Štev. 2. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 13. januara 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo, Cenapri sküpnom naslovi doma 25 D., na posamezni naslov 30 D., M. List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D., či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M. List 4 do. ravno tak naročniki iz Canade, Australija i Jüžne Amerike. Prek mej države v Europo je cena na leto 75 D. Plačajo se v Črensovcih na upravništva naročijo se v Tiskarni Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske kraline Uredništvo in upravništvo M.-Sobota, Kolodvorska 123. Cena oglasov em2 75 par; l/, strani dobi 20 %, 72 strani 25 °/e i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din više od vsake reči pol Din. Med tekstom em2 1.50 D., v »Poslanom" 2'50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5 0/odo 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo : KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Manifest Njegovoga Veličanstva krala Aleksandra 1. Mojemi dragomi narodi! Vsem Srbom, Hrvatom i Slovencom! Najvišiše narodno i državno dobro i njüva bodočnost mi zapovedavajo, da se kak Vladar i kak sin te zemle Obračam naravnoč na narod, i da njemi odkrito i iskreno povem to, ka mi v zdajšnjem časi nalaga moja vest i moja ljübezen do domovine. Prišao je čas, gda med narodom i kralom nemre i nesme biti več posredníka. Po toliko prestani trüdaj i tolikom trplenji, štero sam pokazao v zvršávanji svojih visokih dužnosti, je mojo düšo trgalo- obvüpano zvanje naših narodnih vnožin, delavnih i rodolübnih. pa tüdi izmučenih, štere so vodjene po' svojoj naravnoj i zdravoj sodbi že davno videle, da se nemre več iti po poti, po šteroj se je šlo do zdaj. Moje čakanje, kak tüdi čakanje naroda, da bo razvoj našega notranje-političnoga živlenja prinesao vreditev i sporazmenje prilik v državi, se je ne spunilo. Parlamentarno delo i vse naše politično življenje dobivata čiduže bole negativen pečat. Od toga ma narod i držáva za zdaj samo škodo. Vse hasnovite ustanove v našoj državi, njüvo napredüvanje i razvoj vsega našega narodnoga živlenja so prišle s tem v nevarnost. Od takšega ne-zdravoga političnoga stanja v državi ne trpi samo Znotrašnje živlenje i napredüvanje, nego tüdi vreditev i razvoj zvünešnjih odnošajov naše države kak tűdi okrepitev našega ugleda i spoštüvanje v drügi državaj. Parlamentarizem, ki je kak politično sredstvo po tradicijaj mojega nepozabnoga očé ostao tüdi moj ideal, so začnole za-sleplene politične strasti zlorabiti v takšoj meri, da je postano zapreke za vsakše plodovito delo v državi. Žalostne svaje i dogodi v Narodnoj skupščini so premeknili v narodi vero v has-novitost te ustanove. Porazmenje pa tüdi najbole navadni odnošaji med strankami i osebami so postanoli popunoma nemogoči. Namesto, da bi Parlamentarizem razvijao i krepčao düh narodnoga i državnoga edinstva, začenja — takši, kakši je — voditi do düševni podrtij i državnoga razedinjenja. Sveta moja dužnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državno i narodno edinstvo. Odločen! sam, da to dužnost izpunim * brez potnišlanja do konca. Čuvati narodno edinstvo i državno ce-oto, to je najvišiši cil mojega vladanja i to mora biti tüdi najvišiši zakon za mene t za vsakoga. To mi nalaga moja odgovornost pred narodom i pred zgodovinov?; to mi nalaga lübezen do domovine i spoštüvanje proti nešteviínim dragocena žrtvam, štere so spadnole za te ideal. Iskati vrástvo proti toj nevoli z zdajšnjim! parlamentarni spremembami vlade ali pa z novimi zakonodajno volitvami, bi pomenilo zgüblati dragi čas z nehasnovitimi poskušnjami, zavolo šterih smo zgübili že nikelko zadnjih let. Iskati moramo novi način dela i popravlat nove poti. Vüpam se, da bodo v tom restiom časi vsi Srbi, Hrvati i Slovenci razmili to iskreno reč svojega krala i da bodo oni moji najvernejše pomočniki pri mojih prišestnih na-poraj, šteri majo samo eden cil, da se v najkračišem časi dosegne vstvaritev tistih ustanov, tiste državne upravi i tiste državne vreditve, štera bo najbole odgovarjala splošnim národnim potrebam i državnim haskom. Zavolo toga sam odločo i odrejam: Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov i Slovencov od 28, junija 1921 se razveljavi. Vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dukeč se po potrebi z mojim ukazom ne bodo prekino!!. Na isti način se bodo v bodoče stvarjali tüdi novi zakoni. Narodna [skupščina, zvoljena H. decembra 1927 se razpüsti. S tem, da sporočam to svojo odločitev svojemi narodi, naročam vsem oblastvom v državi, da se po njoj ravnajo, vsem i vsakomi pa zapovem, da se njoj pokorjavajo. . Aleksander s. r. Nova Vlada. Obednim z manifestom ali proglasoni na narod, je Nj. Veličanstvo král imenüvao tüdi novo vlado na den 6. januara. Nova vláda je sestavlena iz zastopnikov naše vojske, zastopnikov lüdstva strokovnjakov. Novi ministri so: Pera Živkovič, ministrski predsednik, general, komandant kraleske garde, ne pripade nikšoj stranki. Nikola Uzunovič, prle že večkrat ministerski predsednik je pripadao dozdáj radikalnoj stranki. Dr. Anton Korošec, železnički minister, je bio že tüdi prle železnički minister i je v najžmetr nejši časaj naše železnice v red Spravo. Dr. Marinkovič, zvünešnji minister, do zdaj v demokratskoj stranki, nego z Davidovičom sta se ne dobro razmila. Dr. Stanko Švrljuga, fi-nančni minister, do zdaj direk-tor hrvatske eskomptne banke i predsednik zagrebečke borze. Boža Maksimovič, minister za prosveto, poslanec. Dr. Milan Srškič, minister pravde, poslanec. Dr. Frangeš, minister za kmetijstvo, do zdaj univerzitetni profesor v Zagrebi i poznani strokovnjak za polodelstvo. Dr. Drinkovič, minister za socialno politiko i namestnik ministra za trgovino, poznani hrvatski politik. Dr. Alaupovič, minister za vere, do zdaj podpredsednik državnoga sveta. Dr. Krulj, minister za zdravje. Stefan Savkovič, minister za pošte. Laza Radivojevič, minister za Šume i rudnike. Stefan Hadžič, general, minister vojske i mornarice. Nova vláda bo skrbela i delala v prvom redi, da se zbogša naše gospodárstvo v državi. Vladarova reč novim ministrom. Beograd, 6. jan. Po imenüvanji nove vlade je krao ministre približno etak nagovoro: Gospodje ministri! Čiravno sam se trüdo, da bi se najšla rešitev, Štera bi o-mogočila složno delo za okrepitev države i za Splošno dobro naroda, se je pri dozdajšnjih mojih razgovorih pokazalo, da je takša rešitev v zdajšnjih političnih razmerah izključena. Zato sam skleno, ka sam že v svojem manifesti objavo narodi, da spremenim upravni način, odstranim težave i poiŠčem vrastvo 2’ NOVINE 13. januara 1929. za nevole v državi i narodnom živlenji ... Kak edino meni odgovorni ministri predstavlate zdaj vsakši v svojem resori najvišišo državno autoriteto. 7 o autoriteto oblasti morate tak ví, kak vaši poarejeni visoko čuvati i skrb meti na to, da bo pri vsakšoj priliki spoštovana. To dosegnete na te način, če se bote strogo držali državnih zakonov i prepovetn vsakšo njüvo izigravanje kak tüdi njüve nejmenše kršitve . . J Na te način se dosegne popuno zavüpanje naroda proti organom oblasti i zavlada čütenje, da se v našoj državi Vlada s popunov zakonitostjov, pravič-nostjov i enakostjov. V pričaküvanje da bodete čuvali edinstvo naroda i gojiii složnost, ednakost i ravnoprav-nost vsej Srbov, Hrvatov i Slovencov . . . da začnete z resnim delom, vas pozivam gospodje ministri, da me z vestinm spu-njavanjom svojih dužnosti podpirate pri velkom deli zadobrobit i napredek naše kraljevine i za bogšo bodočnost našega naroda i da bodete vsigdar meli pred očmi, da je slüžba narodi najvišiši zakon. ALEKSANDER s. r. Zakon o kralevskoj oblasti i vrhovnoj državnoj upravi. (Najvažnejše določbe.) Kral je nosite! vse oblasti v državi. Kral izdava i proglaša zakone, postavla uradnike i vse vojaške čine. Kral je Zapovednik vse sile. On davle rede i drüga odlikovanja (čl. 2.) Kral lehko odpüsti vsa kazenska dejenja posameznikom ali pa večim naednok. (čl. 3.) Kral predstavla državo v vsej njenih odnošaji!! z drügimi državami. Kral napoved a vojno i sklepa mir. (čl. 4.) Kral imenüje predsednika i i člane ministrskoga sveta, šteri so neposredno podrejeni krali. Število ministrov določi krat (čl. 15.) Ministri so odgovorni krali, král sme obtožiti ministre, (čl. 16.) Sodna oblast v vsej državi se vrši v imeni krala. (ČL 20.) Zakon o čuvanji javne varnosti i reda v državi. (Najvažnejše dolečbe.) Te zakon je jako oster i obravnava vsa dejanje proti državi ali državnim oblastvom, ka se kazni s smrtjov ali ječov 20 let. Se spadajo: Pisanje, tiskanje i širjenje knjig, novin, plakatov, štere hujskajo proti državi ali državnoj oblasti. Ravnotak tüdi itakša pro- paganda z rečjov ali s pismom, da bi se red v državi spremeno s silov ali strahovanjom. (čl. 1.) Zveze s kakšimi osebami ali drűštvi izven države z namenom, da bi se od tam dobila kakša pomoč za spremembo zdajšnjega stanja v državi, (čl. 1. 5.) Shodi. Prepovedani so vsi shodi pod milim nebom ali v zapretom Prostori kak tüdi vsi sestanki če nemajo dovolenja1 od oblasti. Shod ali sestanek se mora javiti najmenje tri dni prvle političnoj oblasti. Što bi delao inače se kazni s tremi meseci zapora i s penezi do 5000 Din. (čl. 5.) Na vsak shod ali sestanek pošle pristojna politična ali policijska oblast svojega komisara, šteri ma dužnost razpüstiti shod, če se na šterikoli način krši zakon. Uporaba vojske. Či bi bilo potrebno, da sé zavolo zdržávanja reda mora v kakši kraj poslati vojaštvo, je dužna vsakša hiža, da na svoje stroške vzdržuje vojsko. Proti postopačom. Osebe, štere se klatijo, pi-jančüjejo, se potepajo i nemrejo dokazati, da se s kakšim poštenim poslom Živijo, se kaznüjejo z zaporom do trej mesecov. Mladoletni^ se ne obsodijo v kazen nego se pošlejo v vzgojevališča. Občine i oblastne samouprave. Vse občinske uprave v vsoj državi so z dnešnjim dnevom razpüščeno. ČL L V Belgradi, Zagrebi, Ljubljani bodo postavleni na kraleski ukaz i na predlog ministra za •notranje zadeve nove občinske uprave (ČL H.). Občinske komisare po vesnicaj postavi veliki župan (ČL UL). Oblastne skupščine i odbori henjajo delovati. Njüve posle prevzemejo oblastni komisari ki se včasi imenüjejo. Kak se te zakon tolmači? Beograd, 6vjan.,V notranjem ministrstvi je bila seja kak se naj te zakon tolmači. Sklenjeno je bilo, da imenüje veliki župan za komisare občin dozdajšnje župane, če so bili do zdaj na svojem mesti kak trbe. Tak, da bo- mo meli v bodoče izvečine dozdajšnje župane za komisare, razen če so šteri s svojim neredni delom toga ne vredni gratali. Ravno tak bodo pri oblastni sbupščinaj izvečine dozdajšnji pred sedniki imenüvani za komisare. Narodna skupščina zapreta. V Beogradi se nahaja jako malo poslancov. Narodna skupščina je zapreta i zastražena, samo svoje privatne reči sme vsakši nesti iž nje. Kak je po državi? Per celoj državi Vlada red i mér. V Belgradi so po vsej vulicaj nabiti kralovi manifesti i pred njimi stojijo velke trume lüdi i čtejo kralov razglas. Vnogi odobrava] o rešitev državne krize i Postavitev nove vlade i izražajo vüpanje, da se bo od zdaj naprej delalo na gospodarskom ozdravljenji države. V Zagrebi i na vsem hrvat-skem z navdüšenjom pozdravljajo novi položaj. Hrvatski ministri so prišli 7. januara že v Zagreb i ostali nikelko dni tam. Krali so bile poslane od različ- PO JOS. JURČIČI: Sosedov sin. Polnoč je minila. V hiži je bio poleg betežne France doktor z Očom i materjov. Čakali so. To noč se je melo odločiti. Na dvorišči je bilo več kol. Na edni je ležao mladi človek, z obema rokama se je držao za glavo i gledao proti dveram. Gda je gde kaj zružilo, ali so pa zaškripaie kakše dveri, vsigdar se je napou zdigno i je boleče gledao proti hiži. Samo ednok je čüo dvojne moške stopaje. Skočo je s kol i se postavo v senco poleg klavterskih drv. Prišla sta Smre-kar i doktor, stara Vertinja njima je pa svetila. Mladoga človeka, šteri je stao v senci za drvami so tej trije od posveta ne vidli. Bio je to Brašnarov Števan. Vido je, da se Smrekarove oči veselo bleščijo i čüo je, da je doktor na konci ešče kratko povedao: ,,Zdaj nega nikše nevarnosti več". Veseli je gratao, da bi najraj skočo pred nje i zakričao, nego premagao se je. XXIX. Gratala je zima. Po krajini je ležao bole do kolena visiki Sneg. Od petka do nedele je neprestanoma Šlo i drevje v Smrekarovom sadovnjaki je gratalo vse belo. Žmeten moker Sneg je pogtbao vejke k zemli, i ka je bilo slabejšega je žalostno spotreto viselo. Smrekar je stao sredi škegnja s črevlami v globokom snegi. Počasi je kadio iz pipe i velevao hlapci kak i gde vse naj z dugim ščapom, z veja strosi Sneg, da se ešče več vejk ne ščeše od stebla. Vsakša vejka se njemi je milila. V hiži sta sedeli mati pa Franca. Poznala se njoj je ešče bolezen na obrazi i pod očmi. Vse se je pa včasi spremenilo od tistoga časa kak je prišla Franca nazaj domo. Med ro-diteloma i hčerjov je gratalo po zna-nom nesrečnom dogodki ščista načiše razmerje. Vse to je v velkoj meri napravila tüdi hčerina bolezen i straj roditelov, da jo zgübita. Oča njoj je nigdar nej naprej prineso, zakaj je pobegnola od zdavanja. Nego ešče čiduže nikam prijazen je bole gračüvao proti njoj, pa tüdi proti hlapcom i deklam. Mati je po nikelko dnevaj malo povedala hčeri, zakaj je vse to napravila. Zakaj je nej ráj prvle vse to njoj kak materi povedala i vse bi se nači zgodilo. Dnes sta sedeli obe v hiži, vsakša pri ednom okni. Hči je šivala, mati se je pa že preci časa mantrala nekaj s prejov, ka se njoj je smela. Samo ednok pa, gda je nikelko glédala skoz okno se obrne proti Franci i pravi; »Glej, glej, s kom oča guči!" Franca pogledne skoz okno, pa se včasi obrne. povesi glavo nazej k šivanji i zardi v lice. V snegi je stao Smrekar, meo edno nogo naslonjeno na jablan i se pogovarjao s sosidov™ sinom Števanom. Mati je začnola naprej delati s prejov i si je gotovo kaj lepoga mislila, ar je okolik vüst plavao kak mali Smej. Franca je ešče poglednola kratko skoz okno, gde je oča ešče zmerom gučao s Števanom. »Sta že kaj gučala z Očom?" pita mati hčer. Hči pogledne nikelko mater i jo pita: „Ka?“ „Vej pa znaš ka. Poglej samo malo vö. Vej pa meni vendar lehko poveš, da sam ti mati. Vidiš, kak bi lepo bilo, če bi mi vsigdar vse povedala! Ti je ešče nika ne pravo oča ?“ „Nikaj“ odgovori Franca bole tiho i sramežlivo. Mati je nikelko časa ešče prela, na to pa pravi: ,.Vesela boj pa moli, da maš tak dobroga očo 1 Včera sva si gučala i vse bo prav tak kak je boža vola 1“ XXX. I resan, po trej letaj je bilo že vse prav i kak je bila boža vola. Samo stari Brašnar je ne več vina pio, nego ja že poldrügo leto počivao tam, gde ga je níšče ne več rabo za tožbe, delanje pisem i za mešetarenje. Bilo je palig senje v bližnjem trgi. Pied Smrekarovov hižov je stao voz napreženi. Stari Smrekar je stao poleg voza v vsakdanešnjo] obleki i se smejao malomi dveletnomi deteti, štero je lovilo za njegovo pipo i bič. »Kam ide ajta ?“ • pita Smrekar dete. ,,Senje". ,,Bi šo ti tüdi ?“ pita mladi mož naprej, šteri je ravno stopo iz hiže v svetešnjem obleči. Bio je to Stevan, mož Francin i oča deteta. Dete ga je skoro ne spoznalo v novom obleči i se je obrnolo proti Staromi Smrekari. Stari se je zadovolno smejao : ,,Raj ma dedeka kak ajteka." Med tem je prišla že tudi mlada mati Franca iz hiže lepo napravlena i se sedala na kola poleg Štefana. Smrekar je ešče nikelko reči povedao Števani kak naj küpüje na senji, na kaj naj najbole pazi, komi nesmi po-soditi penez i od koga ma ešče kaj terjati. Smrekarica je pa med tem nesla dete od mlade matere France i je pre-motila, da je ne jokalo, gda so se pelali naprej. Stari sosed, šteri je šo mimo, si je pa pogučao: ,,Vidiš, kak se ti zdaj vse samo rado ma 1“ Konec. 13. januara 1929. NOVINE 3. ni strani države telegrami, v šteri Se njemi zahvalüjejo, da je v pravom časi tak odločno vzeo državno Vodstvo v svoje roke. V Sloveniji so vsešerom novo vlado toplo pozdravili z vüpa-jom, da pridemo ednok do rednoga plodovitoga dela, šteroga je naša držáva ták jako potrebna. NEDELA. t i (Po Trej kralaj prva. Evang. sv. Lukača 2, 42—52) Gda je bio Jezuš dvanajst let star, šli so njegovi starši v Jeruzalem poleg navade svetešnjega ■dneva. Gda so se pa- po spunjena dnevaj povrnoli, ostanolo je dete Jezuš-v Jeruzalemi, i roditeli.njegovi so to nej v pamet vzeli. Štimajoči pa, da je gde-med potnimi tovariši, šli so eden den hoda i ga iskali med rodbinov 1 med znanimi. Gda so ga pa nej najšli, povrnoli so se v Jeruzalem i ga iskali. I zgodilo se je, da so ga najšli po tretjem dnevi v cerkvi se-dečega na sredi med vučenimi štere je poslüšao i spitavao. Čüdüvali sé se pa vsi, šteri so ga poslüšali, razumi njegovomi i odgovorom njegovim. Oda sta ga pa zaglednola, sta se zavzela; i njegova Mati njemi je pravila. ,,Sinek, ka si nama tak včino? Glej, oča tvoj i jez sva te z žalostjov iskala. I pravi njima. „Ka je, da sta me iskala?'Ali sta nej znala, da mo-ram biti v tistom, ka je očé mojega ?“ I ne sta razmila reči, štere njima je gučao. 1 šo je ž njima, prišeo v Nazaret i njima je bio Pokoren. Mati njegova je pa zdržavala vse te reči v srci svojem. Jezuš je pa rasao v modrosti i starosti i milošči pri Bogi i pri Jüdej. Murska Sobota. — Na kraleski rojstni den je priredilo Kolo Jugoslovanskih sester božičnico za siromaško lüdskošolsko deco. Obdarovanih je bilo 211 učencov z obütvijov, perilom oblekov i pečenjom, za átero se Vodstvo osnovne šole na tom mestr v imeni dece drűštvi najsrčnejše zahvalüje. Slovenska krajína. — Delavci za Nemčijo. Den na den hodijo spitavat Vnogi lüdje, kak je z delom v Nemčiji, ali se že lehko vpišejo ali je že kaj prišlo novoga iz Nemčije i tak naprej. Povemo: da so Nemci zaprosili vsega iz naše krajine za deset jezero delavcov. Najprvle je bilo sporočeno pet jezero i po tom ešče- pet jezero vsega teda 10 jezero. Kelko ji v našoj krajini ne bi mogli najti, bodo jemali iz drügih krajin. Zato se pri tak velkom broji naj ne bojijo naši lüdje, da bi ne prišli na vrsto. Samo na to naj se vsakši pripravi, da ide na delo i bo morao tam delati či šče kaj zaslüžki. V Nemčiji je slüž ne ravno slab, po dve, tri, pa v ništerni krajaj tüdi ‘štiri marke na den, ka pride v naši penezaj od 26 do 52 Din na den. Nego zavolo stroška so ništerni gučali, da je ne bio ravno najbogši i ne močen. Zato se pa vsakši naš človek naj na to že naprej pripravi ne da bi sledi tam hodo od ednoga, do drügoga gospodara i s tem vsem našim delavcom dobro ime jemao. Priporočamo, da so naši delavci tam tüdi med seov složni pa strplivi. Zato, gda pride delegat se, te naj se po partije] tak vküp spravijo, da se bodo dobro razmili med sebom. Vsakša Partija naj ma naročeni par ,,Novin“, ka lehko včinijo te včasi, gda se dajo spisati. S tem ostanejo v zvezi z domovinov, Obenem pa tüdi pri Nemcaj pokažejo, da so naši lüdje kulturni. Svoje verske dužnosti pa naj vsakši skrbno spunjavle, ar so Nemci veren narod. Gda se bo pa vršilo Vpisavanje, naznanjalo v ..Novinaj11, zato naj vsakši skrbno čte „Novine“. .Mislimo, da bomo to v zečetki februara že znali. Pred marcom itak nedo šli delavci na delo, ar se polsko delo prvle niti nemre začnoti. — Obnovitev sadovnjakov poškodovanih po toči. Oblastni odbor mariborski je določo 30.000 Din za podporo po toči vničenih sadovnjakov. Vso akcijo je prevzela domáča kmetijska podružnica. Prosilci, šteri so se pravočasno prijavili za sadne cepike pri okrajnom glavarstvi ali pri kmetijskoj podrüžnici, dobijo cepike po 5 do 6 Din, čiravno je oblastni odbor küpo edno drevece po 12 Din i ešče več. Predavanje i tečaje od obnovitve sadovnjnkov bo meo g. Šega, ravnate! oblastne kmetijske šole v Rakičani. — Članarina organizacij S. L. S. Dobili smo od tajništva naše stranke v Mariboru obvestilo, da so po pomoti poslali organizacijam SLS. v našoj krajini Okrožnica, naj plačajo članarino za tajništvo SLS. v Maribori. S tem se da na znanje, da organizacijam naše krajine ne trbe plačüvati Članarine v Maribor nego tajništvi kmečke zveze za našo krajino. — Markovci. 8. toga meseca se je ustanovila tű nova kmečka Hranilnica i posojilnica i je pristopilo včasi v začetki prek 50 članov. Za predsednika je zvoleni Filo Blaž. Posojilnica začne poslovati v ednom meseci. — Delavci za Francijo. Kak iz Nemčije, tak tűdi iz Francije ešče nej prišlo nikaj drügo kak to, da prosijo 5 jezero delavcov iz naše krajine. Gda kaj pride, včasi naznanimo v „Novi-naj". V Franciji bi posebno radi meli več ciglarov, šteri bi zaslüžili pri akord deli na den do 45 frankov ali okoli 100 Din na den. — Predavanje o davčnom zakoni. G. Čeh, svetnik zbornice za trgovino, obrt i industrijo, je meo poleg predavanja v M. Soboti v nedelo 6. januara celo vrsto predavanj Vnašoj krajini. Ob 8. vöri zajtra je meo predavanje v Križevcih v prostoraj gostilne Hazok. Navzočih je bilo 126 trgovcov i obrtnikov. Ob 12. vöri je meo predavanje v Gornjoj Lendavi, gde je bilo nad 300 obrtnikov i trgovcov navzočih i pri Sv. Jurji, gde je bilo okoli 80 obrtnikov i trgovcov. V glavnom je razložo, da je po novom zakoni dača menša kak do zdaj, čiravno je obrtni davek na videnje 10 krat vekši, odpadnejo pa vse državne doklade, invalidnina, komor-ska doklada i dohodnina. — Davčne napovedi se morajo vlagati po sledečem redi; Prijava dohodkov od hiž najkesnej do 15. januara. Poslovni promet (\% prometni davek) i pridobnina ali davek na obrt (to je Prijava čistoga dohodka v leti 1928) mora biti napovedana v časi od 1. do zadnjega februara. Tiskovine za napoved dohodkov od zgradb se dobijo v vsakšoj občini pri župani, za napoved prometa i čistoga dohodka pa v trafikaj ali pa pri gremiji trgovcev v Soboti. Povemo, da plačajo na vesnicaj dačo od hiže samo obrtniki i trgovci, kmetje ne. V pisarni gremija ali zadruge v Soboti lehko dobi vsakči od 5. do 20. februar." k tomi razna pojasnila. — Vesele svetke želejo vsem prijatelom.Novin" naši dečki vojaki v Varaždini: Alojz Lopert iz Bogojine, Franc Skarja iz St. Ruperta i narednik Anton Kapun iz Veržeja. — Beltinci. Na rednom letnom občnom zbori Čebelarske podružnice je bio izvoljeni sledeči novi odbor: Predsednik Fujs Jožef iz Ižakovec, podpredsednik Rahon Štefan iz Nedelica, tajnik Sreš Ivan iz Bratonec. — Velka Polana. Občni zbor krajevnoga odbora Udruženja vojnih invalidov se vrši v nedelo, dne 20. jan. ob 11 vöri v polansko] šoli. — Odišla je z domi Marija Zemlič iz Sodišinec. Pri sebi ma delavsko knjigico s svojin imenom. Če bi što znao za njo, naj to včasi naznani Leopoldi Zemlič, Sodišinci, p. Rankovci, ali jo pa napoti domo. Postave je bole male i slabe, stara 29 let i je mati troje dece. — Lotmerk. Domači Orel priredi v nedelo, 13. i 20. toga meseca v Katoliškom domi ob 3. vöri zadvečera krasno lüdsko igro v peti deja-njaj ..Revček Andrejček" štera s svojov živahnostjov vsakšega zadovolj. Vstop-nice se dobijo že naprej tüdi v „Pa-noniji“. — Gornja Lendava. Nevemo, če nam razne veselice i plesi ne napravijo več škode kak ianska toča. Ne smo nasprotni tomi, da se lüdje včasih malo poveselijo, nego do edne mere naj to ide. Ali je potrebno, da naši delavci v celom leti teško zaslüžene dinare zdaj tak na lehki način ta zmečejo? Gostilničarom tüdi ne dela posebne časti, če si inači ne vejo spraviti gostov, kak s plesi i muzikov. Najbole pa zamerimo pri vsem tom pa ništernim starišom, šteri svojo cilo mlado deco püščajo k takšim prireditvam. Tomi naj zdaj ednok že bo konec! — Pozdrav. Našiva g. narodniva poslanca i vse naročnike Novin toplo pozdravlava iz tihinskoga kraja pa vsem želeva veselo novo leto: Arvai Jožef z Beltinec i Sraka Martin z Gančan, zdaj v Karadjordjevi v Bački. — Dobrovnik. Na den Sv. trej kralov je bila blagoslovlena lepa nova zastava dekliške niarijine drüžbe. Pri lepoj slavnosti je bilo vnogo lüdi navzoči. — Tisti šteri se izselijo od nas v kakše drüge države, naj se vsigdar javijo pri naši konzulata). Če morejo, naj idejo sami osebno ta i prinesejo vse pravice seov, če ne pa naj po pošti naznanijo svoje ime, pozvanje, oblast štera njemi je dala potni list, številko potnoga lista i kak dugo vala. — V Zagrebi se je zozidaš 670 hiž letos. Nigdar je ešče Zagreb ne tak lepo napredüvao kak ravno pod Jugoslavijov i ravno Zagreb nájveč ječi kak božno se njemi godi. — Kežman se ženi. Radičovski poslanec, dühovnik dr. Kežman se v Pariei ženi z ednov amerikankov. Radičovci so se večkrat štimali, da je njüva stranka ne brezverska, ar so v njoj tüdi dühovhiki. No, kak vidimo, so to jako lepi duhovniki. — Darüvali so les za novo Martinišče : g. Bednarik Rüdo!, župnik v G. Lendavi, brata Jožef i Hans Vogler Motvarjavci, g. Ivan Perša, župnik pri sv. Šebeščani. Z G. Lendave: Bežan J., Bačič Fr., Steier V., Špilak Fr., Horvat J., Farič Fr., Horvat R.‘ Zrim M., Grah J., Sukič M., Bertalanič J., Grah Št., Grah M., Bačič Št., Gumilar j., Fujs M., Zorjak K., Semler Fr., Rapoša J., Horvat F., Gumilar J., Horvat R. Vidonci: Špilak A., Lovenjak J., Fujs K., Sukič Fr., Gergek V., Gergek J., Perkič J., Farič A., Žökš K., Wolf Št. Sukič J., Kovač J., Kerec M., Šparoš Fr., Špilak M, Bernjak J., Grah L., Žökš Fr., Horvat J., Špilak Št., Horvat J., Pozvek L, Pozvek Jan., Franc Fr., Špa-reš St., Pozvek J. Kovačevci: Rodi Š., Žökš J., Žökš J., Gergek A., Žökš M, Cör A., Cör M., Rodi J., Uber M., Rodi J., Gergek AL, Gergek J., Gergek M., Gergek Fr., Grah Št. iz Slaveč, Beša M. Otovci. Martinje: Sukič J., Čanko J., Sukič R., Sukič L, Kozar Jun, Kozar Št., Kozar J., Crepnjak F., Kozar Št., Zrim J., Kozar Št. Bedek V., Kozar J., Sukič Št., Sukič M, Sukič L., Sukič j., Brata Adler, Ficko Jan., Ficko J. Boreča. Vsem tem dobrotnikom se s celoga srca zahvalimo in prosimo Boga na] njim že na tom sveti bogato poplača. Prekosnicee Pozvanje. Svojega dečaka mislim dati za vučitela včiti. .Mislim, da bo dober vučiteo, ar ma dosta veselja do počitnic. Doktor nindri na našem Goričkom je Pripovedavao nekšoj drüžbi, da sta ga ednok v noči napadnola dva s sajami zamazaniva človeka i je malo falilo, da sta ga ne bujla. Pa znate, što me je napadno? pravi nakonci. Jamar i njegov Pomočnik. To pa zato, ar je od tistoga časa, kak sem jez v tistom kraji níšče ne mro inači kak zavolo starosti i jamari so meli premalo slüža. Nevarnost kOšüvanja. »Gospon doktor, ali je küšüvanje resan tak nevarno, kak pišejo nešterne novine ?“ »Ja, ja; jako nevarno je. Eden moj prijatel ma strašno slabo skušnjo od toga. Samo ednok je küšno eno žensko, pa se je te oženo ž njov". Če dete istino povej. Vučiteo pita v šoli Joška: „Ti Joško, ka je pa s listov goskov, ka so mi tvoj oča obečali, da mi jo dajo, zdaj pa nika več ne pravijo ?“ ..Znajo gospon vučiteo** odgovori Joškec — »zdaj je že nazaj Zdrava gratala". Tolažba. Mati se tožijo, da je letos len strašno kratki zraseo i da je ne dosta vreden. Naj bo, jo potolaži mala Anica. Bomo pa letos delali samo kratke srakice za mene i za Števeka. Vganke. Dobili smo jako dosta rešitev iz vsej krajov. Vnogi so vse tri popunoma dobro rešili i tej pridejo med tiste, štere lehko sréča zadene, da bodo obdarüvani. Da se jih pa lehko ešče nikelko rešilcov priglasi, počakamo do prihodnjoga tjedna, ar so ništerni zadnjo številko „Novin“ malo kesnej dobili v roke. Vnogi so nam poslali zdaj že tüdi nove vganke, nego pri vsakšoj vganki, štero što pošle nam, mora zapisati tüdi rešitev vganke; ovači bo naš urednik preveč posla meo, č'e bo morao sam reševati te vganke. Pošta. F. Rožman, Cleveland. Hvala za kalendar. Kovač Peter, Trbovlje. Zato Vas terjajo, ka ste na leto 1928. ešče nikaj ne plačali. 'Februara poslanih 15 Din je šlo ešče na staro ieto. Kalendar smo Vam poslali lani i letos. Lenarčič Janoš, G. Slaveči. Na leto 1928 ečče ne plačano nikaj naročnine. Javila nám je Vaša občina tüdi ne, ka ste tam točo meli. Bohán Franc, Sv. Jüri]. Vaše brezplačno, zato ste ešče polovico dužni 332 Din 50 par. Jakob Ü0-Žcf. CarpentEP. Neslov popravili. Naročnina je na edno leto štiri dolare za Novine i M. List, kalendar je pa brezplačen za one, ki so plačali naročnino. Štefan Drobetz, Hien. Lepa hvala za dobro želenje. Probajte vse, bo že prišo blagoslov pri naročitvi M. Lista za 25 letnico. Marija Vam pa plača trüd, čeravno nikaj ne dosegnete. 3oŽBf Smodiš, Stanjovci. Mi smo Vam redno vse pošilali i znova vse doposlali. Falinga je mogla biti ta, da ste prle javili št 63. zdaj pa 5. Vekoslav Bratina, ÜPlŽCVCÍ. Dobili 38 Din naročnine na!, 1929. Višek 8 Din je podpora, ali za kalendar? Prosimo odgovori Penezi. 1 amerikanski dolar 5695 Din, 1 nemška marka 13.57 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengő 992 Din, Češka krona 1-60 Din, 1 Taljanska lira 2*98 Din, 1 francuški frank 2-22 Din, angleški funt 176.23 Din. 4. NOVINE 13. januara 1929. MALI OGLASI Sodarske pomočnike sprejme prí prosti hrani, stanovanji in perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v. Ljubljani, Kolezijska ul. 18. Mlekarna v H. Soboti küpüje vekše količine mleka vsakši den po najvišiši dnevni cenaj. Nabiralci mleka se naj glasijo. Mlatilni mašin Schutlevvorth 4 HP v jako dobrom stanji Priprava za mlatitev detelčnoga semena je k odaji. Več se Zvedi v uredništvi Novin v M. Soboti. Ocla so na G. Bistrici hš. 7 basí Flighorn, Cingole, Gosli, Flauta-Ci Pikola-Es. K odaji velka nova stanovanjska i gospodarska zidina, mali nmetni mlin, stálni pogon, 50 plügov zemle pri hiži, pri kolodvori, električna napelava, pošta telefoo. SLIVAR Ljutomer. m iščem Vajenca inaša za pekarsko obrt. Zglasiti seje pri ALOJZ BRAUN, pekkovki mojster M. Sobota. Odaja lotmerških viri. Prisilna uprava grajščine Gornja Radgona ma za odájo okoli 150 hektolitrov vina izborne kvalitete od leta 1928 po dnevni cenaj. Cenjeni interesenti se naj oglasijo pismeno ali o-sebno pri g. ALOJZIJI! PUHAR, župani v Zbigovcis kak prisilnomi upravnik!, gde dobijo tüdi vse potrebne informacije'. V Gornji Radgoni daje daje informacije g. dr. Lenart Boezio, odvetnik v Gor. Radgoni, pa tüdi okrajno sodišče* VSAKOVRSTNE PLETENINE za moške, ženske, deco iz-delujemo po najnižíši cenaj. Ža trgovce velki popust. Delo točno, dvorba jako solidno. Priporočamo se. nnnnnnnnnnnnnnnnnnn Strojno pletenje — Ljutomer. Ka je „Mastelin“? „MASTELIN“ je prašek za svinje po živino-zdravniško preizkušenom recepti, sestavni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. ,,MASTELIN“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. ,,MASTELIN“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „MASTELIN“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da prí predčasnom klanji Živine nega dobička nego zgübiček. ,,MASTELIN“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po nájvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Deljena ul. 191. Jugoslovanska hranilnici in posojilnica v Mariboru r. z. z o. z. naznanja, da je njena podružnica v Murski Soboti pričela s poslovanjemvhiši Aleksandrova c. št. 109. Kmetovalci! Gnojite vaša polja in pašnike z apnom! 90 do 100^-no ogljlkokislo apno je rastlinam za uspešno rast neobhodno potrebno. 97 do 100^-no ogljlkokislo apno je izvrstno zredstvo za izrablanje in izboljšanje zemlje. 97 do 100^-no ogljlkokislo apno pospešuje učinek dragih umetnih gnoji!, da jih rastline čim najbolj izkoristijo. 97 do 100^-no ogljlkokislo apno najfinejše zmleto, dobavlja točno in najceneje Eugen in Arnold Heímer Murska Sobota. Točno na sekundo Štev. 100. Dobra švicarska Anker - Remont Roskopf vöra samo 49 Din 60 p. Prava Švicarska Štev. 105. Prava Anker bü-dilka 16 em. visoka samo 64 Din 20 p. Štev. Ili z radijovim šte-vilnikom i ra-dijovimi kazal či samo 69 D. 20 para. Tpiletna garancija! Nevarnosti nega! Ka ne odgovarja se vö nüni, ali se pa penezi nazaj dajo. Prave švicarske Žepne vöre, vöre za na roko, büdilke, vöre z nihalom, lancek!, prstani, ringli i Srebrni predmeti skoro po turniški cenaj v ogromno] izberi v velkom ilustrovanom ceniki, šteroga dobite brezplačno, če pošlete Vaš naténčen naslov na tvrdko H. SUTTNER, LJUBLJANA, 945. Suttnerova „Iko“ vöra je vöra za celo živlenje. VABILO na izredni občni zbor »Jugoslovanskoga kreditnega zavoda v Murski Soboti r z. z o. z.“, ki se vrši v nedeljo, dne 20. januarja 1929 ob 10. uri v zavodovih poslovnik prostorih v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Volitev 4 članov načelstva in 3 članov nadzorstva. 4. Potrjenje dogovora z Jugoslovansko hranilnice in posojilnico v Mariboru r. z. z o. z. glede prevzema poslov od zavoda. 5. Določitev občnega zbora za likvidacijo zavoda, 6. Slučajnosti. Glasom §-a 20 pravil je občni zbor sklepčen, če je na njem zastopana Va vplačanih deležev. Ako bi ob napovedanem času ne biío toliko deležev Zastopanih, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število Zastopanih deležev. Načelstvo. Občinska hranilnica v Murski Soboti razpiše mesto blagajnika t., knjigovodje. Za prvo zahteva potrebno garancio. - Za drugo po-popolno kvalifikacijo. 'Prošnje je vlagati do 15. t. m. Natančnejše podatke daje gornja hranilnica. Amerikanci Pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo Ščete priti? Vala prva Skrb bodi, da si Spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57, Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode povoli I Podpirajte „Novine"! Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. zdajatelj KLEKL JOŽEF. UREDNIK FRANC BAJLEC.