postavkah. Povsod
se povsem natančne številke zaradi nekaterih nejasnosti in nepopolnosti
pri podatkih v urbarju niso dale dognati, vendar v celoti pri tem ne gre
za velike vsote in razlike. Davka v denarju je bilo skupaj 412 mark in
113 denarjev; davka, ki se je plačeval v denarju mesto v blagu oziroma

35

v denar preračunana vrednost nekaterih dajatev znaša 127 mark in 50 in
pol denarja, skupaj torej v denarju 540 mark in 3 itn pol denarja.

V blagu so dajali v tolminski gastaldiji leta 1377 763 starov žita (od
tega 279 in pol stara pšenice in 483 in pol stara ovsa) in še nekatere da¬
jatve, majhne po obsegu iln dejanski vrednosti, za katere ni navedena de¬
narna proticena (6 kopunov, 24 kokoši, 120 jajc, 24 funtov sira, 5 sirov,
v eni vasi pojezdne pogače, v 18 vaseh služnost čebel). Če izračunamo
tudi za dajatve v blagu na podlagi podatkov, ki jrlh imamo glede cen, nji¬
hovo vrednost, moremo določiti približen finančen efekt vseh davkov in
dajatev tolminske gastaldilje leta 1377. V razdobju 1350—1400 je bila vred¬
nost enega staira pšenice ali ovsa povprečno 27 denarjev (star okoli 75
litrov). 129  Skupna vrednost 763 starov žita bi torej znašala 20.601 denar,
to je 128 mark in 121 denarjev.

K temu bi bilo prišteti še nevelilko vrednost kopunov, kokoši, jajc,
sirov in drugih zgoraj navedenih dajatev. Primerjajoč takratne cene tega
blaga ne bi znesla v denarno vrednost spremenjena vsota za te dajatve,
majhne po obsegu in .denarni vrednosti, več kot 2 marki.

129  Izračunano na podlaigi podatkov pri Manzanu. Annali del Friuli z navedbo leta
in cene enega stara; V, 227 (1365, annona, 27,5 denarjev); V, 271 (1372, annona, 24 denarjev);
V, 325 (1380, preračunano „frumento“, 25 denarjev); VI, 85 (1393, annona, 31 denarjev);
III, 110 (povpreček za razdobje 1351 do 1400, 28 denarjev).

3 *

36

Celokupna denarna protivrednost in efektivni denar tolminskega
urbarialnega donosa bi torej znašal leta 1377:

v denarju in njegovi protivrednosti . . 540 mark, 3,5 denarjev

protivrednost za žito.128 mark, 121 denarjev

protivrednost nekaterih manjših dajatev . 2 marki,

skupaj . . 670 mark, 124,5 denarjev

S to številko se skladajo vsote, za katere je patriarh dajal v 14.
stoletju v zakup tolminsko gastaildijo z vsemi dohodki. Seveda če pomi¬
slimo, da je morala biti letna vsota, oziroma vrednost, za katero je za¬
kupnik Tolminsko dobil manjša od one, ki jo je dejansko za davke in da¬
jatve potegnil. Patriarhova uprava je prejela izplačano okroglo vsoto, ki
jo je v stalni potrebi po efektivnem denarju potrebovala, zakupniku pa je
šlo to, kar je preko te vsote dobil, v njegov dobiček oziroma za režijo.

1339. Zakup za letnih 500 mark novih oglejskih denarjev in 5000
funtov sira. Ena marka oglejskih denarjev je štela 160 denarjev, en funt
sira je 1352 veljal 2 denarja, 5000 funtov — 10.000 denarjev — 63 mark,
20 denarjev. Skupaj torej 563 mark, 20 denarjev. 130

1342. Zakup na štiri leta za 2000 mark oglejskih denarjev, torej na
leto 500 mark. 131

1345. Zakup za letnih 1200 florinov v zlatu. Na en flori m v zlatu so
1346 računali 55 denarjev, torej na leto 412 mark, 80 denarjev. 132

1348. Zakup za letnih 300 mark oglejskih denarjev. 133

Kakšna je bila kupna vrednost onih okroglo 670 mark, ki jih je
dobil Oglej leta 1377 iz svojega tolminskega urbarja; z drugimi besedami:
vprašajmo se zaradi primerjave in ilustracije naših številk, kaj se je v
onem času moglo dobiti za ta denar? Nekoliko podatkov in številk iz ob¬
močja Tolminskemu sosednjega. Za 41 mark se je dobilo v Furlaniji 1359
tri kmetije; za 28 mark in 12 denarjev 1366 srebrno čašo s pokrovom, v
Benetkah kupljeno; za 20 mark 1371 leseno hišo s slamo krito, z dvoriščem
in zemljiščem. 134

Prebivalstvo

Prebivalci Tolminskega so bili ob času, ko je bil sestavljen naš urbar,
po ogromni večini kmečkega stanu.  Koliko je bilo med njim še
svobodnih kmetov, tega nam naš vir ne pove, kajti do teh zemljiški

130  Joppi, Arch. Triest., 14 (IS88), 293; Manzano Annali del Friuli, V. 112.

131  Joppi, Arch., Triest., 15 (1890), 61, 62.

132  Joppi, Arch., Triest., 15 (1890), 89; Manzano, Annali del Friuli, V. 42.

133  Joppi, Arch,, Triest., 15 (1890), 428.

134  Manzano, Annali del Friuli, V, 178, 231, 265.

37

gospod-oglejski patriarh ni imel pravic in jih seveda tudi ni vpisoval v
svoj urbar. O socialnem in pravnem položaju kmetov urbar pobliže ne
razpravlja, vendar moremo iz njegovih podatkov in ob primerjavi tega
kar vemo iz onega časa za druge in predvsem Tolminskemu sosednje
predele, sklepati, da gre pri tolminskem kmetu 14. stoletja za podložnika,
ki je bil vezan na svojo kmečko zemljo in ki ga je nanjo mogel zemljiški
gospod svobodno nameščati ali pa tudi z nje odstranjevati.

Velika večina tolminskih kmetov je po podatkih našega urbarja takih,
ki so imeli celo kmetijo (mansus integer), bili so torej celogruntarji. Takih,
ki imajo le pol kmetije (mansus medius) ali polgruntarjev je v razmerju
do celogruntarjev približno ena desetina (okoli 50 napram okoli 500).
Največ je polgruntarjev v kraju Tolminu, kjer po številu celo prevladujejo
nad celogruntarji (teh 6, onih 14).

Kaj žarstvo  je, kot sem to že omenil v poglavju o gospodarstvu,
na Tolminskem v 14. stoletju, kot marsikje drugod na Slovenskem v onem
času, v začetnem razvoju. Kajž ali košanij (cosania), kot so jim na Tol¬
minskem dejali, je naštetih v urbarju vsega 27, kar je napram preko 500
kmetijam malo. Blizu košanijam so po značaju hiše (domus, sedimen domi,
sedimen), če se omenjajo v vaseh.

Košanije in hiše na vaseh so naseljevali sinovi in hčere s kmet’j, ki
na teh niso mogli ali hoteli več ostati. Kot drugod na Slovenskem so se
tudi na Tolminskem kajžarji, ki jih skromna h košaniji ali kajži spadajoča
zemlja ni mogla rediti, posvečali obrti. Primer takega kajžarja-obrtnika
je kovač Miha v Volčah, ki ima hišo (domus) s tremi njivami ih tremi
travniki (urbar, fol. 53’).

Omembe vredno število nekmečkega prebivalstva je bilo edino v
Tolminu. Tu je bil patriarhov grad in dvor, tu je bilo središče uprave
tolminskega ozemlja, tu je bila majhna vojaška posadka, tu je bil sedež
patriarhovega glavarja in gastalda z upravnim, vojaškim m pomožnim
osebjem; po Tolminu se imenujejo nekateri ministeriali in vitezi. V kraju
Tolminu je bilo po podatkih urbarja mimo kmetij in polkmetij tudi šest
hiš, ki jiirn po njihovih stanovalcih in pritiklinah pač ni šel ruralen značaj.

Z izjemo nemških kolonistov okoli Ruta ob zgornji Bači so bili
Tolminci vseskozi slovenskega rodu.  Tolminec pomenja v času
našega urbarja toliko kot Slovenec; Slovenec ali prebivalec tolminske
dežele (Sclavus sive contrate Tulmini habitator) pravi neka listina iz
leta 13 72. 135  Le fevdalni ljudje in upravno osebje v Tolminu, ali mogoče
posamič tudi kje drugje, je moglo mimo slovenskega biti tudi romanskega
ali nemškega rodu. Toda ti po večini nišo bili stalni prebivalci Tolmin¬
skega. Prihajali so semkaj kot upravno in vojaško osebje, kot ministeriali
in vitezi, si na Tolminskem pridobivali fevdno in najemninsko posest.
Glavarji na tolminskem gradu so bili večkrat bližnji sorodniki oglejskega

135  .Toppi, Arch. Triest., 17 (1891), 7.

38

patriarha; zakupniki na Tolminskem po večini tujci, celo en Florentinec
je v 14. stoletju med njimi. Tudi nekateri duhovniki niso bili slovenskega
rodu. Ko je dobil Čedadec Nassihguerra 1372 varstvo (custodia) zgornjega
tolminskega gradu je bilo določeno, naj ima za stražo sedem ljudi roman¬
skega rodu (socios Latinos), poleg ne več kot dveh domačinov-Slovencev
s Tolminskega. 135

Za slovensko narodnost Tolmincev, razen priseljenih Nemcev okoli
Ruta, govore slovenska imena krajev,  ki so jih naselili in naselje¬
vali, ledinska imena zemlje, ki so jo obdelovali in do neke mere tudi
njihova imena in priimki.

Imena selišč na Tolminskem so po ogromni večini slovenska! in se no
svojem značaju in tvorbi bistveno ne razlikujejo od krajevnih imen drugod
na slovenskih tleh. V glavnem so onih vrst, kakršne najdemo na ozemlju
sorazmerno starejše slovenske kolonizacije. Tudi v kolonizacijskem ozemlju
okoli Ruta je večji del krajevnih imen slovenskega izvora, kar kaže, da
je bil ta okoliš pred prihodom nemških naseljencev Slovencem znan in
po njih vsaj ekstenzivno naseljen. Le par nedoločljivih in težko raz¬
ložljivih krajevnih imen v našem urbarju kaže na nemški izvor (Signech
Vinchiberch, Brnchinuel). Imena nekaterih večjih krajev in voda na Tol¬
minskem so predslovenskega izvora (na primer Tolmin, Kobarid, Bovec,
Idrija, Soča).

Osebna imena  nam morejo le do neke mere in pod določenimi
pogoji biti v pomoč pri presoji narodnosti itn sestave prebivalstva. Od
slovenskih imen so ohranjena še nekatera starejšega tipa, 'kot Bratigoy,
Oernogoy, Dresimer, Primota, Stanigoy. Druga, tudi slovenska po izvoru,
so oblikovana po človeški postavi in zunanjosti (na primer Malič, črni,
Črna, Široki, Maleša, Maligni).

Vendar je 14. stoletje tudi na Tolminskem že zdavnaj doba, ko nad
domačimi imeni po številu prevladujejo tuja: krščanska, romanska, ger¬
manska; kar pa seveda še oddaleč ne more govoriti za to, da njihovi no¬
silci ne bi bili slovenskega rodu. Z značilnostmi tvorbe slovenskih imen
se družijo neslovenski elementi. Sufiks -onja, kot ga najdemo še v čisto
slovenskih imenih Prehogna in Sitogna, se dodaja imenima krščanskega
izvora Jakob in Vid v oblikah Jaicogna in Vidogna. Krščanski element
prevladuje z imeni svetnikov. Od starozaveznih Adama in Abrama, Elije
in Daniela, preko imen apostolov in evangelistov ter preko najbolj razšir¬
jenih srednjeveških svetniških imen pa vse do svetniških imen značilnih za
13. in 14. stoletje (na primer Dominik z izpeljanko Mengus, Frančišek z izpe¬
ljanko Frango). Oglejska cerkev ima svoj delež z imeni oglejskih svetnikov
in patronov, kot so Hilarij — Jelar (Elerus), Kocjan, Mohor, Pavlin. Naj'-
bolj navadna ženska imena so Ivana (Quana, Juuana) in Marija (izpeljanka
Marsa). Nekatera krščanska imena so prilagodena slovenskemu jeziku
(Arne, Arney od Jerneja; Bencho od Benedikta; Jachil od Jakoba; Janes
in Janis od Johannesa; Juri in luricus od Jurija; Lore od Lovrencija;

39

Lenart od Leonarda; Mochor od Hermagora; Matcho od Matije ali Ma¬
tevža; Miche; Tomec od Tomaža).

Pojavljajo se tudi že priimki in imena sinov v zvezi z očetom ali
imenom očeta. Če sta bila v isti vasi dva kmeta ilstega imena, je eden
„mali“, drugi „veliki“ (Chocianus parvus in Chocianus magnus v Modrej -
cah, urbar, fol. 29’). Nekajkrat se imenuje le očetovo ime, ne pa tudi ime
sina, takratnega posestnika, na primer filius Adam, filius Bratigoy (urbar,
fol. 28’, 78); toda tudi Matias filius Rosse (urbar, fol. 69). V priimku tiči
ime prednika pori Petru Bendin^ichu (po Benediktu, urbar, fol. 42'), Petru
Danelchicu (po Danielu, urbar, fol. 53), Golobiču (poleg imena Golop,
urbar, fol. 16,, 71, 7T) in Mateju Manfredinu (urbar, fol. 42’). Na kraj
kjer je bil dotični ali njegov prednik doma ali odkoder je prišel kažejo
priimki' Bochignic, Bochinif (urbar, fol. 17, 122’), Gorianif (urbar, fol. 42).

Germanskih imen je v sorazmerju s krščanskimi in romanskimi po
številu manj. Tudi germanska imena nikakor ne morejo pomeniti 1 , da ie
bil njihov nosilec tudi Nemec po rodu, razen v nemškem naselitvenem
otoku okoli Ruta, kjer jih je več kot drugod. 136

Urbarji so važen vir za statistiko starejših dob. Število vasi, kmetij,
košanij in drugih enot, ki so bile dolžne plačevati leta 1377 v tolminski
urbar je razvidno iz pridejame razpredelnice. Pri tem je omeniti, da po-
menja pri kmetijah črka A število kmetij, kakršno je navedeno pri posa¬
meznih vaseh, črka B pa od tega nekoliko manjše število kmetij, ki so
pri vaseh dejansko opisane in omenjene. Dve polovični kmetiji sta šteti
za eno celo. Če je bila vas razdeljena nai dve upravni enoti se šteje samo
pri prvi omembi.

136  Nemška imena v rihtariji Rut (urbar, fol. 115 do 118): Adalpret, Aynt, B(P)er-
toldus, Conradus, Hericus, Herimanus, Hent, Leucoldus, Voricus, Vorldcus.

40

S pomočjo statističnih podatkov našega urbarja moremo napraviti
poizkus določiti za leto 1377 število prebivalstva  tolminskega
ozemlja, v kolikor ga urbarialni popis obsega. Poizkus more biti le do neke
mere točen, kajti urbar na primer ne zajema svobodnih kmetov, ne zajema
zemlje, katere zemljiški gospod ni bil oglejski patriarh, ne zajema na
primer prebivalstva tolminskih gradov in zemlje pripadajoče tolminskim
faram, ne zajema končno večine — po številu sicer sorazmerno malo¬
številnega — nekmečkega življa. Ob uporabi količnika, ki ga je za so¬
sednjo, po značaju naselitve sorodno loško ozemlje in iz tamošnjih
urbarjev določil P. Blaznik s številom 7,6 stanovalcev na en dom, moremo
poizkus napraviti tudi za Tolminsko. 137

563 in pol kmetije naštete pri posameznih vaseh in poleg nj : h še
košanije, hiše, dvori in mlini dajo kupaj 606,5 enot. Če to število pomno¬
žimo z 7,6 dobimo 4609 kot domnevno število prebivalcev Tolminskega,
obseženega v vaseh, ki jih naš urbar popisuje. Primerjava s številom pre¬
bivalcev istih vasi na podlagi uradnega štetja iz leta 1910, ki izkazuje
26.620 prebivalcev, kaže, da se je število prebivalcev na Tolminskem
pomnožilo v 533 letih, od 1377 do 1910, za 5,77 kratni iznos. Rezultat ie
za Tolminsko verjeten, če pomislimo, da sta A. Stegenšek in P. Blaznik
ugotovila za dva druga predela slovenske zemlje, ki sta po planinskem in
goratem svetu podobna Tolminskemu, v približno enakem razdobju, po-
množitev prebivalstva, ki se ne razlikuje mnogo od pomnožitve prebi¬
valstva na Tolminskem, kot smo jo dognali. V gornjegrajskem okraju se
je prebivalstvo v razdobju od okoli 1350 do 1910 (560 let) povečalo od
3525 na 14.617, torej za 4.14 kratni iznos. 138  V Poljanski dolini na Go¬
renjskem, ki meji na Tolminsko, se je prebivalstvo v razdobju od 1318 do
1900 (582 let) pomnožilo od 3466 na 13.968, torej za 4,03 kratni iznos. 139

Nastanek urbarja

Vzroke, da je prišlo leta 1377 do sestave edinega znanega urbarja
tolminske zemlje pod oglejskimi patriarhi smo iskali v spremenjenih go¬
spodarskih razmerah, predvsem v prehajanju od naturalnega v denarno
gospodarstvo. Mimo vzrokov je pa iskati tudi povod, ki je po času ožje
omejen in je dal ali mogel dati pobudo, da je prišlo do sestave urbarja
tolminske gastaldije prav leta 1377. Da ga pojasnimo moramo poseči ne¬
koliko globlje v zgodovino Tolminskega.

Tolminsko je prinašalo po eni strani patriarhom upoštevanja vredne
dohodke, po drugi strani jim pa prizadevalo tudi mnogo skrbi in težav.

137  P, Blaznik, Kolonizacija Poljanske doline, Glasnik Muzej, društva, 19 (1938), 57.

138  Na podlagi računov Stegenškovih v Časopisu za zgod. in narodopisje, 7 (1910).
23 dalje.

13S  Na podlagi računov Blaznikovih na nav, m., 56 dalje.

41

Poglavitne so izvirale iz razmerja, ki je obstojalo med oglejskimi patriarhi
in g o r i š k i m i grofi,  ki so bili odvetniki oglejske cerkve. Viri ome¬
njajo dohodke, ki so jih goriški grofje kot oglejski odvetniki imeli
na Tolminskem. 140  Razmerje med grofi in patriarhi je bilo v stoletni zgo¬
dovini mnogokrat nasprotno ali celo sovražno. Nasprotstva so izvirala
poglavitno iz stremljenja grofov doseči na; račun odvetništva kar največ
dobička in vpliva ter iz prizadevanja po izgraditvi lastne dinastične oblasti.
Nasprotstva iso se pa še poostrila s tem. da so se prepletala s splošno
politiko na ozemlju med severnim Jadranom in Alpami. Vanjo je zapleten
oglejski patriarhat, vanjo posegajo mimo goriških grofov poglavitno še
Habsburžani in Benetke.

V toku trenj in sporov, nasprotstev in sovražnosti, ki dajejo značilen
pečat zgodovinskemu dogajanju v območju med Alpami in severnim Ja¬
dranom od 13. do 16. stoletja, se Tolminsko kot objekt politične kupčije
in važna gospodarska postavka nemalokrat imenuje.

V zgodovini odnosov med Oglejom in Gorico je prišel tolminski grad
in Tolminsko večkrat v oblast grofov goriških, ki niso preveč skrivali svoje
namere iztrgati Tolminsko Ogleju in si tamkaj zgraditi svojo oblast. Ob
prelomu od 13. na 14. stoletje in v začetku 14. stoletja je Tolmin dvakrat
skozi nekaj let pod Goriškimi. Leta 1299, ko so ljudje goriškega: grofa
zavzeli tolminski grad in leta 1313, ko je goriški grof napadel Tolmin,
zažgal vas, oblegal patriarhov grad in nato obdržal Tolminsko v svojih
rokah vse do 1319. 141  ,

Poleg goriškega grofa se je pa v prvi polovici 14. stoletja pojavil še
rod avstrijskih Habsburžanov,  ki mu je bilo tudi mar do posesti
Tolmina. Od prve polovice 14. stoletja gre namreč stalno stremljenje
habsburške politike za tem, doseči po najbližji poti severne bregove Ja¬
drana. Eden potov do tja je vodil preko Tolminskega, posebno prikladen
odkar je 1335 prišla Koroška pod Habsburžane. Saj je po dolini Soče
vodila najbližja pot s Koroške na Jadran. V borbo za oblast v deželah
med Kvarnerom in Furlanijo, v kateri so starejši partnerji Oglej, Gorica
in Benetke, posežejo tudi Habsburžani. Že v ljubljanski pogodbi z dne
24. junija 1335 obljubi Oglej habsburškim vojvodom in njihovim ljudem
prost prehod preko Tolminskega. 142  S posebnim poudarkom in malo skri-
vanimi zahtevami po vsaj začasni posesti Tolminskega je pa nastopil v
pogajanjih, ki so se vodila s Furlani julija 1350 v Ljubljani, habsburški
vojvoda po tragični smrti patriarha Bertranda, ki so ga 6. junija 1350 ubili

140  Rubeis, Mon. eccl. Aquilejensis, 649; Gradivo za zgod. Slovencev, V, 36.

141  Juliani Chronicon Forojuliense, ed. Rubeis, Mon. eccl. Aqui!.. Appendix, 28. —
Annales Foroiulienses. Mon. Germaniae hist. 19, 218. — Bianchi, Docuraenti per la
storia del Friuli, I, 298, 480. — Rutar, Zgodovina Tolminskega. 50 dalje. — P. Paschini,
Storia del Friuli, II, 216, 228.

142  Johannis abbatis Victoriensis Liber certarum historiarum, ed. Schneider,
Scriptores rer. Germ., II, 160. — Zahn, Austro-Friulana, Fontes rerum Austriacarum, II,
40, zv., str. 41.

42

furlanski plemiči. 113  Bertrandov naslednik, novi patriarh je postal Nikolaj,
brat kralja češkega in nemškega Karla IV. Nikolaj se je proti agresiji
goriškega grofa in habsburškega vojvoda, ki sta oba hotela doseči kar
največ na račun patriarhata, zatekel na pomoč k svojemu vplivnemu kra¬
ljevskemu bratu. Spomladi 1351 je v čeških Budjevicah prišlo do pogodbe,
ki je znatno omejila zahteve obeh protioglejskih konkurentov, Habsbur¬
žanov in Goriških. Vendar je pa bilo s pismi z dne 1. in 2. maja določeno
naj goriški grofje za Ogleju posojenih 4500 mark obdrže v zastavi Tol¬
minsko z vsemi dohodki, dokler jim vsota ne bo povrnjena. 141

Na ta način so prišli Goriški zopet do Tolmina. Obdržali so ga in
imeli v svoji oblasti tudi še ob nastopu Nikolajevega naslednika, patriarha
Ludvika della Torre leta 1359, ko je sam papež, vendar kot se kaže brez
uspeha, posredoval pri goriškem grofu za povrnitev Tolmina Ogleju. 145
Sele v sledečih letih je zbližanje in mir med Oglejom in Gorico, ki ga je
narekovalo skupno nasprotstvo proti znova ofenzivnim Habsburžanom,
pripeljalo do rešitve tolminskega vprašanja in do povrnitve Tolmina
Ogleju. Vendar pa Tolmin ni prišel takoj in neposredno v posest Ogleja.
Za časa patriarha Mairkvarda (1365—1381) je Tolminsko prešlo najprej
na čedadsko mestno občino. Že aprila 1368 vemo o patriarhovem vabilu,
naslovljenemu na oglejski kapitelj in furlanski parlament, naj ratificirata
pogodbo sklenjeno s Čedadom zaradi odkupa Tolmina. 146  Septembra tega
leta je bil tolminski grad predan mestu Čedadu. 147  Ta oziroma družba
Čedadcev je nato nekaj let imela Tolminsko v svoji posesti in dajala grad
ter gastaldijo v upravo in najem. 148  Po preteku štirih let je pa patriarh
8. aprila 1375 pisal tolminskemu gastaldu in čedadski občini, da jima
pošilja dva odposlanca, z denarjem in naročilom odkupiti in zopet za Oglej
prevzeti Tolmin. 149  Po 25 letih je na ta način prišel patriarhat 1375. leta
zopet v neposredno posest Tolmniskega.

V teh letih po zopetni vzpostavi neposredne oglejske oblasti na
Tolminskem je bil 1377 sestavljen naš urbar. Oglejska uprava je nedvomno
hotela dobiti vpogled in pregled nad posestjo, ki ji je bila četrt stoletja
odtujena, ki je bila za Oglej sedaj zopet pridobljena in ki je v vmesnem
razdobju mogla utrpeti marsikatero škodo. Potrebno je bilo vedeti, kaj je
na Tolminskem oglejskega, kakšna je gospodarska moč in finančni efekt

143  Zahn, 1. o., 62. 65, 67.

144  Zahn, 1. o., 150. — Patriarhova listina z dne 1. maja 1351 v prepisu v regi-
stratumi knjigi goriških grofov (kodeks W 594, f. 93, v Drž. arhivu na Dunaju; grofova
listina z dne 2. maja 1351 v originalu v Drž. arhivu na Dunaju).

145  Rubeis, Mon. eccl. Aquil., 932. — Paschini, Storia del Fruli, II, 311, 333,
n. 16. — Listine o goriški upravi na Tolminskem: 1361 (kodeks B 534, f, 151, v Drž.
arhivu na Dunaju = kodeks W 594, f 63’, prav tam), 1363 (kod. B 534, f. 221, v Drž.
arhivu na Dunaju).

143  Joppi, Arch. Triest., 16 (1890), 367 = Leicht, Parlamento friulano, 1/2, 268.

147  Joppi, Arch. Triest., 16 (1890), 369.

148  Joppi, Arch. Triest., 16 (1890), 372, 373; 17 (1891), 6. — A. Sacchetti, Per il
possesso di Tolmino, Nuovo Archivio Veneto, X, 1905, 53.

149  Joppi, Arch. Triest., 17 (1891), 12—13, n. 279

43

sedaj zopet oglejskega Tolmina. To slednje posebno tudi še zaradi tega
ker se je prav za časa nepripadnosti pod Oglej gospodarstvo po svojem
značaju v mnogočem, kot smo videli, spreminjalo in spremenilo.

Nastanek urbarja prav v teh letih pa moremo povezati še posebej z
oglejsko upravo v tej dobi, ki kaže za časa patriarha Mairkvarda smisel za
urejevanje in pregled nad pravnimi, upravnimi in gospodarskimi razme¬
rami patriarhata, za določanje stanja, v katerem se je uprava, pravo in
gospodarstvo patriarhata takrat nahajalo, pa tudi smisel za reforme. Ne¬
dvomno je pri vsem tem sodeloval tudi agilni patriarh Markvard, katerega
ime je v naslovu našega urbarja. V letu njegovega zapisa in verjetno
v zvezi z njim najdemo patriarha Markvarda 8. avgusta 1377 v Tolminu. 150
Vemo tudi, da je oglejska uprava po zopetni pridobitvi Tolmina dala po¬
praviti tolminski dvor in grad, ki je bil že nekaj let poprej v slabem
stanju. 151

Vrsta tekstov kaže na delo in poizkuse glede upravnih, pravnih in
gospodarskih reform oglejskega patriarhata za časa patriarha Markvarda.
Leta 1366 (z dodatki med 1368 in 1380) je bil izdan zakonik za Furlanijo,
takoimenovane Constitutiones patriae Foriiulii, ki je ostal v veljavi do
18. stoletja. Za Tolminsko sicer neposredno ni veljal, kajti Tolminskega
niso šteli k „Furlanski domovini 11 , vendar pa se je njegova uporaba raz¬
širila tudi izven Furlanije in tudi na ozemlje goriških grofov, kjer je v
15. stoletju prišlo do nemškega prevoda oziroma priredbe furlanskih kon¬
stitucij, znane pod imenom „goriški statut". 152

Leta 1376 je patriarhov kancler Odorilk de Susannis dokončal zbirko,
ki jo sam imenuje Thesauri claritas. To je po svoji vsebini v izvlečkih
podan pregled listin, nahajajočih se v arhivu oglejske cerkve. 153

Kratek čas po smrti patriarha Markvarda (januarja 1381) je sestavil
isti Odorik de Susannis seznam dohodkov in vrednosti posestev oglejske
cerkve. 154

Tem tekstom s področja prava, uprave in gospodarstva oglejskega
patriarhata se more kot njim enakovreden pridružiti veliki tolminski urbar
iz leta 1377. Kot oni nastal je iz istega za ono dobo značilnega stremljenja
urediti pravne, upravne in gospodarske razmere na ozemlju oglejskega
patriarhata in temu tako pomoči do nadaljnjega političnega obstanka.

Zunanja sila je bila močnejša kot vsa prizadevanja te vrste; ovirala
in uničevala je stremljenja in poizkuse po reformah, urejeni upravi in
gospodarstvu patriarhata. Benetke so posebno po smrti patriarha Mark-

150  Zahn v Beitrage zur Runde steiermarkischer Geschichtsquellen, 9 (1872), 109.

151  Joppi, Arch. Triest., 16 (1890), 371. — Leicht, Parlamento friulano, 1/2, 300.

162  Objave: V. Joppi, Constitutiones Patrie Foriiulii, Udine 19 '0. — A. Gnirs,
Das Gorzer Statutbuch, Wien 1916. — P. S. Leicht, Parlamento friulano, 1/2, 215
dalje (1925).

163  Objava J. Bianchijeva, Thesaurus ecclesiae Aquilejensis, 1847.

154  Zadnja objava Leichtova, Parlamento friulano, l/l,  str CLXXXX. — Doslej
neupoštevan tekst tudi v rokopisu Mon. patr. For., f. 243 —244’.

44

varda (1381) čimdalje bolj ogražale političen obstoj patriarhata. Glavni
beneški, oglejsko -oblast rušeči sunek je bil takrat usmerjen v Istro. Za
rešitev oglejske Istre je Oglej žrtvoval Tolmin.

Furlaniji je potrebna sol, olje in vino iz Istre; Istro je treba zato
Benečanom iztrgati; zato pa je potreben denar; tako sodita patriarh in
furlanski parlament. Ker pa po zatrjevanju patriarhove uprave ni denarja
sicer nikjer, pa tudi nikakih nepremičnin, ki bi se dale vnovčiti ali za¬
staviti, je edino Tolminsko žrtev in posreden vir za denarnai sredstva, tako
nujno patriarhatu potrebna.

Za dobo šestih let je po posredovanju in s pristankom furlanskega
parlamenta in svoje duhovščine 16. maja 1379 v Vidmu patriarh zastavil
tolmmsko gastaldijo z dohodki, sodstvom in vsemi pravicami za 5600
mark, računajoč dobo od 24. aprila dalje, mestu Čedadu. Zastava se more
preko šestih let podaljšati dotlej, dokler Oglej Tolminskega ne bi mogel
odkupiti. Razen tega mora Čedad dati patriarhu, ko bo šel v Istro, skozi
tri mesece na razpolago 26 konjenikov; tolminski grad, dvor in okraj pa
na lastne stroške čuvati. 155

Z videmsko pogodbo iz leta 1379, sklenjeno med patriarhom in Če¬
dadom, je dokončno prenehala neposredna oblast patriarhata nad Tol¬
minskim. Filip in njegov brat, ki se večkrat imenujeta v našem urbarju, sta
v imenu patriarha predala grad, dvor in gastaldijo tolminsko 19. in 20. maja
1379 mestu Čedadu, ki jo je nato 25. maja dalje oddal za 6000 mark neki
družbi Čedadcev 156  Čedad si odslej daje po patriarhatu potrjevati posest
tolminske gastaldije in gradu (1381, 1389, 1395, 1402) in se upira poizkusom
patriarhata, da bi ta Tolmin zopet pridobil. 157

Do najobsežnejšega poizkusa te vrste je prišlo v prvih letih 15. stoletja.
Takrat, v letih 1404 do 1413, se spor za Tolmin med Oglejem in Čedadom
prepleta s takratnimi notranjimi borbami med mestom Čedadom in me¬
stom Vidmom, ki mu je tudi dišala ekonomska pomembnost in strateški
položaj Tolminskega. Lokalna zadeva izraste kmalu v afero z medna¬
rodnim obeležjem. V ozadju so interesi Benetk in Ogrske, dveh glavnih
pretendentov za nasledstvo patriarhove svetne oblasti. Se več, tolminska
zadeva se preplete s takrat v polnem razmahu nahajajočo se cerkveno
shizmo. Tudi patriarhat se razdeli; vzporedno z veliko shizmo dobi za
nekaj časa celo dva patriarha, beneškega in čedadskega; papeži in patriarhi
so za in proti Tolminu v rokah Čedada. Sele izvolitev patriarha Ludvika
Tecka leta 1412 in mir, ki je 1413 določil v glavnem status quo konča

155  Joppi, Arcb. Triest., 17 (1891). 28—31. — Leicht. Parlamento friulano. T/2,
301—304. — Lazzarini, La cessione di Tolmino alla comunita di Cividale, Nuovo Archivio
Venelo, nuova serie, 10, XXXII, str. 159.

156  Joppi, Arch. Triest., 17 (1891), 31—35.

157  Rubeis, Mo n. eccl. Aquil., 982. — Paschini, Storia del Friuli, III, 46, n. 29;

126. — Mon. patr. Fot., f. 148’ (1389, 1402).

45

težko krizo patriarhata, povezano s tolminsko zadevo, zadnjo pred končno,
ki je po kratkih letih zrušila njegovo svetno oblast. 158

Patriarhova država, v polnem propadanju, ni bila več v stanu Tol¬
mina odkupiti. Ostal je Čedadu, ki ga je obdržal tudi še potem, ko so 1420
Benetke napravile konec svetni oblasti oglejskega patriarhata.

* * *

V pričujoči razpravi sem poizkusil vključiti edini znani urbar za
oglejsko Tolminsko v teritorialni, gospodarski, družbeni in politični razvoj
tega dela naše zemlje lin njegovega prebivalstva. Prav to pa, da je ohra¬
njeni urbar iz leta 1377 edini  znani urbar za starejšo dobo je poda¬
janje zgodovinskega razvoja otežkočalo, kajti ni se moglo naslanjati v
času pred in po nastanku našega teksta na vire temu enako vredne in
enako podrobne, marveč na take po obsegu, vrednosti in vsebini, ki pri¬
hajajo daleč manj v poštev. Vendar je naša razprava, navzlic tej težkoči
in nevarnosti, da bi mesto podajanja razvoja prišlo zgolj do orisa nekega
trenutnega stanja, poizkusila doseči prvo. To kažejo njeni izsledki, ki
naj jih tukaj glavne povzamem.

Ti prikazujejo Tolminsko v 14. stoletju na prehodu iz naturalnega
v denarno gospodarstvo, kar je šteti med vzroke, da je prišlo do nastanka
našega urbarja. Kasnejša kolonizacija, ki je po izvoru kolonistov deloma
neslovenska, je prehod v denarno gospodarstvo in denarno plačevanje
pospeševala. Vsota denarja, ki jo je zemlj ; ški gospod zahteval od tolmin¬
skih kmetov, je — mimo dajatev v naturalnih produktih — bila znaten
vir njegovih dohodkov in pomembna postavka v oglejskih financah onega
časa. Tako znatna, da je Tolminsko s svojo gospodarsko močjo in zaradi
svoje gospodarske moči bilo večkrat objekt oglejske politične kupčije,
ko je patriarhatu v političnih in gospodarskih stiskah primanjkovalo
denarnih virov. Ti potekajo iz produkcije tolminske zemlje in dela tolmin¬
skega kmeta. Kaj je ta prideloval in kaj mu je zemlja dajala nam kaže
urbar v nazorni podobi. V živinoreji je poglavitna moč tolminskega go¬
spodarstva v srednjem veku, planšarstvo je že sorazmerno močno razvito.
Po svojem prebivalstvu, ki je v 14. stoletju po številu nad petkrat manjše
od današnjega, je bilo Tolminsko pred 600 leti dežela kmečkih gruntar-
jev, razporejenih po vaseh. Kajžarji, to je negruntarski živelj, ki živi
na kajži izven grunta od obrti, dnine ali skromnega zemljiškega delca,
je na Tolminskem v 14. stoletju komaj v svojem začetnem razvoju.

Najmanj štiristo let je Tolminsko, kot se kaže, spadalo pod Oglej;
od okoli leta 1000, ko se je oglejski patriarhat približeval višku svoje po¬
litične moči, pa skoraj do takrat, ko so Benetke strle 1420 njegovo svetno
oblast. Na začetku tega obdobja meje Tolminskega še niso ustaljene; po-

158  Rutar, Zgodovina Tolminskega, 54 dalje. — Leicht, Parlamento friulano, 1/2,
413. — Paschini, Storia del Friuli, III, 125 dalje. — F. Cusin, II confine orientale
d’ Italia nella politica europea del XIV e XV secolo, I (1937), 245 dalje.

46

sebno vzhodna proti Kranjski koleba še stoletja. Prvotno naselitveno ob¬
močje srednjeveškega Tolminskega, ki je po narodnostni pripadnosti vse¬
skozi slovensko, se od 13. in 14. stoletja začne širiti na znotraj in na zunaj;
na znotraj v vaise-h s prirastkom košanij ali kajž, ki si jih postavlja kmečki
proletariat; na zunaj z novimi kolonizacijskimi predeli na dotlej slabo
naseljenem ali pa nenaseljenem ozemlju, od katerih je eno kolonizirano s
prebivalstvom nemškega rodu. Po številu naraščajoče prebivalstvo in zem¬
ljiško gospostvo je podvzemalo to novo po načrtu izpeljano kolonizacijo.

V upravnem oziru je Oglej organiziral svojo tolminsko gastaldijo
po načinu kot ga najdemo tudi drugod kjer je patriarhat imel svojo zem¬
ljiško posest. Tolminsko je najobsežnejši in najbolj strnjen zemljiško-po-
sestni kompleks, kar jih je Oglej imel na slovenskih tleh. Za poznavanje
njegove upravne organizacije mam daje naš urbar dragocene in v primeri
z razmerami drugod po Slovenskem svojevrstne podatke. Zaradi gospo¬
darske koristi je posvečal Oglej Tolminu veliko pozornost; posebno za časa
patriarha Markvarda, ko je naš tekst v sklopu in v prizadevanju takratnih
upravnih in gospodarskih reform patriarhata nastal. Prav pomembnost Tol¬
minskega kot močne gospodarsko - finančne postavke patriarhata je pa
postala za oglejski Tolmin usodna. Oglej je Tolminsko dve leti po zapisu
našega urbarja žrtvoval, da reši s tolminsko zakupnino oglejsko Istro pred
pohlepom Benetk.

TOLMINSKI URBAR IZ LETA 1377

TEKST

l°.3 c .77°., a)  indictione 15, tem pore domini nostri M a r -
q ua r di dei gratia patriarcha sanctae sedis A q u i 1 e n -
s i s. b)  1

D e c a n i a°)  Tulminj.’ Villa de Versina fo 3. d)  Vlila de Scelsa
fo 4. Villa de Ca m en fo 5. Villa de Vallarsa fo 6. Villa de Vollaria, villa
de Gabria fo 7. Villa de Doliach fo 8. Villa de C^aslap fo. 10. Villa de Sub-
tulmino fo 11. Villa de Qadrach fo 13. Villa de Noua fo 14. * 1 2 3  Villa de Tul-
mino fo. 15. Villa de Sabicha fo 19. Villa de Poglubin fo 21. Villa de

Dobraua fo 25. Villa de Glubin, villa de Prapot inferiori fo 27. V ila

de Modrea fo 28. Villa e)  de Stopi? fo 29. Villa de Modrepa fo 30. Villa
de Costamerica fo 32. Villa de Lom fo 33. Villa de Lok fo 34. Villa de

Dablar fo 35. Villa de Gninica fo 36. Villa de Scella inferiori fo 38. Villa

de Cosarisga fo 40. Villa de Poglaniza fo 42. Villa de Cilgino fo 43. Villa
de Vogelz fo 44. Villa de Valpana fo 45. Villa de Camenipa fo 48.

In decania de Ladroch.  Villa de Ladroch fo 52. Villa de
Loth fo 55. Villa de Smast fo 56. Villa de Glibusna fo 57. Villa de Ca-
men fo 59.

In f)  decania Cilgini.  Villa de Sfina fo 60. Villa de Mlisca
fo 61. Villa de Idrischa fo 62. Villa de Valcana^ fo 64. Villa de Versina h)
fo 65. Villa de Cilgino fo 67.9 Villa de Oblast fo. 69, Villa de Vogel? fo 70.

r n decania monti sancti Viti.  Villa de Colmo fo. 72.
Villa de Scella superiori fo 73. Villa de Pomels fo 74. Villa de Chinesa
fo 76. Villa de Braunipa fo 78. Villa de Telmino fo. 79. Villa de Grathov
fo 81. VillaP de Goritinich fo 82. Villa de Hert fo 84. Villa de Daber fo 85.
Villa de Satry fo 86. Villa de Biisicha fo 87. Villa de Pogla fo 89. Villa
de Prapot superiori fo 91. Villa de Lasi? fo 93. Villa de Ponicul fo 94.
Villa de Lagosca fo 96. Villa de Ropach fo 98. Villa de Slapo fo 100. Villa
de Tras fo 102. Villa de Idria fo 153. Villa de Petag fo 104.

a) F. I.  b) Tako  v orig mesto  Aquilegensis. c) F. F prazen, sledi f. 2.  d) to  =
folio. Te  ste vilke se nanašajo na paginacijo rokopisa z rimskimi številkami, izgotovljeno
ob njegovem nastanku,  e) F. 2’.  f) F. 3.  k)  Valjana na razuri.  h) Versina na razuri.  0 Orig.:  57.
i) F. 3’.

1  Oglejski patriarh Markvard iz Randecka, imenovan za patriarha od papeža
23. avgusta 1365, umrl  v Vidmu 3. januarja 1381 (P. Paschini, Storia del Friuli, II, 339,
370).

2  Lokalizacija krajev pri opisu posameznih vasi  v urbarju.

3  List 14, na katerem bi bila  v urbarju popisana  villa de Noua v rokopisu manjka.
Villa de Noua je verjetno vas Zadlaz pri Tolminu, ki tudi v nekem seznamu tolminskih
vasi. nastalem kmalu po 1535, sledi za vasjo Čadro (Ettore de Toni  v Rivista della
Societa filologica friulana, III, 1922, 30).

4

50

I n k)  decania de Circhinp. Villa de Buchoy fo 107. Villis
de Cosipa et Carcecen fo 109. Villa de Vercho fo 111. Villa de Scelpa
fo 112. Villa de Sabulpach fo 113. Villa de Oreycha fo 115. Villa de Jese-
nipa fo 117. Villa de Goriach fo 118. Villa de Pop fo 120. Villa de Poglana
fo 122. Villa de Noathe fo 124. Villa de Pogninipa fo 126. Villa de la Bigstia
fo 127. Villa de Circhinip fo 131. Villa de Sacrys fo 126. Villa de Ciples

fo 138. Villa de Planina fo 140. Villa de Raunich superiori fo 142. Villa

de Raunich inferiori fo 144. Villa 15  de Reycha fo 146. Villa de Sibrielge

fo 148. Villa de Polipa fo 150. Villa de Qilglino fo 153. Villa de Jago-

diisca fo 154. m >

In rytyri Rup.  Villa de Corithinich fo 162. Villa de Trasisga
fo 164. Villa de Lochas fo 166. Villa de Tercinich fo 168. Signech Vinchi-
berch, villa de Grant, villa de Bichinuel, fo 169.

I n n)  rityria de Plusina.  Villa de Othalisch fo 172. Villa de
Plusina fo 174. Villa de Lasič fo 176. Villa de Mlacha superiori fo 178.
Villa de Jabin inferilori fo 179. Villa de Jasbin fo 180. Villa de Mlacha
inferiori fo 181.

In decania  de  P 1 e 9 . Villa de Log fo 182. Villa de Vitra Li-
soncij fo 184.

1377 a5

Imprimis sciendum est quod cuicumque habenti sive tenenti nodam
pecudum integram, orane« redditus in isto (libro) * b)  continentes unius
mansi imtegri, quem mansum ille idem tune regit, diminuuntur c)  sive detra-
guntur, preter servicia et vinum poyesdarum que integraliter d)  reddere
tenetur.

Et cuicumque habenti sive tinenti nodam pecudum mediam, red¬
ditus olmnes in isto libro continentes unius medii mansi detraguntur sive
diminuuntur, e)  preter servitia et vinum poyesdarum, f)  ut dicturn est. Et
hoc est de iure et de usu omnibus tenentibus dictais pecutes ecclesie
Aquilegensi pertinentes.

Sciendum est enim quod qualibet noda pecudum antedictarum in-
tegra redere tenetur anuatim ecclesie antediete libras K>  casei mille et 15.
Et qualibet noda media medietatem, ut supra dicturn est, vel denarium
unum pro qualiibet libra.

Et nota quod qualibet integra habere debet pecudes sive capras 112.
Et qualibet media noda habere debet pecudes sive capras 56.

Et sciendum est quod ubicumque in isto libro servitia reperiuntur
tria, pro uno servitio sancti Georii exiguntur denarii 4, et pro servicio
sancti Michaelis denarii 4, et pro uno servitio carnisprivii denarii 3.

k) F. 4.  D F. 4’.  m) Sledi okoli pet milimetrov široka razura.  n) F. 5.  s) F. 5'.

b) Orig..:  libro manjka,  c) Orig.:  diminitur. d) Orig.:  intregaliter. e) Orig.:  demutur. f) Orig.:

poysdarum. s) Pred  libras zapisano  liber.

51

Nota h)  quod bestie cum lacte, bestie samoti Petri, sive samcti Jacobi,
sive pro vino, racio vacarum, denarii 4 pro serviciis, ubi reperiuntur 11,
de quibus non est declaratum, et denarii 6 pro vino poyesdarumi, ubi re¬
periuntur denarii 18 sive 12. Omnia ista predicta, ubicumque reperiuntur
in isto libro, pertinent ad racionem sancti Georgii. Omnia alia vero in isto
libro iura continemtia sive scripta pertinent ad racionem sancti Michaelis.

Sciendum est, Filipus et fratres de Tulmin 4  possent omnes 1 * * suos
massarios cum bonis vivis et mortuis relevare vel accipere de mamsis,
quos ab ecclesia Aquilegensi ad censum tenet; et hoc est si do minus pa-
triarcha qui tune fuerit, vel eius gastaldio, vellet mansos ecclesie pre-
diete quos tune tenebit accipere eidem Filipus et fratres.

Sciendum est quod quilibet mansus integrus, in isto libro seriptus,
pro carnibus curie solvere tenetur edum vel agnum, vel pro eo denarios 6;
et castronum unum, vel pro eo denarios 16. Et quilibet mansus medius
medietatem ut supra, preter illos j)  mansos qui in isto libro perseriptum
declarantur.

Tamen sciendum est quod omnes mansi que solebant solvere vinum
poyesdarum et omnes illi qui modo vinum predictum solvunt, quod vinum
in isto libro seriptum est, k)  solebant solvere racionem carnium curie; 1 *
quod -modo non est, quia postmodum sicut ita affidati sive locati certi
mansi.

In a)  decania Tulmin.

In villa de V e r s i n a 5  sunt mansi 6 et medius, culti et inculti. Sed
medius solvit nisi denarios 8 pro herba. Et duo et medius pertinent ad
decanum Cilginj. 15  Alii vero tres et medius solvunt ut hic continetur.

Star formenti 1. Star anone 6. Pro serviciis sancti Georii denarios 8.
Bestiam cum lactamtio in dieto festo 1 vel denarios 20. Bestiam in festo
sancti Jacobi 1 vel denarios 16. Caseos in festo sancti Michaelis 2 vel de¬
narios pro eis 12. Pro serviciis eodem tempore denarios 8. Circa carni-s-
privium denarios 32. Bestiam pro quoquina unam vel dena-rios 10. Pro
vino trium poyesdarum denarios 18.

h) F. 6.  i) Orig.:  oms. i) Orig.:  illo. k) Za  est brez smisla  solvare. D Orig.:  čarne,
a) F. 6’ prazno. F. 7.

* Filip in njegovi bratje iz Tolmina se v našem urbarju večkrat omenjajo (glej
str. 25). Po Tolminu se  v onem času imenujeta dva Filipa. Eden je bit sin Frančiškov
(quondam ser Francisci de Tulmino, quondam ser Franciscutti de Tulmino), ki je imel
za brata Friderika in se omenja 1366 in 1379 (Thes. eccl. Aquil„ 353; Joppi, Arah.
Triest., 17, 1891, 31 — 33), drugi je bil Filip sin Liazarijev  (quondan Liazarri de Tulmino),
ki je imel za brata Nikolaja in se omenja 1366 (Thes. eccl. Aquil„ 353). Pridevek  ser
in funkcija, ki jo je imel .leta 1379 pri predaji Tolmina Čedadu (glej str. 44) govori za to.
da gre pri Filipu, omenjenem  v našem urbarju, za Filipa, sina Frančiškovega. Kateri
tolminskih Filipov je imel 1366 za ženo Beatrico, hčerko Nikolaja iz furlanskega Soffurn-
berga, ne moreni reči (M on. patr. For,, fol. 40).

5  Vrsno, med Kobaridom in Tolminom.  — Glej Vrsno tudi spodaj str. 64.

0  Čiginj, jugozap. od Tolmina.  — Glej Čiginj tudi spodaj str. 61.

4 '

52

Nicolaus habet mansum integrum. Marin habet mansum integrum.
Maurus habet mansum integrum. Chocianus habet mansium medium, et
tenetur pro herba denarios 40 pro medio manso qui est disolatus. Et duo
masi cum dimidio sunt scripti in decania £ilginj.

l n b)  viilla de S c e 1 s a 7  est imamu« unus et solebat soivere ut hic
continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam pro vino unam vel denarios
16. Bestiam cum lactantio unam vel denarios 20. Bestiam pro quoquina
1 V 2  vel pro eis denarios 15. Caseois 2 vel pro eiis denarios 12. Pro tribus
serviciis bb)  denarios 11. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro vino trium
poyesdarum denarios 18.

Philipus et fratre« de Tulmin 4  tenet dictum mansum; pro quo manso
solvit marcham mediam et denarios 40. Et non carnes curie.

Nota quod in dieta vitla est mansus et unus illorum do Soffim-
bergo* qui solvit iure advocacione ecclesie Aquilegensis caseum 1 vel pro
eo denarios 6.

l n c)  villa de C a m e n 9  sunt mansi 8, culti et inculti. Quorum per-
tinent mansi tres ad decaniam de Ladroch 10  pro militibus de Sacho. * 11
Alii quinque pertinent cc)  ad decaniam Tulmini et solvunt ut hic continetur.

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios
10. Caseum 1 vel denarios 6. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus
serviciis denarios 11. Pro vino poyesdarum trium denarios 18.

Ermanus habet mansum 1. Michael habet mansum 1. Tomais habet
mansum 1. Stanigoy habet mansum 1. Habet d)  mansum 1. Et tres mansi
sunt scripti in decania de Ladroch.

In e)  villa de V a 11 a r s a 12  sunt mansi 7, culti et inculti. Quorum duo
solvunt ut ab alio latere continetur. Unus solvit ut inferius declarabitur,
tamen solebat soivere ut hic continetur. Alii 4 solvunt ut hic continetur.
Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lacte 1 vel denarios 20.
Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina IV 2  vel pro eis

b) F.  7’ prazno. F. 8.  bb) Orig.:  servicii. d F. 8'.  cc) Orig.:  pertinet. d) Pred  habet
prazen prostor za ime.  e) F. 9 prazno. F. 9’.

7  Selce, med Kobaridom in Tolminom.

8  Plemiški rod imenovan po gradu Soffumbergo pri Čedadu. V vasi Selce se
ena kmetija, ki jo je imel ta rod kot oglejski fevd, nekolikokrat imenuje: 1275 (Thes .
eccl. Aquil., 27,  Selez); 1300 (prav tam, 28,  in Szelz in contrata Tulmini); 1328 (Bianchi,
Documenti per la storia del Friuli , 11, 251,  in villa de Selz in contrata Tulmini).

0  Kamno, med Kobaridom in Tolminom.  — Glej Kamno tudi spodaj str. 63.

10  Ladra, pri Kobaridu,  — Glej Ladra tudi spodaj str. 62.

11  Bržkone je mišljen, furlanski plemiški rod  Z ucco, ki se za časa našega ur¬
barja večkrat imenuje (prim.. Manzano. Annali del Friuli, IV, V, indeks).  — V Kamnem
ima 1275 od Ogleja v fevd eno kmetijo  Thomasius sin Adalpreta  de Cuchanea. (Thes.
eccl. Aquil„ 38, n. 37; Mon. patr, F or, fol 187). Rod Cucagna je pa bil v sorodu z
rodom Zucco  ( Manzano, Annali del Friuli, IV, 190, V, 251, 441). Posest v Kamnem
je bila torej podedovana kot fevd v istem sorodstvu. Glej tudi spodaj str. 62, op. 51.

12  Volarje, med Kobaridom in Tolminom.

53

denarios 15. Pro cervesa denarios 10. Pro racione vacharum denarios 7.
Pro ratione feni denarios 4. Caseos 2 vel pro eis denarios 12. Pro tribus
serviciis denarios 11. Pro brasadullo denarios 4. Pro vino triurni poyesda-
rum denarios 18. Racionem apium.

Tomas habet mansum unum et solvit bladum superius scriptum, et
solvit libras 18 denariorum, et nichil aliut. Maurus f > habet mansum unum
et solvit bladum suprascriptum, et solvit libras 18 denariorum, et nichil
aliut. Nicolaus habet mansum unum et solvit bladum suprascriptum, et
solvit libras 16 denariorum, et nichil aliut. Indreas habet mansum unum
et solvit bladum suprascriptum, et solvit libras 14 denariorum et denarios
5, et nichil aliut. Mori habet mansum unum et solvit marcham unam de¬
nariorum et denarios 60, et pro vino poyesdarum denarios 18, et nichil
aliut.

In s)  villa de V o 1 a r i a 12  sunt man si duo, culti f) * h) * *  et dnculti. Et>> unus»
solvit ut hic continetur, et alius solvit ut inferius declarabitur.

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios
10. Caseum unum vel denarios 6. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro
vino trium poyesdarum denarios 18. Pro feno debent denarios 4.

Tomas Sadarmus habet mansum 1. Jacobus habet mansum 1, et
solvit nisi star tritici 2 et star anone 3, et solvit denarios suprascriptos.

Nicolaus ville predicte habet stabulum unum quod happellatur Cas-
sina in monte qui dicitur Cren, 13  statim solvendo annuatim k) *  pro dieto
stabulo in festo Michaelis marcham unam et denarios 28.

In !)  villa de Gabria’*  sunt mansi 4, culti et inculti. Et m)  solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star fi'umenti 4. Star anone 6. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios
10. Caseum 1 /vel denarios 6. Pro servitio sancti Michaelih denarios 4.
Pro vino poyesde eodem tempore denarios 6.

Philipus et fratres de Tulmin 4  habet dietam villam pro qua solvit
marchas 2, et non carneis curie.

Nota quod in dieta villa era molandinum unum qui solebat solvere
censum ecclesie Aquillegensis.

In n)  villa de D o 1 i a c h 15  sunt mansi 9, culti et inculti. Et solvunt
ut hic continetur.

f) F. 10.  g) F. 10'.  h) Orig.:  calti. i) Za et črtano  solvunt. i) Pred  unus brisano  v.

ki Orig.:  anima.tiim. 0 F. 11.  m) Za  et zapisano  fi. n) F. IV prazno. F. 12.

13  Danes planina Kašina pod Krnom v višini 1049 m. Planina se omenja že 1338.

Več o tem zgoraj na str. 00.

14  Gabrije, severozap. od Tolmina.  — Ta vas je bila že 1294, ko je tudi štela

štiri kmetije, dajana  v najem: takrat jo je dobil notar  Palitus (ali  Polio) iz Tolmina.

Plačevala je na leto po štiri stare pšenice, šest starov ovsa, en sir, eno glavo goveje
živine in služnost na dan sv Mihela, toliko torej kot „po starem“  v našem urbarju

(Thes. eccl. Aquil., 284, n,. 841; Mon. patr. For., fol. 60).

15  Dolje pri Tolminu.

54

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam pro quoquina 1 vel dena-
rios 10. Čase um 1 vel denarios 6. Pro serviciis sancti Michaeli« denarios 4.
Pro vino poyesde eodem tempore denarios 6.

Tomas habet mansium 1. Enako imajo:  Bastiom, Voricus, Guli anus,
Laurentius, Pemairdus, Juri, Marinus. Michael habet mansium V 2 .

l n o)  villa de Q  a s 1 a p 1B  est mansus medius, cultus sive incultus. Et
solebat solvere ut hic continetur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios
10. Caseum medium vel denarios 3. Pro servicio sancti Michaelis dena¬
rios 2. Pro vino poyesdarum denarios 3.

Philipus et fratres 4  habet dictum medium mansium cum villa de
Gabri a*. 14

l n p)  villa de S u 11 u 1 pa i n 17  sunt mansi quinque et medius, culti et
inculti. Et solebant solvere ut hic. Sed modo solvunt ut inferius decla-
rabitur.

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam pro quoquina 1 vel dena¬
rios 10. Caseum 1 vel denarios 6. Pro servicio sancti Michaelis dena¬
rios 4. Pro vino poyesdarum eodem tempore denarios 6.

Voler habet mansium integrum et solvit marcham unam et dena¬
rios 32. Habit habet mansium integrum et solvit marcham unam et de¬
narios 32. Primota habet mansium integrum et solvit marcham unam et
denarios 16. Jacobus habet mansium medium et solvit marcham mediana
et denarios 16. r>  Habet s)  mansium medium et solvit marcham mediana et
denarios 16, est pustota. Habet s)  mansum medium et solvit marcham me¬
diana, est pustota. Haibet s)  mansium unum, qui vocatur Rociga 18  et solvit
denarios 64, est pustota.

Nota quod in dieta villa de Subtulmin cum quadam decima bladi
ecclesie Aquilejensis. Et dominus patriarcha Marquardus dedit Nicolaij
venetori dietam decimam.

Jacobus de Subtulmin habet ronchos apud villam de Dugliach 16  et
solvebat anuatim in fes ti sancti Michaelis denarios 12, est pustota.

In‘1 villa de Z a d r o c h I8a  sunt mansi 2, culti et inculti. Et solvunt
ut hic continitur.

Crisman habet mansium integrum et solvit denarios 32. Jachil habet
mansium integrum et solvit quod dieto manso scudelas, taleria, strucias
et gifos ad curiam, in summa 198, in tribus terminis, videlicet u)  66 in festo
nativitatis domini, et in festo sancti Georii 66, et in festo sancti Michailis
66. Et non solvunt carnes curie.

o) F. 12’ prazno. F. 13.  p) F. 13' prazno. F. 14.  r) Sledi f. 14’.  s) Pred  habet prazen
prostor.  0 F. 15.  u) Pred  videlicet črtano  vb.

16  Danes planina Zaslap pod Krnom.

17  Zatolmin pri Tolminu.

18  Ročica, kje?

18 a Cadra, ser. od Tolmina.

55

In v) * * * *  villa de Tulmin 15  sunt mansi 13, culti et inculti. Quorum
certi solvunt ut hic continetur, et certi ut inferius. Tamen antiquitus
omnes mansi inscripti pro dieta villa Tulmin solebant solvere ut hic
continetur.

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios
10. Et non solvunt carnes curie.

Grof ul habet mansium integrum; pro medio manso solvit denarios 5,
et pro allio medio denariios 32 cum colta. Golobic habet mansium integrum
et solvit denarios 64 cum colta. Paulus habet mansium medium et solvit
denarios 5. Verner habet mansium medium et solvit denarios 32 cum colta.
Druscho x)  habet mansium medium et solvit denarios 5. Frango 20  habet
mansium integrum et solvit star frumenti 2, et solvit star anone 6, et
solvit denarios 10. Frango 20  habet mansium medium et solvit marcham
mediam et denarios 8. Simonus habet mansium medium et solvit denarios
56. Galucius habet mansium medium et solvit denarios 56. Maitiusius
habet mansium medium et solvit marcham mediam et denarios 8. Ga-
lucius*’) habet mansium medium et solvit marcham mediam et denarios 8.
Janutus habet mansium integrum et solvit marcham unam et denarios 16.
Michael et Meglianus habet mansium integrum et solvit marcham unam,
et solebat solvere bladum. Bochignig habet masium medium et solvit
marcham mediam. Antigrat habet mansium medium et solvit marcham
mediam et denarios 8. Marinus z)  habet mansium medium et solvit de-
narios a)  74. Clemens habet mansium medium et solvit denarios 74. Philipus
habet mansium medium et solvit marcham mediam.

Mansus unius cum dimidio dicitur esse in braida 21  domini aa > pa-
triarchae.

Philipus et fratres 4  habent unum sedimi domi, quod solvit iura nivelli
in festo sancti Michaelis denarios 16. Istud sedimine fuit Jaculini de
Tulmino. 22

Philipus et fratres 4  habet domum unam de muro, iura nivellii, et
solvunt denarium 1 in festo sancti Michaelis. Ista domus fuit Jaculini
de Tulmino. 22

Filipus b)  et fratres 4  habent ortum unum iure nivelli, et solvunt in
festo sancti Michaelis denarios 16. Iste ortus erat Bratigoy de Tulmino.
Filipus et fratres 4  habent ortum unum iure nivellii, et solvunt in festo
sancti Michaelis denarios 8. Iste ortus fuit de Griuig et de Sitogna. c)

v) F. 15’ prazno. F. 16.  x) F. 16’.  y) F. 17. z) F. 17’.  a) Fred  denarios črtano  d.
aa) Orig.:  domine, b) F. IS  c) Pred  Sitogna črtano  Sidogne.

19  Tolmin.

20  Franca iz Tolmina je imel  v najemu tudi vas Poče na Cerkljanskem (urbar,
tol. 90; glej spodaj str. 76), 1379, maj 19. je  v Tolminu za pričo Franzio de Tulmino
(Joppi, Arch. Trie.it , 17, 33).

21  Brajde se omenjajo  v Tolminu tudi 1291 in 1292 (Mon. patr. For., jol. 140, 213 ).

22  Jacolinus sin umrlega Hermana iz Tolmina je bil 1335 (junij 18) za dobo osmih

let investiran s 7 in pol kmetije  v vasi Jesenica, s tremi  v vasi Poljane in šestimi  v vasi
Planina,  vie na Cerkljanskem (Mon, patr For., f. 70).

56

Filipus et fratres 4  habet sidimine unum in Clanef d)23  iure nivelli, et
solvunt in fes to sancti Michailis denarios 12.

Maurus habet cosaniam*) unam et solvit denarios 12.

Nicolaus Braic habet cosaniam unam et solvit denarios 18.

Matias Mašin habet ortum unum et solvit denarios 6.

Franja 20  habeit un sedimen domi et solvit denarios 10.

Michael*) habet cosaniam unam et solvit denarios 12.

Grofulus habet domus unam et solvit iure novelli in festo sancti
Michailis caponos 4. Et ille Grofulus habet curiam unam prope brayda 21
et solvit denarios 28.

Druscho habet domum £)  unam iure novellii et solvit in festo sancti
Michailis caponos 2.

Simonus habet campos duos et solvit denarios 12.

Paulus habet d) * * * h) *  cosaniam unam et solvit denarios 3.

Suoler habet cosaniam unam et solvit denarios 3.

Lusna habet cosaniam unam et solvit denarios 2.

Item ortum 1 habet dominus patriarcha, quod solebat solvere de¬
narios 20.

In') villa de S a b i c h a 54  sunt mansi duo, culti et inculti, et medius.
Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius
declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam pro vi no 1 vel denarios 16.
Bestiam pro quoquina V/j,  vel pro eis denarios 15. Caseos 2 vel pro eis
denarios 12. Pro brasacullo denarios 4. Pro cervesa denarios 10. Pro
racione vacarum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino trium
poyesdarum denarios 18. Rationem apium.

Jachil habet mansum integrum et solvit libras 17. Cristanus habet
mansum integrum et solvit libras 15V2.

In j)  villa de Poglubin 25  sunt mansi 21, culti et inculti. Et so¬
lebant'') solvere omnes ut hic continetur. Sed modo aliqui solvunt ut hic
continetur, et aliqui ut inferius declaratur.

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam pro quoquina''') 1 vel dena¬
rios 10. Caseum 1 vel denarios 6. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro
vino trium poyesdarum denarios 18.

Juuanus iuratus habet mansum integrum. Gardinus habet mansum
integrum. Machoras habet mansum medium. Florianus habet mansum
medium. Agheta kJ  habet mansum medium. Chechis habet mansum medium.

Nicholaus') habet mansum integrum et solvit marcham unam.
Chojianus habet mansum integrum et solvit marcham unam. Michael

d) Pred  Člane? črtano  i. Za n v Člane? razura.  e) Za  cosaniam črtano  I. f) F. 18’ ■

2 ' Za  domum črtano  s. h) Za  habet črtano domus.  0 F. 19.  i) F. 19’ prazno. F, 20.  ii) Orig.:

salebant. lil) Orig.:  quoquimo. k) F. 20'.  0 F. 21 in 21’. prazno. F. 22.

23  Klanec.

24  Žabče pri Tolminu.

25  Poljubinj pri Tolminu.

57

habet manisum integrum et solvit marcham unam. Vorlicm habet mansum
integrum et solvit marcham unam et denarios 48. Perat habet mansum
integrum et solvit libras 15 denariorum. Johanes habet mansium medium
et solvit libras 13% denariorum. Filipu« et fratres 4  habent mansum in¬
tegrum et solvunt anuatim in festo sancti Michaelis ecclesie Aquiliegensi
marcham unam et denarios 24.

Franca" 1 ! habet molandinum unurn et solvit denarios 20.

Nicolaus habet cosaniam unam, denarios 16.

Et cosania una que solebat solvere denarios 8.

Cosania una que solebat solvere denarios 12.

Cosania una"> cum uno campo et cum uno orto que solebat solvere
denarios 28.

l n o)  villa de Dobrau  a 28  sunt rnansi 6, culti et inculti. Et solebant
omnes solvere ut hic continetur. Sed modo aliqui solvunt ut hic continetur,
et aliqui ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 3. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios
10. Caseuim 1 vel denarios 6. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino
trium poyesdarum denarios 18.

Martinus habet mansum integrum et solvit ut suprascriptum est.
Jacobus Stil habet mansum medium et solvit ut suprascriptum est. Et
eidem habet Jacobus mansium integrum et solvit pro dieto manso libras
16 denariorum. Juuan habet mansum integrum et solvit libras 12 dena¬
riorum. Jacobus habet mansum medium et solvit libras 8 denariorum.

l n p ) villa de Prapot inferiori 27  sunt mansi 4, quos tenebat
Arpucius de Tulmin 29  ab abitantiam, ut patet in privillegio.

l n r)  villa de G 1 u b i n 29  sunt mansi 7, culti et inculti. Qui pertinent
monasterio Rosacensi, 30  et solvunt iure advocatie ecclesie Aquillegensi
pro quolibet manso denarios 10.

Marinus habet folinum unum, pro quo solvit ecclesie Aquilegensi
anuatim in festo sancti Michaelis denarios 4.

l n s)  villa de M o d r e a 31  sunt mansi 15, culti et inculti. Et solebant
omnes solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

m) F. 22’ prazno. F 23.  n) Za  una črtano  que sole. o) F. 23’ prazno.  F. 24.  p) F. 24’
prazno.  F. 25.  r) F. 25’ prazno. F. 26.  s) F. 26' prazno. F.  27.

20  Dobrave pri Tolminu.

27  Prapetno pri Tolminu. V urbarju „spodnje“ Prapetno z ozirom na Prapetno
brdo v Šentviški dekaniji, ki je v urbarju „zgornje‘‘ Prapetno.

28  Arpucij iz Tolmina se omenja že 1296, maj 22 (Thes. eccl. Aquil. 161 = Mon.
patr. Far., fol. 173). Za časa, ko so 1299 ljudje goričkega grofa zasedli Tolmin je imel
v Tolminu stanovanjski fevd (habitantia), zaradi katerega je bil 1321  v sporu s Fran-
ciskutom, svojim nečakom, sinom Arpucijevega pokojnega brata Jarice iz Tolmina
(Bianchi, Documenti perja storia del Friuli, I. 479). Leta 1310 (januar 14) je prodal
Arpucij iz Tolmina za deset mark kmetijo v Prapetnem  (Praproth sub Tulmino), ki je
bila fevd patriarhata (Mon. patr. For., fol. 104).

29  Ljubinj, jugovzhodno od Tolmina.

30  Rožac (Rosazzo), samostan jugovzhodno od Vidma.

31  Modreja, južno od Tolmina.

58

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 1 vel denarios
20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina IV2 vel
pro eiis denarios 15. Caseos 2 vel pro eis denarios 12. Pro cervesa de¬
narios 10. Pro brasadullo denarios 4. Pro feno denarios 4. Pro rata
vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino trium
poyesdarum denarios 18. Rationem apium.

Filipu® et fratres de Tulmin' habent dietam villam de Modrea, sol-
vendo anuatim ecclesie Aquilegensi in festo sancti Michaelis marchas 16,
et castraitos 13, vel pro quilibet castrato denarios 16.

In ()  villa de Stopi  z 32  sunt mansi 4, culti et inculti. Et solebant
omnes solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 1 vel denarios
20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel de¬
narios 15 pro eis. Caseos 2 vel pro eis denarios 12. Pro brasadullo de¬
narios 4. u)  Pro cervesa denarios 10. Pro feno denarios 4. Pro ratione
vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino trium
poyesdarum denarios 18. Rationem apium.

Prehogna habet mansium integrum et solvit marcham urnam et pro
vino poyesdarum denarios 18. Enako plačujeta  Filpus in  filius v)  Adam. To¬
mas habet mansium integrum et solvit marcham med ! am et denarios 24.

In x)  villa de Modreca 33  sunt mansi 10, culti et inculti. Et solvunt
ut hic continetur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 1 vel dena¬
rios 20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina IV2 vel
pro eis denarios 15. Caseos 2 vel pro eis denarios 12. Pro cervesa dena¬
rios 10. Pro brasadollo denarios 4. Pro feno denarios 4. Pro racione va¬
charum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino trium po-
yesdarum denarios 18. Rationem apium.

Ermanus habet mansium integrum Enako imajo:  Stefanus, Paul us,
Cho?ianus y)  parvus, Stefanus Melsch, Stefanus parvus, Martinus Vachif,
Chofianus magnus.

Malip habet mansium integrum et solvit marcham unam. Stefanus
habet mansium integrum et solvit marcham unam et denarios 64.

Cosania una solvit denariios 8 p.

In z > villa C a s t o m e r i 9 a 1 ' sunt mansi duo culti et inculti. Et
solvunt ut hic continetur.

Star frumenti 2. Star anone 2. Bestiam cum lactantio 1 vel denario«
20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina IV2 vel
denarios 15. Caseos 2 vel denarios 12. Pro brasadolllo denarios 2. Pro

t) F. 27’ prazno. F. 28.  ul Pred  IIII črtano X.  v) F. 28'.  x) F. 29.  y) F. 29’.  z) F j 30
in 30’, prazno. F. 31.

32  Stopič, blizu Sv. Lucije na mostu.

33  Modrejce, južno od Tolmina.

34  Kozmarice, pri Sv. Luciji na mostu.

59

feno denarios 2. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis
denarios 11. Pro vino trium poyesdarum denarios 18. Rationem apium.

Maurus habet mansium integrum. Lenardus habet mansium in¬
tegrum.

In a > villa de L o m b) 35  simt mansi 6Yz,  culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur.

Pro quolibet manso denarios 40. Pro vino trium poyesdarum denar
riois 18. Caseos 2 vel denarios 12.

Blasius habet mansium integrum. Enako imajo:  Johanes, Jacobus,
Tomas, Vrban, Johanes Ghuoglia. C^ernj habet mansium medium.

In c)  villa de L o c h 36  sunt mansi 4, culti et inculti. Et solvunt ut hic
continetur.

Star frumenti l. d)  Bestiam cum lactantio 1 vel denarios 20. Bestiam
pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios 10. Ca¬
seos 2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus ser¬
viciis denarios 11. Pro vino trium poyesdarum denarios 18. Rationem
apium.

Martinus iuratus habet mansium integrum. Enako imajo:  Simonus,
Martinu s, Juuan.

In e)  villa de D a b 1 a r” sunt mansi 3, culti et inculti. Et solvunt ut
hic continetur. Bladum et inferius ut declarabitur.

Star frumenti 2. Bestiam cum lactantio 1 vel denarios 20. Bestiam
pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios 15.
Caseos 2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus
serviciis denarios 11. Pro vino trium poyesdarum denarios 18. Rationem
apium.

Marinus habet mansium integrum et solvit marcham unam dena-
riorum. Daniel habet mansium integrum et solvit libras 17, denarios 2.
Juuan habet mansium integrum et solvit libras 17, denarios*) 2.

Et solvunt bladum ut supraseriptum est.

In K)  villa de G n i u i 5  a 38  sunt mansi 3, culti et inculti. Et solebant
omnes solvere ut hic. Sed modo aliqui solvunt ut hic et aliqui ut inferius
declarabitur.

Bestiam cum lactantio 1 vel denarios 20. Bestiam pro vino 1 vel de¬
narios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios 10. Caseum 2 vel dena¬
rios 12. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro ratione vacharum denarios 7.
Pro vino trium poyesdarum denarios 18. Rationem apium.

a) F. 31' prazno. F. 32.  b) Zapisano  Loim, nato  i črtan,  c) F. 32’ prazno. F. 33.

d) Pred  bestiam v posebni vrsti črtano  star anone. c) F. 33’ prazno. F. 34.  f) Pred  dena¬
rios zapisano  he. s) F. 34’ prazno. F. 35.

35  Lom (Tolminski), južno od Sv. Lucije na mostu.

30  Log, ob Soči pod Sv. Lucijo na mostu.

37  Doblar, ob Soči pri Ročinju.

38  Njivice pri Ročinju.

60

Tomas habet mansium integrum et solvit marcham unam dena-
riorum. Juri habet mansium integrum et solvit libras 19 denariorum.

In h > villa de S c e 11 a‘> i n f e r i o r i 39  sunt mansi 7, culti et inculti.
Et solvunt ut j)  hic continetur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 1 vel dena-
rios 20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquma if > 1 vel
denarios 15. Caseos 2 vel denarios 12. Pro ratione vachairum denarios 7.
Pro feno denarios 4, Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino trium po-
ysdarum denarios 18. Pro cervesa denarios 10. Rationem apiurn.

Matias iuratus habet mansium integrum. Enako imajo:  Michili,
Andreas, Mochor, k)  Matias parvus, Pausse, Paulinus.

In® villa de C o s a r i s g a 40  sunt mansi 4, culti et inculti. Et solvunt
ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur. n,)

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam cum lactantio 1 vel denarios
20. Caseum 1 vel denarios 6. Pro triibus servicis denarios 11. Pro vino
trium poyesdarum denarios 18.

Nicolaus habet mansium integrum et solvit medietatem bladi et
solvit marcham unam et denarios 32. Martinus habet mansium integrum
et solvit marcham unam et denarios 32. Calcifes habet mansium integrum
et solvit marcham unam”) et denarios 32. Peter o)  habet mansium rnedrnm
et solvit marcham mediam. Diemsa habet cosaniam unam et solvit de¬
narios 24.

Oosaniam unam solvit denarios 12 p.

In D)  dieta villa de Gosarisga sunt mansi 2 qui pertinent domine
abbatisse Aquilegensi, 41  et solvunt iure advocatione pro quolibet manso
ecclesie Aquilegenisi caseum 1 vel denarios 6, pro tribus serviciis dena¬
rios 11, et pro vino poyeisda!rum sanoti Michaelis denarios 6.

In r)  villa de P o g 1 a n i g  a 42  est mansus unus et medius. Et solvunt
ut hic continetur. Sed mansus unus pertinet ecclesie sanete Sabade. 43  Et
medius mansus pertinet ecclesie Aquilegensi.

Star frumenti 1, star anone 2, pro manso medio. Pro tribus serviciis
denarios 11, pro vino trium poyesdarum denarios 18, pro manso integrum.

Mateus habet mansium medium.

ti) F. 35’ prazno. F. 36. Za f. 35’ je en list izrezan,  i) Za  Scella radirano  sun. i) ut
popravljeno iz  ul. ii) Orig.:  quoquino. k) F. 36’.  0 F 37.  m) 1 v declarabitur popravljen
iz  h. n) Za  unam razura.  o) F. 37’.  p) F. 38.  r) F. 38’ prazno. F. 39.

3S  Selo pod Sv. Lucijo na mostu. V urbarju ,,spodnje" Selo  v razlikovanju k Selu
v sentvidski dekaniji, ki je v urbarju „zgornje Selo".

40  Kozaršče pri Volčah.

41  Dve kmetiji na Tolminskem  (apud Tulmin), brez dvoma ti dve  v Kozarščah, je
dobil ženski samostan pri Ogleju (Monastero) od oglejskega patriarha 1139 (Gradivo za
Zgod. Slovencev, IV, 152, 153; potrjene 1175, prav tam, IV, 560). Opatica je 1361 (no¬
vembra 26) dala v najem pet kmetij v Ročinju  (Runcina) in vso posest , ki jo je samostan
imel na Tolminskem z desetinami vred za dobo desetih let proti plačilu petih mark na
leto Matiju pokojnega Vikarda iz Cerovega (Mon. patr For., fol 121').

42  Na Peljancih pri Volčah.

43  Ecclesia sanete Sabade, kje?

61

In s)  villa de Qi 1 g i n o 44  est mansus unus, cultus sive incultus. Et
solvit ut tJ  hiic continetur.

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam cum lactantio unam vel de¬
narios 20. Caseum 1 vel denarios 6. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro
vino trium poyesdarum denarios 18.

Mateus faber habet mansium medium et solvit medietatem 111  bladi
et denarios 52. Et mon solvit carnes curie.

l n u)  villa de Vogel  p 45  sunt mansi 2, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic. Tamen unus mansus pertinet decanie Zilgiinj 44  et alius
solvit ut hic continetur.

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios
10. Caseum 1 vel denarios 6. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino
trium poyesdarum denarios 18

Petrus habet mansium integrum. Et eidem Petrus habet domum unam,
solvit denarios 40.

l n v)  villa de V a 1 g  a n a 4G  sunt mansi I8V2, culti et inculti. Et solvit
qui pertinet a decaniam Tulmini ut hic continetur. Sed duo mansi pertinet
a decaniam Qilginj. 44  Et mansos quoque tenet et possidet Galutius et
Civitatenses. 47

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios
10. Caseum 1 vel denarios 6. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino
trium poiesdarum denarios 18.

Michaieilus iuratus habet mansum integrum. Enako imajo:  Indreas,
Gorianic, Ermanus, Mori.

Nicolaus x)  habet mansium integrum et solvit medietatem bladi supra-
scripti et solvit marcham mediam denariorum. Mateus calcifes habet
mansium integrum et solvit marcham unam denarorum. Petrus Bendinpich
habet mansum integrum et solvit marcham unam et denarios 48. Mateus,
Rupret habent mansum integrum et solvunt marcham unam et denarios 56.
Mateus Mainfredinus habet mansum integrum et solvit marcham mediam.

Juri habet cosaniam unam, solvit denarios 8.

In y)  villa de C a m e n i g  a 48  sunt mansi 2, culti et inculti. Et solvunt
ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declairabitur.

s) F■ 39’ prazno. F. 40.  t) t v ut popravljen iz  1. a) Orig.:  meditatem. u) F. 40’ prazno.
F. 41.  v) F. 41’ prazno. F. 42.  x) F. 42’.  y) Za  1. 42 en list izrezan. F. 43.

44  Čiginj pri Volčah. Glej tudi spodaj na strani 65.  — Eno fevdno kmetijo v Ci-
ginju  (in villa Celgini) je 1302 (dec. 24) izročil Koraducij pokojnega Filipa iz Čedada
oglejskemu patriarhu. (Mon. patr. For., fol. 26).

46  Glej tudi spodaj str. 65.

48  Volče pri Tolminu. Glej tudi spodaj str. 64.

47  Galutius se omenja v urbarju kot posestnik  v Tolminu. Verjetno identičen z
onim v Volčah. Tudi 1341 (sept. 10) je bil Petrussius iz Tolmina investiran  .v tremi kme¬
tijami  v Volčah  (in Volzana), Mon. patr. For., fol. 146'.  — Civitatenses, prebivalci mesta
Čedada.

48  Kamenca pri Volčah

62

Bestiaim cum lactantio 1 vel denarios 20. Bestiam pro vino 1 vel
denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios 10. Caseos 2 vel denarios
12. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino trium poiesdarum denarios 18.

Tomas habet mansium integrum et solvit maircham unam. Laurentius
habet mansium integrum et solvit libras 13 denariorum v.

In ri  decani a de Ladroc  h. 49

In villa de L a d r o c h 43  est mansus unus. Et solebat solvere ut hic
continetur. Sed modo solvit ut inferius declarabitur.

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam cum lactantio 1 vel denarios
20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel dena¬
rios 10. Caseos 2 vel denarios 12. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino
trium poyesdarum denarios 18. Rationem aipium.

Martinus habet mansium integrum et solvit marcham unam.

In a)  dieta villa de Ladroch sunt mansi duo. Solvebant ut hic con¬
tinetur. Sed modo solvunt*') ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 1 vel dena¬
rios 20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel
denarios 10. Caseos 2 vel denarios 12. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro
vino trium poiesdarum denarios 18. Rationem apium.

Petrus habet mansum integrum et solvit marcham unam. Paulus
habet mansium integrum et solvit libras 15 denariorum.

In c * dieta villa de Ladroch sunt mansi 2, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur. d)

Bestiam pro quoquina 1 vel denarios 10. Caseum 1 vel denarios 6.
Pro duobus serviciis denarios 6. Pro vino trium poiesdarum denarios 18.

Simonus habet mansum integrum et solvit libras 15 denariorum. Mau-
rus habet mansum integrum et solvit denarios 64.

In e>  villa de L o c h f) 50  solebant^ esse mansi quinque. Et solebant
solvere pro quoiibet manso ut hic continetur. Sed modo solvunt ut hic in¬
ferius declarabitur.

Scilicet h)  libras 9 denariorum et collectam, vel debebant tenere equas
pro militibus de Sacho. 11  Et pro vino poiesdarum denarios 18.

Vorich habet eidem teretorium et solvit marcham unam.

In' 5  villa de S m a s t 61  sunt mansi 3, culti et inculti. Et solvunt ut
inferius declarabitur.

z) F. 43’ prazno. F. 44.  a) F. 44'.  b) Orig.:  solunt. c) F. 45 prazno. F. 45’.  d) Prvi
a v declarabitur popravljen iz  n. e) F. 46.  f) V  Loch je  c popravljen iz  t. k) Za  solebant
črtano  solvere. h) Orig.:  silicet. 0 F. 46’ prazno. F. 41.

49  Ladra pri Kobaridu.

50  Log pri Kobaridu.

51  Smast pri Kobaridu. V Smasti, kakor tudi v sosednjem Kamnem (glej zgoraj
str. 52) in Logu (glej navedbo pri Logu) je imel posest furlanski rod Cucagna-Zucco.
Odarik iz Cucagne je 1324 (jan. 10) dal  v najem tri in pol kmetije  v Smasti  (in villa
Smast in canali eundo Tulminum, Mon. patr. For., fol. 130). Vas Smast se omenja tudi
1288 (jun. 6)  v neki ženitbeni pogodbi  (Mast apud Ladram, P. S. Leicht, Un documento

63

Cerni * i)  habet mansum integrum et solvit marcham unam. Paulu« ha-
bet mansum integrum et solvit marcham mediam, et pro vino poyesdarum
denabos 18. Nicolaus habet mansum integrum et solvit marcham unam.

In k)  villa de G 1 i b u s n a 52  sunt mansi 3, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Bestiam pro quoquina 1 vel denarios 10. Caseum 1 vel denarios 6. Et
in festo sancti Michailis denarios 6. Pro vino trium poiesdarum dena¬
rios 18.

Lauretius habet mansum integrum et solvit libras 13 et') denarios 2.
Mori habet mansum integrum et solvit libras 12 et denarios 2. Simonu«
habet mansum integrum et solvit libras 12 et denarios 2.

In m > villa de C a m e n 9  sunt masi 3, culti et inculti. Et solvunt pro
quolibet manso marcham mediam. Pro vino trium poiesdarum denarios 18.

Maligni habet mansum integrum et solvit libras 12 et denarios 2.
Martinus habet mansum integrum et solvit libras 12 et denarios 2. Lauren-
tius habet mansum integrum et solvit libras 12 et denarios 2. Primes habet
cosaniam unam et solvit denarios 12. Cegni ln)  habet domum unam et cam-
pos duos et solvit denarios 24.

Martinus predictus de Camen habet domum unam cum curia et
certo spacio terre, pro solvit iure livellii denarios 6. Affectatus sub anno
domini 1340, de mese januario.

In o)  decania Cilgin  j. 44

In villa de S f i n a 53  sunt mansi 2, culti et inculti. Et solebant solvere
ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur. Scilicet
mansus unus predietorum solvebat marcham unam. Alius mansus vero
solvebat libras 11 et cailinas 2.

Michaeilus habet mansum integrum et solvit libra« 18. Jani« habet
mansum integrum et solvit marcham mediam.

In p)  villa de M 1 i s c h a 54  est mansus unus et medius, qui solebat
solvere sicut mansi ville de Idrisca, 55  culti et inculti. Sed modo solvunt ut
inferius declarabitur.

matrimoniale slavo del secolo XIII, poseben odtis iz Studi in onore di Biagio Brugi,
Palermo 1910. str. 7).

1) Prvotno  Cernichi, nato  chi brisano,  k) F. 47’ prazno. F. 48.  0 Orig.: he.  m) F.
48’ prazno. F. 49.  n) g v Cegni popravljen iz  r. o) F. 49’ prazno. F. 50.  p) F. 50’
prazno F. 51.

52  Libušnje pri Kobaridu.

63  Svina pri Kobaridu. Vse kmetije  v tej vasi  (Sfigna site in canale Tulminš) je
dal patriarh Pagan 1321 (febr , 21) v najem Hendriusiju imenovanem Mutto sinu pokoj¬
nega Rahizija iz Čedada, proti plačilu pol marke od vsake (Bianchi, Documenti per la
storia del Friuli, I, 452). Goriški grof Majnhard je 1351 (?) zastavil eno kmetijo  v Sfina
(kodeks B 139, fol. 23,  v Državnem arhivu na Dunaju).

54  Mlinsko pri Kobaridu.  — 1321 (jul. 30) se omenjajo  pustote de Miusella ga-
staldie Tulmini apud Idriscam, ki jih je patriarh dal za eno marko  v najem Odoriku
Longu iz Čedada. Miusella more biti le Mlinsko (Mon. patr. For., fol. 82').

55  Idersko pri Kobaridu.  — 1258 je  Johannes sin pokojnega Rajnarda  de Brayda
vrnil patriarhu eno kmetijo  v Iderskem  (Idrisca), ki jo je imel  v fevd in ki so jo obde-

64

Cergni habet mansium integrum, Michaelus et mansum medium,
ambo et solvit marcham unam.

In r)  villa de I d r i s s c a 65  sunt mansi quinque s)  et medius. Et sole-
bant homin.es solvere ut hic continetur. Sed modo aliqui solvunt ut hic
continetur, et aliqui ut inferius declarabitur, culti et inculti.

Star frumenti 1. Star anone 2. Bestiam cum lactantio 2 vel pro eis de¬
narios 40, una cum nasentem et alia sine nasentem. Bestiam pro quoquina

2 vel denarios 20. Caseos 2 vel denarios 6. Circa festum sancti Laurentii
pro quolibet manso. Item circa festum sancti Michailis caseos 2 vel de¬
narios 3 pro quolibet manso. Pro tribus serviciis denarios 8. Circa festum
nativitaitrs domini pro perdicibus et galigis denarios 14. Pro serv ; cio sancte
Marie de candelis pro quolibet manso denarios 6. Eodem tempore pro
quolibet manso galinas 2. Circa festum camisprivium galinas 2. Pro bestiis
duabus que appellantur bestiam polvicarum denarios 10. Pro vino trium
poiesdarum denarios 18.

Luoman habet mansum integrum. Juuan habet mansum medium.
Chuorath habet mansum medium. Nicholaus, Simonus habent u)  mansum
integrum.

Marsa habet mansum 'integrum et solvit matrcham unam et dena¬
rios 40. Menardus habet mansum integrum et solvit marcham unam et
mediam. v)  Vorichus habet mansum medium et solvit marcham mediam.

In x)  villa de V a 1 9 a n a 46  sunt mansi 2V2,  culti et inculti. Duo solvunt
ut hic continetur, et medius solvit ut inferius declarabitur.

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam cum lattantio sive nasentem 1
vel denarios 20. Caseum 1 vel denarios 6. Circa festum nativitatis domini pro
perdicibus et galigis y)  denarios 14. Pro tribus serviciis denarios 11. Galinas

3 et ovis 30. Pro vino poyesdarum denarios 18.

Machor, Perait habent mansum integrum. Paulus habet mansum in¬
tegrum. Petrus Danelchi? habet mansum medium et solvit marcham
mediaim.

Michaelus z)  faber habet domum unam et campos tres et pratos tres,
et solvit denarios 40.

In a)  villa V e r s i n a 5  sunt mansi 2VS, culti et inculti. Et solvunt ut
hic continetur.

Star frumenti 1. Star anone 6. Pro serviciis sancti Georgii denarios 8.
Bestiam in festo sancti Jacobi 1 vel denarios 16, Bestiam cum lactantio
1 vel denarios 20. Caseos 2 vel denarios 12. Eodem tempore pro serviciis
denarios 8. Cirka carnisprivii festum denarios 22; tamen solvent modo nisi
denarios 8. Pro vino trium poyesdarum denarios 18.

lovali  Sabbadinus, Ivan in  Sfetetz ter jo nato prejel  v last  ( Thes . eccl. Aquil., 204).  —
V vasi  Isduca je 1351 (?) zastavil goriski grof štiri kmetije (kodeks B 139, fol. 23, v
Državnem arhivu na Dunaju).

r) F. 51’ prazno. F. 52.  s) Drugi  q v quinque na razuri.  t) F. 52’.  u) n v habent po¬
pravljen iz t.  v) mediam na razuri.  x) F. 53.  y) Drugi  g v galigis popravljen iz  n. z) F.
53’.  a) F. 54.

65

Mori habet mansium integrum. Lenardus habet mansium integrum.
James habet mansum medium.

In b) * *  villa de C i 1 g i n o 44  sunt mansi 5, culti et inculti. Quorum mansi
duo solvunt ut ab alio latere continetur. Et alii 3 solvunt ut hic.

Star frumenti 1 V 2 .°) Star anone 6. Bestiam cum lacte cum nasentem 1
vel denarios 20. Bestiam pro quoquina 2 vel denarios 20. Caseum 1 vel de-
nariois 4. Circa festum nativitatis domini perdicibus et galigiis 14. Pro
tribus serviciis denarios 11. Pro vino triurni poyesdarum denarios 18.

Martinus habet mansum integrum et solvit bladurn suprascriptum.
Et solvit marcham mediam et denarios 7.

In d > villa de (pilginj sunt mansi duo, culti et inculti. Et solvunt ut
hic continetur.

Star frumenti 4,  Star anone 6. Bestiam cum latantio et nasentem 1 vel
denarios 20. Caseum 1 vel denarios 6. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro
duabus bestiis qua appellantur poluice denarios 10. Galinas tres et ovis
30. Pro vino trium poiesdarum denarios 18.

Elerus habet mansum integrum.

Tn e)  villa de O b 1 a s t 56  est mansus unus, cultus sive incultus. Et so-
lebat quilibet mansus medius solvere ut hic continetur. Sed modo medius
solvit ut hic, et alius medius inferius declarabitur.

Star frumenti Bestiam cum lactantno sive nasentem 1 vel denarios
20. Pro serviciis denarios 5V2-  Pro medium caseum vel denarios 3. Pro
vino trium poyesdarum denarios 9.

Simonus habet mansum medium et solvit marcham mediam. Filip-us
et fratres 4  habent mansum medium et solvunt marcham mediam et non
solvunt carnes curie.

In f)  villa de V o g e 1 c ,s  est mansus unus, cultus et incultus. Et so-
lebat ut hic continetur. Sed modo solvit ut inferius declarabitur.

Star frumenti 4. Star anone 6. Bestiam pro quoquina 1 vel dena¬
rios 10. Caseum 1 vel denarios 6. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro
vino trium poiesdarum denarios 18.

Mati a habet mansum integrum et solvit libras 16 denariorum et pro
vino poyesdarum denarios 18.

In»> decania montis sancti  Vit  i. 57

In villa de C o 1 m o 58  sunt mansi 2, culti et inculti. Et solvunt pro
quolibet manso denarios 32.

Michil faber habet mamsos 2 et solvit hic superius.

b) F. 54' prazno. F.  • 55.  c) H od kasnejše roke.  d) F. 55’ prazno. F. 56.  e) F. 56’

prazno. F. 57.  f) F. 57’ prazno. F. 58.  s) F. 58’ prazno. F. 59.

56  Oblast pri Volčah.  — V vasi Oblast je imel Ulrik iz Soffumberga z brati l. 1275

v fevdu eno kmetijo (Thes. eccl Aquil., 27).

57  Sentvidska gora.

5

66

In h)  villa de S c e 11 a s u p e r i o r i 59  sunt mansi 3, culti et inculti.
Et solebant ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Pro serviciis hh) * * *  sanctorum Georgi et Michailis denarios 8. In festo
sancti Michailis pro fictu denarios 40. Et pro vino triurni poyesdarum de¬
narios 18.

Leona,rdus habet mansium integrum et solvit marcham unam et de¬
narios 18. Enako imata in plačujeta  Gogliia in QuanaV

In® villa de Pomel  s co  sunt mansi 3, culti et inculti. Et solebant
omnes so Iv ere ut hic continetur. Sed modo kl  solvunt® ut inferius decla¬
rabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 2 vel
denarios 20. Caseos 2 vel denarios 12. Pro cervesa denarios 10. Pro bra-
sadollo denarios 4. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro ra t ion e vacharum
denarios 7. Et pascunt nodam diebus duobus. Pro vino trium poyesdarum
denarios 18. Rationem apium.

Grisman habet mansium integrum et solvit marcham unam et me¬
diani denariorum. Petrus m) * *  habet mansum integrum et solvit librais 17
et denarios 2. Tomas, Trixip habent mansium integrum et solvunt marcham
unam et denarios 68.

In 1 ® villa de C h i n e s s a o) 02  sunt mansi 6, culti et inculti. Et solebant
omnes preter unus solvere ut hic continetur. Qui solebant solvere de¬
narios 40. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquma 2 vel
denarios 20. Caseos 2 vel denarios 12. Pro cervesa denarios 10. Pro bra-
sadollo denarios 4. Pro ratione vacharum denarios 8. Et pascunt nodam
diebus duobus. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino trium poyesdarum
denarios 18. Rationem apium. Et non solvunt carnes curie.

Mulier fabri, Jachil habent mansium integrum et solvunt marcham
unam et mediam. Enako imajo in plačujejo:  Simonus p)  in  Matias, Tomas
in  Ericus, Pero. Paulus habet mansium integrum et solvit marcham unam
et denarios 100.

Ericus habet domum unam et solvit denarios 40. Item habet campos
tres et solvit denarios 32.

Janfil habet cosaniam unam et solvit denarios 12. An^il habet co-
saniam unam et solvit denarios 12.

h) F. 59' prazno. F. 60.  hh) Orig.:  servicii. i) F. 60.  i) F. 61.  k) Za  modo brisano

aliqui. 0 Za  solvunt brisano  ut hic continetur et aliqui. m) F. 61’.  n) F. 62.  o) Ch na ra-

zuri.  d) F. 62’.

58  Hum pri Podmelcu.

59  Sela nad Podmelcem. V razliko k Selu pod Sv. Lucijo, ki je  v urbarju ozna¬

čeno kot „spodnje", se ta imenujejo „zgornja“.

80  Podmelec.

62  Kneža v dolini Bače.

67

In r)  villa de B r a u n i g  a 63  est mansus unus et medius, cultus sive
incultus. Solebat solvere ut inf eri us continetur. Filipu« et fratre« de Tul-
min 4  tenet et habet dictum mansum unum et medium. Et habet instru-
mentum ut asserit.

Bestiam cum lactantio 1 vel denarios 10. Bestiam pro vino 1 vel
denarios 16. Bestiam pro quoquina denarios 10. Caseum 1 vel denarios 6.

In s > villa de T e 1 m i n e 04  sunt mansi 4, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo ut inferius declarabitur.

Pro serviciis sanctorum Georgii! et Michaelis denarios 8. Pro vino
poyesdarum trium denarios 18.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16.
Bestiam cum lactantio 2 vel denarios 40. Bestiam pro quoquina 2 vel de¬
narios 20. Caseos 2 vel denarios 12. Pro cervesa denarios 10. Pro brasa-
dollo denarios 4. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis de¬
narios 11. Et pascunt nodam diebus duobus. Pro vino trium poyesdarum
denarios 18. Rationem apium.

Primos habet mansium integrum et solvit libras 15 denariorum et pro
vino trium poiesdarum denarios 18. Enako imata in plačujeta:  Tomas,‘i Pau-
lus. Primos habet mansium integrum et solvit marcham mediam et pro
vino trium poyesdarum denarios 18.

l n u)  villa de G r a c h o y 6S  sunt mansi 3, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo quilibet mansus solvit marcham unam
et vinum trium poyesdarum.

Star frumenti 2. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios 40. Bestiam
pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 2 vel denarios 20. Ca¬
seos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 1. Pro ratione vacharum
denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Et pascunt nodam diebus
duobus. Pro vino trium poyesdairum denarios 18. Rationem apium.

Vechus habet mansium integrum et solvit libras 15. Enako imata in
plačujeta:  Marinu«, Jancih

l n v)  villa de C o r i t i n i c h a 66  sunt mansi 4, culti et inculti. Et
solvunt ut hic declarabitur.

CIiment x)  habet mansium integrum et solvit marcham unam et me¬
diam et denarios 8, et pro vino trium poiesdarum denarios 18. Mechor
habet mansum integrum et solvit marcham unam et mediam et dena-

r) F. 63.  s) F. 63’ prazno. F. 64.  t) F. 64’.  ii) F. 65. v) F. 66.  x) Climent na razuri.

63  Pravnica, kje?

64  Temljine pri Kneži.

06  Grahovo v dolini Bače,

60  Koritnica v dolini Bače. V razlikovanju do Nemške Koritnice ali Nemškega
Ruta imenovana tudi Slovenska Koritnica.  — Martin sin pokojnega Petra iz Koritnice
je dobil 1294 (dec. 10) v"tej vasi v najem tri kmetije, od katerih je vsaka plačevala po
dva stara pšenice, štiri stare ovsa, štiri glave molzne živine in 18 denarjev (Thes. eccl.
Aquil„ 284, n. 840,  Cyranich; Mon. patr. For„ fol. 24,  Coritnich). — Martinus de Co-
rithnich Sclaborum massarius domini patriarche se omenja tudi 1310 tJoppi, Arch.
Triest., 13, 1887, 51)

68

rios 8, et pro vino trium poiesdarum denarios 18. Leonus habet mansum
medium et solvit libras 15 denariorum xx)  et pro vino trium poyesdarum
denarios 9.

FMipus et fratre« 4  habent mansum unum et medium et solvunt
marcham unam et mediam denariorum, et non solvunt carnes curie.

In y)  dieta villa est mansus unus Filipi et fratribus z)  di Tulmino*
qui solvit ecclesie Aquiliegensi iure advocacie caseum unum vel po eo de-
narios 6.

In a)  villa de H e r t 07  sunt mansi 2, culti et inculti. Et solebant sol-
vere ut hic oontinetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 2. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios
40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 V 2  vel
denarios 15. Caseos b)  2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 1. Pro
ratiome vacharum denarios 7. Pro feno denarios 8. Pro tribus serviciis de¬
narios 11. Pro vino trium poyesdarum denarios 18. Rationem apium.

InO villa de Da b e r 68  sunt 3, culti et inculti. Et solebant sol ver e ut
hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 2. Bestiam cum lattaintio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 114 vel
denarios 15. Caseos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 1. Pro ra-
tione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino trium
poyesdarum denariois 18. Rationem apium.

Philipus et fratres de Tulmin 4  tenet et habet dictas villas de Hert
et de Daber. Pro quibus annuatim d)  ad festum sancti Michaelis solvere te-
netur ecclesie Aquilegensi marchas denariorum 4. Et non solvunt carnes
curie.

In e>  villa de S a c r y ss  sunt mansi quinque, culti et inculti. Et solvunt
ut hic continetur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios
40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16 Bestiam pro quoquina 2 V 2  vel
denarios 25. Caseos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 4. Pro feno
denarios 8. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis dena¬
rios 11. Pro vino trium poyesdarum denarios 18. Rationem apium.

Matias filius Rosse habet mansum integrum et solvit ut supra-
seriptum est.

xx) Pred  denariorum zapisano  he, za  denariorum število  IIII or. y) F. 66’.
z) Orig.:  fratibus. a) F. 67.  b) Za  caseos brisano  vel. c) F. 67’ prazno. F. 68.  d) Orig.:  ani-
matim e) F. 68’ prazno. F. 69.

67  Hert, verjetno vas. ki jo Rutar IZgodovina Tolminskega. 235) po urbarju iz
I 1591 imenuje Tlake im ki po vrstnem redu sledi Koritnici. Primerjati je srednjevisoko-
nem hert, tla, kamenita tla.

65  Daber pri Sentvidski gori.

69  Zakrije pri Sentvidski gori.  — Dohodke  v tej vasi  (Sacray) je dobil 1299 (nov
13) od patriarha  v fevd  Johannes Longus iz Čedada (Thes. eccl. Aquil., 73; Mon. patr.
F or., fol. 25).

69

Juri habet mansiom integrum, et solvit marcham unam et denarios
16, et solvit bladum. Enako imajo in plačujejo:  Matias, f)  Marimis in  Arne
skupaj,  Stefanus.

Ind villa de B i s i c h a 70  sunt mansi 3, culti et inculti. Ut hic con¬
tinetur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam c um lactantio 2 vel denarios
40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 2V%  vel
denarios 25. Caseos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 4. Pro feno
denarios 8. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis dena¬
rios 11. Pro vino trium poyesdarum denarios 18. Rationem apium.

Tomas habet mansum integrum. Artiuicus habet mansum integrum.
Maurus, Matias habent mansum integrum.

Janes h)  habet domum unam et solvit denarios 12.

In dieta villa est mansus unus caipituli 0 : uitatis. 71  Et solvit iure
advocacie caseum unum vel denairios 6.

In'* villa de P o g 1 a 72  sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant sol-
vere ut hic continetur. Sed modo aliqui solvunt ut hic continetur, et aliqui
solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 2 Ve
vel denarios 25. Caseos 2 vel denairios 12. Pro brasadollo denarios 4. Pro
feno denarios 8. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino trium poyesda-
rum denarios 18. Rationem apium.

Petrus habet mansum integrum. Enako imajo:  Sirochi, Golop, Janes,'*
Andreas, An$il, Golop in  Lenart (skupaj.

listi solvunt ut supraseriptum est.

Martinus habet mansum integrum et solvit marcham unam et mediam,
et castradum unum. et edum unum.

In k)  villa dePrapot superiori 73  sunt mansi 7, culti et inculti.
Et solebant omnes solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius
declarabitur.

Star frumenti \ x fa.  Bestiam cum lactantio 2 vel denarios 40. Bestiam
pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1V 2  vel denarios 15.

f) F. 69’. g) F 70.  h) F. 70’.  i) F. 71.  i) F. 71'.  k) F. 72.

70  Bezišče pri Sentvidski gori.  — Goriški grof je 1351 (?) zastavil tri kmetije  v
vasi  Byssicha (kodeks B 139, fol. 23,  v Državnem arhivu na Dunaju).

71  Kapitelj cerkve v Čedadu.

72  Polje pri Sentvidski gori.  — Osem kmetij je bilo  v vasi Polje, ko jih je 1299
(nov. 13) dobil v fevd  Johannes Longus iz Čedada (Thes. eccl. Aquil., 73: Mon. patr.
F or., fol. 25) in 1351 (?), ko jih je zastavil goriški grof  (Polya, kodeks B 139, fol. 23,
v Državnem arhivu na Dunaju).

73  Prapetno brdo pri Sentvidski gori.  — V razliko k Prapetnem pri Tolminu,
ki je v urbarju „spodnje“‘: se ta vas pri Sentvidski gori  v našem urbarju imenuje „Zgor-
nje Prapetno” . — V tej vasi je imel 1300 in 1328 eno kmetijo  v fevdu od oglejske
cerkve rod Soffumberžanov, od katerih je prešla na Odorika sina Johannesa Longa iz
Čedada (Thes. eccl. Aquil„, 28, 300,  Prapat, Praprot; Bianchi, Documenti per la storia
del Friuli, II, 251,  Prapoth).

70

Caseo 2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus ser-
viciis denarios 11. Et pascunt nodam diebus duobus. Pro vino trium po-
yesdarum denarios 18. Rationem apium.

Sed modo solvunt pro quolibet manso marcham unam et denarios 24,
et anonam atque pogacias poyesdarum. Et non solvunt carnes curie.

Vrban !)  habet mansum integrum et solvit marcham unam et dena¬
rios 24.

Vllia habet mansum integrum. Enako imajo:  Martinus, m)  mulier cal-
cifici, o)  Janes, filius Pauli, filius Jacogne.

Habet n)  cosaniam una et solvit denarios 16 p.

In dieta villa est mansus unus Filipjj o)  et fratribusr) de Tulmino, 4
et solvit iure advocacie ecclesie Aquilegensi caseum unum vel pro eo de¬
nar i os 6.

l n r)  villa de Lasi? 74  sunt mansi 2, culti et inculti. Et solebant ambo
solvere ut hi c continetur. Sed modo unus solvit ut hic continetur, alius
vero ut inferius declarabitur.

Star frumenti 1%. Star anone 1. Bestiaim cum lactantio 1 vel dena¬
rios 20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel
denarios 10. Caseos 2 vel denarios 12. Pro serviciis denarios 8. Pro feno
denarios 8. Pro vino trium poyesdarum denarios 18. Rationem apium.

Petrus habet mansum integrum.

Filipus et fratres de Tulmin 4  habet mansum unum et solvunt libras
15. Et non solvunt carnes curie.

l n s)  villa*) de Ponicul"  sunt mansi 6, culti et inculti. Et solebant
omnes solvere ut hic continetur. Et aliqui solvunt ut hic continetur, et
al : qui solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Beshaim cum lactantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 2 V 2  vel
denarios 25. Caiseos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 4. Pro ra¬
tione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro ratione
feni denarios. Pro vino trium poyesdarum denarios 18. Ractionem ap'um.

Grigorius habet mansum integrum. Paulus, Ericus habent mansum
integrum. Juuan ll)  habet mansum medium. Isti solvunt ut supraseriptum est.

James habet mansum integrum et solvit marcham unam et mediam
et denarios 18. Filipus et fratres de Tulmin 4  habent mansmm unum et solvit
marcham unam et mediam, et non solvunt carnes curie.

Filipus et fratres 4  habent v)  mansium unum et medium et solvunt
marcham unam et mediam et denarios 36.

Paulus habet cosaniam unam et solvit denarios 8.

Drv Vrban popravljen iz  n. m) F. 72’. o) Pred  calcifici brisano  Cl. n ) Pred
habet prazen prostor,  o) jj popravljeno iz  ii, s brisan,  p) Orig.:  fratibus. r) F. 73.  ») F. 73’
prazno. F. 74.  t) Pred  villa brisano  de j. ul F. 74'.  v) n v habent popravljeno iz  ti.

74  Laznice,  v občini Cerkno.

75  Ponikve zahodno od Sentvidske gore.

71

In dieta villa de Pbnicol sunt mansi 6, quorum 5 sunt Arpucij de
Tulmin cum fratre. 76  Unus pertinet monasterii Rasacoensi x)  et debebat
facere tria servicia cum equis sive cum equabus in anno. 77

In y)  villa de L a g o s s c a 78  sunt mansi 7, culti et inculti. Et solebant
» omnes solvere ut contlmetur. Sed modo aliqui solvunt ut continetur, et
aliqui ut infeniius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 1 vel denarios
20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 2 x fa  vel dena¬
rios 25. Caseos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 4. Pro ratione
vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro feno denarius 8.
Et pascunt nodam diebus duobus. Pro vino trium poyesdarum denarios 18.
Rationem aipium.

Grigorius habet mansum integrum. Chocianus habet mansum inte-
grum. Juricus 2 ^ habet mansium integrum. listi solvunt supraseriptum est.

Martinus habet mansum integrum et solvit marcham unam et me¬
diani. Nicolaus habet mansum integrum et solvit marcham unam et d'mi-
diam. Clabucar habet mansum integrum et solvit libras 15 denariorum.
Grigorius habet mansum integrum qui vocatur Gomilla 79  et solvit de-
nariios 40.

l n a)  villa de R o c a c h'° sunt mansi 4, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hi c continetur. Sed modo ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 2. Bestiam cum lactantio 1 vel dena¬
rios 20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina G /2  vel
denarios 15. Caseos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denar os 1. Pro ra¬
tione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Et pascunt
nodam diebus duobus. Pro vino trium poyesdarum denarios 13. Rationem
apium.

Filipus et fratres 4  habent dietam villam et solvunt annuatim pro dieta
villa marchas tres denariorum. Et castratos duos vel pro quolibet castrato
denarios 16.

l n b)  villa de S l a p o 81  sunt mansi 4, culti et inculti. Et solebant
omnes solvere ut continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

x) Pred  Rasacoensi brisano  Rasocoem. y) F. 75.  z) F. 75’.  a) F. 76.  b) F. 76'
prazno. F.  77.

76  Neki Arpucij iz Tolmina se omenja 1296, 1299, 1310 in 1321 (glej op. 28). Tu
omenjeni je verjetno potomec onega.

77  V Ponikvah je dobil 1192 štiri kmetije samostan v Beligni pri Ogleju  (in reaione
Tulmini in villa quae Pontikel dicitur, Gradivo za zgod. Slovencev, IV, 814). Ze takrat se
tamkaj omenja služba s konji.  — Rožac (Rosazzo), nekdaj samostan jugovzh. od Vidma
(Udine).

78  Logaršče jugovzh. od Tolmina.  — V tej vasi je 1351 (?) zastavil goriški grof
tri kmetije  (Logaisca, kočleks B 139, fol. 23,  v Drž. arhivu na Dunaju).

79  Gomila, danes dve hiši blizu Logaršč.

80  Roče pri Slapu ob Idrijci.

81  Slap ob Idrijci.

72

Star frumenti 2. Star anone 2. Bestiam cum lactantio 1 vel dena-
rios 20. Bestiam. pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina lVa
vel denarios 15. Caseos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 1. Pro
ratione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pascunC'
nodam diebus duobus. Pro vino trium poyesdarum denarios 18. Ratdonem 4
apium.

Filiipus et fratres de Tulmin 4  habent et tenent dietam villam et an-
nuatim ad festum sancti Michaelis solvunt marchas duas et non solvunt
carnes curie.

In d)  villa de T rus 82  est mansus unus. Et solebat solvere ut hic con-
tinetur. Sed e)  modo solvit ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 2. Bestiam cum lactantio 1 vel dena¬
rios 20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel
denarios 10. Caseos 2 vel denarios 12. Pro tribus serviciis denarios 11. Et
pascunt f)  nodam diebus duobus. Pro vino trium poiesdarum denarios 18.
Rationem apium.

Filius Bratigoy habet eildem mansum et solvit annuatim in festo
sancti Michaelis marcham mediam et denarios 20. Et non solvit carnes
curie, ita quod non debet poss.idere pratum de Somotesina. 83

In E)  villa de I d r 1 a 84  sunt mansii 6, culti et inculti. Et solvunt ut hic
continetur. Qui mansi pertinent monasterio Rosacensi, scilicet h)  iure
advocacione denarios 10 et servicia 3 pro quolibet nianso. Pro vino po-
yesde sancti Michaelis denarios 6. 85

Cabit marcham mediam et denarios 16.

In 1 ' villa de P e t a g" sunt mansi 6 1 /2, culti et inculti. Et solvunt ut
hic continetur aliqui. Et aliqui ut inferius declarabitur.

Pro quolibet manso denarios 40. Pro vino trium poyesdarum de¬
narios 18.

Johanes habet mansum integrum. Enako imajo:  Floryanus, Cerna,
Martinus. listi solvunt suprascriptum est.

Miche habet mansum integrum et solvit libras 15 denarioruni. et
non solvit carnes curie. Philipus') et fratres 4  habent mansum integrum et
solvunt marcham mediam, et non solvunt carnes curie.

Habet kJ  cosaniam unam p. et solvit denarios 13. Vidogna habet co-
saniam unam et solvit denarios 16.

o) Orig.:  poscunt. d) F.  77’ prazno. F. 78.  e) Za  sed napisano  s. f) Orig.:  poscunt.
gi F. 78’ prazno. F. 79.  h) Orig.:  silicet. i) F. 79' prazno. F. 80.  i) F. 80’.  k) Pred  habel
prazen prostor.

82  Tnbuša blizu Idrijce.

83  Samotesnik. zaselek blizu Idrije pri Bači.

84  Idrija pri Bači.

85  Rožac (Rosazzo), nekdaj samostan jugovzh. od Vidma.

86  Pečine pri. Šentvidski gori.

73

I n') d e c a n i a de Circhin 9. 87

In villa  de  Bucho y" sunt mansi 4, culti et m cul ti. Et solebant
omnes sol vere ut hic oontinetur. Sed modo pro quolibet manso marcham
unam et denarios 16. Et pro vino trium poiesdarum denarios 18.

Juri habet mansum integrum. Enako imata:  Janes, Arne. listi solvunt
ut suprascriptum ©st.

Matias habet mansum integrum et solvit marcham unam.

l n m)  villa prediete de Buchoy antiquitus solebant solvere ut hic
oontinetur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios
40. Bestiam pro vino 1 vel denairios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel dena¬
rios 10. Caseos 2 vel denariois 12. Pro ratiome vacharum denarios 7. Pro
triibus serviciis denarios 11. Et pascunt nodam. Et panem pescatorum.
Rationem apium. Et tenentur unum pescatorem rationem pro annos 4.
pro raeta eis. Et pro vino trium poiesdarum denarios 18.

l n n)  villis de C o s i 9  a et de C a r t e 9  e n 80  sunt mansi 8 , culti et
inculti. Qui pertinent monasterio Obrimburgensi. Supra quibus ecclesia
Aquilegensis habet advocaciam. Et solvit pro quolibet manso ut hic con-
tinetur.

Censum 1 vel denarios 6 . Pro serviciis sanetorum Georgii et Michaelis
denarios 8 . Pro vino poyesdarum eisdem temporibus denarios 12.

Martinu« habet mansum integrum. Enako imajo:  Tome 9 , Lenardus,
Michil, Simonu«. Mali 9 , o)  Jacobus, Tome 9

In villa de V e r c h o 89a)  erant mansi 4, culti et inculti. Et solebant
solvere pro quolibet manso denarios 40.

In^ villa de S c e 1 9  a r)9 ° sunt mansi 3, culti et inculti. Et solebant sol¬
vere ut hic oontinetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 1V 2 . Star anome 1. Bestiam cum lactantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiaim pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina IV 2

1) F. 81 in 81’ prazno. F. 82.  m) F. 82’ prazno. F. 83..  n) F. 83’ prazno.\ F. 84.  c) F. 84’.
p) F. 85.  r) Scelija na razuri.

87  Cerkno.

88  Bukovo, severnozap. od Cerkno

89  Kojca in Kartečine, severnozap. od Cerkna  — Monasterium Obrimburgense =
samostan Gornji grad.  — Pet kmetij v Kojri je Gornji grad dobil že 1146  (Losiza, Zahn.
Urkundenbuch . . Steiermark, I, 262; Gradivo za zgod. Slovencev, IV, 223). Gornje¬
grajska posest v Kojci in Kartečinah se omenja še 1326  (Kosiza, Bianchi. Documenti
per la storia del Friuli, 11, 6; Orožen, Das Benediktiner-Stift Oberburg, 103), 1335  (Co-
siza, Arteza. Orožen, 117) in v gornjegrajskem urbarju iz 1426 pod zaglavjem  Officium
Kozicz in Foro yuly (Orožen, 308).  — Napačna lokalizacija kraja  Losiza v listini iz
leta 1146 je popravljena  v Carnioli, 1917, 5, op. 65.

89 a Vrh pri Sentvidski gori.

00  Selce blizu Bukovega.  — Tri kmetije  v tej vasi je imel od oglejske cerkve v
fevd  Radius de Gallano, a se jim je 1263 odpovedal  (Selza, Sella, Thes. eccl. Aquil., 170;
Mon. patr. For., fol. 126); eno kmetijo tamkaj je imel  v fevdu 1282 Radijev sin Ulrik
(Selz, Thes. eccl. Aquil., 113), 1300 pa celo vas, kjer so okoli štiri kmetije  (villani Selse,
Mon. patr. For., fol. 209). 1335, dec. 20, sta prejela tri kmetije  in villa seu territorio que
dicitur Celsa Konrad iz Neumburcha in njegova žena Jakobina (Mon. patr, For.,
fol. 145).

74

vel denarios 15. Caseos 2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum dena¬
rios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane piscatorum denarios 1.
Et pascunt nodam. Ractionem apium. Pro vino trium poiesdarum dena¬
rios 18.

Petrus habet istos mansos et solvit marcham unam et mediam.

In s)  villa de S a b u 1 5 a c h 91  sunt mansi 4, culti et inculti. Et solebant
omnes solvere ut hic continetur. Sed modo aliqui solvunt ut hic continetur,
et aliqui ut inferius declarabitur.

Star frumenti 1. Star anone 1. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios
40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 2 vel de¬
narios 20. Caseos 2 vel denariios 12. Pro ratione vacharum denarios 7.
Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane piscatorum denarios 1. Et
pascunt nodam. Rationem apium. Pro vino trium poiesdarum denarios 18.

Matias habet mansum integrum et solvit marcham unam. Michaelis
habet mansum integrum et solvit marcham unam. Et solvunt biadnm.
Maurusd habet mansos duos, et solvit star anone unum, et solvit marcham
unam et mediam, et bestiam cum lactantio 1 vel pro ea denarios 20.

In u)  villa de O r e y c h a 92  sunt mansi 6, culti et inculti. Et solebant
omnes solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt mansi quinque ut in¬
ferius declarabitur. Et unus fuit divisatus inter heos tenentes dietam
villam, pro quo nich ; l solvere tenetur.

Star frumenti 2. Star anone 1. Bestiam cum lactantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1% vel
denarios 15. Caseos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 1. Pro ra¬
tione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane
piscatorum denariios 2. Et pascunt nodam. Pro vino trium poeisdarum de¬
narios 18. Rationem apium.

Mechoras habet mansum integrum et solvit marcham unam et de¬
narios 8. Michaelis v)  habet mansum integrum et solvit marcham unam et
denarios 40. Tomas habet mansum integrum et solvit marcham unam et
mediam et denarios 8. Petrus habet mansum integrum et solvit libras 19.
Petrus habet mansum integrum et solvit macham mediam.

In x)  villa de J e s e n i p a 93  sunt mansi 9, culti et inculti. Et solebant
solvere ut h ! c continetur. Sed modo mansi 3 solvunt ut inferius declara¬
bitur. Et alii 6 tenet Jancullinus de Tulmin, 94  ut in isto libro reperitur.

s) F. 85’ prazno. F. 86.  t) F. 86’.  u) F. 87.  v) F. 87’.  x) F. 88.

91  Žabče blizu Bukovega.

92  Orehek pri Cerknem.  — V vasi  Crevcha in gastaldia Tidmini ie bilo 1336
(sept. 11) danih  v zakup sest kmetij, ki plačujejo pet mark in 48 denarjev (Mon. patr.
For., fol. 33’). Da gre tukaj za Orehek našega urbarja kaže enako število kmetij in vsota
denarnega davka, ki 1335 soglaša z višino, ki jo za kmetije navaja naš urbar.

93  Jesenica pri Cerknem.  — Jacolinus sin pokojnega Hermana iz Tolmina je bil

1335 (jun. 18) za dobo osmih let investiran  5 sedmimi in pol kmetije  v vasi  Jesaniza;

1336 (sept. 1) pa s tremi kmetijami prav tam Ulrik iz vasi same (Mon. patr. For.,
fol. 70).

94  Glej opombo 22 in 93.

75

Star frumenti 2. Star anone 2. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios
40. Bestiam pro vino 1 vel denariois 16. Bestiam pro quoquina 2 vel de¬
narios 20. Caseos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 4. Pro ratione
vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane piscatorum
denarios 2. Pro vino trium poiesdarum denarios 18. Et pascunt nodam.
Rationem apium. Et non solvunt carnes curie.

Arne habet mansum integrum et solvit marcham unam. Enako imata:
Tomas, Petrus. 1 ’

Clemens habet mansum integrum et solvit marcham unam et de¬
narios 40, et bestiam cum lactaintio 1 vel denarios 20, z ’ et pro vino poiesde
denarios 8.

Diemsa habet mansum integrum et solvit marcham unam et dena¬
rios 40, et bestiam cum lactantio 1 vel denarios 20.

Martinus habet mansum integrum et solvit marcham mediana,*’ et
bestiam cum lactantio 1 vel denarios pro ea 20, et vinum b ’ poiesde dena¬
rios 8.

.Tanes habet mansum integrum et solvit libras 10 C ’ denariorum, et
bestiam cum lattantio 1 vel denarios 20, et pro vino poyesde denarios 8.

Macor habet mansum integrum et solvit libras 20, d)  et bestiam cum
lactantio 1 vel denarios 20, et pro vino poyesde denarios 8.

Luchais habet mansum integrum et solvit marcham unam, et bestiam
cum lactantio 1 vel denarios 20, et pro vino poiesdarum denarios 8.

In e ’ villa de G o r i a c h 05  sunt mansi 5, culti et inculti. Et solebant
omnes solvere ut hic continetur. Sed modo 2 solvunt ut hic continetur.
Et alii solvunt ut linferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star ainone 4. Bestiam cum lattantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 2%
vel denarios 25. Caseos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 4. Pro
ratione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane
piscatorum denarios 2. Pro vino trium poiesdarum denarios 18. Et pascunt
nodam. Rationem apium.

Martinus habet mansum integrum. Juuana habet mansum integrum.
listi solvunt ut suprascritum est.

Paulus !)  habet mansum integrum et solvit marcham unam, bestiam
cum lactantio 1 vel denarios 20, pro vino poyesdarum denarios 8.

Laurentius habet mansum integrum et solvit marcham unam et de¬
narios 40, bestiam cum lactantio 1 vel denarios 20, pro vino poiesde de¬
narios 8.

y) F. 88’.  z) XX na razuri.  a) rncdiam od druge roke napisano, pred  mediam razura.
J>) u v vinum popravljeno iz  Q„ c) Za  X razura.  d) Drugi  X v XX popravljen na razuri-
e) F. 89.  0 F. 89’.

95  Gorje pri Cerknem.  — V tej vasi  (Goriach) je bil 1336 (jan. 4) investiran z
dvema kmetijama  Pidrussius sin pokojnega Hermana iz Tolmina (Mon. patr. For., fol.
64), 1341 (sept. 10) pa isti  (Petrussius) z eno kmetijo (prav tam, fol. 146’).

76

James habet mansum integrum et sol vit marcham unam, bestiam cum
lactantio 1 vel denarios 20, pro vino poiesde denarios 8.

Inri villa de P o g 96  sunt mansi 7, culti et inculti. Et solebant omnes
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferiur declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 2. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios
40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 2 vel dena-
rios 20. Caseos 2 vel denarios 12. Pro brasadollo denarios 4. Pro ratione
vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane piscatorum
denarios 2. Pro vino trium poiesdarum denarios 18. Et pascunt nodam
Rationem apium.

Franga de Tulmino 97  habet dietam villam ad fettum. Et solvit in fes to
sancti Michaelis marchas 9 et denarios 2, et nichil aliud.

In h)  villa de P o g 1 a n a 98  sunt mansi 5, culti et inculti. Et sole¬
bant omnes solvere ut hic continetur. Sed modo 2 solvunt ut hic conti¬
netur, et alli tres solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 1. Star anone 1. Bestiam cum lactantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel
denarios 10. Caseos 2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7.
Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane piscatorum denarios 2. Pro vino
trium povesdarum denarios 18. Rationem apium

Marinus iuratus habet mansum integrum. Marinus habet mansum
integrum. Isti solvunt ut supraseriptum est.

Jacobus') habet manisum integrum et solvit marcham unam et de¬
narios 40, bestiam cum lacte 1 vel denarios 20, pro vino poiesde denar.iios 8.

Martinus habet mansum integrum et solvit marcham unam et de¬
narios 40, bestiam cum lactantio') 1 vel denarios 20, pro vino poiesde de¬
narios 8.

Matias habet mansum integrum et solvit marcham unam et nichil

aliud.

In k)  villa de Noathe"  sunt mansi 13, culti et inculti. Et solebant
solvere ut frc continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 12,
et pro vino trium poyesdarum denarios 16.

Star anone 1. Bestiam cum lactantio 1 vel denarios 20. Bestiam pro
vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios 10. Caseos
2 vel denarios 12. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro vino trium poiesda¬
rum denarios 18. Rationem apium.

s) F. 90.  h) F. 90’ prazno. F. 91.  i) F. 91’.  J) Fred  lactantio brisano  lactantio.
k) F. 92.

00  Poče pri Cerknem.

97  Glej opombo 20.

08  Poljane pri Cerknem.  — Jacolinus sin pokojnega Hermana iz Tolmina je bil
1335 (jun. 18) za dobo osmih let investiran s tremi kmetijami  v vosi Poglana (Mon.
patri For., fol. 70).

98  Novake pri Cerknem.

77

Laurentius habet mansum integrum et solvit libras 12, pro vino trium
poyesdarum denarios 6. Enako imajo in plačujejo:  Jacobus, Marinus 11 ,
Lampret, Primos.

Johanes habet mansos duos et solvit marcham unam et denarios 32.
Et nichil aliud.

Michaelus habet mansos duos et solvit libras 18. Nichil aliud.

In™) villa de P o g n i n i 5 a 100  sunit mansi 2, culti et inculti. Et solvunt
ut hic continetur.

Pro quolibet mamo libras 14. Pro vino trium poyesdarum denarios 18.

£emogoy habet mansum integrum. Petrus habet mansum integrum.

In") villa de L a b i g n a 101  sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 1. Bestiam cum lactantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel
denarios 10. Caseos 2 vel denarios 12. Pro racione vacharum denarios 7.
Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane piscatorum denarios 2. Pro vino
trium poyesdarum denarios 18. Racionem apium.

Lampret et socii suii de dieta villa habent dietam villlam a fictum,
et solvunt anuatim in festivitate sancti Michaelis marchas 8 denarionrm.
Et solvunt castrados 8, vel pro quolibet castrado denarios 16.

In o)  villa de T r e b e n 5 a 102  sunt mansi 4, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarah : tur.

Star frumenti 2. Star anone 2. Bestiam cum lactantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel
denarios 10. Caseos 2 vel denarios 12. Pro pane piscatorum denarios 2. Pro
ratione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro brasa-
dollo denarios 1. Pro vino trium poyesdarum denarios 18. Rationem apium.
Et non solvunt carnes curie.

Nicholaus habet mansum integrum et solvit libras 15. Vorlicusp'
habet mansum integrum et solvit libras 15. Miche habet mansum integrum
et solvit libras 12. Laurencius habet mansum integrum et solvit marcham
mediam.

In r)  villa de C i r c h y n i c 10J  sunt mansi 13, culti et inculti. Et sole¬
bant omnes solvere ut hic continetur. Sed modo aliqui solvunt ut hic
continetur, et aliqui ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam po vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 2% vel

I) F. 92'  m) F. 93 in 93’ prazno. F. 94.  n) F. 94' prazno. F. 95. o) F. 95’ prazno.
F. 96.  o) F. 96’.  r) F. 97.

100  Podnivec pri Cerknem.

101  Lahinje pri Cerknem.  — Soseska je bila investirana z osmimi kmetijami  v
vasi Lahinje proti plačilu osem mark in osem koštrunov, 1336, april 16 (Mon. patr. F or.,
fol. 74).

102  Trebenie pri Cerknem.

20!  Cerkno.

78

denarios 25. Caseos 2 vel denarios 17. Pro brasadollo denarios 4. Pro ra-
tione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane
piscatorum denarios 2. Pro vino trium poiesdarum denarios 18. Rationem
apium.

Luche habet mansum integrum. Simon habet mansum integrum et
solvit bestiam unam cum lacte vel pro ea denarios 20, et in festo sancti
Michaelis marcham unam et denarios 40; istud manssum afictavit dominus
patriarcha Marquardus Simono.^

Matiasd habet mansum integrum. Tomas, Vorlicus habet mansum
integrum. listi solvunt ut suprascriptum est.

Marinus Refil habet mansum integrum et solvit marcham unam et
denarios 16. Matia u > habet mansum integrum et solvit denarios 100. Tomas
habet mansum integrum et solvit marcham unam et denarios 64. Lauren-
cius habet mansum integrum et solvit marcham unam et denarios 24.
Ebrat * * v) * * *  habet mansum integrum et solvit marcham unam et mediam. Petrus
habet mansum integrum et solvit denarios 100. Vorlicus habet mansum
integrum et solvit marcham unam. Marsa habet mansum integrum et solvit
libras 15. Misse habet mansum integrum et solvit maicham mediam.

Michaelis habet cosaniam unam et solvit denarios 12. Michil habet
cosaniam unam et solvit denarios 16. Michaela haibet cosaniam unam et
solvit denarios 12 x)  Daniel y)  habet cosaniam unam et solvit denarios 12.
Judito habet cosaniam unam et solvit denarios 12. Ermanus habet cosa¬
niam unam et solvit denarios 8.

In z)  villa de Sacrys 104  sunt mansi 8, culti et inculti. Et solvunt
ut inferius continetur. Sed solebant a)  solvere ut hic continetur.

Star frumenti. Star anone. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios 40.
Besitiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina IV 2  vel de¬
narios 15. Caseos 2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7.
Pro tribus serviciis denarios 11. Pro brasadollo denarios 2. Pro pane
piscatorum denarios 2. Pro vino trium poiesdarum denarios 18. Ra¬
tionem apium.

Matias et socii sui habent dietam villam ad fictu. Et solvunt pro
dieta villa annuatim marchas 7 et castrados 7, vel pro quolibet castrado
denarios 16.

Filipus w  et fratres de c)  Tulmino 4  habent mansos duos in dieta villa
et solvunt anuatim ecclesie d)  Aquiligensi marcham unam. Et non solvunt
carnes curie.

s) Luche, Simon in tekst od  et solvit do  Simono od kasnejše roke  v kurzivi; imeni

Luche in  Simon na razuri.  t) F. 97'.  u) Matia od kasnejše roke  v kurzivi in na razuri.

v) F. 98.  x) Za  X v XII razura.  y) F. 98’. z) F. 99 in 99’ prazno. F. 100.  a) Pred  solebant

brisano  solvunt. bi F. 100’.  c) Pred  de brisano  habent. d) Za  ecclesie napisano  gn.

104  Zakriž pri Cerknem.  — Soseska je bila od patriarha investirana proti pla¬

čilu sedem mark in sedem koštrunov, 1336, april 16  (Sacris, Mon. patr. For., fol. 132’).

79

In e)  villa de C i p 1 e s 105  sunt mansi 5, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 2. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios
40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 10. Bestiam pro quoquina 2 vel
denarios 20. Caseos 2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7.
Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane piscatorum denarios 2. Pro
vino trium poiesdarum denarios 18. Racionem apium.

Vorlicus habet mansum integrum et solvit marcham unam et de¬
narios 16. Enako ima in plačuje:  Marinus.'' Juuan habet mansum integrum
et solvit marcham unam. Enako imata in plačujeta:  Jacobus, Tomas.

In e) *  villa de Plani  na M ' sunt mansi 10, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti. 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios
40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiaim pro quoquina 2 vel de¬
narios 20. Caseos 2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7.
Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane piscatorum denarios 2. Pro
vino trium poiesdarum denarios 18. Rationem apium.

Marinus habet mansum integrum et solvit marcham unam et libras
7 denariorum. Enako imajo in plačujejo:  Matias, h) * *  Marinus, Gregorius.
Johanes habet mansium*' integrum et solvit marcham unam. Enako imata
in plačujeta:  Martinus," Marinus. March k)  habet mansum 1 ' integrum et
solvit marcham unam et denarios 48. Tomas habet mansum integrum et
solvit marcham unam et denarios 48. Pero habet mansum integrum et
solvit marcham mediam et denarios 8.

In m)  villa de Raunich superior  i 107  sunt mansi 7, culti et in¬
culti. Et solebant omnes solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut
inferius declarabitur.

Star frumenti 1. Star anone 1. Bestiam cum lactantio 1 vel denarios
20. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel de¬
narios 10. Caseos 2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7.
Pro tribus serviciis denarios 11. Pro pane"' piscatorum denarios 1. Pro
vino trium poiesdarum denarios 18. Rationem apium.

Marinus iuratus habet mansium integrum. Daniel habet mansium
integrum. Ema habet mansium integrum. listi solvunt ut suprascriptum est.

Janes 0 ' habet mansum integrum et solvit libras 15. Judes habet
mansum integrum et solvit marcham unam. Laurentius habet mansum
integrum et solvit libras 1814. Paulus habet mansum integrum et solvit
marcham mediam.

e) F. 101.  f) F. 101'.  k) F. 102.  h) F. 102'.  i) Za  mansium brisano  r. i) u v Martinus

na razuri.  k) F. 103.  i) u v  mansum popr. iz  a. m) F. 103’ prazno. F. 104.  n) Pred  pane

brisano  v. o) F. 104’.

105  Čeplez pri Cerknem.

100  Planina pri Cerknem.  — Jacolinus sin pokojnega Hermana iz Tolmina je bil

investiran s šestimi kmetijami  v vasi Planina 18. junija 1335 (Mon. patr. For., f. 70).

107  Gorenje Ravne pri Cerknem.

80

In p)  villa de Raunich  inferiori 108  sunt mansi 5, culti et in-
culti. Et solebant omnes solvere ut hic continetur. Sed modo solvit unus
ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declaraibitur.

Star frumenti r > 1. Bestiam cum lactantio 1 vel denarios 20. Bestiam
pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios 10. Caseos
2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis
denarios 11. Pro pane piscatorum denarios 1. Pro vino trium poiesdarum
denarios 18. Rationem apium.

Marinus habet mansum integrum et solvit ut supraiscriptum est.

Paulus s)  habet mansum integrum et solvit marcham unam. Čemi
habet mansum integrum et solvit libras 13. Habram habet mansum in¬
tegrum et solvit denarios 60.

In l)  villa de T u c x e 109  sunt mansi 2, culti et inculti.

Item illi de Raunich solvunt pro dieti mansi marcham med ; am.

In u)  villa de R e y c h a 110  sunt mansi 4, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 1V 2 . Bestiam cum lactantio 2 vel denarios 40. Bestiam
pro vino 1 vel 16. Bestiam pro quoquina IV 2  vel denarios 15. Caseos 2 vel

denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis de-

n ari os 11. Pro pane piscatorum denarios v)  1. Et pascunt nodam diebus
duobus. Rationem apium.

Paulus habet mansum integrum et solvit marcham unam, et solvit bladum
suprascriptum. x)  Filius^ Jacobi habet mansum integrum et solvit marcham
unam et denarios 40. Juuan habet z)  mansum integrum et solvit libras 15.
Bertoldus habet mansum integrum et solvit marcham mediam et dena¬
rios 20.

In a)  villa de S i b r i e 1 g e 111  sunt mansi 13, culti et inculti. Et so¬
lebant omnes solvere ut hic continetur. Sed modo 6 solvunt ut hic con¬
tinetur. Et alios 7 Filipu s et fratres de Tulmino tenent ut inferius decla L
rabitur.

Bestiam pro lactantio 1 vel denarios 20. Bestiam pro vino 1 vel
denarios 16. Caseos 2 vel denarios 12. Pro serviciis denarios 8. Pro vino
trium poiesdarum denarios 18. Rationem apium.

Marinus habet mansum integrum. Enako imajo:  Maria, Paulus,
Maurus, b)  Janes. listi solvunt ut supraseriptum est.

d) F. 105.  r) frumenti na razuri.  s) F. 105’.  t) F. 106.  u) F. 106' prazno. F. 107.  v) Za
denarios črtano  d. x) Orig.:  supseriptum. y) F. 107'.  2 ) Juuan hab na razuri  a) F. 108.

b) F. 108’.  Maurus na razuri.

108  Spodnje Ravne pri Cerknem.  — V vasi Ravne  (Raunich) je bil  Pidrussius sin
pokojnega Hermana iz Tolmina 1336 (jan. 4) investiran z dvema kmetijama (Mon. patr
F or., f. 64).

100  Kje? Iskati v bližini cerkljanskih Raven. Verjetno je vas identična z vasjo
Cuxa, v kateri sta 1335 (dec. 20) Konrad iz Neumburcha in njegova žena Jakobina do¬
bila od patriarha dve kmetiji (Mon. patr. For., fol. 145).

118  Reka,  v dolini Idrijce pri Cerknem.

111  Sebrelje, jugozap. od Cerknega.

81

Vorlicus habet c)  mansum integrum et solvit marcham mediam.

Filipus et fratres de Tulmino 4  habent mansos 7. Et solvunt anouatim
ecclesie Aquiligensi marchas tres et mediam et denarios 32. Et non sol¬
vunt cames curie.

In d)  villa de Polica 112  sunt mansi 11, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Star frumenti 2. Star anone 4. Bestiam cum lactantio 2 vel dena¬
rios 40. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel
denarios 10. Caseos 2 vel denarios 12. Pro tribus serviciis denarios 11.
Pro ratione vacharum denarios 7. Pro brasadollo denarios 4. Pro pane pi-
scatorum denarios 2. Et pascunt nodam doebus duobus. Pro vino trium
poyesdarum denarios 18. Rationem apium.

Marinus habet mansum integrum et solvit marcham unam et dena¬
rios 16; pro vino trium poiesdarum denarios 18. Petrus e)  habet mansum
integrum et solvit marcham unam et denarios 24;® pro vino trium poyesda-
rum denarios 18. Enako kot  Marinus imajo in plačujejo:  Michael, Janes,
Arne, Matias.®)

Petrus habet mansum integrum et solvit marcham unam et dena¬
rios 40; pro vino trium poiesdarum denarios 18. Jacobus habet mansum
integrum et solvit marcham unam; pro vino trium poiesdarum denarios 18.
Marinus habet mansum integrum et solvit marcham mediam; pro vino
trium poiesdarum denarios 18. Marinus et solvit libras 11; pro vino trium
poiesdarum denarios 9.

In * h) * * * *  villa de Q  i 1 g 1 i n o 113  sunt mansii 2, culti et inculti. Et solvunt
ut hic continetur. Pro quolibet manso solvunt') denarios 40. Et solvunt
pechoram unam vel pro ea denarios 24.

Mechoras habet mansum integrum. Petrus habet mansium integrum.

In j ) villa de J a g o d i s c a k> lu  sunt mansi 4, culti et inculti. Et sol¬
vunt pro quolibet manso denarios 40. Et rationem apium.

Paulus habet mainsium integrum. Enako imajo:  Grgorius, Tomasius.
Marchus.

I n‘) r d t y r i a R u c. 115

In villa de C o r i t h i n i c h lls  sunt mansi 10, culti et inculti. Et sol¬
vunt pro quolibet manso denarios 32.

Pertoldus habet mansum integrum. Enako imajo:  Johanes, Voricus,
Stefanus, Johanes, Aynt, Vorlicus, Peter, m)  Pertoldus.

c) Vorlicus ha na razuri.  d) F. 109.  e) F. 109’.  f) XX v XXIIII na razuri. s)  F. 110.

h) F. 110' prazno.  F. 111.  i) u v solvunt popravljen iz  t. i) F. 111’ prazno. F. 112.
k) g v Jagodisca na razuri.  1) F. 112’ do 114’ prazno. F. 115.  m) F. 115’.

112  Poljice, severnovzh. od Sentvidske gore.  — V tej vasi je imel rod Soffumber-
ianov od Ogleja eno kmetijo  v fevd: 1275  (Puliza, Thes. eccl. Aquil., 27), 1300  (Poliza,
prav tam , 28), 1328  (Pobza,•. Bianchi, Documenti per la storia del Friuli, II, 251)..

113  Zelin, južno od Cerknega.

114  Jagersie, jugozap. od Cerknega.

115  (Nemški) Rut. O kolonizaciji in vaseh zgoraj str. 16.

11S  (Nemška) Koritnica ali (Nemški) Rut. Glej zgoraj str. 67, op. 66.

6

82

Alius mansus pertinet ecclesiam, cum quo fuiit dotata.

l n n)  villa de Trasisg  a 11T  sunt mansi 9, culti et inculti. Et solvunt
pro quolibet manso denarios 32.

Jacobus habet mansum integrum. Enako imajo:  Janes iuratus, He-
rimanus, Adalpret, Janes, Conradus, Ropret, Jacobus.

l n o)  villa de L o c h a s 118  sunt mansi 4, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso marcham
mediam denariorum.

Bestiam cum lactantio 1 vel denarios 20. Bestiam pro quoquina 1 vel
denarios 10. Bestiam pro vino 1 vel denarios 16. Caseos 2 vel denarios 12.
Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis denarios 11. Pro
vino trium poiesdairum denarios 18. Rationem apium. Et non solvunt
carnes curie.

Jacobus habet mansum integrum. Enako imajo:  Jacobus iuratus, Ltn-
coldus, Herimanus.

InP) villa de Tertinic  h 110  sunt mansi 4, culti et inculti. Et solvunt
pro quolibet manso denarios 32.

Hent habet mansum integrum. Enako imajo:  Peter, Vorlicus, He-

ricus.

In r > Signech Vinchiberc  h 1J0  est mansus unus et medius, cul-
tus et incultus. Et solvit pro quolibet manso denarios 32.

In villa de G r a n t 121  sunt mansi 5, culti et inculti. Et solvunt pro
quolibet manso denarios 32.

In villa de Binchinue  l 122  sunt mansi 2 V 2 , culti et inculti. Et sol¬
vunt pro quolibet manso denarios 32.

Sciendum s)  est quod reditus omnium mansorum rytirie predicte ca-
piunt marchas 8 et denarios 16. Tempore quo liber iste scriptus fuit re¬
ditus erant ut dictum est.

* j  l

I n ()  r i c t y r i a de P 1 u s i n a. 125

In villa deOthalisac  h 124  sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 17
et denarios 2.

Star frumenti 2. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios 40. Bestiam
pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios 10. Ca-

n) F. 116.  0 ) F. 116’ prazno. F. 117.  p) F. 117’ prazno. F. 118.  r) F. 118’ prazno.
F. 119.  s) F. 119’ prazno. F. 120.  t) F. 120’ do 121’ prazno. F. 122.

117  Stržišče pri Rutu.

118  Oblolce pri Hudajužni.

119  Trtnik pri Podbrdu

120  Kje? Mogoče Podbrdo.

121  Grant pri Rutu.

122  Kje?

123  Plužne južno od Cerknega.  — O kolonizaciji in posameznih vaseh zgoraj str. 16.

124  Otalež pri Plužnah.

83

seos 2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus ser-
viciis denarios 11. Pro pane piscatorum denarios 1. Pro vino trium po-
iesdarum denarios 18.

Jacobus u)  habet mansum integrum. Enako imajo:  Paulus, Primos,
Juri v > Lore, Juri tessedor, Bochinic, Florianus.

In x)  viilla de P 1 u sin a 1 ' 2  sunt mansi 8, culti et inculti. Et solebant
solvere ut hic oontinetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 17
et denarios 2.

Star frumenti 2. Bestiam cum lactantio 2 vel denarios 40. Bestiam
pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios 10. Ca-
seos 2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus ser-
viciis denarios 11. Pro pane piscatorum denarios 1. Pro vino trium po-
yesdarum denarios 18. Et non solvunt cames curie. Rationem apium.

Tripin habet mansum integrum. Enako imajo:  Marinus, Bencho,
Vorlicus, y)  Vrbanus, Cogianus, Paulus, Matcho.

Stiendum est quod redite isti us mansi quod reit Matcho pertinent
riotaria Plusine.

In z)  de Lasi  g 125  sunt mansi 6, culti et inculti. Et solebant solvere
ut hic continetur. Sed modo solvunt pro quolibet manso libras 16.

Star frumenti IV%.  Bestiam cum lactantio 2 vel denarios 40. Bestiam
pro vino 1 vel denarios 16. Bestiam pro quoquina 1 vel denarios 10. Caseos
2 vel denarios 12. Pro ratione vacharum denarios 7. Pro tribus serviciis
denarios 11. Pro pane piscatorum denarios 2. Pro vino trium poyesdarum
denarios 18. Et non solvunt cames curie. Rationem apium.

Ropretus habet mansum integrum. Enako imajo:  Stanigoy, Janis,
Grigorius a) . Janis, Primos.

In b > villa de M1 a c h a superior  i 116  sunt mansi 3, culti et inculti.
Et solvunt pro quolibet manso libras 16.

Machoras habet mansum integrum. Enako imata:  Matias, Juricus.

l n c)  villa de Jasbino inferiori 127  sunt 6,- culti et inculti. Et
solvunt pro quolibet manso denarios 32.

Paulus habet mansum integrum. Enako imajo:  Mengus, Juri, Ma¬
rinu«, Nicolaus, Cogianus.

l n d)  villa de Jasbino superior  i 128  sunt mansi 3, culti et inculti.
Et solvunt pro quoli'bet manso denarios 32

Toma habet mansum integrum. Enako imata:  Marcho, Petrus.

u) Jacobus na razuri.  v) F. 122’.  x) F. 123.  y) F. 123’,  z) F. 124.  a) F. 124’.
h) F. 125.  c) F. 125’ prazno. F. 126.  d) F. 126’ prazno. F. 127.

125  Lazeč pri Plužnah'.

125  Gorenja Mlaka pri Plužnah.

127  Dolenje lažne pri Plužnah.

138  Gorenje lažne pri Plužnah.

<■’

84

In 6 ) villa de M 1 a c h a inferior  i 129  sunt mansi 2, culti et inculti.
Et solebant solvere ut hic continetur. Sed modo solvunt ut inferius de-
clarabitur.

Juri habet dstos duos mansos et solvit libras 16.

Summa ricterie Plusine capit marchas 22 et mediaim et denarios 38.

I n f)  decania  de  Pie  p. 130

In de L o g 131  sunt mansi 2, culti et inculti. Et solebant solvere ut hic
continetur. Sed modo solvunt ut inferius declarabitur.

Ad sanctum Georium denarios 16. Ad santum Michaelem denarios
16. Caseum pro honore 1. Caseos pro fictu 2 vel pro eis denarios 32. Pro
fictu libras 6 denariorum.

Paulus habet mansum integrum et solvit libras casedi 24, e solvit
marcham mediam et denarios 24.

Marinus habet mansum integrum et solvit marcham unam.

In dieta villa est pratum unum. Et solebat solvere denarios 16.

In g)  villa de Vitra Lisonci  j 132  sunt mansi 5V2, culti et inculti.
Et solvunt ut hic continetur,

Ad sanctum Georium denarios 16. Ad sanctum Michaelem denarios
16. Caseum pro honore 1. Caseos pro fictu 2 vel pro eis denarios 32. Pro
fictu libras 6 denariorum.

Malessa habet mansum integrum. Enako imajo:  Maip, Matias et fra*
tres, Arney et socius suus. Jacobus h) * *  habet mansum medium. Juri habet
mansum medium. Isti quinque mansi solvunt ut suprascriptum'* est.

Juri habet mansum medium et solvit pro eo denarios 32.

Dresi meri habebat campum unum et pratos duos, et solebat solvere
anuatim in festo sancti Michaelis denarios 12 p.

Sciendum k)  est quod aliqui mansi in gastaldia Tulmini solvunt
mesnipam castratorum et edorum, quod vocatur mesnipa poyesde. Et resi-
duum quod supra fuerit poyesdarum pertinet 1 * ad curiam.

Notandum est quod muta domini patriarce exigitur in villa de Cir-
chinip 133  et de Goripnich 13 ' intrantibus vel exigiuntibus inversus Godpia 135
vel in Collibus. 136  Debent pro quolibet soma tenentur solvere denarium
unum.

e) F. 127' prazno. F. 128.  f) F. 128’ prazno. F. 129. t) F. 129’ prazna. F. 130.

h) F. 130’.  0 Orig.:  supseriptum. i) F. 131.  k) F. 131' prazno. F. 132.  D Orig.:  partinet.

129  Dolenja Mlaka pri Pluznah.

130  Bovec.  — O Bovcu in oglejski posesti na Bovškem zgoraj stran 13.

131  Log Cezsoški pri Bovcu.  — V Logu pri Žagi je prejel posest  Pidrussius pokoj¬
nega Lupolda iz Čedada: 1338, jan. 19 in 1342, jun. 8  (in Loch iuxta Segam in contrata
Plecii ultra Isontium, Mon. patr. For., fol. 75).

132  Čezsoča pri Bovcu.

133  Cerkno.

134  Koritnica (Slovenska)  v dolini Bače.

135  Gorica.

130  Goriška Brda.

85

l°4 c 51, m > a d i 16 de f ugno.

Nota chomo io Gašper ho afitado uno masso a Marni di Sibngl
della villa di šoto. 137  Solio afitado lo dito masso per /3 60 al ano. Presenti
Martinj fiollo di Tomas di Formentini, Jachop di Sacris, 138  Brig di Si-
brigil. 189

Nota anchora ala pugessda /3 9. Nota al auena $ 2. Nota gallina 1.

1°4 C 52, adi 16 di jugno.

Nota chomo io Gašper ho afitado a Bric di Sibrigl della villa di
šoto 137  masso 1 per /8 56 al ano. Presente Martinj fiollo che fo di quondam
Tomas de Formetini, Solderman, Jurgil, Stiicfin sartor abitanti in Tulmin,
Jange fameglio di Durllj di Chorte. E mi Herchules scrissi per prigeri di
tuti doy li parti. n)

m) F. 132’ prazno. F. 133, ki je kasneje vlepljen.  n) Sledi prazno f. 133' do 134’.

137  Dolenje Sebrelje.

338  Zakriž pri Cerknem.

333  Sebrelje.



.'va'.\  ‘V .i , '.*• .-v v-v l • i\ v wx.\K  v . • ' . \v_ V".’ .M -int

.. . V • 1

.ir. \  ‘ ;f - :

O BOVEC

KOLONIZACIJA NA TOLMINSKEM

OZEMLJE STAREJŠE KOLONIZACIJE

OZEMLJE RIHTARIJE RUT KOLONIZIRANO
OD SREDE 13. STOLETJA

OZEMLJE RIHTARIJE PLUZNE KOLONIZIRANO
OD KONCA -13. STOLETJA


OZEMLJE OB ZGORNJI IDRIJCI KOLONIZIRANO
OD PRVE POLOVICE 14. STOLETJA

MEJE TOLMINSKEGA

-


• '



narodna in univerzitetna

KNJI2NICA

00000052S 6 v

/