Alkohol v pravi luči.
Veda in izkušnja sta dokazali, da je alkohol, ki se nahaja v vseh opojnih pija-čah, strupena tvarina, ki škoduje zdravju, moti prebavo, provzroča obolelost srca, jeter, ledvic in zlasti živčevja. Na dušno življenje vpliva slabo: manjša moč volje. slabi čut dolžnosti, draži tudi najbolj mirne Uudi, jih zavaja v prepirljivost in sirovost, omcjuje jasnost misli. — Alkohola ne vse-buje samo žganje, rav-no isti alkohol je tudi v oivu, vinu in sadnem moštu. Razloček je le v množini alkohola, ki se nahaja v teh. V pivu je 4. del, v vinu 6.—12. del. v žsa-nju celo polovica alkohola. Žganje ima to-rej največ alkohola v scbi. Toda kdor iz-pije liter piva ali pol litra vina, užije prav toliko alkohola kakor oni, ki izpije kozarček žganja. — Napačno je, če kdo misli, da so opojne pijače škodljive le, če se uživajo v veliki meri. Veliko ljudi zboli iii umre na posledicah alkoholnih bolezni, ki niso bili morda nikoli docela pijani. — Ker je alkohol tako jako škodljiv, se ga moramo popolnoma vzdržati. Dokler pi-jemo dalje in najsibo še tako malo, nismo sovražniki, marveč prijatelji alkohola. Tudi zmerni pivci so prijatelji alkohola. Kdor pije zmerno dalje, ni izven nevar-nosti. da postane sčasoma hud pijanec. —
Škoduje pa tudi s slabim zgledom, ker po-maga vzdrževati pivske navade, ki so med ljudstvom ukoreninjene in so zavedle k pitju že stotisoče. — Zakaj bi se pač ne mogli vzdržati alkoholnih pijač! Pravijo. da nam gasij-o žejo. Ta je bosa. Pričali bi nam o tem lahko delavci, ki delaio v vro-čini na polju, v vinogradu ali se trudijo po tvornicah. Naj si gasijo žejo z vinpm ali s pivom, vedno bolj so žejni, le hladna stu-deačnica jih zares ohladi, jih odžeja. Uži-vanje alkoholnih pijač pa sili le še k na-daljnjemu pitju. Pravijo, da krepe alko-holne pijače telo in pcxižigajo voljo k vztrajnemu delu. To ni res! Človek po-stane zares trenutno vesel, samemu sebi se zdi lažji in močnejši. Toda ta prevara traja le malo časa. Zaradi alkohola postane telo trudno in nesposobno za delo. — Otrokom so tudi v malih množinah zaužite alkoholne pijače hud strup. Otroci. ki jih navadijo piti že iz malega pivo, vino ali celo žganje, postanejo zabiti, leni in raz-posajeni. Ko dorastejo. so pijanci in za-pravljivci, ni upanja. da se kdaj zmodre. —• Obče je razširjeno mnenie. da daje alkohol telesu toploto. Zato se ljudje zlasti v 7'm-skem času radi nalivajo z vinom ali iganjem. češ. da jih ne bo zeblo. Doka-zano pa je, da zmrzne največ oijancev. Ko bi jim dajal alkohol toploto. bi Dač ne umrli tako žalostne smrti. — Mlad človek se kaj hitro nrivadi alkoholnim pijačam. Prvi oožirek žganja ali vina mu navadno ne prija. Misli oa. da mora pokazati svojo možatost in n\]e \<z strahii. da bi se mu drusfi ne smejali. Sčasoma sa rca nbvlada pivska strast in ga ne izpusti. dokler ga ne pogubi. — Vsakdo ve, da je najbolj pa-metno se varovati bolezni, kakor zdraviti jo. Zato bomo napovedali opojnim pijačam takoj v prvem začetku vojno! To verno, da je alkohol brezkoristen in škodljiv. to-rej naš sovražnik. ki preži na naše dušno in telesno zdravje. Kdor se povsem odreče alkoholu. si ne prikrati nikakega življen-skega užitka. on postane bolj zdrav in de-laven, podjeten in marljiv. prihrani si časa in denarja. — Da, tudi brez vina. žganja in piva moremo biti veseli. Zalostno za človeka, ako si išče veselja šele v alko-holu. — Za telesno in duševno zdravje posameznikov in vsega naroda. za zdravje sedanjega rodu Dojdimo edini v boj s kli-cem: ,,Proč z alkoholom!"