ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RAZSTAVA »OKTOBRSKA REVOLUCIJA IN DELAVSKO GIBANJE NA SLOVENSKEM 1.1917-1920« FRANCE KLOPČIČ V prostorih Mestnega arhiva v Ljubiljam je od il3. novembra do 8. decembra 1957 trajala raz- stava ^Oktobrska revolucija in delavsiko gibanje na Slovenskem leta 1917—1920«. Priredili so jo v okviru proslave 404etn.ice Oktobrske sociali- stične revoluioije. Razstavo je organiziral Zgodovinski arhiv CK Zveze komunistov Slovenije. Razstavljene so bile foto-koipije doknimentar- nega gradiva: časopisnih poročiS, letakov, foto- grafij, uradnih spisov in okrožnic, med katerimi SO' bili tudi sodni akti in »istroigo zaupna« obve- stila. Na razstavi je bilo nekaij unikatnih do- kumentov — v origiinalu in v kopijah. Gradivo je balo študijskega značaja; za obisikovalce je bilo potre'bno strokovno vodstvo, vendar pa so naslovi in predmetna pojasnila h gradivu omo- gočala samositiojno seznanitev s tematiko. Težišče razstave ni bilo v prikazovanju do- godkov v Petrogradu in Rusiji leta 19!l7. Tem zgodoviinsikiia dogajanjem je bilo posvečenih le nekaj fotografij in citatov tov. Tita in Kardelja ter prvo poročilo o boljšievdškem prevratu v slovenskem delavskem časniku »iNaprej«, z dne 9. novembra 1917. Glavno vsebino razstave so t-vorili podatki o prvih neposrednih odmevih Oktobra na Slovenskem leta 1917—1918 in o na- daljnjem razvoju delavskega gibanja na sloven- skem ozemlju v pogojih novo nastale kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1919—1920. Med prve neposredne odmeve Oktobrske re- volucije na Slovenskem štejemo mirovne shode, ki so jih prirejale deilavs,ke organizacije v ru- darskih krajih v Trstu, Ljubljana^ na Jesenicah, v Borovnici, v Tržiču in drugod novembra in decembra leta 1917. »Priznajte novo sovjetsko vlado, sprejmite rusko ponudbo miru!« — tako so sklepali delavci na svojih zborovanjih pod moičnim vplivom vesti!, ki so prihajale iz Ru- sije, kjer je svet ljudskih komisarjev pod Leni- novim predsedstvom posvetil prvo skrb vpraša- nju premirja in miru. Pod steklom so obiskovalci lahko brali po- večano kopijo poročila z mirovnega shoda v Lo- gatcu, v katerem je prav dobro prišlo do izraza Ijiuidisko raiz.položenj& »Proč z vojno! Živela ru- ska revoducija!« so vziklikali navzoči.* Leto 1918 se prične v znamenju novih de- monstracij proti vojni in za mir. Ko so zastop- niki nemške in avstro-ogrske vlade na mirovnih pogajanjih s sovjetsko delegacijo v Brest-Litov- sku stavili pretirane ozemeljske in druge za- hteve kot poigoj za mir ter s tem ogrožali skle- nitev miru, se je val Tazburjenja ini ogorčenja, ki je izbruhnil sredi januarja na Dunaju, kjer je delavstvo' stavkalo, raz^širil tudi na Slovenijo. Povsod se je delavstvo ponovno zbiralo na mi- rovne manifestacije; v Trstu so n. pr. slovenski delavci skupno z italijanskimi organizirali pet- dnevno stavko, za vodstvo katere so izbrali de- lavski svet, prvi na slovenskem ozemlju. Foto- kopije časopisnih poročil podrobno opisujejo te dogodke. Ljubljana je dva dni bila pod vtjsom množičnih manifestacij pred Mestnim domom, kjer se je zbralo vsakokrat okrog pet tisoč de- lavcev, ddlavk in meščanov na protestno zbo- rovanje. Iz dokumentov tudi vidimo, da so se za- hteve po sklenitvi miru tesno spletale z zahte- vami po izboljšanju prehrane ali aprovizacije, kakor se je tedaj označeval sistem distribucije živil in drugih najniujnejših potrebščin. Četrto leto vojne je namreč prebivalstvu in vojakom na fronti prineslo strahotno pomanjkanje jn la- koto. Ljubljanske žene so 22., 23. in 24. aprila 1918 zaporedoma demonstrirale na ulicah, do- kler ni bilo poklicano vojaštvo, da napravi »red« v mestu. O teh dogodkih so slovenski časopisi zaradi cenzure prinesli izredno kratka poročila. Več o njih je povedaila razstavljena resolucija ljubljanskega občinskega sveta z dne 25. aprila, v kateri se je priznavalo, da so žene Mle itgnane v obup.« Dve fotografiji in zaradi cenzure okrnjeno tiskovno poroSlo nam' predooujejo vstajo mornar- jev v Boki Kotorski dne 1. februarja 1918. Upor- niki so dunajski vladi poslali radijsko brzojavko z zahtevo, naj se napravi konec vojni. Na sliki vidimo voditelje vstaje, kako jih peljejo na mo- rišče. Med voditelji, oibsojenimi na dolgoletno ječo, je bil tudi slovenski mornar Franc Bajželj iz Straižišča pri Kranju,^ ki živi še danes. Obširneje so pokazani upori: slovenskih vo- jakov maja leta 1918, ki so močno prispevali k izpodkopavanju stare, gnile Avstro-Ogrske. Zgodovinski arhiv CK ZKS je ob pripravah za razstavo poizvedoval med preživelimi udele- ženci uporov slovenskih vojakov v Jndenburgu, 153 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Murauu in Radgoni maja 1918, če so ohranili kakšno gradivo. Zal, tega ni bilo. Sodne doku- mente o tem bi bilo treba iskati v arhivih so- sedne Avstrije. Vendar je arhiv zbral nekaj spo- minov in fotografij znanih vodij Hafnerja, Bo- štjana Olipa in Ukoviča, ki sO' tudi bile razstav- ljene. Zadnja dva sta bila priči revolucionarnih dogodkov v Rusiji in se od tam vrnila prežeta boljševiških tendenc. Razstavljeno gradivo o slo- venskih upornikih — prevladujejo fotografije in časopisne vesti, — dopolnjujejo foto-Jcopija ustreznega članka V. Vodopivca iz revije »So- dobnosti« 1. 1958, št. 289—293. V kronološki vrsti nato siledijo dogodki, ki razodevajo burno naraščanje delavskega gibanja leta 1918. Kratka časopisna poročila o štrajkih v Tri>ovljah, Črni, Mežici, Idriji, Mariboru da- jejo le skopo sliko o njem. »Hočemo socialistično republiko!« — takšna je .prva zahteva slovenskega delavstva po pre- vratu oktobra 1.1918 ob polomu Avstrije. Stav- kajoči rudarji v Trbovljah decembra 1918 volijo stavkovni od'bor, o delovanju katerega nimamo druigih podatkov kakor poročila socialnodemo- kratičnega »Napreja«. Ta zelo previdno in red- kobesedno opisuje dejavnost tega odbora, ki si je lastil funkcijo javne oblasti. Razstavljeno bese- dilo to potrjuje. Vodstvo socialnodemokratične stranke očividno ni želelo, da bi"revoliucionarni posegi trboveljskega delavsitva v javno ži\iljenje našli posinemanja drugod. V saimostoijnih nastopih slovemakega delavstva namreč ne smemo videti samo vpliva Oktobrske revolucije, ampak tudi samoraslo gibanje, ki je vzraslo ma domačih tleh po desetletjih vztraj- nega razrednega boja in razširjainja socialističnih idej. Bilo je tudi posledica ostre politične in go- spodarske (krize, v kateri se je znašla kapitali- stična družba v prvi svetovni vojni. Razstava kaže, kako se je temu burnemu valu delavskega gibanja pridružilo še kmečko giibanje zoper stari red in za republiko, zoper velepo- sestniško lastnino in ostanke fevdalizma, a za revoJucionarno rešitev algrarnega vprašanja. Konec I. 1918 in začetek 1. 1919 doživimo od- ločne nastope dolenjsikih, belokranjskih in no- tranjskih kmetov. V občini Smiihel—iStopiče so kmetje — med njimi delavci — odstavili župana in izvolili svoj organ Ijiudsike oblasti, ki je de- loval in celo uradoval štiri dni. V Beli krajini so kmetje progflasili republiko. O tem govorijo raizstavlljena poročila orožniških postaj in sod- nih raziprav. Obtoženci so se na sodišču vedlli nadvse pogumno in samozavestno. Kovač Ivan Florjančič je odkrito dejal, ko so ga vprašali, zakaj so odstavili prejšnjega osovraženega žu- pana Zurca: s.... ker je moral cesar odmarširati, sem mislil, da lahko tudi Zurc odmairšira.«* Kopija oficialnega pisma z žigom, ki ga j« upravnik veleposestev kneza Windischigraetza po- slal slovenskemu sodišču, vsebuje podatke o tem, kako so notranjski kmetje pričeli sekati knezove gozdove. Drug dokument prinaša napotila slo- venskega državnega pravdniištva, da se uvede sodni postopek zoper kmete, ki so posegli po AVlindlischgraetzovi lastnini, kaT pač zgovorno pi"iča, kako malo je bilo novo nastajajočim slo- venskim oblastem do interesov ljudstva, do radi- kalnih izprememb v družbenem redu. Raje so branile tuje kapitale. O nasprotjih med slovenskim meščanstvom, ki se je znašlo po prevratu na oblasti, in sloven- skim ljudstvom, o razrednih nasprotjih, ki so leta 1919—1920 neprestano naraščala in ustvar- jala objektiven revolucionaren položaj v deželi, pričajo dokumenti tega razdobja. Deželna vlada v Ljubljani zbira TOJsko, da zasede slovensko Koroško in zato kliče pod orož- je vojake, ki so se pravkar vrnili s fronte do- mov. Lepak iz Škofje Loke, napisan s prosto ljudsko roko, odgovarja vladi, češ, ne pojdimo k vojakom, naj se gredo bojevat »vojni dofciokarji in oderuhi«. Deželna vlada v Ljubljani roti prebivalstvo, da ohrani red in mir, a socialnodemokratično \xjdstvo, čigar zastopniki zavzemajo ministrske sedeže v Beogradu, proglaša, »da sedanji čas ni ugoden za skrajne korake delavskih mas v do- sego mezdnih terjatev in to glede na zunanje- politični položaj.«* Delavstvo^ na to odgovarja s stavkami, znotraj socialnodemO'kratične stranke nastaja opozicija, ki se ciprijema taktike ruskih bcljiševikov. Izidejo prva komuinislična glasila »BaJalja« in »Vstajenje«. V znak mednarodne so- lidarnosti za zaščito sovjetslce Rusije in sovjet- ske Madžarske pred intervencijo tujiih, evropskih, ameriških in jajponskih vojsk izbruhne dne 20. in 21. julija 1919 prvi generalni štrajk sloven- skega delavstva. Dan kasneje se uprejo TOJaki v treh vojašnicah Maribora. Vodje vstaje so bili obtoženi boljševizma in dva med njimi ustre- ljena. Oktobra in novomibra stavkajo tiskarski delavci Slovenije, ki ostane dva meseca brez ča- sopisja. Istočasno stavkajo rudarji v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, zahtevajoč socializacijo' pre- moigovnikov, ki so bili last tujega kapiltala. Na vse to naletimo v razistavlijeniili dokumen- tih. Čeprav gradivo ni obaJno, vendar prepričuje o vse ponavljajočih se poizkusih delovnega ljud- stva doseči svobodo in oblast, ustvariti »boljše in lepše življenje«, kakor so se glasile tedaj pri- ljubljene besede, v katerih je bilo mnogo hrepe- nenja, a premalo izkušenj, da bi jih lahko ures- ničili. Gradivo iz leta 1920 nam pojasnjuje nadalj- nje stcipnjevanje borbe, v katero je stopil delav- ski razred Slovenije. 16. aprila železničarji s splošno stavko ukinejo sleherni promet na vseh IDiogah. Vsa dežela je prisluihnila grandioznemu x>ju, ki se je razširil v generalni štrajk vsega de avstva v 'Sloveniji. Razstava prikazuje Ictaike železničarjev, foto- grafije z njihovega ziborovanja in besedilo govo- rov tedanjih delavskih tribunov. Železničarske žene sprejemajo resolucijo, s katero podpirajo pravične zahteve svojih mož. Potem sledijo kot Detajl z razstave ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA odgovor dejanja deželne vlade: predsednik dr. Brejc odloči, da se odvzame prehrana vsem stav- kajočim železničarjem; njegov podpis stoji na plakatu ob vpoklicu železmičarjev na orožne va- je, na plakatu o prepovedi vsakršniih zborovanj. In končno — streli 24. aprila na Zaloški cesti v l.jufoljami v delavsko množico, kjer so padle žilve in je tekla kri. Obiskovalci so lahko brali o tem uradno poročilo, suhoparno in na hitro sestavljeno. Državna dblast se je zatekla k zad- njemu sredstvu — nasilni zadušitvi stavke. Delavstvo v Sloveniji ni nikdar več ne preje ne pozneje izvedlo tako široko organiziranega ge- neralnega štrajka. Stavka se je končala s pora- zom. Toda razstava je prinesla istočasno doku- mente, ki so govorili o tem, da je socializem na- šel novo svežo moč, da je delavstvo našlo' pot in sredstva, ki naj bi mu zagotovEa bodočO' zmago. Nekaj dni pred izbruhom železnicarske stavke, dne 11. aprila 1920, se je \' hotelu »Tivoli« v Ljubljani vršil ustanovni zbor komunistične stranke za Slovenijo, ki se je leto prej organi- zirala v ostalih pokrajiinah Jugoslavije. Vidimo foto-koipijc poročil O' tem kongresu, o pristopa- niju jeseniškega in mariborskega delavstva k tej stranki in drugo. Po stavki začne izhajati stran- kino glasilo »Rdeči prapor«, v slovenščini izi- deta program in statut Komuinistične partije Ju- goslavije, sprejeta na Vukovarskem kongresu jiu- nija 1900. Letak priča o staliišou partije pri vo- litvah v konstituanto novembra 1920. Kakor je dejal tov. Tito: »Ze leta 1919/20 je bila ustanov- ljena ena največjih komunističnih partij v Ev- ropi, ki je prišla ' v jugoslovansko ustavodajno skupščino z 58 jjoslanci.«' Z ustanovitvijo komunistične partije se začne nova doba v zgodovini delavskega razreda na Slovensikcm. V tem dejanju so se osredotočile in izrazile vse prejšnje pridobitve delavstva, ves ogromni vpliv Oktobrske revolucije in Leninovih idej ter izkušnje pri spontanih akcijah ljudskih množic na domačih tleh. Razstava se je na to razdobje tudi omejila. Zajela je čase, ki jih tov. E. Kardelj jedrnato prikazuje na naslednji načiin: »Upori polkov na frontah in mornarjev na vojiiiiih ladjah pod rdečimi zastavami Oktobrske revolucije, nezajezljivi val stavk in demonstracij tja do krvavih spopadov in krajevnega prevze- manja oblasti, množični kmečki puinti itd., takš- na je bila slika prvih let po Oktdbrski revolu- ciji v naši dežeili. Zatirani in izkoriščani delovni ljudje naiše dežele so ubrali pot, ki, sta jim jo jjokazala velika Oktobrska revolucija in Lendn.«" Razstavo ije dopolnilo še dodatno gradiivo, in sicer: a) dokumenti o aktivni udeležbi Slovencev — vojnih ujetnikov v bojih za utrditev sovjetske oblasti v Rusiji od 1918—1921; h)- dokumenti o preganjanju boljševizma in komunističnih aktivistov v Jugoslaviji v letih 1919-H1920. Dokumenti o udeležbi Slovencev pri revolu- cionarnih dogodkih v Rusiji so bili zbrani leta 1957. Dali so jih na razpolago še živeči udele- ženci na naslov Republiškega odbora za pro- slavo 40-letnice Oktobrske revolucije, a tik pred otvoritvijo razstave — na naslov Zgodovinskega arhiva pri CK ZKS. ^ Tako je na primer tov. Franc Fon iz Bovca ■ prinesel unikatne predmete o dejavnosti jugoslo- j vanske sekcije Ruske komunis^tične partije (bolj- i ševiikov): potrdilo o članstvu partije, fotografijo i moskovskega aktiva sekcije iz 1. 1921, brošure v i slovenščini, ki so izšle v Moskvi 1. 1918—1921 itd. j Drugi tovariši so nam prinesli fotografije, leso- j rezne odtise grafik iz življenja ujetnikov, potr- i d tla o službi v rdeči armadi i. dr. Tov. Faganeli iz Ribnice je poslal izvod pesmi Radivoja Peter- lina, ki jo je pesnik napisal 1. 1918 in podaril svojemu rojaku v Cariciinu, ko sta se borila v vrstah rdeče armade. Prejeli smo še nekaj jugo- slovanskih časnikov, ki so izhajali v Petrogradu in Moskvi 1. 1918—1919. Ti podatka, ki so bili vključeni v razstavo ter 1. 1957 zbrani spomini še živečih udeležencev re- volucije v Rusiji, so dovolili priti do zaključka, da je ndkaj tisoč Slovencev bilo v vrstah Rdeče armade, a nekaj sto se jih je vpisalo v Rusko komunistično partijo (boljševikov).' Iz seznama »Jugoslovenske komunističke bi- blioteke«, priobčenega na platnicah brošur, ki so. Naslovna stran brošure Komunistične knjižnice KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO izhajale v Moskvi, vidimo, da je v slovenisčini do 1. 1921 izšlo enajst hrošuT in knjig, in sicer: Karel Liebtnecht, Pajki in muhe; Drago Go- dina, Narodnijaštvo in interesi proletariata; Klara Ztitkim, Borba zai svobodo in mir; Bella Kun, Kaj hočejo komunisti; Manifest Komunistične interna- cionale; Teze tovariša Lenina o meščanski demo- kraciji in proletarski diktaturi; V. M. Friče, In- temacionala; V. M. Friče, Imperializem; Mar- chewsfci. Kaj je boljševizem; P. Lafargue, K državi socializma. Dokumenti o ipreganjanju komunistov ilustri- rajo tisto sovraštvo' in teror, ki se gai je vladajoči o-azred posluževal, da bi si zagotovil gospodstvo v labilnih razmerah revolucionarne situacije, zla- sti v nemimi novi državi — kraljevini SHS. Razstavo v Ljubljani je obiskalo okrog 4.000 ljudi, v glavnem iz Ljubljane in okolice. Prišli so pa tudi posamezniki iz Marii)ora, Ceilja, Tr- bovelj, Zagorja, Jesenic, Novega mesta, Kranja, Brežic, Gorice, Kočevja, Mengša itd. To so bili zlasti udeleženci tedanjih bojev bodisi v Rusiji ali na domačih slovenskih tleh. Organizirano so priha'iale na razstavo skutpine študentoiv, učem- cev, dijakov raznih tehničnih in vajensikih sol ter gimnazij. Na žalost takega organiziranega obiska nismo zabeležili iz vrst ljubljanskega in- dustrijskega delavstva in delavske mladine. Vtisi, zapisani v sipominsko knjigo, v veliki večini pozitivno ocenjujejo razstavo, jo prip'0- oMjčajo mladim rodovom in izražajo željo, da se podobne razstave pripravijo pogosteje in da naj se razstavi gradivo poznejših let. Zaradi važnosti in pa z namenom, da se z 'gradivom seznani čim širši krog našilh slovenskih ljudi, je Zgodovinski arhiv CK ZKS razstavo preuredil v potujočo razstavo, ki obiskuje vse važnejše kraje naiše republike. OPOMBE 1. >Naprej<, štev. 125 z dne iJl. dec. 1917. — 2. Dr. F. Cu- linovic, Odjeci Oktobra u ju^oslavenskim zemljama. Zagreb 1957. Str. 325. — J. >Slavenec<, štev. 168 z dne 24. julija 1919. — 4. iNaprej«, štev. 86 z dne 15. aprila 1919. — 5. >L(iu'd!,J5a pravica«, '1957, štev. 262, 7. novembra. — 6. »Ljudska pravica«, 1957, štev. 262, 7. navembra. — ?. Do takega zakljuička pride, mo tudi na osnovi gradiva, ki je bdo prvič :(!) objavljeno v Sovjetski Zvezi v knjigi >Oktjabrskaja revolucija i zarubežnye slavjanskije narodi«. Knjiga je izšla v Moskvi k 404etnici Oktobra in nam je postala dostopna šele konec novembra 1957. Glej mojo kratko informacijo o tem gradivu v >Slov. poroče- valcu« z dne 15. in 16. decembra 1957. i 158