Štev. 9—12. V Ljubljani 16. oktobra 1884.
ljeto II,
„Obrtnik"
Ifcbaja 16. dan vsacoga meseca in velja 8 Pošiljanjem na dom vred za colo leto 1 gld. 80 kr., za pol lota 90 kr.
OBRTNIK
„Der Gevverbsmann" erscheint am 16. joden Monatcs und kostet einschliesslich der Zu-sendung fUr das ganee Jahr 1 fl. 80 kr., fUr eln halbes Jahr 90 kr.
Uredništvo in	Redaktion und
opravniStvo:	______	^	x	A d m inistration
Gospodske ulico 5t. 3.	(DER GEWERBSMANN.)	Herrengasse Nr. 3.
StrofeOTT-nj ašls list za oTortni stan.
Uoroeilo o III. obrtniškem sliodu dne 6., 7. in 8. sept. 1884.
/	U v o d.
Ko je s spremembo političnega sistema v Avstriji pod Taaffejovim ministerstvom konservativna stranka, obstoječa iz avstrijskih Slovanov in konservativnih Nemcev na krmilo Prišla, pričelo se je tudi mej obrtniki nekako đo tja nepoznano gibanje, z namenom, priboriti si vsled gospodarske politike liberalcev lastne nebrižnosti uže izgubljene pozicije. Napotek temu gibanju pa ni izviral izbij učljivo le iz obrtnega stanu, marveč konservativni krogi, kojim je bilo na tem ležeče, da si mej ljudstvom pridobijo trdna tla, pozvali in podpirali so navedeno gibanje, ki bi imelo škodovati in oslabiti rnoči političnega njih nasprotnika. Brez političnega prevrata ne bilo bi torej obrtnega gibanja, kajti obrtni stan brez vladne podpore nikdar ne bi našel eneržije v bran postaviti se proti kapitalu ob jedni in socijalizmu na drugi strani. Kakor smemo torej oživljenje delavskega gibanja po vsej pravici Pripisavati nemško-liberalnim načelom, isto tako izvira obrtno gibanje iz katoliško-kon-servativnega stališča.
Da se ne bodemo motili, treba je uže sedaj povdarjati, da ni niti liberalna niti konservativna stranka probudila navedeno gibanje iz ljubezni do delavcev, oziroma obrtnikov, marveč kakor to vsaka gospodujoča Politična stranka stori iz lastnih samo-pridnih političnih ozirov. Za pov-zdigo duševnega in gmotnega stanja delavskih stanov se te stranke premalo brigajo.
Kar se je do sedaj navidezne za nas storilo, odtežijo vse nove bremena, katere so nam s povikšanjem davkov in z raznim vplačevanjem naložili, in kojih težo uže sedaj bolje občutimo, nego dobrote obrtne postave.
Tudi mi slovenski obrtniki smo se (čeravno ne tolikanj navdušeno kakor drugi) pridružili splošnemu obrtniškemu gibanju, — vstanovili smo lastno društvo, časnikarsko glasilo, sklicevali smo shode, ter storili v vseh zadevah kolikor je bilo mogoče v hrambo in v korist rokodelske obrtije. Vdeleževali smo se obrtnih shodov na Dunaju in smo tako z drugimi vred dosegli, da se je pri obravnavi nove obrtne postave sprejela naša glavna terjatev; dokaz zmožnosti za vsacega, ki hoče obrtijo samostalno izvrševati, v postavo. Da se pa omogoči stalni napredek naši stvari, pridobili smo tudi ob liga to-rične zadruge, kihi imele namen družiti sodruge, pospeševati materijalni in duševni blagor rokodelstev in odpraviti sedanji slehernemu škodljivi nered v različnih obrtnih strokih.
To naše zahtevanje bilo je povsem opravičeno in izpeljivo, brez da bi se s tem kratile pravice in obstanek drugim državljanom, in res so se sčasoma pomirili celo nasprotniki male obrtije, ko so vvidili, da naše gibanje ne meri na prevrat sedanje produkcije, marveč da hoče v okvirju modernega delavskega načina ohraniti mali obrtiji potreben in primeren delo-
krog. Čeravno je pa sedanja vlada naše napore začetkoma podpirala, izreči moramo na podlagi mnogih izkušenj, dani skrbela za to, da bi se postavne naredbe povsod vestno in točno izpeljale.
Pri dokazu zmožnosti dovolilo in pustilo se je toliko skrivnih duric, da je marsi-kedo, ki se dotičnega stroka nikdar ni učil, — vendar zlezel v samostalno obrt. Če stvar v posameznih slučajih tudi ni veliko škode napravila, je vendar provzročila, da so obrtniki izgubili zaupanje v postavne določbe, namenjene v varstvo rokodelskih pravic.
Pri osnovanju obrtnih zadrug pokazala ni vlada nikakoršne eneržije. Ako bi se bila ta stvar v začetku z resno voljo poprijela, ni dvomiti, da bi ne bile zadruge vsaj po mestih uže vstanovljene, in bi tako imele pravico od začetka že v dvomljivih slučajih odločevati pri podeljenju obrtnih pravic.
Pripoznati je treba sicer, da so postavne določbe glede osnovanja zadrug tolikanj nepraktične, da večkrat obrtniški uradi z obrtniki vred niso vedili svčta, kako stvar rešiti.
Določbe obrtne postave, po katerih je treba pravila za zadruge v vseh štirih oddelkih, za zadrugo, pomočniški zbor, bolniško blagajno in za razsodišče ob j e dnem predložiti, oviral je ustanovljenje zadrug tolikanj, da na Kranjskem do zdaj nimamo še jedne zadruge, akoravno jo nekaj zadružnih starešinstev izvoljenih uže pred letom dni.
Po vsej pravici so torej obrtniki iz raznih pokrajin naše države simpatično pozdravljali sklicevanje III. obrtniškega shoda na Dunaju, ker so se nadejali, da se bodo tam skupno in složno na podlagi obstoječe postave posvetovali o omenjenih neprilikah, ter vladi in državnemu zboru nasvete stavili, da se postava toliko predrugači, 1. da ne bode nikomur mogoče postavljenih mej glede pričetka obrtije prekoračiti, in 2. da se ustanovljenje zadrug postavi na naravni temelj in da se odstrani vse, kar ovira njih pričetek.
Sklicevalni odbor obrtniškega shoda pod vodstvom g. Loblicha in Schneiderja stavil je tudi navedene točke na dnevni red, ter stvar prav za prav prekoračil le v tem, daje pri §.37. v novo nasvetoval, da se fabrikam prepove sprejemati vajence, in daje k §. 121. nasvetoval
popolno odstranjenje zadružnih bolnišnib blagajnic. V obče pa je ta odbor v prvem oklicu odločno izrekel, da stoji še vedno n a podlagi obrtniškega programa, katerega je sklenil prvi obrtniški shod na Dunaju dne 15. novembra 1881.1. S tem vjemalo se je tudi kranjsko obrtno društvo, ter je v izrednem občnem zboru dne 23. avgusta sklenilo vdeležiti se tega shoda z odposlanjeo) svojega tajnika g. M. Kunca kot zastopnika kranjskih obrtnikov.
Ker se je posvetovanje o vseh točkah v zadnji št. „Obrtnika1' objavljenem programu v obrtnem društvu izvršilo, in ket so imeli zunaj tega zastopniki različnih obrtij dne 26. avgusta priložnost v kranjski kup-čijski in obrtniški zbornici vsled povabila ces. svet. g. Murnika izreči svoje mnenje o 6. oddelku obrtne postave gledč normalnega delavnega časa, dela žensk in otrok po tovarnah in o praznovanju nedelj, — imel je zastopnik kranjskega obrtnega društva jasni kažipot svojemu postopanju pri obrtniškemu shodu. Ta kažipot bil je pa: Odločno zastopati zahteve obrtnikov v okvirju obrtne postave, nikakor pa se vtikati v tuje razmere, kakoršne so določbe glede fa-brik, katere malo obrt nikakor ne zadevajo.
Kranjsko obrtno društvo se pa tudi v jedni principialno važnih točk programa z sklicevatelji obrtnega shoda ni strinjalo, to je glede bolnišnih blagajin, katere naj bi se v interesu obrtnikov in delavcev pri zadrugah ustanovile, ker je delodajalcem vendar ljubši vplačevati postavni donesek za svoje delavce v lastno blagajno kakor v tujo, ker tudi razmerje glede nagiba k boleznim pri vsih strokih ni jednako, — in ker zadruga še le z dobro vstanovljeno podporno blagajno zadobi važnost in upliv mej svojimi člani in pridruženci. Postavna določba gledč blagajin naj bi torej ostala kakeršna je, z pristavkom, da zadružne bolnišne blagajne le takrat ni potreba osnovati, če pomočniki dotično zadruge svojo lastno blagajno uže imajo, ter k zadružni pristopiti nečejo, v katerem slučaju pa tudi donesek mojstrov odpade.
Kranjski obrtniki mislili so torej, da se bodo vsa važna vprašanja temeljito in
stvarno razgovarjale, ter bi bili radi pripravljeni v namen sloge in sporazumljenja sprejeti tudi nasvete dunajskih sodrugov, če bi spoznali motive sklicevalnega odbora.
Varali smo šepa povsem! III. obrtniški shod ni bil mirno in stvarno posvetovanje obrtnikov po predloženem programu, marveč hrupni ljudski shod, brez temeljna, cilja in brez — voditeljev! Sklice-valni odbor je po svojem načelniku g. L8b-lichu popustil ves njegov dosedanji program, ker tudi on ni bil več kos vstaviti one prenapete kričače, ki niso zastopali druzega, nego lastno osobo in svoje domišlije, ker bi sicer doživel enaki hrupni prizor, kakor se je ponavljal zmiraj, če kaki govornik ni izrekel ali pa odobraval mislij prej navedenih ljudi. Le s tem, da je plašč po vetru potegnil in da niti jedenkrat ni vgovarjal brez-skrajnim nasvetom, obdržal se je na površji, a vidilo se je, da so pri temu shodu veliko več upliva imeli antisemitski kričači Bu-schenhagen in Kollafik, nego sklicevatelj in državni poslanec g. Loblich!
čeravno je bil prvi oficijalni zbor napovedan še le za v nedeljo 8. septembra o 7210. uri dopoludne, prišlo je okolu 50 una-njih odposlancev uže v petek na Dunaj. Isti večer bilo je, po seji sklicevalnega odbora, pri kateri je bil izmej unanjih odposlancev jedini zastopnik kranjskega obrtnega društva navzoč, prvo posvetovanje ter se je sklenilo, da se vsi unanji odposlanci snidejo v saboto zjutraj vnovič v razgovor.
Nekako začudil sem se, ko med nami najedcnkrat zagledam g. dr. Tauschinskega, bivšega vstanovitelja tako zvane prostoverske družbe (občina svobode, bratovščine i ljubezni) in bivšega vodje avstrijanske socijal-demokratične stranke. Mož se je kakor znano otresel obojih lastnosti, kar ga pa nikakor ne ovira vdeleževati se javnega življenja.
Ker nas je g. Loblich vsled nekih izraženih samostalnih mislij, uže prvi večer nekoliko na sumu imel, da ne pojdemo ž njim po vsej goščavi, in ker mu tudi naše občevanje z Tauschinskijem menda ni bilo prav po volji, iznenađen je bil, ko smo k našemu pogovoru povabili dr. Tauschinskega in ga celo predsednikom izvolili.
Zbralo se nas je torej v saboto zjutraj ob 9. uri okolu 70 odposlancev. Zastopana je bila Češka, Moravska, Polska, Bukovina, Galicija in Kranjska.
Posvetovala se je predložena resolucija, ter sprejela pri §. 120. gledč bolnišnih bla-gajin prememba po nasvetu zastopnikov iz Brna in iz Ljubljane. Posebno važen je bil razgovor o zaprekah pri osnovanju zadrug, o postopanju obrtnih uradov, kupčijskih zbornic, vladnih organov i. t. d. Kazgovor vršil se je mirno in stvarno, smel bi biti v izgled poznejšemu oficijalnomu shodu.
Ko smo pa zvedeli, da pri glavnih zborovanjih dunajska društva in zadruge ne bodo zastopane po odposlancih, marveč da je na Dunaju na obrtnike in druge osobe izdanih nad 4000 vstopnic, polastila se nas je precej misel, da bode šla stvar narobe. Sklenili smo torej jednoglasno, g. LSblichu naznaniti, da se s takim načinom zborovanja ne strinjamo ter naj, če le moč, uže sedaj stvar predrugači, ker so sicer zunanji odposlanci, ki zastopajo po več društev, popolnoma brez upliva. Ko je g. Lčblich došel, naznani mu predsednik g. Tausckinski naš sklep, na kar jo sledeče odgovoril: „Jaz se nisem nadejal, da se vnanji odposlanci ne bodo strinjali z ukrepi našega odbora. Pripravljeni smo sicer presevati vse opravičene vaše težnje, a vendar morem poudarjati, da smo izrečno k temu shodu vabili le somišljenike in daje treba na Dunaju le z masami delati, ker ima zbor le tedaj pomen, če se ga udeleži na tisoče ljudi.“
Zastopnik kranjskega obrtnega društva je g. Loblicbu na to odgovoril, da se zunanji odposlanci z tacimi nazori nikakor ne strinjajo, in da bi bilo veliko bolje in po-menljiveje, ko bi namesto množice 3000 — 4000 ljudi, ki se na Dunaju vsaki čas lahko skupaj spravijo, se posvetovalo le 200 — 300 odposlancev.
Sklenilo se je potem g. Loblichu naročiti, da se pri prihodnjem obrtniškem shodu način zborovanja premeni, da bode zunanjim poslancem mogoče na zbor uplivati.
Popoludne podali smo se skupno na stari rotovž, kjer je imel po programu dunajski župan g. Uhl pozdraviti došle goste.
Ker se je s tem trenutkom oficielni shod pričel, držal se bom za nadaljevanje tega poročila stenografičnega zapisnika, priobčenega v „Morgenposti11, ter poudarjam, da je v tem poročilu omenjeno vse, kar se je govorilo stvarnega!
Prvo zborovanje dne 6. septembra ob 5. uri popoludne.
Zbralo se je okolu 300 oseb, mej temi blizo jedna tretjina zunanjih odposlancev. Navzoč je bil tudi knez Lichtenstein, baron Voglsang in dr. Kronavvetter. Loblich otvori shod, na kar ustopi mestni župan g. Uhl ter došle goste s sledečimi besedi pozdravi: Iz vseh krajev naše ljube domovine sešli so se možje mirnega dela, da pozivljejo vlado in državni zastop na potrebščine obrtnega stanu, ter da bode mirno in resno se razgovarjali o takih pripomočkih, ki utegnejo pri popolnem varstvu interesov celoskupnosti, pripomoči v povzdigo obrtnije.
Zagotavljam, da vam mesto Dunaj, ki je večinoma izrastlo iz obrtnega stanu, do-prinaša vse simpatije. V njegovem imenu pozdravljam torej najsrčnejše vse vdeležnike in želim vašim naporom najboljši uspeh. (Občno odobravanje.)
Po kratkem vvodu predlaga g. Loblich za predsednika obrtniškemu shodu g. Matthiesa, Dunaj; za 1. namestnika g. Speck, Karlsbad; za 2. namestnika g. Walichiewicz, Lemberg; za zapisnikarje g. Schneiderja, Dunaj; g. Harrer, Gradec; g. Unterberger, Innsbruck; g. dr. Kebec, zastopnika moravskega obrt. društva.
(Zastopnik kranjskega obrtnega društva, nasvetovan je bil po odboru zapisnikarjem, a se je za to mesto zahvalil v prid večje v predseduištvu ne zastopane dežele.)
Predlog vseh kandidatov se z odobravanjem sprejme, na kar se k besedi oglasi:
G. Buschenhagen: Čeravno sem g. Rebecu prijazen, vendar predlagam, da nam nihče ne bode mogel kaj očitati, naj izvolimo mesto g. dr. Rebeca, obrtnika v pred-sedništvo. Sicer bi se utegnilo reči, da je bil pri obrtnem shodu jeden advokat v bureau. (Odobravanje).
G. Rebec: Prosim da se za Ruschen-hagenov predlog glasuje, sicer to mesto sam odložim.
Buschenhagenov predlog se sprejme ter izvoli za 4. zapisnikarja g. Bilik, Czernowitz.
G. Pik iz Bukovine se pritoži, zakaj se njega ni izvolilo, ker je bil poprej vendar nasvetovan, vsaj ne bi škodilo, ko bi bil jeden izraelit v odboru, kajti iz Bukovine jih je veliko tukaj. (Smeh.)
G. Matthies predseduje. Schneider prebere priterjevalne pisma od obrtnih skupin in zadrug, kakor tudi od posameznih osob. Telegrami došli so tudi iz Nemčije.
Največ pozornosti dosegel je pa Schone-rerjev telegram, ki se tako glasi: Za vabilo se zahvaljujem, vošim mnogo uspeha, da v prihodnosti pravi človekoljub ne bode več vidil vnoboupijočih krivic in gorostasne bede, kajti do sedaj smeli so kupčevalci in Židi mojstrovati, brez da bi bili kedaj rabili ubelč, cirkel, šivanko, škarje, kopito. In tako postalo je vse rokodelstvo žrtva spekulacije in ropa. Spekulant pa hodi ob sabotih v sinagogo, da se zahvaljuje za obili blagoslov, ki leži na njegovem početju.
Nemški pozdrav! SchSnerer.
Ta telegram sprejel se je od Dunajčanov z nepopisljivim rokoploskom in odobravanjem.
Predsednik potem naglaša opravilni red, kateri se nepremenjeno vsprejme; na to se oglasi zopet
g. Busehenhagen: Jaz stavim nujni predlog. Jeden del časnikarstva (bravoklici) bilje nam uže pri prejšnih shodih nasproten. Napadal se je tudi shod kupčevalcev in učiteljsko zborovanje. O vseh se je neresnično poročalo. Mi pa smo se sešli, da resnico govorimo, zatorej zakličimo našim protivnikom, do sem, a ne naprej! Gospoda moja! Jaz menim, da je naša najsvetejša dolžnost, da ne podpiramo kapitalističnih časnikov, zategadelj izjavimo, da ž njimi nečemo več skupaj dihati. (Burno odobravanje!) Zategadelj stavim predlog: Ker večina dunajskih časnikov napore obrtnikov ovira, ter poročila tako zavija, da se javno mnenje zapeljuje, izreče III. obrtniški shod omenjenim časnikarstvu svoje popolno zaničevanje (odobravanje), ter izobči poročevalce od „Neues VViener Tag-
klatt“, „Neue freie Presse11, „Wiener AUg. - Zeitung11, „Constitutionelle Vorstadtzeitung1', i ),Extrablatt“, „Fremdenblatt“ in „Deutsche Zeitung". (Brezkončni rokoplosk in hrup.)
:	Poročevalec g. Sclunal: Jaz izjavim,
da je Škandal, če se povabljene poročevalce j vun vrže. (Vpitje ven ž njimi!)
G. Lbblich: Jaz moram naznaniti, da i smo poročevalce k zboru povabili, kakor je j to običajno. Predlog g. Buschenhagna je tak, da ge ne vem,da bi bil kje stavljen ■ al i pa že kedaj sklenjen. Zategadelj . zadene mene krivda.
G. Kunc, Ljubljana. Tudi jaz sem danes v jednem časniku bral, da naši napori deso druzega nego bedarija. To se je tudi Prej uže pisalo, a vendar pridejo poročevalci to bedarijo poslušat. Odobrujem torej prvi del Euschenhagenovega predloga, da se časnike zaradi njihovega sovražnega postopanja graja, zato pa nisem, da bi jih izključili, ker si s tem v tej zadevi prav aič ne koristimo. Vsaj nam skozi to ne bodo prijazni postali, njih nasprotstvo nam Pa itak škodovati ne more. Će še huje čez obrtni stan pišejo, doseči utegnejo le to, da se bodo obrtniki tolikanj tesneje združili, in i da časniki izgubijo še one prijatelje mej dami, ki jih do sedaj imajo. V obče pa tudi dni nismo pri grajanju naših nasprotnikov , tolikanj izbirčni. Boljši bode, če pridejo naše težnje v javnost.
G. Hagen: Mi smo v nekako čudnem položaju, vendar imam pogum izjaviti se proti predlogu g. Buschenhagena. Ce ta pravi, da naj obrtni shod časnikom izreče zaniče-vanje, mu prav dajem. Jedno pa moramo •dieti vedno pred očmi in to je „noblesse oblige!" Sramota bode za nas, če se bode 1 govorilo, da je III. obrtniški shod zastopnike Časnikarstva vun izgnal.
Strinjam se torej s prvim odstavkom predloga (Klici grajanje, ne zaničevanje!) odločno pa se protivim zadnjemu odstavku. To bi bila javna krivica.
G. Unterhergcr, Tirolsko. Predlog je, Izključiti skoraj vse časnike. Tudi mi nismo za nje, a vendar sim v „Fremdenblatt" bral članek, ki naš shod simpatično pozdravlja, •d je tudi za odpravo dela po kaznilnicah.
(Posamezni dobroklici!) Jaz torej mislim, da nekaj časnikov tukaj obdržimo.
G. Schiebek, Dunaj. Buschenhagen ima popolnoma prav. Ne smemo pozabiti, da smo berači, advokatje so pa prvi za osvo-bodenje advokature beračili. Mi smo zadnji, ki za naše pravice beračimo. Jaz priporočam torej predlog. (Živahno odobravanje.)
G. Pauli, odposlanec iz? Časnikarstvo nas res ni podpiralo, ker ga tudi mi ne podpiramo, ko bi ga podpirali, kakor velika industrija, bili bi za nas.
Časti ne bodemo želi, če časnike izključimo, vsaj bodo še huje pisali. Jaz imam mnogo skušenj in vem, da to ni prava pot, če jih vun veržemo.
Naše zaničevanje plača jih dovolj, naj se torej stvar konča in glasuje.
G. Butter, načelnik obrtnega društva v Komotavu: V imenu našega društva protestiram, da bi se o tem sklepalo, ker ne vemo, kedo je tukaj, so li vsi navzoči zastopniki društev ali ne?
G. odposlanec iz Gradca: Jaz mislim da je dovolj, da časnikarstvu izrečemo zaničevanje, in da ni potreba najsurovejšega pripomočka rabiti in povabljene gospode vun vreči. (Ugovor, klici konec debate.)
Predsednik: Razdelimo torej predlog v dva dela.
G. Buschenhagen: Ne, moj predlog ostane naj skupen, mi ne smemo s takimi ljudmi skupaj sedeti. Jaz vem, da bodo tudi name zabavljali, a to si štejem v čast.
Pri glasovanju sprejme se cel predlog Buschenhagena z veliko večino. (Poročevalci zapustijo mej smehom in groznim hrupom dvorano.)
Nekaj odposlancev se pritoži, da niso dobili znižanja vožnje cene, potem se prvo zborovanje zaključi.
Drugo zborovanje 7. septembra ob 10. uri dopoludne v dvorani nove mestne hiše.
Navzočih pri začetku blizu 3000 ljudi.
Predseduje: Matthies.
Kupčijsko ministerstvo odposlalo je svojega zastopnika g. dr. Rihard Hasen-ohrl, kateri shod tako-le nagovori:
Kakor prejSnja leta, zanima se tudi sedaj c. kr. vlada posvetovanja obrtnikov v dobrovoljnom smislu. Zategadelj sem odposlan, da njih ekscelenci kupčijskemu ministru g. baronu Pino poročam o vaših sklepih in razpravah. (Dobroklici.) Želim torej vašemu posvetovanju plodonosen obseg.
G. Schneider, zapisnikar, prebere 1. odstavek resolucije, vsled katere naj se mej rokodelske obrti vverstijo še naslednje: Izdelovalci čokolade in peres za lišpanje, graverji, mlinarji, izdelovalci perila (Pfaidler), milarji, barvarji, suknarji in tkalci.
G. Loblich, poročevalec odbora, poroča v daljšem govoru o napotku, zakaj se je shod sklical, zagovarja predloženo resolucijo, ter pravi, da utegne pri posameznih točkah mnenje odborovo natančneje naglašati.
G. Schneider prebere predlog umetnih vrtnarjev, da se sprejmejo mej rokodelske ohrtije, isto tako podobarji.
G. Kolafik, Dunaj, stavi pismeni predlog v imenu nekoga dunajskega „Biir-gerkluba“, da se tudi fabrikante zaveže na dokaz zmožnosti. (Dobroklici!)
G. Kohl, Troppau. Želeti bi bilo, da se slednji predlog sprejme. Kapitalisti imajo pred nami veliko prednost, zategadelj bode mala obrtija zmiraj pri tleh ostala, če se kapitalistu zdi fabrike napraviti, če pa tirjamo od njega dokaz zmožnosti, dosežemo namen, kajti kapitalist se ne bode rad kaj učil.
G. Jentsch, Salzburg. Prišli smo k spoznanju, da smo na robu groba. Nič pa ni pridobljenega s tem, da smo mi postavno prisiljeni dokazati zmožnost, če to fabri-kanta ne zadene. Jaz odločno tirjam, da mora vsak fabrikant dokazati sposobnost. (Odobravanje.)
G. Bilik, Salzburg. Dokaz zmožnosti je kaj problematičen, kajti posreči se bogatinu lahko, da obrtne urade z spričevali oslepari. Pri naši krojaški zadrugi smo sklenili, da more vsak, kedor hoče pričeti obrtnijo, napraviti skušnjo in 30 gold. v blagajno vplačati. Vlada pa nam je odgovorila, da hočemo s tem monopol napraviti.
G. Schippich govori jednako ter pravi, da nas hočejo nasprotniki izročiti socijalizmu. kar se pa nikakor ne bode zgodilo.
G. Kunc, Ljubljana. Iz daljnih krajev smo prišli, da se o naših potrebah posvetujemo. Potrebno je tedaj, da imajo debate kaki okvir in da se brezpotrebno ne razgo-varjajo malenkosti, ki k stvari ne spadajo. Obrtno gibanje postalo je živahno, a napredovati zamore le tedaj, če stopa po potih, ki imajo cilj, in če se zahteva, kar se da doseči. Mi se zadovolimo s tem, da je nastop obrtije omejen na dokaz sposobnosti, omejenje vse produkcije škodilo bi pa tudi nam, ker smo konsumenti. Predlog, ki zahteva, od vseh fa-brikantov tirjati dokaz zmožnosti, n i dosegljiv. Strinjati se ne morem tudi z drugim predgovornikom, da bi se pred nastopom obrtije tirjala izkušnja pri zadrugi, ker nam 31etno učenje in 21etna praktična poraba vendar zadostuje. Ohranimo in napravimo si stare obrtniške zadruge, toda z duhom novega časa. Poskušnje za mojstra so le prazne sitnosti in se ne strinjajo S sedanjim časom. (Ugovor.)
G. Kauha, Dunaj. Spregovorim besedo le zato, da dokažem, da se je v dokazu zmožnosti že toliko govorilo, da kmalu dosežemo dokaz revščine. (Hrup.) Ce kaj izgovorim, bodem tudi dokazal. Govorilo in tirjalo se je, da bi mogel vsak fabrikant stroka, ki ga izdeluje, se izučiti. Ce bi to res obveljalo, če bi bilo mogoče, da se razmere v Avstriji tolikanj predrugačijo, kam bode z ljudmi? Prepričanje imam, da je iz-peljatev tega predloga nemogoča, da ni niti misliti na to. (Klici: Oho! Velika razburjenost in hrup.) Ko predsednik zbor pomiri, pravi govornik na dalje: Ne mislite, da imam jaz manj srca za našo stvar kakor vi. Odkritosrčno pa povem, da bi se produkcija v Avstriji nehala, če se ta predlog izpelje. (Klici: Oho! Ni res!) Kedor trdi, da je naša država inozemsko kupčijo zgubila, ker fabri-kanti svojega stroka ne razumejo, ta pač dokaže sposobnost duševne revščine. (Velik hrup, klici vun ž njim, dol, upitje je tako, da se niti predsednika več ne razumi.)
G. Ruprecht, Reichenberg. Govori jako dolgo o stvareh, kako bi se napravilo, da nihče ne bi mogel kako spričevalo za denar dobiti, ter da sedanje določbe o dokazu zmožnosti ne zadostujejo.
On predlaga, da mora vsakdo, če hoče Pričeti obrtijo napraviti „Meisterstuck0. (Dobroklici.)
G. Huber, Dunaj, pripoveduje na Široko, kako je nekdo, ki ima patent, brez da bi se bil učil, sprejemal delavce, in drugi zopet jednega vajenca, a obrtni urad kaznoval je oba.
G. Unterber^er, Tirolsko. Strinja se 1 vsemi predlogi, ter toži, da okrajno gla-varstvo v Bocenu nasprotuje ustanovljenju s&drng. Ondi se kako da vendar nismo vsi lednih mislij o dokazu zmožnosti.
G. Predsednik vpraSa g. Lčblicha, če hoče k tem predlogam govoriti.
G. Loblich: Ne.
G. Predsednik: Glasovali bodemo torej 1. o predlogu g. Kolafika, da se upelje za fabrikante dokaz zmožnosti; 2. da se sprejmejo še neke obrtije je mej rokodelske;
da mora vsakdo pri nastopu obrtije napraviti „Meisterstiick“, in 4. predlog odbora.
Pri glasovanju sprejmejo se vsi predlogi.
Poročevalec g. Loblich: Primoran sem neko stvar popraviti. Jaz namreč mislim, da bi se dokaz zmožnosti tirjal le od onih tobrikantov, kateri rokodelske obrtije izvr-tojejo. (Dobro.)
Predsednik: Konstatiram, da se prejšnjemu sklepu doda, da naj se le od fabrikantov nhrtniških izdelkov tirja dokaz zmožnosti.
Prične se debata v 2. odstavku reso-tocije.
Ta se glasi: Kupčija z rokodelskimi 'zdelki naj se tako uredi, da bode izdelovatelj ho el najobširnejše postavno varstvo. Kupčija z rokodelskimi izdelki naj se čisto vstavi. Vpeljejo naj se varstvene znamke i. t. d.
O tej točki govori Beicher, Innsbruck, ’n Hasenmiiller z Dunaja. Slednji stavi Predlog, naj se prodajalcem obrtnih 'zdelkov prepove naročila spre jeni ati. (K tej uže v resoluciji tolikanj zme-nnni točki, kajti če se kupčija z obrtnimi todelki čisto vstavi, ne potrebujemo vendar druzega varstva in znamk. Enako tudi toipčevalec ue bi mogel naročil sprejemati, her bi ga ne bilo), poprime za besedo zopet !>6nfant terible“ obrtniškega shoda:
G. Kolafik: Častiti predgovornik mi je že polovico izgovoril. (Veselost in smeh.) Jaz bodem povedal, kaj se je pri nas zgodilo. Poznam moža, ki ima čevljarsko obrt, celo dva pomočnika, on sprejema naročila, a nima firme! Ko sem zvedel, kako se piše, šel sem na policijo. Ime sem tam našel, a mož ni bil zapisan kot čevljar, marveč kot hausirar. Ko sem še dalje poizvedoval, videl sem, da nobenega davka ne plačuje. Ovadil se m ga! Ko sem pa 2 — 3 mesece čakal, povprašal sem, kaj da je, in rekli so mi, da stvar Še ni rešena. Skorej jim ni bilo prav, da se v to vtikam. Mož pa se je izgovarjal, da le stare reči popravlja in prodaja. A tudi to ne bi smel! Ko je pa vidil, da mu ne dam miru, šel je nekam drugam v stanovanje (kot „Bettgeher“). Konečno je vzel hauzirske bukvice. In kaj tacega naj se dopušča! (Klici: Ne, ne!)
Drugi izgled: Poznam starinarja v Hernalsu, ki tudi naročila sprejema, ko sem pa povprašal, rekli so, da ima pravico (Verschleiss.) Kaj pa po takem za nas ostane ?
Stavim torej predlog, da mora tudi vsak kupčevalec in prodajalec obrtnih izdelkov imeti dokaz zmožnosti.
G. Predsednik: Stavite ta predlog le za čevljarsko obrt ? (Klici iz zbora in govornik :) Za vse obrti!
G. Buschenhagen, Dunaj. Kedo ima pravico z obrtnimi izdelki kupčevati? Pred dvema leti ugovarjalo se mi je od strani kjer to nisem pričakoval. Veseli me, da so gospodje sedaj pravo zagledali in da se to razpravlja. Država tirja od nas davke in kri, potem pa red in če je kedaj rekla: Meščan na tvoje mesto! storili smo dolžnost. (Dobroklici.) Mesta bi ne bilo, ko bi leta 1683. meščani ne bili na pozorišču. (Silni rokoploski in odobravanje.) G. Predsednik: Prosim govornika, da pri stvari ostane. Govornik nadaljuje: Jaz menim, da ima le oni pravico prodajati, ki se je stroka izučil. Če pa gremo sedaj po ulicah, menimo, da smo v „novem Jeruzalemu". (Klici; Istina, dobro!) Te napake so vneboupijoče, predgovornik govoril mi je iz srca. (Brezskončni rokoplosk.)
K tej točki govorijo v enakem smislu
G4
še Lacina, Gerstorfer in Leiler z Dunaja, potem
g. Loblich: Stvar je tako važna, da moram nekaj spregovoriti. Mi se zadenemo tukaj ob §§. trgovinske postave. V državnem zboru rekel je zastopnik vlade, da bi bilo tako omejenje proti postavi in da to ne gre. Jaz pa mislim, da je treba take §§ iz trgovinske postave odpraviti. (Dobro.) Oe veliki kupčevale! avstrijanske izdelke po tujih deželah prodajajo, nimamo proti temu nič; a da prodajalec mešanice tudi obrtne izdelke prodaja, to ni potreba. (Dobro.) (Opaziti morem tukaj, da je g. Lčblich pri odborovej seji v petek imel odločno nasprotne nazore v tej zadevi.)
Sploh pa morem izreči, da je vendar nekaj obrtij, kojim je na tem ležeče, da se njih izdelki prodajajo po mnozih krajih in se konsumentom ne bi vstreglo, ko bi vsako stvarco mogli iskati. Zategadelj treba je označiti, za katere obrti je prodaja potrebna in koristna, in za katere ne. V temu smislu dostavljam predlogu.
Pri glasovanju sprejme se predlog odbora z dostavkom g. Loblicha.
Glasuje se o predlogu g. Kolafika: da kupčevalci ne smejo naročil sprejemati. Predlog se sprejme.
G. Sclmeider: 3. dostavek resolucije se glasi: Zadrugam naj se daje pravica rekurirati skozi vse instance. K tej točki sprejme se še predlog, da naj se pri podelitvi dokaza zmožnosti zadruga povpraša, je li dotičnik spolnil vse dolžnosti pri zadrugi, in da naj se pri podeljenju obrtne pravice zadruga zasliši.
Pri glasovanju se sprejme vse.
4.	odstavek. Pod krinko domače industrije se ne smejo izdelovati obrtni izdelki, kakor se to po nekaterih krajih godi po fabri-kantih in konfektionarjih.
G. Gerstcr, Dunaj. Dandenes dela tolikanj ljudi brez pravice, da ni popisati. Vsake kontrole manjka. Na tisoče je osob, ki nam kruh iz pred ust požrejo. Mi delavca izučimo, potem pa gre in postane lasten gospod. Jaz hočem, da bode razloček mej mojstrom in delavcem. Vsak obrtnik
naj bode zavezan, svoje delavce le v lastni delavnici porabiti.
G. Kolafik, Dunaj. Jaz stavim ta-le moj predlog: Domača industrija naj se ne razteza na rokodelske obrti, in le za lastno hišno rabo se sme delati, izdelki se ne smejo prodajati. Rokodelski pomočnik, čevljar, naj pa svoje delo izgotovi le pri mojstru ali pa fabrikantu. (Živahno odobravanje.)
G. Petter in g. Loblich priporočata ta predlog.
Pri glasovanju sprejme se predlog g. Kolafika in Gersterja.
O polu jedne ure popoludne seja preneha.
Tretje zborovanje 7. septembra ob 3. uri popoludne.
Predseduje Mathies.
5.	točka se glasi: Vajensko spričevalo se mora zadobiti le s praktičnem učenjem.
(Opazka. To točko je g. Lčblich kar mimogrede prenaredil, kajti na prvi resoluciji naglašalo se je, da naj spričevalo obrtne šole nadomestuje vajensko spričevalo, a ne onega o praktični porabi.)
G. Sclmeider: Zadruga strugarje? stavi predlog, da naj se naredi postava, da spričevalo obrtne šole ne nadomesti spričevala praktične porabe, ker obrtne šole z prodajo njih izdelkov mali obrt škodujejo!!! (Slabeji se ta predlog pač ni mogel utemeljiti.)
G. Ruprecht, Reichenberg, ima zopet dolgi govor ter pravi, da spričevalo višje obrtne šole niti vajenskega spričevala ne more nadomestiti, ker nobeden obrtnik tacega vajenca ne more rabiti. (Odobravanje.) Kako je mogočo takemu paglavcu dati spričevalo?
Jaz ne zametavam obrtnih šol, in vlada naj bi gledala na to, da se jih še več napravi, da bode vsacemu mogoče jih obiskovati. Gospoda moja! Zadruga krojačev v Reichenbergi predlaga skozi mene sledeče:
Spričevalo višje obrtne šole naj ne nadomestuje vajenskega spričevala, le učilna doba naj se za tacega fanta skrajša od treh na dve leti. (Odobravanje.)
G. Kunc, Ljubljana. Ker imamo še toliko važnih stvari, posebno o boluišnih
blagajnah razgovarjati, je res škoda tratiti čas s tako malenkostnemi zadevami. Jaz se strinjam s prvim predlogom odbora, da spričevalo obrtne šole nadomesti vajensko spričevalo, a ne onega za praktično porabo. Vsaj nam more vendar kaka stvar zadostovati. Cele postave ne moremo prenarediti, vse tudi ne zahtevati.
G. Beichel, Innsbruck. Ker obrtne šole vajence tudi praktično podučujejo, spričevalo tedaj ne velja samo za teorijo, torej ne moremo vajenskih spričeval zamotavati; za nastop obrtije pa naj se tirja spričevalo za prakso.
Potem o stvari na široko govorijo še trije govorniki in naposled
g. Loblich: Državne obrtno šole ne požrejo le ogromne svote denarja, marveč so zmeraj tudi nekaki „Steckenpferd“ za neke stranke v državi. (Klici: čujte, čujte!) Kad vzamem nase kritiko zaradi teh besedij. Že sedaj izjavim, da obrtne šole nimajo nikake vrednosti za mali obrt. Dunajski mizarji pripovedovali so mi, da tak pomočnik ne prisluži 2 gold. na teden. Reklo se je, da naj take spričevala še bolj omejimo, a ni se nadejati, da nam bi vlada pritrdila. Priporočam torej prvi predlog.
G. Predsednik: Glasovali bodemo najprej o najskrajšem predlogu krojaške zadruge v I3rody: da naj imajo zadruge pravico prepričati se o sposobnosti, ter da se moreprosilec za samostalno obrt podvreči izkušnji.
Ta predlog se sprejme. — Prvi odborov predlog tedaj odpade.
G. Predsednik: Razgovarjali bodemo sedaj 6. odstavek resolucije. Ta se glasi: V §. 37. ob. p. naj se sprejme določba, da fabrike ne smejo sprejemati vajencev.
G. Sockor, Neunkirchen. Jaz sem zastopnik ključarjev. Nad 50 let uže imam obrtijo, izvežbal sem 19 vajencev, dvajseti uči se ravno sedaj pri meni. Če se bode pa tako nadaljevalo niti tega ne bodem obdržal. Pri nas imamo „Schraubenfabriko", ki ima nad 40 vajencev (čujte, čujte!) in ta njim plača po 40 kr. na dan. Starši pa tudi od mene zahtevajo, da bi vajenca plačal! Prašam, je li mogoče, da fanta, kojega moram se le izučiti, tudi plačam, da §i kupuje smodke,
ko gre v obrtno šolo? V fabrikah pa se ne vadi praktičnega dela. Vprašam li, je tak pomočnik ključavničar? (Klici: Ne, ne!)
Zategadelj je potreba, da se ključavničarski vajenec le pri mojstru vadi, ki sam kaj zna. Stavim torej predlog: Fabrika m naj se prepove sprejemati vajence.
G. Loblich : Danes smo sprejeli sklep, da morajo tudi fabrikantje, ki se z rokodelskimi izdelki pečajo, — imeti dokaz zmožnosti. Zategadelj jim pa moramo tudi privoliti, da bodo imeli vajence. Predlog predgovornika velja naj torej le za fabrike, ki ne izdeljujejo rokodelskih stvari.
G. Kunstiidter, Dunaj. Poudarja kako se vajenci v fabrikah vadijo, da nikakor niso za obrtniško porabo, ter se naposled pritoži, da ima jeden obrtnik le jednega vajenca, drugi pa zopet več. To slednjemu pomore, da ceneje dela kot prvi, kajti kupovalec ne povpraša, kedo je naredil, temveč le za cčno. Zategadelj bi se ta zadeva mogla pri zadrugah vrediti i. t. d.
G. Predsednik: O tej točki vpisanih je še 7 govornikov. Prosim torej, da gospodje stvar na kratko razpravljajo.
G. Martini, Marburg. Po §. 37. ob. p. dopuščeno je slehernemu, da v izvršitev svojega dela porabi tudi delavce tujih strokov. Izdelovalci vozov (Wagenbauer) imajo različne rokodelce. Kako pride mali obrtnik k temu, da ga oškoduje slednji, ki nima dokaza sposobnosti za vse druge rokodelstva? Izdelovalci hišne oprave (Mobeltischler), ki imajo tudi različne stroke, enako nimajo dokaza zmožnosti za vso obrti koje rabijo. Predlagam torej, da se ta zadeva tako popravi, da v prihodnje ne bode več enacega nereda.
G. Wiesbach, Line, govori na dolgo in široko predgovorniku podobno.
G. Sekoni, Salzburg. Kot zastopnik stavbene zadruge izrečem se proti nameravani prenaredbi. Stavbeni mojstri imajo že od nekdaj kaj ojstre skušnje za vse v to stroko spadajoče obrtije; prenaredba v smislu, da nihče ne bi smel prevzeti druzega, nego kar se je izučil, provzročila bi jako čudne posledice.
Jaz torej mislim, da naj to stvar III. obrtni shod pri miru pusti, Mi moramo le
občne zadeve vravnavati, zatorej se odločno protivim predlogu g. Martini-ja.
G. Sochor, Neunkirchen. Jeden predgovornikov kritiziral je obrtnike, ki rabijo po več vajencev. Vprašam pa, zakaj delamo več z vajenci kakor s pomočniki? Jaz mislim zato, ker poštenega (ordentlichen) delavca danes niti ne najdemo, posebno na deželi. Oe kedo dandanes kake vrata naroči, ne potrebuje niti ključavničarja. Stavbeni mojster ima svojega mizarja in ta zopet kupi potrebno železnino v prodajalnici.
G. Predsednik: Glasovali bodemo o
6.	odstavku resolucije, da se fabrikam, ki ne izdeljujejo rokodelskih stvari, prepove vajence sprejemati.
Predlog se sp rej m e.
7.	Točka. Obrtni uradi in kupčijsko in obrtnijske zbornice naj se inštruirajo, da pospešujejo osnovanje zadrug v smislu §. 106. in 111. ter naj šiloma ne družijo različnih obrtij skupaj. Tudi jo želeti v tej zadevi hi-trejih odlokov.
G. Leiter, Dunaj. Predlagam, da se vse ostale točke (mej temi je tudi ona o zadružnih bolnišnih blagajnah) en bloc sprejmejo.
G. Schneider, zapisnikar: G. dr. Kro-nawetter namerava staviti poseben predlog.
G. HagenmtiJler: Ker je zadeva bolnišnih blagajin jako važna, sem odločno proti „en bloc“ sprejemu vseh toček.
Pri glasovanju pade vendar predlog, s kojim se je nameravalo preprečeti debato o bolnišnih blag a j niča h.
G. Ldblich: Predlagam za vse ostale točke skupno debato.
Predlog se sprejme.
Kottlon priporoča k §. 107. naslednji dostavek: Ce je pri kaki zadrugi, bodi si strokovna ali pa kolektivna, obrtnik, ki ima več obrtij, plača naj doneske v zadrugo za vsako obrt posebej. (Odobravanje.)
Vogt: Jaz sem 25 let ključavničar. Ce se sedaj zida novo poslopje ne potrebuje se nas. Izdelke kupijo cčno po prodajalnicah. Nekatere stvari naredijo tudi kovači, brez da bi imeli to pravico. Mizarji pribijajo železnino na vrata in okna. Fabriški delavci
delajo izven fabrike. Prosil bi še, da bi se napravile kake izgledne pravila za zadruge, kajti naše pravila se vedno odbijajo.
G. dr. Rebec, zastopnik centralnega obrt. društva na Moravskem: V izvrstnem govoru poudarja zadevo ustanovljenja zadrug. Zadruge naj bi omogočile priboriti si vse kar potrebujemo. Kakor je rekel neki državnik : „Vzemite nam vse prostosti, a pustite nam tiskovno svobodo1', inače mislim tudi jaz: „Vzemite nam dokaz zmožnosti in vse varstvo, a pustite nam zadruge in dosegli bodemo, kar nam je treba".
Na dalje opisuje drastično, kako postopa vlada na Moravskem, da ne pušča zadrugam potrebne avtonomije, ter sklepa ko-nečno, da kupčijska zbornica namerava spraviti celo zadružno stvar „ad absurdum". (Občno odobravanje.)
G. Bielig, Czernowitz. Pritožuje se mej drugim, da je vlada izdelane pravila vrnila z odlokom, da niso popolne. Govornik pritožil se je na ministerstvo, a ni dobil odgovora. Vlada pa je zahtevala, dg se pravila vnovič vlože.
G. Kunc, Ljubljana. Vstauovitev zadrug je jedna najvažnejših zadev. Stališče je pa jako različno mej obrtniki in pri obrtnih uradih. Tudi slednji večkrat stvari ne morejo urediti kakor bi radi. Največ zaprek dela nam vstanovljenje bolnišnih blagajnic. V nekaterih okrajih po deželi je čisto nemogoče napraviti pri strokovni zadrugi pomočniško blagajno, kor manjka zadostnega števila pomočnikov. Treba je torej, da odstranimo vse zapreke, ki ovirajo vstanovljenje zadrug. Če to ne storimo, bode za nekatere kraje in obrti ustanovljenje čisto nemogoče. Pomočniki, ki so uže pri bolnišnih blagajnah, pa nočejo vplačevati v dveh mestih. Pri svojih blagajnah imajo tudi znatno število malih obrtnikov kot ude, a ti bi po nekim ministerialnim odloku, če se blagajna prevrže v zadružno, kot samostojniki ne mogli ostati tudi pri zadružni blagajni. Zategadelj upirajo se vsi vstanovitvi zadružne blagajne.
Mi pa vendar nismo za odborov predlog, da se zadružne blagajne principijalno odstranijo. (Loblich: Vsaj smo prvo resolucijo prenaredili.) Govornik pregleda novo resolu-
cijo in vidi, da jo je g. Ldblich mimogrede res prenaredil, ter nadaljuje: Tudi nova resolucija ne more ugajati. Strinjam se sicer z 1. in 2. odstavkom, a s 3., ki določi, „da naj se preskrbljenje delavcev tako uredi, da se bode z državno invalidno, starostno in si-rotiščno preskrbovalno blagajno, koje ustanovljenje se želi,— logično strinjalo", — ne morem odobravati, ker vendar ni mogoče sedanjih blagajin tako urediti, da bi se logično strinjale sč stvarjo, katere že ni in kojo nihče ne pozna.
(Sedaj še le večina zborovalcev vidi, da nimajo v rokah prave resolucije. Schneider pove, da vsakdo najnovejšo resolucijo lahko zunaj kupi).
Da se torej stvar reši, predlagam, da postavne določbe o bolnišnih blagajnah ostanejo, ter se le to-le doda: „Vstanov-Ijenja zadružne bolnišne blagajne sme pa tam izostati, kjer za dotično obrt bolnišna blagajna uže obstoji, ali pa tudi, če je večina pridružnikov že v kako drugo blagajno vpisana, isto tako pri zadrugah, ki Štejejo manj kot 50 pomočnikov. V vseh teh slučajih mora pa zadruga skrbeti, da se vsi ostali pomočniki v kako bhagajno vpišejo. Tretjino doneskov, ki jih imajo mojstri uplačati, naj se pa le v tem slučaju pobira, če se ustanovi zadružna blagajna."
Priporočam toplo predlog, kojega je odobrilo nad 70 zunanjih odposlancev, s tem preprečili bodemo najložje, da se nas ne bode sililo vstanoviti skupnih in velikih zadrug, marveč le strokovne.
G. Kolafik: Predlagam konec debate. — Se sprejme.
G. Hamer, Wiener Neustadt, predlaga: Pri vsakem okrajnem glavarstvu naj bode jeden uradnik namenjen za obrtniške zadeve. ('Odobravanje.)
G. Dunstiitter, Dunaj, zabavlja na kupčijske zbornice in bureaukracijo. (Predsednik ga ustavi.) Mi potrebujemo enacih blagajin, kakoršne napravlja Bismark.
G. Huber, Meran, pripoveduje, da je vlada tam zahtevala, da se blagajna napravi za 10 zadrug skupaj, a obrtniki na deželi nočejo ničesar vplačevati. Mnogo obrtnikov pravi: „Kako je to, da se nas sili v bolni šno blagajno polovico vplačati, mej tem.
ko nam pristoji le polovica glasov." Jaz stavim torej predlog, III. obrtniški shod naj sklene: „Vsi pomočniki vseh strokov morajo vstopiti v jedno bolnišno blagajno, mojstri pa naj se oprostijo vsega vplačevanja."
G. Beicker, Innsbruck. Ce ne vplačujemo ničesar, ne moremo pomočnike k blagajnam siliti. Pri nas naložilo nam je c. kr. namestništvo pri potrjenju pravil različne vplačevanja. Kako pa pridemo do tega, da se nas tiranizira? Krivda leži v določbi gledč števila glasov. Mi smo v manjšini. Večkrat vidimo, da kaka stvar ni prav, a ne moremo jo vstaviti. (Odobravanje.)
G. dr. Kroniiwetter (sprejme se z rokoploskom). Pripoveduje v jako dolgem govoru o nedostatkih pri poravnanju prepirov v zadrugah, toži da mora obrtnik za vsako informacijo advokatu plačati 2 gold. 50 kr., kolek 50 kr., pooblastilo 50 kr. Pet gold. stane spisanje tožbe in tako nastane obrtniku mnogo stroškov.
Govornik stavi konečno sledeči predlog:
„Prepiri mej mojstri in pomočniki v zadevah dela, plače in tudi vajenske zadeve morajo se po zadružnem razsodišču konečno rešiti.
§. 123. ob. p. po kojim je dopuščeno proti razsodbam zadružnega razsodišča pri sodniji tožiti ali apelirati, naj bi pa odpadel."
(Z burnim in gromovitim rokoploskom se sprejme predlog dr. Kronawetterja, kojemu predlogu ni želeti druzega, nego da bi se v interesu posameznega mojstra in pomočnika nikdar ne potrdil.)
G. Pall: Po mojem mnenju razsoje-vale bi razsodišča lahko tudi prepire mej različnem! zadrugami, če bi bile različno sestavljene. (Odobravanje.)
G. Januschek, Salzburg. Neki govornik je rekel, da bi se osnovale posamne bolnišne blagajne. Jaz nisem za to. Menim, da bi napravili splošno deželno blagajno pod nadzorstvom države. Tudi naj bi se delodajavca oprostilo vsega vplačevanja za bolnišne blagajne.
G. Lacina, Dunaj, ni zato, da bi se državne bolnišne blagajne vstanovile, vsaj imamo na Dunaju centralno kaso, a po de« želah napravijo naj se podružnice,
G8
Predlog odborov pravi, naj bode zadruga z večjo denarno kaznijo prisiljena, da pazi na to, da bodo vsi pomočniki vpisani, bolje bi bilo, ko bi se mojstra k temu zavezalo in kaznovalo. Predlagam, da se občna dunajska bolnišna blagajna pri pozna kot centralna kasa. (Ugovor.)
6.	Picker, Czernowitz. Jaz sem prepričan (Klici: Konec, velik hrup.) prišel sem 140 milj daleč (Klici: Dol ž njim, škandalozni hrup. Predsednik zvoni in prosi za mir, vsaj nihče ne ve, kaj govornik misli. Klici: Dol ž njim, ven i. t. d. ponavljajo se še nekaj časa, naposled nastane vendar mir).
G. Picker: Tudi jaz sem mali obrtnik, moj oče bil je jednako in tudi mi Židje, ki smo obrtniki, pozdravili smo z veseljem novo obrtno postavo. A mnogo jih je, ki so z raznimi sleparijami goljufali obrtne urade ter tako obrtne pravice dobili. Jaz predlagam, da se takim obrtna pravica zopet odvzame. (Na to splošno odobravanje teh besed od prebrisanih klakerjev, ki so ravnokar hoteli Žida požreti.)
G. Lbblich: Ne morem nasprotovati različnim nasvetom, a nisem pooblaščen od odbora, da bi jih priporočal, kar pa zadene vplačevanja, priporočal bi humaniteto.
G. Kunc, Ljubljana. Pri nas uže imamo nekaj bolnišnih blagajin, a pomočniki niti ne zahtevajo, da bi mojstri vplačevali, za-dovolili bi se s tem, da jim blagajne v rokah ostanejo. Tudi se je izjavila bojazen, da bi se mojstri za donesek utegnili pri plači odškodovati. V teh slučajih naj bi zadruga skupno blagajno podpirala. V temu zmislu stavil sem nasvet.
G. Lbblich: Omenim, da z mojo o-pazko nisem v mislih imel nasvet g. Kunca, marveč predlog g. Huberja.
Pri glasovanju sprejme se odborova resolucija. Glede bolnišnih blagajin glasi se odborov predlog, naj se mesto zadružnih, napravijo deželne bolnišne blagajne, (n. pr. kakor jo ustanovljajo sedaj g. dr. Schaffer in drugovi v Ljubljani), zadruge pa naj imajo dolžnost skrbeti, da bodo mojstri postavno določene doneske za svoje pomočnike prav gotovo v tuje blagajne vplačevali.
Ker je prva in najvažnejša točka obrtnega shoda o prenaredbi obrtniške postave končana, zapusti mnogo udeleznikov dvorano, in razgovor prične se o II. točki programa glede pouka v obrtnih šolah:	Resolucija
priporoča urejenje te zadeve tako, da se povsod zraven ljudskih šol napravijo obrtne izobra-ževališča. V tistih naj bi se zraven ponavljanja predmetov iz ljudskih šol poučevalo v obrtniškem knjigovodstvu, risanju i. t. d. Učilne priprave preskerbi naj država.
G. Leiter izraža se proti sedanjemi obrtnimi šolami, pravi, da učitelji niso prak-tikerji ter da je odmerjeno premalo časa praktičnemu pouku, ter trdi, da si pomočnik, ki se je izučil v obrtni šoli niti 20 kr. na dan prislužiti no more.
G. Weis, Obenvels. Priporoča osnovo obrtnih nadaljevalnih šol.
G. Schippich govori enako, ter pravi, da pred obrtno prostostjo je bil mojster učitelj vajenca. Majhna delavnica pa da je naj bolj pravilna strokovna šola.
G. Kolafik: Jaz predlagam: Šole za vajence naj se tako napravijo, da bode vajenec v njih višjo stopinjo v moralično-vednost-nim polju pridobil ter naj se poučuje le ob nedeljah p opolu dne. Mojstru naj se ue odtegne nobena ura, ker ima vajence zastonj.
Z zvečernim poučevanjem se vajence demoralizira. Vajenci naj ostanejo zvečer pod nadzorstvom mojstra.
G. Sohor. Mojstru je težko vajence trikrat na teden v šolo pošiljati, naj se nedelja za to porabi.
G. Huber. Ko so se obrtne šole osnovale, terdilo se je, da bodo vajenci bolj izobraženi, a bolj so divji nego prej. Iz predmetov izbacuil se je veronauk (klici, Res jel). V prejšnih šolah poučevalo se je v veri! Sedaj pa izrastejo vajenci kakor divjaki. Zategadelj je potreba, da se vajenci ob nedeljah v veri poučujejo. Od kompetentne strani vem, da je duhovščina rada pripravljena poučevati. (Dobroklici!)
G. Weinman, Moravsko. Tzobraženje vajencev naj bode skerb deržave, po deržavnih šolah.
G. Lbblich: Obrtnikom se predbaciva,
1 da so sovražniki omike. Časniki pišejo enako;
Učite se, kupite si stroje in delajte, in pomagali si bote! Razstava motorjev ni razstava za malo obrt. (Klici: Res je! sleparija!) Državne šole stanejo na leto 1,200.000 gld., a te zamorejo obiskovati le sinovi premožnih ljudi, v obče torej ne koristijo. Stipendije zadostujejo komaj za 160 vajencev, treba torej skrbeti za vse. Priporočam torej prvo resolucijo, vsaj se v nji nahaja vse natančno.
G. Predsednik: Glasovali bodemo o prvem predlogu.
Se sprejme.
Predlog g. Kolafika torej odpade.
III. točka resolucije se glasi: 6. oddelek obrtne postave, kakor ga je sklenil državni zbor glede prenehanja od dela, praznovanja nedelj, prepoved dela po noči ter upeljava normalnega delavnega časa za fabrike se odobru j e. Obrtni nadzorniki pa naj vestno pazijo, da so delavcem po fabrikah, v katerih so do sedaj dalj časa delali — ne bode zaradi pomanjšauja delavnih ur — prikrajšala dosedanja plača.
G. Gerstorfer, Hietzing: Državljani! Zakaj je ta točka na dnevnem redu? Zakaj ni državni zbor praznovanje nedelj sklenil? Bi ne bilo bolje, ko bi obrtnik zamogel ob nedeljah počivati? —
G. Predsednik: Vsaj je praznovanje nedelj v državnem zboru sklenjeno. (Klici: Res je!)
G. Gerstorfer: Ce je to res sklenjeno, želim, da bodo oblasti gledale na to, da se natanko izpelje.
G. Schneider, zapisnikar, Dunaj: Izjaviti moram, da se, čeravno sem ud skli-cevalnega odbora, vendar ne strinjam z nasvetovano resolucijo. Obrtno gibanje je boj malega obrtnika proti kapitalu in veliki industriji. Na Dunaju se pri obrtnikih sploh le po 10 ur na dan dela (?), le tiste obrti, ki trpijo konkurenco domače industrije, prisiljene so dalje časa delati. Zakaj bi torej mi ne zahtevali postave, ki fabrikantom prepove dalje časa delati, nego mi delamo. Kako je pa mogoče dunajskemu fabrikantu konkurirati z onim na deželi, pri kojim se po 12 ur dela?
Trdilo se je sicer, da obrtniki ne bodemo pomočnikov dobili, če bodo v fabrikah
le po 10 ur delali. To trdijo oni, ki pravijo, da se delavcu mora pustiti prostost delati dalje časa, če se mu poljubi. V malem obrtu se ne rabi žensk in otrok v toliki meri, kakor po fabrikah, tudi se ne dela toliko po noči. Kam pa pridemo, če žena delavca niti po noči nima počitka. S tem načinom postane delavec stroj, in velika nevarnost za državo.
Naše stališče je tako, da ne dopušča, da bi se delavska moč po kapitalu izsesavala. Delavec naj bode enakopraven državljan z nami. Občna volilna pravica je gola sleparija! Delavec hi mogel glasovati, kakor mu fabrikant zapove. Zglede imamo na Francoskem i. t. d. Jaz stavim predlog: Ker je pri mnogih malih obrtih delavni čas že mnogo let le 10 ur na dan, in ker ženske in otroci pri mali obrtiji po noči ne delajo, sklene III. obrtniški shod, da se v interesu konkurence v korist male obrtije vpelje za fabrike normalni delavni dan po 10 ur, ter da se poraba žensk in otrok za ponočno delo, ter delo ob nedeljah in praznikih strogo in brez izjeme prepove. Obrtni shod pa pripozna, daje izjema za malo obrt glede normalnega delavnega časa opravičena, ker slednja trpi pod konkurenco domače obrtije in tako zvanim (Sitzgesellenumvesen). Burno odobravanje in dobroklici.)
G. Loblich: O slednjim predlogu smo se v odboru živahno razgovarjali, ni treba torej misliti, da smo delavcem manj prijazni, nego g. predgovornik. A jaz mu moram vgo-varjati glede praznovanja praznikov. Praznovanje nedelj je verska zadeva, in velja za fabriko kakor za malega obrtnika. Pomislite pa, mej tednom so dva ali trije prazniki, obrtniku se pa z delom mudi, ne bode mu mogoče ga izdelati. (Klici: Oho!) Razmere niso povsod enake, mogoče daje nekaj izmej vas tako srečnih, da zamorejo praznovati. Jaz pa izjavim, da se obrtnikom ne bode storila nikakoršna dobrota s tem, če se izrečete za absolutno prepoved dela ob nedeljah in praznikah. Prosim torej, da se o predlogu razdeljeno glasuje.
G. Dunstiitter, Dunaj, govori jako obširno o socijalnih razmerah celega sveta in konečno priporoča predlog g. Schneiderja. (Živahno odobravanje.)
G. IJnterberger, Innsbruck, priporoča Sclineiderjev predlog ter pravi, da je delo ob nedeljah in praznikih katoliškemu življenju nasprotno. (Dobro!)
G. Picker, Czernovvitz: Će hočete iz-rejati nravno verske rokodelce, morate tudi judom omogočiti praznovanje. Prosim da jemljete ozir na to, da je pri nas večina rokodelcev judovske vere. Predlagam torej, da se za nas praznovanje sabote sklene.
G. Steblik, Dunaj. Tudi naša zadruga je za normalni dan po 10 ur. V provincah zlorabijo se delavci po 14—18 ur na dan! Na Dunaju pa delamo pri večini vseh obrtij le po 10 ur na dan, če se torej to postavno vpelje, mi ne bodemo imeli škode. Izsesavanje delavskih moči po raznih deželah treba pa je ustaviti že z ozirom na huma-niteto. Te reveže zastopati moramo mi, in preprečiti, da jim ne bode treba delati od 5. ure zjutraj do 8.-9. ure zvečer. (Dobro.)
G. Predsednik: Glasovati imamo o dveh predlogih in sicer o najskrajšemu g. Schneiderja in pa odborovem. O prvem bodemo najprej glasovali, kdo je zanj?
Predlog g. Schneiderja se z večino sprejme, torej odpade odborov predlog.
Glasuje se o predlogu g. Pickerja, da se za jude sabota prazniku proglasi. Predlog pade.
4.	točka resolucije zahteva v splošnih nejasnih besedah ureditev kreditnih in denarnih razmer, varstveno colnino in pravično razdelitev davka. Ker se za besedo nihče ne oglasi, se glasuje in predlog sprejme.
5.	točka: §. 2. in 3. postave o uređenju stavbenih obrtij napravijo naj se tako, da bode stavbenim in zidarskim mojstrom dopuščeno zidati, a prepovedano druge dela sprejemati. Slednje oddajati morajo dotičnim strokovnim mojstrom.
G. Sekoni, Salcburg. Kot zastopnik stavbenih obrtij izjavim sledečo: Nam v tej zadevi sedaj še ni mogoče konečno razsoje-vati. Stavim torej predlog, da se ta točka postavi raz dnevnega reda in to tem bolje, ker v resoluciji, ki se nam je doposlala, te točke ni bilo. (Ugovor.)
G. Predsednik: Kes je, da v prvem načrtu te resolucije ni bilo, a ker je več po-
slancev želelo, da se ta zadeva razpravlja, — postavili smo jo na dnevni red.
G. Loos, Znaim. Po sedaj običajnemu oddajanju stavbenega dela se nas bode popolnem vničilo. Pri nas imamo stavbenega mojstra, ki sprejema vse dela, a to ne gre, da bi za stroke licitiral, kojih se ni učil. (Dobro.)
G. dr. Rebec, Briin. Jaz bi mislil, da naj stavbeni mojster tiste dela sam izpelje, za katere je izvežban, tako je mogoče, da je izvežban za kamnoseka, tesarja i. t. d. Sploh pa opomnim, da se je pri obravnavi postave na željo obrtnikov ozir jemalo. (Dobro.)
G. Loblich: Ostanimo pri prvem predlogu, da stavbeni in zidarski mojstri ne smejo zunaj zidanja nikakoršnega dela sprejemati. — Predlog se sprejme.
6.	točka govori o havziranju in o kup-čijskih agentih, koji naj bodo prisiljeni za vsako kupčijo posebej davek plačevati i. t. d.
G. Pitterus, Dunaj, pravi, da je hav-ziranje naj večje zlo, ki teži malega obrtnika.
G. Kramer, Dunaj, se pritoži, da kleparje celo piskrovezi oškodujejo. Ker dela primanjkuje, postajajo delavci anarhisti, ki ne poznajo postave ne zapovedi in se po-končavajo.
G. Gerstorfer, Dunaj, stavi predlog, da so havziranje popolnem prepove.
Resolucija odborova se po nekih opazkah g. Lčblicha sprejme.
G. Bossel, Dunaj, pravi, da je jedini zastopnik dunajskih gostilničarjev. Pri jedi ni zaslužka, le pri vinu in pivu. Zatorej ne bi smeli kupčevalci piva in vina prodajati.
Predlog za prepoved havziranja in za kaznovanje tako zvanih „Lebensmittelfal-scher“ se sprejme.
7.	točka o urejonju dela po kaznilnicah se po kratki debati sprejme; za predlog, da bi se delo po kaznilnicah čisto odpravilo, naglasa g. Loblich, da za tako peticijo ni dobil niti 20 podpisov, zategadelj naj se mu preskrbi vsaj potrebnih 20 podpisov, da bode peticijo oddal.
8.	točka predlaga, da se napravi na Dunaju centralna zveza vseh obrtnih zadrug in ustanovi dotično društvo, po predloženih pravilih.
G. dr. Rebec, zastopnik moravskega obrtnega društva in pa zastopnik iz Poljskega
11
g. Schwal)Owicza se izjavita proti temu predlogu, kajti treba je varovati avtonomijo posameznih kronovin.
G. Loblicli v daljšem govoru dokazuje potrebo take zveze ter trdi, da se ne namerava s tem centralizmom druge nadvladati, če pa zveze ne bode, trkali bodete na Dunaju zastonj. Zato naj bi se ta ideja z obemi rokami poprijela. — Pri glasovanju sprejme se odborov predlog.
Predlog g. Rebeca, naj se to društvo sedaj še ne napravi, — ostane v manjšini, (a seveda z glasovi zastopnikov raznih dežel).
S tem je končana specijalna debata o vsemu programu.
Glavni zbor 8. septembra dopoludne.
Ker se je posvetovanje o vseh točkah uže izvršilo, bila je sedaj le generalna debata. Udeležili so se te skorej sami Dunaj-čanje, kajti unanjim poslancem se ni ljubilo prazno slamo klestiti, preskrbljeno je pa bilo tudi za to, da smo potrebne nauke le od Dunajčanov prejeli.
Tenor vseh govorov ni bil toliko o stanju obrtnih zadev, kakor o politiki. Sledeči govori dokazali bodo našim obrtnikom, da enaki napori, ko bi se izvedli, utegnejo pač vstrezati častilakomnim voditeljem, a obrtnemu stanu, ki živi od dela a ne od politike, ne morejo donašati veliko koristi.
G. Loblich naglasa, da se po odboru predložena resolucija ni ovrgla, marveč vsled različnih predlogov le poostrila in razširila. Odbor pritrdi popolnoma vsem včeraj sklenjenim predlogam, on tedaj nima kot poročevalec naloge, da bi temu ugovarjal.
G.Buschenhagen,Dunaj, (sprejme se z rokoploskom). Ponavlja jako dolgo vse točke resolucije, a govor je tako plitev, da ni vreden ga priobčevati. Velikansko odobravanje napravila je le konečna opazka, da se utegne ponoviti patent cesarja Ferdinanda III., po katerem se Židom zapove v treh dneh deželo zapustiti. (Ko je ta govornik končal, omejil se je čas za govoriti na pet minut.)
G. Dunstatter, Dunaj, (sprejet z rokoploskom). Govorim z demokratičnega stališča. Leta 1859. nismo še vedeli, da bodo
naši voditelji ljudstvo oškodovali. V letu 1848. niso se bojevali za previlegirane kaste, marveč za občno jednakopravnost, poznejša vlada pa
je........
G. Predsednik: Prosim vlade ne omenjati.
G. Dunstatter nadaljuje: Liberalni duh se ne strinja z meščanskim duhom, označiti hočem torej svoje politično stališče. V politični zadevi tirjamo enakopravnost vseh državljanov, odpravo vseh stanovskih predpravic, za delavca pa splošno volilno pravico in varstvo proti izsesavanju kapitalistov. Jaz nočem, da bi se delo po kaznilnicah uredilo, odpraviti se more popolnoma. Strinjam se torej z nazori g. Buschenhagena.
G. Jarosh, Briinn, pravi, da ni mogoče zahtevati, da fabrike ne bi imele vajencev.
G. Leiter, Dunaj. V opravičenje malih obrtnikov moram izjaviti, da mi nismo in tudi nikoli ne bodemo antisemitje! (Ugovor. Klici: Konec!) Tudi mej Židi nahajajo se poštenjaki in takim podajamo roko.
G. Harer, Gradec, pravi, da naj bi se postava tako prenaredila, da bi smel obrtni urad patent še le podeliti, kadar bi prosilec pri zadrugi dokazal svojo sposobnost.
G. Schneider, zapisnikar, Dunaj. Dolžnost nam je gledati na to, da se naše tir-jatve izpeljejo. Napravljate zadruge! Ne brigajte se za malenkosti, ne za bolnišne blagajne, te stvari imajo čas. Organizirajte se, da bodete pri prihodnjih volitvah v državni zbor jedini nasproti stopili oni stranki, ki nas uže 25 let zatira. (Dobro.) Spomnite se, kaj je rekel mogočni državnik tam v severu, da se ne strinja s krščanstvom, če delavec na gnojišču konec jemlje. To pride tudi čez nas, če ne bode pomoči. Zaupam vam, da bodete pri prihodnjih volitvah rešili čast avstrijanskih obrtnikov. (Gromoviti ro-koplosk.)
G. Wimer, Dunaj, pravi, da so le kup-čijske zbornice naši sovražniki, kajti od njih izhaja vse zid. Veliko pa so tudi obrtniki sami krivi, kajti neki žid je nakupil 3000 glasov za 50 gobi., nahajajo se obrtniki, ki svoj volilni listek prodajo za eno klobasico. Tudi ta govornik strinja se z Buschenha-genom.
G. Lindenniayer, Trautonau, pravi, da je narodno vprašanje nemške obrtnike na Češkem oviralo izreči se za ločitev zbornic, ter da bode mir Je doseči, če se Češka razdeli. (Dobroklici.) Če se izjavim za ločitev zbornic, vem da nemško-liberalna stranka temu ne bode nasprotna ter povdarjam solidarnost vseh Nemcev v Avstriji in solidarnost vseh obrtnikov. (Živahno odobravanje.)
G. Steblik, Dunaj. Jaz omenim le jedno rano, ki nas tolikanj teži, in to je naš konkurzni red. Obrtnik, ki ni še konkurza napravil, ta nič ne vč. Jeden sami konkurzga vniči, da si ne more več pomagati. Treba je torej lehkomišeljno sleparijo ojstro kaznovati.
G. Putfer, Gradec, stavi predlog, da bi se tudi „Zimmerputzerji“ sprejeli mej rokodelske obrti, da ne bode vsak težak ali pa kočijaž lehko to obrt pričel.
G. Gerstorfer, Dunaj. Vse dela, ki našo obrt oškodujejo, se morajo odpraviti. Dobro bi bilo, ko bi se bil kak državni poslanec udeležil naših zborovanj. Domača industrija je naj večja škoda, ker nima kontrole. Vsak dela, kar se mu poljubi, zato ni več spretnih mojstrov. Obrtni urad mora zadruge kontrolirati, da bodo mojstre zastopale(!)
G. Unterberger, Innsbruck. Izraža se za ločitev kupčijskih zbornic, ter pravi, da ne smejo biti kaznenci naši konkurenti, kajti ti slišijo doli v llosno.
Govornik konečno predlaga, da bi se poslala posebna deputacija do cesarja, ki naj bi predložila naše težnje Nj. veličanstvu.
G. Wesely, Dunaj, in g. Stbhring, Gradec, govorita proti havziranju.
G. Pitrus, Dunaj, pravi, da ne nameravamo vničiti veliko industrijo, temveč, da le skrbimo za posamezne osobe v soseskah. Svetovna kupčija ostaja naj fabrikam, v naših mislih ne leži se je polastiti.
G. Kavba, Dunaj, pravi, da je vendar mislil, da se bode III. obrtniški shod izrekel za občno volilno pravico.
G. Predsednik: Ker toliko gospodov zbor zapušča, naznanim, da se zvečer pri Ronacherju snidemo.
G. Kolafik še jedenkrat tirja, da mora vsak fabrikaut dokazati zmožnost, kajti le fabrike napravile so socijalizem, stroji pa rokodelstvo pokončavajo. (Dobroklici.)
G. Barthel, Dunaj, govori jako strastno proti kapitalizmu in strankam, razburjenost pro in contra nastaja mej zborom taka, da sta g. predsednik in pa g. Loblich primorana govornika šiloma vstaviti.
G. Loblich v kratkem omenja stavljene predloge ter pravi, da je njegovo (poročevalčevo) nalogo opravil izvrstno g. Bu-schenhagen. Ne smem se nadejati, da bi bil jaz več pohvale žel nego g. Buschenhagen. Kličem vam torej, bodite jedini! Ne smemo reči, da je naše delo zastonj, a izrejati moramo svoje someščane. Priporočam torej, da sprejmete nasvetovano resolucijo.
Pri glasovanju en bloc sprejme se resolucija (kakor smo jo že objavili v
8.	št. „Obrtnika") z vsemi dostavki, ki so bili pri zboru sklenjeni.
Predlogi, ki so bili še le pri glavnem zboru nasvetovani, izročijo se odboru v pretres.
G. Unterberger, Tirolsko. Vem da govorim vsem iz srca, če rečem: Naš pre-svitli cesar naj živi! (Trikratni navdušeni ži-vioklici!) Zahvaljujem se pa tudi poštenim časnikom posebno pa „Morgenposti".
G. Predsednik: Upajmo, da se bodo naše želje izpolnile. Če vas bodemo zopet klicali, pridite, da bode naše delovanje v prid in korist nam in domovini! Zaključim torej III. obrtniški shod.
Da dobijo č. naročniki poročilo o obrtnijskim shodu skupaj, izdal som 9—12. Štev. ob jednem; s tem končam letnik in izdavanje „Obrtnika14. Brosurana letnika 1883 in 1884 dobita se pri meni za znižano ceno po 80 kr. Deuaania Štev. sama stane 20 kr.

Listek,' izdatGj iu odgovorni urednik Matiju Kunc.
• /
Uredništvo „Obrtnikovo44.
— Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.