Pottni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfur! Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni uvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov p. b. b. Koroški Slovenci pri predsedniku slovenske vlade Kakor smo v našem listu že zadnjič poročali, je predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič med svojim uradnim obiskom na Koroškem sprejel tudi predstavnike Zveze slo-vensih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev. Seznanil jih je z vsebino koroško-slo-venskih razgovorov, kar zadeva slovensko narodnostno skupnost na Koroškem, zastopniki koroških Slovencev pa so mu tolmačili posamezne probleme In mu posredovali podrobne želje. Predsedniške volitve v Franciji pri prvem glasovanju še niso privedle do odločitve Marsikdo je pričakoval, da se bo Francija po odhodu starega predsednika de Gaulla s politične pozornice (ki se je zaradi poraza pri referendumu užaljen umaknil v zasebno življenje) znašla v velikih težavah. Dolga leta je izgledalo, kakor da si brez de Gaulla sploh ni mogoče predstavljati Francije. Pa temu le ni tako. De Gaulle je odšel, a Francija živi dalje; razvoj gre naprej, kakor da se ne bi ničesar spremenilo. A eno drži: de Gaulle je francoskemu političnemu življenju vtisnil tako močan pečat, da tudi po njegovem odhodu še vedno obstaja in vsaj zaenkrat še zelo vplivno posega v dogodke — golizem. To se je vsekakor pokazalo minulo nedeljo, ko so šli francoski volivci na volišče, da izvolijo novega državnega predsednika. Na izbiro so imeli kar sedem kandidatov, od katerih pa niti eden ni imel realnih izgledov, da si že pri prvem glasovanju zagotovi potrebno večino. Raziskovalci javnega mnenja so v dneh in tednih pred volitvami postavljali svoje prognoze, toda njihove napovedi niso bile tehtne dovolj, da bi mogle vplivati na odločitev volivcev. In tako so nedeljske volitve pokazale rezultate, ki v marsikaterem pogledu pomenijo precejšnje presenečenje. Gotovo velja v prvi vrsti za uspeh, ki ga je zabeležil »uradni" de Gaullov naslednik in bivši predsednik vlade Georges Pompidou: dosegel je 44,46 odstotka veljavnih glasov in je torej le za pičli dve desetinki odstotka ostal za de Gauliom samim, ki je pri volitvah leta 1965 prejel 44,64 odstotka glasov. Kakor je po eni strani presenetil nepričakovani uspeh Pompidou-ja, tako je po drugi strani razočaral nastop kandidata meščanske sredine Alaina Pohorja, ki se je moral zadovoljiti s 23,31 % glasov, kar je precej manj, kot so mu napovedovali raziskovalci javnega mnenja v svojih predvolilnih prognozah. In razočaran je bil tudi kandidat socialnih demokratov Gaston Defferre, ki je tokrat zbral komaj polovico običajnih socialističnih glasov (namreč samo 5,01 odst.), medtem ko je komunistični kandidat Jacques Duclos uspel tudi tokrat prepričljivo demonstrirati pomembnost komunistične vloge v političnem življenju Francije, saj je kljub pretresom, ki jih je v zadnjem času preživljala tudi francoska KP, zbral 21,08 % glasov. Ostali trije i kandidati — levi socialist Michel Rocard (3,61 %), neodvisni Louis Ducatel (1,27%) in »trockist" Alain Krivine (1,06%) — so bili in ostali nepomembni ter ne bodo mogli merodajno vplivati na odločitev niti pri drugem glasovanju. Ker pri nedeljskih volitvah noben kandidat ni dosegel potrebne večine glasov, bodo morali Francozi 15. junija še enkrat na volišče, vendar bodo tokrat imeli možnost odločitve le med dvema kandidatoma, ki sta pri prvem glasovanju prejela največ glasov — to sta go-list Pompidou in predstavnik sredine Poher. Za enega izmed teh dveh se bodo morala odločiti tudi vodstva posameznih političnih strank oziroma volil, skupin in v tem smi- slu pozvati svoje člane ali pristaše. Nekateri so medtem to že napravili in je posebno važna odločitev francoske KP, ki je sprejela sklep, da se bodo njeni volivci v drugem kolu predsedniških volitev glasovanja vzdržali. S tem je po mnenju političnih opazovalcev odločitev že padla, kajti Poher brez stoodstotne podpore komunistov tudi teoretično nima nobenega izgleda, da bi premagal svojega nasprotnika Pompidouja. Torej je precej gotovo, da se bo novi predsednik Francije imenoval Georges Pompidou. S tem bi golizem sicer brez de Gaulla dokazal svojo kontinuiteto, toda to še ne pomeni, da bi bila z zmogo pri volitvah že rešena tudi številna važna in kočljiva vprašanja, ki čakajo novega predsednika. Takoj po izvolitvi se bo moral namreč spoprijeti s hudimi finančnimi in socialnimi problemi dežele, ki so v minulih tednih med volilnim bojem le začasno stopili nekoliko bolj v o-zadje, vendar zaradi tega prav nič niso zgubili na svoji aktualnosti. oo< VABILO Dijaki Državne gimnazije za Slovence priredijo v nedeljo, dne 8. junija 1969 ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu šolsko akademijo Na sporedu bodo glasbene in pevske točke ter recitacije v spomin 50-letnice smrti velikega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja. Vstopnice dobite v šolski pisarni. Vljudno vabijo učenci, profesorji in ravnatelj ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Komunistični vrh v Moskvi Včeraj se je v Moskvi začelo svetovno posvetovanje komunističnih in delavskih partij, na katerem sodeluje okoli 70 delegacij 'iz vseh delov sveta. Na to posvetovanje so se že dolgo pripravljali in ga vedno spet odlagali, ker so bili v mnogih partijah mnenja, da tak sestanek trenutno nima izgleda, da bi opravil res uspešno delo za nadaljnji razvoj mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. Proslave zgodovinskih taborov ki so imeli velik pomen za razvijanje narodne zavesti Lani so se v Sloveniji začele in se letos nadaljujejo slavnosti ob stoletnici zgodovinskih taborov, na katerih so naši predniki odločno postavljali zahteve po enakopravnosti in svobodnem življenju v lastni državi. Prihodnje leto pa bomo stoletnico takih velikih ljudskih zborovanj obhajali tudi ipri nas na Koroškem, kjer so bili prav tako mogočni tabori, ki so imeli velik pomen za razvijanje narodne zavesti Slovencev tako na Koroškem kakor enako na Primorskem in v pokrajinah, ki jih zajema današnja Slovenija. Tudi minulo nedeljo je bila proslava stoletnice takega tabora, in sicer v Brdih, kjer so se spominjali na tabor pod Drnovkom pri Dobrovem, ki je bil 25. aprila 1869; to je bil po vrsti že četrti tabor na Slovenskem oziroma dragi na Primorskem. Na spominski slavnosti je govoril znani primorski borec za pravice slovenskega ljudstva pisatelj France Bevk, ki je orisal pomen taborniškega gibanja za osveščanje slovenskega naroda. Posebej je govornik nanizal zahteve, ki so jih postavili udeleženci tabora pred sto leti in s katerimi so se pridružili zahtevam drugih takih taborov po ustanovitvi zedinjene Slovenije ter ipo uvedbi slovenskega jezika v šole in urade. France Bevk je v svojem govora poudaril, da je imel tabor pri Dobrovem, ki se ga je takrat udeležilo okoli 6000 ljudi, izreden pomen za razvijanje narodne zavesti v Brdih. Spregovoril je o aktualnih vprašanjih iz bližnje preteklosti in sedanjosti ter med drugim dejal: „Pot do pravice slovenskega jezika v javnem življenju je bila dolgotrajna in zapletena, za Slovence v zamejstvu pa še danes ni zadovoljivo rešena. Kot pristaši načela o mirnem sožitju med narodi pa smo pomagali ustvariti mejo dobrega sosedstva, ki velja kot zgleden primer v današnjem svetu in je tehten prispevek k miru!“ Za stoletnico tabora v Brdih je ižšla posebna brošura, v kateri so prikazane težave briškega kmeta-kolona v preteklosti ter njegova dolgotrajna pot osveščanja in osvobajanja. Odkrili pa so tudi spominsko znamenje, ki vsebuje geslo „Ne vdajmo se!“, pod katerim so se pred sto leti zbirali tamkajšnji Slovenci na svojem zgodovinskem zborovanju. Jubilejno slavnost je popestril bogat kulturnoprosvetni spored, pri katerem so sodelovali razni pevski zbori ter godba milice iz Ljubljane. — Istega dne popoldne je bila na Dobrovem v Brdih tudi tradicionalna turistič. prireditev — praznik češenj. Sprevodu skozi naselje, ki si ga je ogledalo okoli 12.000 ljudi, je sledil bogat program narodnih pesmi in plesov. Moskovsko posvetovanje, ki bo baje trajalo najmanj dva tedna, ima različne namene. Uradno velja, da bi naj prispevalo k utrditvi enotnosti svetovnega komunističnega gibanja ter k okrepitvi protiimperia-lističnih sil. Seveda pa je pod temi pojmi mogoče razumeti marsikaj, zlasti če se upoštevajo razna za današnjo politično stvarnost v svetu zelo pomembna dejstva. Ni naključje, da se je za sklicanje posvetovanja najbolj zavzemala Sovjetska zveza; imela je dovolj tehtnih razlogov. Gotovo ji ne gre le za to, da bi si zagotovila podporo mednarodnega komunističnega gibanja za morebitni dialog z Zahodom. Prav tako vzrokov ne gre iskati samo v težavah, ki jih ima s Kitajsko. Zelo pomembno je namreč tudi vprašanje, kako bi za bodoče uredili problem tako imenovane »vodilne vloge”, s katero je najtesneje povezana tudi vloga nekakšnega »razsodnika", ki naj odloča, kdo ima kdaj prav. Posebno glede tega zadnjega vprašanja, torej vprašanja vodilne in razsodmiške vloge, pa v mednarodnem komunističnem gibanju že nekaj časa sem ni več mogoče govoriti o kakšnih enotnih pogledih. To ne izvira šele od lanske okupacije Češkoslovaške, čeprav je ravno ta dogodek spet z vso resnostjo postavil v ospredje pomembno vprašanje, kako daleč sega neodvisnost posamezne države oziroma partije. Do nesoglasij in zaostritve je prišlo zaradi tega vprašanja že leta poprej, v primeru Jugoslavije, toda vse do danes ni uspelo najti prave rešitve. Ali bodo to rešitev našli na sedanjem posvetovanju v Moskvi? Mnogi dvomijo, med njimi tudi Jugoslavija, ki se sestanka zaradi tega tudi ne udeležuje. Svetovni turistični promet v letu 1968... pošiROKea) svecu Po podatkih UIOOT je bilo leta 1968 zabeleženo približno 41 milijonov obiskov inozemskih turistov v razne države, kar pomeni 3-odstotno povečanje napram lanskemu letu. Hkrati so devizni dohodki iz turizma dosegli rekord — 14.400 milijonov dolarjev ali 4 odstotke več kot v letu 1967. Ti podatki so ocena prometa in dotoka na temelju doseženih rezultatov v prvih desetih mesecih lani v 60 najpomembnejših turističnih državah. Lani je bil, kot ugotavlja UIOOT, dosežen nov rekord v prometu inozemskih turistov. Resda je stopnja rasti nekoliko manjša v primerjavi s prejšnjimi leti, vendar menijo, da niso to znamenja krize, temveč trenutnih negativnih vplivov politično ekonomskega značaja. V posameznih območjih je bil zabeležen naslednji obisk gostov: v Evropi 103,500.000 tj. 3 odstotke več kot v letu 1967, v Ameriki 30.015.000 ali 1 % manj, na Pacifiku in v Vzhodni Aziji 2,740.000 ali 13 % več, na Srednjem vzhodu 2,060.000 ali 2 % več, v Afriki 1,770.000 tj. 12% več in v Južni Aziji 585.000 ali 8 % več kot prejšnje leto. V Evropi, ki vsrka 60 % svetov.' turističnega prometa, je stopnja porasta sorazmerno nizka, saij je leta 1967 znašala 6 odstotkov, lani pa le 3 %. Vzroke iščejo v ekonomskem položaju in političnih dogodkih, ki so bili značilni za minulo sezono. Močnejši skoki pa so zabeleženi na karibskem in pacifiškem območju ter v Afriki. Do stagnacije je prišlo tudi v Severni in Srednji Ameriki, kar razlagajo s tem, da Ioni ni bilo na tem območju takšne privlačnosti, kot je bila v letu 1967 svetovna razstava „Expo". V zadnjih 10 letih se je mednarodni turizem gibal takole: leta 1958 je znašalo število turistov 55,3 milijona, lani pa 141 milijonov, kar pomeni povečanje za 155 odstotkov. Najplodnejša so bila leta 1959, 1960, 1963, 1964 in 1966, medtem ko so bila druga skromnejša. Vendar velja, da je bilo lansko leto v vsem desetletju najslabše in da upadanje, ki se je začelo leta 1967, ni moglo biti zaustavljeno. Turistični strokovnjaki pa upajo, da je minilo razdobje kriz in da bo promet od letos dalje začel spet naraščati. ... in perspektive za turizem v letu 1969 Zahodnonemške turistične organizacije u-godno ocenjujejo turistično leto 1969. Na tretji mednarodni turistični borzi, ki je bila konec marca v Zahodnem Berlinu, se je pokazalo živahno zanimanje za potovanje v inozemstvo. Predstavniki velikih zahodno-nemških potniških agencij upajo, da bo temeljil porast prometa, ki se pričakuje v prihodnjih letih, na večjih prodajah potovanj v inozemstvo. Velike zahodnonemške potniške agencije, ki so svoje kataloge s ponudbami za poletno sezono 1969 delno objavile že konec lanskega leta, so dobile trdne rezervacije presenetljivo zgodaj in v velikem obsegu. Povpraševanje po daljnjih potovanjih narašča zelo hitro. To je letos privedlo v Zahodni Berlin več predstavnikov tropskih dr- žav kot prej. Na letošnjo turistično borzo je poslalo svoje predstavnike 37 držav, od tega 10 azijskih in 10 afriških. Glavni problem številnih eksotičnih turističnih držav je še nadalje pomanjkanje ustreznih hotelskih zmogljivosti. Važna letošnja tema na 'borzi je bilo vprašanje najniž-je prenočitvene zmogljivosti kot pogoja za serij, polete, običajne v charterskem programu. Opazno je bilo tudi veliko prizadevanje številnih manjših in premalo znanih turističnih držav, da bi sklenile posle v Zahodni Nemčiji. Predvsem je bilo številno in repre- zentativno predstavništvo držav čanic Arabske lige. Ob tej priložnosti so bili sporočeni prvi rezultati raziskav inštituta za demoskopijo iz Alensbacha. Kot kažejo te raziskave, je lani potovalo na letni dopust 41 odstotkov vseh prebivalcev Zahodne Nemčije. V skupini vodilnih uslužbencev in uradnikov jih je potovalo 67 odstotkov, med priučenimi delavci pa vsak četrti. Približno 60 odstotkov ljudi, ki so šli lani na letni dopust, jih je ostalo v državi. V okviru skupin pa je šlo na dopust 17 odstokov vseh dopustnikov. Dohodki iz davkov zaostajajo Strokovnjaki finančnega ministrstva so izračunali, da državni dohodki iz davkov letos bistveno zaostajajo za višino, ki je bila predvidena v državnem proračunu za tekoče leto. Samo v prvih štirih mesecih tega leta so bili tozadevni dohodki za 1081 milijonov šilingov nižji, kot so prvotno računali oziroma pričakovali. Pri tem pa je nedvomno zanimivo in značilno, da zmanjšanje državnih dohodkov nikakor ne gre na račun delovnega ljudstva, kajti iz daykov, ki bremenijo predvsem delovnega človeka, so dohodki znatno večji kot lani, medtem ko velika podjetja pri plačevanju davkov nasprotno precej zaostajajo za postavkami iz lanskega leta. Tako so na primer dohodki iz mezdnega davka letos aprila znašali 540 milijonov šil. (lani aprila 484 milijonov), v prvih štirih mesecih tega leta pa so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta narasli za 355 mil. na 2579 milijonov šil. V celoti so bili dohodki iz tako imenovanih množičnih davkov v prvih štirih mesecih letošnjega leta kar za 1514 milijonov šilingov večji kot v istem obdobju lani. Nasproten pa je razvoj pri tistih davkih, ki jih morajo plačevati podjetniki, torej pri dohodninskem davku, pri obrtnem davku, pri korporacijskem davku, pri davku na premoženje itd. Tukaj v prvih štirih mesecih tega leta dohodki v primerjavi z istimi štirimi meseci lanskega leta ne samo da niso narasli, marveč so nasprotno znašali 471 milijonov šil. manj. Tudi iz te primerjave je precej jasno razvidno, kako sedanja 3VP-jevska vlada pojmuje in prakticira svojo »politiko za vse Avstrijce"! V ITALIJI PRIPRAVLJAJO: Načrt za razvoj gospodarstva Italijansko ministrstvo za proračun in gospodarsko načrtovanje je pred kratkim izdelalo tako imenovani »načrt 80“, po katerem naj bi se gospodarstvo Italije razvijalo v prihodnjem desetletju ter da bi bil vsakemu državljanu zagotovljen povprečen letni dohodek 1,350.000 lir (po vrednosti lire iz leta 1963). Projekt predvideva v glavnem tri variante, po katerih naj bi se italijansko gospodarstvo razvijalo v razdobju 1971-19^0. O izbiri ene ali druge variante bo odločitev padla v parlamentu, potem pa bo izbrana varianta služila kot osnova za razvoj gospodarskih dejavnosti po dveh petletnih razvojnih načrtih, in sicer najprej po načrtu 1971-75 in nato še po načrtu 1976-80. Razlika med variantami je v različnem predvidenem razvoju letnega narodnega dohodka. Po prvi varianti naj bi se namreč narodni dohodek večal letno za 5 %, po drugi varianti za 5,8 % in po tretji varianti za 6,5 odstotka. Seveda ustrezajo vsaki posamezni varianti različne stopnje doseženega razvoja v letu 1980. Tako se bo ob upoštevanju povprečnega naraščanja narodnega dohodka v razmerju 6 °/o na leto povprečni dohodek na prebivalca in obseg osebne potrošnje do leta 1980 nekako podvojil, obseg zaposlenosti pa naj bi se povečal s sedanjih 19,4 na 21,7 milijona enot. V tem primeru naj bi posamezne pridobitne dejavnosti leta 1980 prispevale k ustvarjanju narodnega dohodka v naslednjem merilu: kmetijstvo 8 °/o (leta 1967 je znašal delež kmetijstva 13 %>), industrija 49 °/o (leta 1967 — 42 odstotkov), storitve 30 % (29 %), gradnje 4 odstotke (5 °/o), javna uprava 9% (leta 1967 še 11%). se bodo v prihod-roduktivne nalož-v razdobju 1951 do 1967 v povprečnem razmerju 6,5 °/» na leto, v razdobju 1968-80 pa naj bi naraščal v razmerju 9,3 odstotka. Socialne investicije naj bi prav tako vidno narasle, in sicer od 3300 na 8700 milijard lir. ( V gospodarskih krogih menijo, da bo »načrt 80“, v kolikor bo dejansko uresničen, pomenil sicer velik korak naprej za italijansko gospodarstvo in socialno življenje, da pa ne bo predstavljal posebnega napredka države v relativnem smislu, to je glede na razvoj, ki ga bodo v tem času zabeležile druge industrijsko razvite države v Evropi in izven nje. Tako bo namreč narodni dohodek tudi tedaj, ko bo dosegel za povprečnega državljana predvideno višino 1,350.000 lir, predstavljal le dve tretjini povprečnega dohodka, ki so ga dosegli v Ameriki leta 1965. Jubilejni velesejem na Dunaju Letošnji jesenski velesejem na Dunaju bo v dneh od 7. do 14. septembra ter bo imel jubilejni značaj kot 90. sejemska prireditev. Že po dosedanjem stanju prijav je gotovo, da bo razstavni prostor v celoti zaseden, na nekaterih področjih pa število prijav že zdaj presega razpoložljivi prostor. V tako imenovani hali narodov, kjer bodo spet urejene inozemske kolektivne razstave, bo sodelovalo 20 držav, med katerimi bo tokrat prvič zastopan tudi Madagaskar. Dokument predvideva, da njih letih občutno razvile pi be. Njihov obseg je naraščal Tujci odkrivajo Ameriko V zadnjih letih dotok inozemskih turistov v Združene države Amerike močno narašča. Po podatkih, ki jih je objavila ameriška potovalna služba, je število inozemskih obiskovalcev ZDA v letu 1968 znašalo nekaj nad 1,7 milijona fer je bilo za približno 15 odstotkov večje kot v letu poprej, v primerjavi z letom 1961 pa je naraslo celo za 188 odstotkov. Ta preokret v gibanju inozemskega turizma v ZDA gre pripisati povečani pozornosti ameriških uradnih krogov tej gospodarski veji, ki je bila prej močno zanemorjena. Danes pa se tudi Združene države Amerike čedalje bolj zavedajo pomena mednarodnega turizma, saj jim že stalni primanjkljaj v plačilni bilanci narekuje potrebo, da nojdejo in izkoristijo vse dane vire za zboljšanje deviznega dotoka. Vendar pa v Ameriki očitno še niso dovolj pripravljeni, da bi tujim gostom lahko zadovoljili vse njihove želje. Tako se tuji turisti pritožujejo, da v hotelih in celo v mnogih bankah ne morejo zamenjati svojega denarja, marveč jih največkrat napotijo na glavne bančne podružnice v Nev/ Yorku. Prav tako zelo neprijetna pomanjkljivost v ameriških hotelih pa je dejstvo, da hotelski nameščenci le redko obvladajo tudi tuje jezike, kar še prav posebno velja za restavracije. Luksuzni hotel v Beogradu Letos 1. julija bodo v Beogradu odprli nov luksuzni hotel »Jugoslavija" s 1000 ležišči v najudobneje opremljenih sobah in apartmajih. Ta hotel-gigant sodi med pet največiih in najlepših v Evropi. Edino hotel »Rusija" v Moskvi je večji od novega beograjskega hotela, ki bo razpolagal z 230 dvoposteljnimi sobami, 290 enoposteljnimi sobami, 37 apartmaji, z zaprtim bazenom, dvema sauna-ma, plažo na donavskem jezeru in vrsto dvoran in družabnih prostorov. Prenočitvene zmogljivosti, ki jih dobiva Beograd s hotelom »Jugoslavija", tvorijo tretjino sedanjega hotelskega prostora, s katerim razpolaga jugoslovansko glavno mesto. Kot ocenjujejo, bo novi hotel »Jugoslavija" zadostil vsem potrebam po prenočitvenih zmogljivostih v Beogradu za dobo naslednjih petih let. Doslej je v Beogradu prenočišč, zlasti ob pomembnih konferencah in priredit- vah, močno primanjkovalo, zaradi Česar je bila tudi utemeljena graditev novega hotela. Hotel so opremili z najsodobnejšim pohištvom in napravami, za katere so napeljali okrog 40 kilometrov električnih instalacij. Gradilo ga je 200 jugoslovanskih in 80 inozemskih izvajalcev. Hotel bo opremljen izključno s kristalnimi lestenci. Največji bo imel kar 4500 vsetlobnih mest in je dolg 30 metrov, širok 7 metrov, tehta pa 10,5 tone. Največji apartma ima 7 sob. Gostje si bodo v sobah lahko po želji uravnavali temperaturo. Hotel »Jugoslavija" bo imel nadalje lastno pekarno, v kateri bodo dnevno pekli okrog 800 kilogramov raznih vrst kruha in peciva. Glavna kuhinja z 72 kuharji bo lahko pripravljala 3000 obrokov dnevno. Jedilni pribor bo srebrn, posebnim gostom pa bo po želji na voljo tudi pozlačen pribor. MOSKVA. — Včeraj se je v Moskvi začelo posvetovanje komunističnih in delavskih partij, na katerem sodelujejo vodilni predstavniki iz mnogih držav sveta. Formalno gre pri tem posvetovanju — kakor je bilo to tudi pri podobnih prejšnjih sestankih — za prizadevanje, da bi dosegli in utrdili enotnost mednarodnega komunističnega gibanja. Vendar pa so politični opazovalci že v naprej prepričani, da zaže-ljenega cilja tudi sedanje moskovsko posvetovanje ne bo doseglo, marveč bodo v svetovnem komunističnemu gibanju slej ko prej ostale bistvene razlike. V mednarodni javnosti so z zanimanjem sprejeli in komentirali odločitev Jugoslavije, da na posvetovanju v Moskvi ne bo sodelovala. Po eni strani utemeljuje Jugoslavija svojo odločitev s tem, da niso bile preklicane žaljive izjave, ki so bile izrečene na račun Jugoslavije na svoječasnih podobnih posvetovanjih, po drugi strani pa je prepričana, da taka posvetovanja prav nič ne pripomorejo k utrditvi enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja. BOSTON. — Ameriški senator Eduard Kennedy je ostro kritiziral šefa južnoviet-namskega režima Thieuja, češ da je med svojim obiskom v Južni Koreji in na For-mozi rovaril proti mirovnemu načrtu predsednika Nixona. Kennedy je naglasil, da se Američani niso borili v blatu in vročini Južnega Vietnama zato, da bi obdržali v predsedniški palači enega ali dva posameznika. ADIS ABEBA. — Leta 1971 bo v Adis Abebi afriška konferenca o prebivalstvu, na kateri bodo razpravljali predvsem o hitrem naraščanju števila prebivalcev. Glede na prirastek prebivalstva na svetu je Afrika na drugem mestu. Na pripravljalno konferenco so poslale svoje zastopnike tudi razne neafriške države, med njimi tudi Amerika in Sovjetska zveza. MADRID. — Policija je izgnala iz madridske katedrale 26 žensk-sester, hčera in žena političnih jetnikov. Ženske so z gladovno stavko skušale doseči zboljšanje življenjskih pogojev za španske politične jetnike. NEW YORK. — Predstavniki štirih velesil v OZN bodo morda že konec junija izročili podrobne predloge za rešitev krize na Srednjem vzhodu; ti predlogi naj bi vsebovali tudi načrte glede spremembe meja. Medtem pa so med Izraelom in arabskimi deželami še vedno na dnevnem redu večji ali manjši oboroženi spopadi, ki nosijo v sebi stalno nevarnost izbruha ponovne vojne. SARAJEVO. — V ponedeljek so v Sarajevu odprli novo moderno letališče »But-mir", ki ima 2500 metrov dolgo vzletišče in letališko poslopje, katero je zgrajeno tako, da ga bodo pozneje po potrebi lahko še razširili. To je v Jugoslaviji že deseto sodobno letališče, na katero se lahko spuščajo tudi reaktivna letala. ISTANBUL. — Turški predsednik Sunay je podpisal sporazum, ki so ga sprejeli po večletnih pogajanjih med Turčijo in Bolgarijo. Na podlagi tega sporazuma se bo okoli 30.000 bolgarskih državljanov turškega porekla lahko preselilo v Turčijo. DUNAJ. — Več kot 20 organizacij, ki se zavzemajo za ohranitev zdravja avstrijskega prebivalstva, namerava še letos predlagati izvedbo tako imenovane ljudske zahteve ali referenduma. Tokrat se naj bi »ljudska volja" usmerila proti vladnemu načrtu za izgradnjo prve atomske elektrarne v Avstriji, ki naj bi jo do leta 1975 ali 1976 zgradili v bližini Dunaja. Pri svoji akciji se omenjene organizacije opirajo na neko spomenico nižjeavstrijske zdravniške zbornice, ki je opozorila na morebitne nevarnosti, ki jih za zdravje prebivalstva predstavlja delovanje atomske elektrarne. NEW YORK. — Socialni odbor gospodarskega in socialnega sveta OZN je soglasno sprejel resolucijo, s katero poziva vse države članice svetovne organizacije, da se nemudoma lotijo »učinkovitih ukrepov" za prepoved nacističnih, neonacističnih in rasističnih organizacij. PEKING. — V obalnem predelu kitajske pokrajine Šantung so povodnji ogrozile življenje in premoženje 100.000 ljudi. Voda je zalila 30 vasi in 12 komun. Velikanski valovi so bili tudi do 7 metrov visoki. TEL AVIV. — Izraelska vlada je sklenila povišati davek na promet za vrsto izdelkov in podvojiti takse v letalskem in pomorskem prometu. Tako naj bi dobili sredstva za visoke vojaške izdatke. Glede na narodni dohodek je Izrael dosegel žalosten svetovni rekord, namreč pri vojaških izdatkih, kajti 75 odstotkov vseh davkov je namenjenih za vojaške potrebe. BUDIMPEŠTA. — Madžarsko in Sov: jetsko zvezo povezuje nov daljnovod, ki ima 400.000 voltov napetosti. Madžarska bo odslej lahko povečala uvoz električne energije iz Sovjetske zveze na tri milijarde kWh. Praznik slovenskega planinstva na Koroškem Slovensko planinsko društvo Celovec je minulo nedeljo v okviru lepe slovesnosti in v navzočnosti izredno velikega števila ljubiteljev planin odprlo svojo novo planinsko kočo nad Arihovo pečjo na Bleščeči planini pod Jepo. To je bil brez dvoma velik praznik našega organiziranega planinstva, ki si je po dolgih letih in velikih naporih končno ustvarilo svojo lastno postojanko; bit pa je to tudi praznik nas vseh, saj je bil z dograditvijo in otvoritvijo planinske koče nad Arihovo pečjo postavljen važen mejnik v zgodovini slovenskega planinstva na Koroškem. Predsednik SPD Lubo Urbajs je na nedeljski slavnosti lahko z veseljem in zadoščenjem pozdravil res razveseljivo veliko število članov in prijateljev društva, ki so prispeli iz vseh predelov naše zemlje. Posebno dobrodošlico pa je razumljivo izrekel častnim gostom, med katerimi so biti predsednik Ploninske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, predsednica Slovenskega planinskega društva v Trstu dr. Sonja Mašera ter predsednik Slovenskega planinskega društva v Gorici Slavko Rebec. Slavnostni govor je Imel podpredsednik Slovenskega planinskega društva inž. Danilo Kupper, ki je na kratko orisal zgodovino slovenskega planinstva na Koroškem ter naglasil zlasti prizadevanja za ustvaritev lastne postojanke. V svojem govoru (katerega glavne misli objavljamo no posebnem mestu) je nakazal pomen nove koče, ki stoji takorekoč na stikolišču treh dežel In narodov; prav zato bo v njej Radovan Gobec ŠESTDESETLETNIK Minulo nedeljo — 1. junija — je znani slovenski skladatelj, zborovodja in glasbeni pedagog prof. Radovan Gobec obhajal svoj 60-letni življenjski jubilej; hkrati pa tudi se 40-letni jubilej umetniškega ustvarjanja. Ob tej priložnosti je bil deležen številnih voščil in dobrih želja, med njimi tudi čestitk, ki mu jib je poslala Slovenska prosvetna zveza. Koroški Slovenci pa mu naknadno tudi še po tej poti želimo vse dobro za bodoča desetletja! Radovan Gobec, kdo ga ne pozna, kdor ljubi glasbo in predvsem petjef Tudi pri nas na Koroškem (saj po materi je celo naš ožji rojak) je vtisnil svoj pečat naši pevski kulturi: poznajo ga kot izvrstnega učitelja in iskrenega prijatelja naši pevovodje in naši zbori, ko je skozi več let prihajal na pevovodske tečaje, ki jih je prirejala SPZ. In poznamo ter občudujemo ga v najširšem pomenu, ko nas je navduševal ob gostovanjih — bodisi svoječasno z akademskim pevskim zborom „Tone Tomšič“ ali pa lani s Partizanskim invalidskim pevskim zborom. In Radovan Gobec je ljubezen do Koroške kot zibelke svoje matere izpričal tudi kot skladatelj. V njegovi priredbi prepevajo naši zbori pesem Milke Hartmanove »O Podjuna“ ter pesem Valentina Polanška „Koroška“. Leta 1967 pa je bila v celovškem Domu glasbe prvič izvajana njegova priredba pesmi Janka Samca „Pradedom“, ki jo je Radovan Gobec posebej uglasbil in posvetil svojim koroškim rojakom ob 25-letnici izseljevanja koroških Slovencev. Ni torej presenetljivo, da je bil tudi Radovan Gobec med prvimi, ki jih je Slovenska prosvetna zveza za njihovo delo v korist slovenske kulture na Koroškem odlikovala z „Dra-bosnjakovim priznanjem". Umetniško ustvarjanje Radovana Gobca je izredno pestro in bogato. Poleg dela z zbori, ki mu je Posebno pri srcu, je tudi ploden skladatelj, ki ustvarja z močno osebno noto. Njegov opus sega od oper in operet mimo kantat do zborovskih skladb; Radovan Gobec spada tudi med najboljše partizanske skladatelje. Enako tehtno in dragoceno pa je razumljivo tudi njegovo delo, ki ga opravlja kot profesor na pedagoški akademiji v Ljubljani. Po letih je Radovan Gobec izpolnil šest desetletij. Toda kdo mu jih prisodil Zdi se, da so šla mimo njega. In tako mladostno svežino mu želimo tudi za bodoče! prostora za vsakogar, kajti služiti hoče utrjevanju planinskega prijateljstva in mednarodnega razumevanja. Tudi pesmi, ki jih je v obeh deželnih jezikih zapel moški zbor iz Loge vasi pod vodstvom Stanka Černiča, so pričale, da bo nova koča Slovenskega planinskega društva odprta vsem ljudem, kajti v planinah rvi razlik ne v narodnosti ne v jeziku, v planinah velja samo eno načelo — prijateljstvo. Im temu načelu bo služila tudi koča nad Arihovo pečjo. Slovenskemu planinskemu društvu so ob tej priložnosti čestitali župnik Markič, je bila koča izročena svojemu namenu. Predsednik SPD Lubo Urbajs je predal ključ oskrbniku, ki je potem simbolično odprl vrata. Udeleženci otvoritvene slavnosti, med katerimi je bilo pudi okoli 30 slovenskih planincev iz Trsta, so si ogledali ureditev koče, ki bo nudila dvajsetim gostom dnevni prostor, opremljeno kuhinjo in ležišča. Koliko truda je bilo vloženega v gradnjo planinske koče nod Arihovo pečjo, ni mogoče zajeti v skopih besedah. To ve in razume le tisti, ki je sam sodeloval in daprinašal pri uresničevanju te želje naših planincev. Slovensko planinsko društvo pa bo imelo tudi v bodoče še dovolj skrbi, soj bo treba zbirati sredstva za odplačilo posojila, ki ga je najelo pri domačih kreditnih zavodih. Planinska koča nad Arihovo pečjo bo odprta vsako soboto im ne- Objava Državne gimnazije za Slovence Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole. Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Za izpit Je treba predložiti tele dokumente: 1. rojstni list 2. dokaz avstrijskega državljanstva 3. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence. Držnavna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na šolsko akademijo, ki bo v nedeljo, dne 8. junija 1969, ob 14.30 url, v Delavski zbornici (Arbeiterkammerj v Celovcu. Ravnateljstvo MED NOVIMI KNJIGAMI: »Zemlja molči« k njegovi pomembni pridobitvi tudi predstavniki bratskih organizacij iz Slovenije tin Primorske. Dr. Miha Potočnik je kot predstavnik Planinske zveze Slovenije v imenu njenih 160.000 članov iskreno čestital h temu podvigu, ki bo dajal spodbudo za nadaljnje akcije in uspehe. Čestitke slovenskih planincev na Tržaškem je posredovala predsednica dr. Sonja Mašera, pozdrave gari-škega planinskega društva pa je sporočil predsednik Slavko Rebec. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil deljo, na željo in po dogovoru z društvom oziroma z oskrbnikom Jakobom Trodtom pa bo lahko na razpolago tudi med tednom. Prepričani smo, da bo novi planinski dom res postojanka za vse planince ter se bo v njem gojilo in utrjevalo resnično mednarodno planinsko prijateljstvo. Tako pa bo časten spomenik tudi junaškim borcem, ki so leta 1945 v borbi pod Arihovo pečjo žrtvovali svoja mlada življenja za svobodo in sožitje narodov. Pri Založniški in tiskarski družbi Drava je pravkar izšla knjiga, ki vsekakor zasluži, da ji posvetimo nekaj vrstic. Je to pesniška zbirka z naslovom »Zemlja molči", njen avtor pa je Andrej Kokot, tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Povsem se strinjamo z mariborskim pesnikom Slavkom Jugom, ki je Kokotovi zbirki napisal uvod in začetkoma ugotovil: Izid slovenske knjige na Koroškem ni vsakdanja reč; to je brez dvoma kulturni dogodek, ki živo priča o upoštevanja vrednih ustvarjalnih pobudah ter o izrazni moči slovenskega jezika na tem izpostavljenem koncu naše etnične skupnosti... V dopolnitev bi le še dodali, da smo takih dogodkov razumljivo najbolj veseli koroški Slovenci, saj so nam dokaz, da je v nas še dovolj življenjske sile in ustvarjalne moči, in so nam v ponos in zadoščenje, da kot živ del slovenskega naroda tvorno prispevamo v skupno zakladnico slovenske kulture. Ob pesniškem prvencu Andreja Kokota se nam zdi to še posebno važno, saj je ravno avtor ten pesmi morda bolj kot vsak drug značilen primer, kaj pomeni v naših razmerah ubirati pot umetnika. Ne samo, da mu takratna šola ni posredovala slovenske izobrazbe, marveč mu je sploh bila »ljudska šola" — izseljeniško taborišče nekje daleč v Nemčiji, kjer je že v mladih letih namesto domače topline in ljubezni okusil krivico in prezir tujega nadčloveka. Prav to pa ga je očitno le podžigalo, da se je še bolj oklenil materine besede in s pravo samorastniško trmo začel prodirati v njene skrivnosti in odkrivati njene lepote. Da mu je to uspelo, zgovorno priča njegova prva pesniška zbirka. Ne bomo v tem kratkem sestavku razpravljali o pesniški obliki in literarni vrednosti zbirke »Zemlja molči"; morda se bo še kdo oglasil in povedal nekaj misli tudi o tej plati. Namen teh vrstic je, da opozorimo na izid knjige in ji tako pomagamo utirati pot v javnost, k bralcem. Eno pa lahko že kar povemo: pesmi Andreja Kokota so vredne širokega zanimanja in bodo prav gotovo deležne živahnega odziva med našim ljudstvom. Marsikje bomo v njih poleg pesnikove osebne izpovedi odkrili tudi sebe, sebe kot posameznike in kot narodno skupnost, kajti večkrat je prikaz lastnega doživetja ali občutka le prispodoba za skupno usodo našega ljudstva, o kateri govori pesnik z globokim občutkom in prizadetostjo. Knjigo, ki jo je umetniško zelo zanimivo in okusno opremila naša rojakinja akademska slikarka Zorka Weiss, dobite v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu. Cena znaša 32 šil. POPRAVEK V zadnji številki je v poročilu o mednarodni šolski razstavi v Novi Gorici v prvi vrsti tretjega stolpca pomotoma izpadla beseda .manjšinsko". Tozadevni stavek se mora pravilno glasiti: Vse tri dežele so prikazale tudi svoje manjšinsko šolstvo, ki ima že od Vidma sem svoje mesto v tej razstavi. Planinsko prijateljstvo ne pozna meja V govoru, ki ga je imel na otvoritvi planinske koče na Bleščeči planini, je podpredsednik planinskega društva inž. Danilo Kupper med drugim dejal: Praznično razpoloženi smo se zbrali tukaj na Bleščeči planini, na eni izmed najlepših točk naših domačih hribov. Bolj kot kdajkoli poprej je ta planina danes bleščeča za nas koroške planince, za Slovensko planinsko društvo Celovec. Saj se nam vsem od radosti bleščijo oči, ko z upravičenim ponosom stojimo ipred našo lastno planinsko kočo. Želja po lastnih planinskih postojankah je tako stara, kot je stara planinska ideja sama. Slovensko planinstvo je lani praznovalo svojo 75-letnico. Leta 1893 se je namreč tudi med Slovenci začelo organizirano planinstvo in le sedem let pozneje — leta 1900 — je bila v Borljah v Ziljski dolini ustanovljena ziljsko-koroška podružnica tedanjega Slovenskega planinskega društva. Delovala je do prve svetovne vojne; zgradila je kočo na Zahomžki planini, ki pa je pozneje prešla v zasebno last. V dobi med obema vojnama na koroških tleh ni bilo organiziranega slovenskega planinstva. Vendar pa nismo spali in niso spali posamezni koroški slovenski planinci, ki so netili žerjavico, da je po osvoboditvi znova vzplamtela. Prav slovenski planinci, domačini z naših hribov in iz gorskih dolin so mnogo doprinesli h temu, da je danes svet, vsaj naš tukajšnji svet osvobojen nacistične strahovlade; doprinesli so za svobodo svojega ljudstva in za svobodo svoje domovine Avstrije. Po drugi svetovni vojni je planinska misel med koroškimi Slovenci znova vzplamtela. Leta 1947 smo ustanovili Slovensko fizkulturno zvezo in v njej posebno planinsko sekcijo, ki je tedaj živahno delovala. Že takrat smo usmerjali naše delo za dosego lastne postojanke. Ob podpori selske občine in tedanjega župana smo jo mislili postaviti v Košuti. Imeni smo tudi namen postaviti našo planinsko postojanko na Mačenski planini, vendar je tedaj avstrijski Alpenverein začel znova graditi ali obnavljati Celovško kočo in slovenski planinci nismo želeli delati konkurence, kajti planinci smo eno ne glede na narodnost. Zato smo zamisel opustili in raje zahajali v njihovo kočo. Kot sekcija fizkulturne zveze smo postavili tudi planinski križ na Kamnici v spomin borcem, ki so dali svoja življenja, da danes lahko svobodno živimo in gradimo naše koče. Medtem je dozorela tudi potreba po lastni planinski organizaciji. Meseca januarja 1953 je bil ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Celovcu, ki je slovenskemu planinstvu na Koroškem spričo geografske lege na stikališču treh držav in narodov začrtal med drugim nalogo, zbližati ne samo planince teh držav, marveč tudi utrjevati sosedske odnose med narodi in deželami. Temu cilju naj služi predvsem tudi lastna planinska postojanka. To je bil sklep ustanovnega občnega zbora. Usmerjena na ta cilj je bila naša pot jasno začrtana, čeprav je ležala pred nami se dolga in trnjeva. Najprej smo poskusili z najemom pastirske koče na Rožci, ki smo jo opremili. Leta 1963 pa je bila podpisana pogodba z Jozijem Štikrom, ki nam je dal na razpolago ta košček zemlje, da bi lahko začeli z gradnjo lastne postojanke. 24. avgusta 1966 smo vložili prošnjo za gradbeno dovoljenje, 6. oktobra 1967 smo ga končno dobili in takoj predali strokovna dela ustreznim podjetjem. Sami pa smo gradbišče pripravljali že od leta 1963 dalje. Očistili in kultivirali smo tedaj popolnoma zaraščeno razvalino nekdanjega skednja, utrdili preostalo zidovje in ga zaščitili pred nadaljnjim razpadanjem. Delali smo načrte, jih risali, se pogovarjali o njih. Popravljali smo pot do tukajšnje planine. Celo pomožen most smo morali zgraditi, da smo lahko s konjsko vprego prepeljali težki material. Naj v zvezi s tem delom povem samo dve številki: 305 prostovoljnih delovnih dni po deset in več ur, to se pravi daleč preko 3000 prostovoljnih delovnih ur je bilo opravljenih; 14 ton materiala smo na ramenih znosili na gradbišče. Ne bomo danes merili, kdo je koliko delal in pomagal ter prispeval h gradnji naše nove, sedaj gotove in lepe planinske postojanke. Naša topla zahvala gre prav vsem za njihov trud, ki so ga vložili za dosego našega skupnega cilja. Zdi se mi pa potrebno na tem mestu ugotoviti, da so se prostovoljnega dela poleg številnih članov našega društva z enako vnemo udeležili mnogi planinci iz Slovenije, pa tudi člani ostalih dveh planinskih organizacij »Dsterreichischer Alpenverein" in »Naturfreunde". S tem je bila pri gradnji naše koče pred vso javnostjo dokumentirana planinska skupnost, prijateljska solidarnost in bratska pomoč. Naj končno še povem, zakaj koča nad Arihovo pečjo. Arihova peč je značilna točka v tem predelu naših gora, torej bi lahko zadostovala že geografska utemeljitev. Pod Arihovo pečjo pa je pred 24 leti, februarja 1945, prišlo tudi do težke borbe, v kateri je padlo sedem borcev-planincev, ki so darovali svoja mlada življenja ne nazadnje tudi zato, da danes lahko gradimo na svobodnih domačih tleh — ne le naše domačije, med katere štejem tudi planinske domove, marveč da gradimo veliki dom mednarodnega in meddržavnega planinskega prijateljstva, brez pregraj in brez meja, dom tako krasan, tako prostran, da bo v njem prostora za vse! Umrl je dr. Julij Felaher Letovanje naših otrok na Jadranu Tudi letos t>o letovala ena skupina otrok iz Koroške na morju, in sicer v Savudriji od 19. julija do 9. avgusta. Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti: * zadnje šolsko spričevalo, * priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, * osebno izkaznico otroka s sliko in * režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šil. 400.—; (za ostale je treba plačati za dan oskrbe šil. 44.— t. j. skupno šil. 880.—j in vse skupaj poslati do najkasneje 30. junija 1969 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometerg. 10, 9020 Celovec - Klagenfurt. Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam. Posebej opozarjamo, da posameznih dokumentov ne prevzemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. 6. ne sprejemamo več prijav. Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško potrdilo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 10 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega. Otroci uživajo na letovanju zdravstveno zaščito, ki obsega: — primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika, — prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja, — v težkih primerih takojšnji prevoz v najbližji zdravstveni zavod. Otroci pri zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato morajo starši v slučaju bolezni povrniti stroške bolnice sami, v kolikor jim jih ne nadoknadi zavarovalnica, pri kateri so zavarovani. Za osebno izkaznico otroka velja Je izkaznica (Personal-ausweis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo. Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili no letovanju. Otroci, ki so bili že tri in večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila. Opozarjamo, da je število otrok, ki jih lahko sprejmemo, omejeno In da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter socialni potrebi. Medobčinsko pevsko srečanje Ze drugič so se zbrali v tem letu koroški rojaki na Žalah v Ljubljani. Pred kratkim so položili k zadnjemu počitku znanega publicista in zagovornika pravic koroških Slovencev dr. Vladota Šenka, zadnjo soboto pa so se zbrali, da se poslovijo od dr. Julija Felaherja. Julij Felaher je bil po rodu Ziljan in se je rodil 3. januarja 1895 v Melvičah. Tam je obiskoval tudi ljudsko šolo, nato pa v Celovcu humanistično gimnazijo, kjer je maturiral v poletju 1914, tik pred izbruhom prve svetovne vojne. Že takoj v začetku leta 1915 je moral na laško fronto, potem pa je dobil dovoljenje, da se je leta 1917 lahko vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze. V prevratnih letih je potem ukinil študij na Dunaju in se udejstvoval pri Narodnem svetu za Koroško v Velikovcu in pozneje pri distriktnem svetu medzavezn-iške plebiscitne komisije v Pliberku. Zaradi tega svojega delovanja je kakor številni drugi izobraženci po letu 1920 moral zapustiti svojo rodno zemljo in je v Ljubljani na novo Ferdu Kropiuniku v spomin Vest o nenadni smrti Ferda Kropiunika je močno pretresla vse naše prosvetaše, zlasti pa člane S PD „Do-brač“ in vse prebivalce na Brnci ter okolici. Kajti s Ferdom Kropiunikom smo zgubili človeka, ki ne bo ostal zapisan samo v zgodovini brnškega prosvetnega društva, marveč sploh v analih kulturnega delovanja koroških Slovencev. Ferdo Kropiunik se je rodil leta 1912 v Št. Lenartu pod Ljubeljem, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo. Bil je izredno nadarjen in starši so ga poslali v glavno šolo v Borovljah, ki jo je končal z odličnim uspehom. 2e kot otrok pa je Ferdo kazal veliko ljubezen do glasbe, zato se je po glavni šoli vpisal na celovški konservatorij, kjer je študiral glasbo za orgle. Po končanem študiju se je zaposlil kot organist v krški stolnici. Vendar so ga socialne razmere prisilile, da je po nekaj letih ta poklic zapustil in našel delo pri železnici, kjer je izredno dobro napredoval do odgovornega položaja pri finančnem oziroma obračunskem oddelku železniške uprave v Beljaku. To bi bili skopi podatki o njegovi poklicni poti, toda na tem mestu je treba še posebej povedati nekaj besed o njegovem prosvetnem delu zlasti v SPD „Dobrač“ na Brnci, kamor se je po drugi svetovni vojni za nekaj časa preselil. S prihodom Ferda Kropiunika na Brnco se je tam začela izredno živahna in bogata kulturno-prosvetna dejavnost, kjer mu je zvesto in aktivno stala ob strani žena Slavica kot organizatorka in režiserka društva. Najprej je prevzel vodstvo brnškega okteta, ki ga je prej vodil njegov brat. Toda Ferdo je bil v prvi vrsti glasbenik, zato so njegovi cilji bili zahtevnejši. V okviru prosvetnega društva na Brnci je spravil na oder glasbena dela, ki jih prej še nobenemu drugemu društvu na Koroškem ni uspelo uprizoriti. Izmed številnih glasbenih prireditev naj omenimo tukaj le operete Zlatorog, Študentje smo, Miklova Zala in druge. Ze samo s temi uprizoritvami si je Ferdo Kropiunik ustvaril nepozaben spomin v kulturnem življenju koroških Slovencev. Čeprav Ferdo Kropiunik zadnja leta ni več živel na Brnci, je imel s tamkajšnjimi prosvetaši še vedno žive stike in prav njemu gre tudi zasluga, da je ostalo živo slovensko petje v farni cerkvi na Brnci. K zadnjemu počitku smo ga položili na gozdnem pokopališču v Beljaku. Brnški prosvetaši so se od svojega Ferda Kropiunika poslovili s šopom nageljev, pa tudi Slovenska prosvetna zveza je na njegov grob položila venec v znak priznanja in hvaležnosti za njegovo požrtvovalno in nesebično delo v korist razvoja slovenske kulture na Koroškem. Ferda Kropiunika bomo ohranili v trajnem hvaležnem spominu, žalujoči ženi in otrokom pa velja naše globoko sožalje! ustanovljeni univerzi leta 1922 končal pravne študije ter promoviral za doktorja prava. Potem je služboval kot sodnik in državni pravd-nik pri deželnem sodišču v Ljubljani. To je bila njegova zunanja življenjska pot, dokler se ni po osvoboditvi lahko posvetil popolnoma svoji življenjski strasti in obsedenosti za delo v korist in obrambo svojega koroškega slovenskega ljudstva. Našel je to možnost pri Znanstvenem inštitutu za narodnostna in mejna vprašanja najprej kot pomočnik, pozneje pa kot načelnik koroškega oddelka in še po upokojitvi vse do svoje smrti kot znanstveni sodelavec tega inštituta. Rojen v domači občini tribuna koroških Slovencev poslanca Franceta Grafenauerja, na skrajnem za-padnem robu tudi od Slovencev naseljene zemlje, domovini narodnih buditeljev koroških Slovencev Matije Majarja-Ziljskega in Urbana Jarnika, je pokojni že v mladih letih spoznal trpljenje in skrbi koroškega slovenskega ljudstva, ki ju je občutil potem v prisilni emigraciji le še bolj. Zato se je z globoko prizadeto človeško angažiranostjo, s pravcato življenjsko obsedenostjo vrgel na delo v pomoč svojemu ljudstvu. Ko bivša Slovenija ni pokazala nobenega razumevanja za potrebe in težnje Slovencev v zamejstvu, ko je tedanja uradno Ljubljana bila brezbrižna za usodo slovenskih manjšin, je bil pokojni dr. Felaher tisti, ki je neprestano opozarjal na potrebo skrbi in pomoči za koroške Slovence. V ta namen je zbral in združil številne koroške rojake v Jugoslaviji v .Klub koroških Slovencev", s tem ciljem je pisal, predaval, svetoval, ustvarjal in pomagal. Nihče ne bo mogel oceniti in prešteti, koliko prošenj je napisal, koliko intervencij je izvedel, koliko ŠT. JAKOB V ROŽU Pri šolskih sestrah v Št. Petru, kjer je preživela svoj življenjski večer, je umrla Suzana Hafner, dolgoletna gospodinja deželnega poslanca župnika Ivana Starca in mati univerzitetnega profesorja dr. Stanka Hafnerja v Gradcu. K zadnjemu počitku smo jo spremljali minulo soboto. Žalujočemu sinu izrekamo iskreno sožalje! Z majhno zamudo poročamo, da smo imeli prejšnji mesec, v nedeljo 18. 5., v gosteh komorni moški zbor Kulturno-umetniškega društva »Stane Žagar" iz Krope, ki je prispel k nam pod vodstvom svojega spretnega pevovodje Egija Gašperšiča. Meddruštveno izmenjavo med prosvetaši v Kropi in na Radišah gojimo že več let ter smo imeli v tem okviru že vrsto uspelih prireditev in srečanj. Dragi gostje so prispeli že v soboto in so preživeli večer v družbi članov našega mešanega pevskega zbora. Ob nedeljskem koncertu pa je bila dvorana spet polna ljubiteljev petja, ko je najprej naš moški zbor pod vodstvom Simena Wrulicha gostom iz Krope zapel v pozdrav pesem „Pobratimija“. Kroparski zbor se je predstavil s pestrim sporedom dejanske pomoči je izposloval za posamezne svoje rojake in za celotno slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Pravi entuziast pa je bil tudi pri zbiranju vsakovrstnega narodnostnega in zgodovinskega materiala, ki je ali bo kakorkoli pomemben za proučevanje zgodovine koroških Slovencev. Dr. Julij Felaher je vse svoje življenje delal neumorno, zavzeto, trdo, garaško in dosledno — razdajal se je vsega, ves je gorel in izgoreval za svojo koroško domovino, ki jo je imel iskreno rad, in za pravice koroškega slovenskega človeka in ljudstva ki ga je kot zvest sin ljubil nad vse. Zato so se zbrali minulo soboto poleg množice koroških rojakov iz Slovenije, poleg velikega števila prijateljev, znancev in sodelavcev pokojnega tudi številni koroški Slovenci na Zalah v Ljubljani, da se poslovijo od zaslužnega rojaka. Med njimi je bita štiričlanska delegacija izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, nadalje starosta koroških Slovencev 'in eden najboljših pokojnikovih prijateljev ravnatelj v pokoju Franc Aichholzer, častni predsednik Slovenske prosvetne zveze Janko Ogris, poslevodeoi podpredsednik Zveze slovenskih zadrug in predsednik Slovenskega šolskega društva dr. Mirt Zvvifter, vodja manjšinskega šolskega oddelka okrajni nadzornik Rudi Vouk, ravnatelj slovenske gimnazije dr. Pavle Zablat-nik ter številni rojaki iz Zilje, Roža in Podjune. V preddverju na Žalah so se poslovili od pokojnika dr. Felaherja Franc Staudeker kot zastopnik Kluba koroških Slovencev in republiškega odbora Zveze prostovoljcev in borcev iz leta 1918-19, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter v imenu koroških Slovencev in dr. Tone Zorn v imenu Znanstvenega inštituta za narodnostna vprašanja, ob grobu pa v imenu Društva sodnikov in pravnikov odvetnica dr. Ljuba Prenerjeva in predsednik mariborskega pododbora Kluba koroških Slovencev Anton Brand-ner, medtem ko je žalostinke zapel pevski zbor Kluba koroških Slovencev. Med številnimi venci, ki so obkrožali mrtvaški oder, je bil tudi venec, ki ga je zaslužnemu rojaku poklonila Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. umetnih in narodnih pesmi, med katerimi so bile tudi originalne kro-parske, ki jih je uglasbil pevovodja Gašperšič. Nastop gostov je bil deležen navdušenega sprejema, saj so posamezne pesmi izvajali dvoršeno in z globokim občutkom. Za poslušalce je bil to res užitek in jim bo obisk kroparskega zbora gotovo ostal v najlepšem spominu. Za zaključek pa sta kroparski moški ter radiški mešani zbor skupaj zapela še prelepi »Zbor sužnjev" iz Verdijeve opere »Nabucco". Vse prehitro je minil čas. Še in še bi hoteli poslušati izvrstno petje, toda treba je bilo misliti na slovo. Zato pa je bila naša iskrena zahvala gostom iz Krope hkrati tudi želja, da bi nas kmalu spet obiskali! Št. Vid v Podjuni. — Poročali smo že v našem listu o gostovanju šentvidskega mešanega zbora v Zrečah pod zelenim Pohorjem ob koncu lanskega leta. Zreški moški pevski zbor pa je obisk Šentvidča-nom vrnil 23. marca, ko je z uspehom izvajal spored umetnih in narodnih pesmi. Pevski zbor iz Zreč je takrat spremljal tudi predsednik občinskega sveta Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij za občino Slovenske Konjice Konrad Sodin, ki je ob tej priložnosti povabil šentvid-ski pevski zbor k sodelovanju na medobčinskem pevskem srečanju, ki je bilo letos v Slovenskih Konjicah, prejšnja leta pa v Dobrni in Zrečoh. Tako so se naši pevci znašli 18. maja v Slovenskih Konjicah v občestvu množice bratskih pevcev ter skupno manifestirali slovensko narodno in umetno pesem. In to je lepo: saj pesem združuje plemenita srca in ne pozna meja; pesem povezuje celo pripadnike različnih narodov, če je politično strpna. Tega se naši šentvidski pevci dobro zavedajo, saj pojejo med tujskopro-metno sezono neštetokrat mednarodnemu občinstvu ob Zablatni-škem in Klopinjskem jezeru in povsod med njimi najdejo ugoden odmev. Naše pevce je v Slovenskih Ko- K O L E D A R Petek, 6. junij Norbert Sobota, 7. junij Robert Nedelja, 8. Junij Medard Ponedeljek, 9. junij Veronika Torek, 10. junij Margareta Sreda, 11. junij Barnaba Četrtek, 12. junij Janez njicah toplo pozdravil in predstavil občinstvu predsednik občinskega sveta ZKPOS Konrad Sodin, nakar so pod vodstom Hanzija Kežarja kot prvi odpeli svoje pesmi. Dvorana jih je navdušeno sprejela. Za njimi so nastopili njihovi pobratimi Zrečani ter še 15 drugih sodelujočih zborov. Najbolj sta se odlikovala .Šaleški oktet" ter mešani pevski zbor ŽPD .France Prešeren" iz Celja. Prireditev je pred Prosvetnim domom zaključil skupni nastop vseh zborov z vrsto partizanskih pesmi, kjer je ob koncu zadonela Gobče-va .Pesem o svobodi". Za naše pevce pa se je lepi izlet končal med prijatelji v Zrečah s petjem, obojestranskimi napitnicami ter z zahvalo prijateljem za povabilo in topli bratski sprejem. Z AHOMEC Ni še dolgo od tega, ko smo pokopali Abujevega gospodarja. Na njegovem pogrebu je Rihtkov gospodar vozil še vence in si gotovo ni mislil, da bo tako kmalu sledil svojemu sovaščanu. V hlevu mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel na glavo, da je prišlo do krvavitve v možganih in zanj tudi v bolnišnici ni bilo več pomoči; po nekaj dneh je umrl. Ob tej tragični smrti se je zato 28. maja zbrala velika množica žalnih gostov od blizu in daleč, da pospremi na zadnji poti Hanzelna Mifloniga, gostilničarja pri p. d. Rihtku, ki ga kot tihega in mirnega moža ni cenila le ožja soseščina, marveč širša okolica. Poznali so ga tudi številni športniki od skakalnih prireditev v Zahomcu, ker je bila razdelitev nagrad večinoma v njegovi hiši. Žalujoči ženi in še mladim otrokom izrekamo iskreno sožalje. Slovensko prosvetno društvo »Edinost” v Pliberku vobi na proslavo svoje 60-letnice v nedeljo 15. junija ob pol osmi uri zvečer v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Sodelovali bodo pevski zbor SPD »Edinost” Iz Pliberka, SPD »Danica” iz št. Vida v Podjuni in SPD »Zarja” iz Železne Kaple, kot gostje pa pevski oktet KPD iz Raven, zbor »šentanjevskl pa vri" ter godba in folklorna skupina iz Raven. Prireditev bo pod častnim pokroviteljstvom župana Kristana. Prisrčno vabljeni od blizu in daleč! Odbor R ADIŠE Bili smo v tisti bajti, ki so ji pravili, da je peklarska bajta. Moja sestra Zofka se je delala, kakor da bi bila ne vem kako korajžna, a se je še žabe ustrašila. Nekoč sva šla v gozd po suhljad in po gobe. Bala sva se in se tiščala drug drugega. Sam ne vem, koga je bilo bolj strah, le to vem, da je sestro kar butnila vame, če je peknila suha veja. „Todprla s koli, Na okna sva obesila odeje, sama pa sva smuknila prod posteljo. Tiščala sva se in še dihati bi se skoro ne upala. Čez čas me je začela Zofka potiho spraševati. »Kakšen je bil?" »Velik, Zofka! Velik!" »Kaj tako vpiješ!" je siknila in me dregnila. »Kakšen je bil?" »Ne veš, kako kosmat!" »Te je videl?’ »Za mano je tekel." Domenila sva se, da bova tiho, da pač ne bova vpila, če bi kdo udaril po vratih. In že sva zaslišala težke korake za hišo. Zadržala sva dihanje. Zofka pa mi je dala dlan na usta. Zaslišal sem, kako mi je tolklo srce in komaj komaj sem dihal. Potem so se tisti koraki tudi oddaljili, toda midva se nisva upala izpod postelje. Nekaj časa sva se še tresla, nato pa sva zaspala. Prebudila in izpod postelje naju je spravila šele mati. Bilo je že na večer, ko se je vrnila z delo. Nemalo se je čudila, ko je našla vrata zapahnjena, a na oknih odeje. Klicala je okoli hiše, a midva sva spala ko mrtva, nisva je slišala. Potem je našla priprto okno, ga odrinila in zagledala najine noge, kako so gledale izpod postelje. Poiskala je fižolovko in zabezala Zofko. Ko ji je Zofka potem odprla, je mati potegnila še mene izpod postelje. Pripovedovala sva ji o strahu, o groznem in kosmatem možu, kako je tekel za nama in kako je hodil okoli hiše, mati pa se je smejala. »Uh, taka plašljivca, mlinarjevega očeta sta se ustrašila!" je rekla in se znova zasmejala. Naju s sestro pa je postalo sram; drug za V Koromandiji V Koromandiji bonboni rastejo na vsaki brezi; sladki dateljni, rožiči se kotalijo po stezi. Zrele hruške in oranže same v usta priletijo; tamkaj mleka in medice cele reke se cedijo. njivi Tam — kot zelje — kar na sladke rastejo potice; v vsakem logu, v vsakem gaju rajske žvrgolijo ptice. Tamkaj vsi so bogataši, vsakdo ima vse kar hoče, vsakdo tamkaj se le smeje, nihče nikdar se ne joče. Svetega Miklavža bomo naprosili, da veselje nam napravi in s seboj nas v Koromandijo popelje. drugim in brez besede sva se pobrala iz hiše. A jaz? Čim več sem mislil na mlinarjevega očeta, tem bolj sem videl, da je bil gozdni mož samo on in nihče drug ... Cd kdaj je slavec priznan za najboljšega pevca (ROMUNSKA PRAVLJICA) Nekoč je hotel kralj vseh ptic izvedeti, kdo od njegovih podanikov zna najlepše peti. Razglasil je po celem kraljestvu, da morajo tega in tega dne priti na njegov dvor najboljši pevci, da mu bodo peli .pri pojedini. , J Ko so ptice izvedele za kraljev razglas, so se zbrale na velikem zborovanju in po temeljitem posvetovanju so izbrali tri najboljše pevce. To so bili žolna, kos in slavec. Izbrani pevci so se podali na kraljevski dvor. Na čelu odposlanstva naj bi šla žolna, zato ker je najlepša in ima zlata peresa, ki blešče na soncu, da kar vid jemlje. Saj prevzetna žolna niti čakala ni, da ji bodo rekli, naj gre spredaj, temveč se je kar sama postavila na čelo. Za njo je pohitel kos, ker ima baje zlat kljun in črno perje, ki se leskeče kot svila. Mali sivi slavec, med vsemi tremi najmanjši in naj-skromnejši, je šel poslednji. Komaj so prišli na kraljevski dvor, se je žolna prevzetno prerinila v prestolno dvorano. Ko je kralj videl njeno lepo perje in ponosno držo, jo je ljubeznivo pozdravil in jo povabil na svojo desno stran. Potem jo je lepo prosil, naj mu kaj zapoje. Žolna se je ponosno zravnala v naslonjaču in pričela. Kralj je zadovoljen poslušal njeno pesem, ko je končala, jo je ob-sul s pohvalo. Potem je pred kralja stopil kos. Ko je kralj zagledal njegov zlati kljun in svileno perje, ga je nadvse ljubeznivo pozdravil in ga posadil na svojo levo stran. Nato ga je tudi poprosil, naj mu zapojei Kos se je imenitno pretegnil na stolu in pričel. Njegova pesem je bila kralju še bolj všeč kot žolnina in kralj je komaj našel dovolj pohvalnih besedi za kosovo petje. Naposled je stopil v prestolno dvorano mali slavec. Spoštljivo se je priklonil kralju, tako da se je s kljunčkom kar zemlje dotaknil in čakal, kdaj mu bo kralj ukazal, naj prične. Toda ko je kralj zagledal med vrati tako majhno in neugledno bitje, se je začudil, kaj hoče na njegovem dvoru. Nejevoljno je vprašal: »Kaj si želiš, ptičica?" Toda ni ga poklical k sebi kot žolno in kosa. »Ne jezi se na svojega služabnika, spoštovani kralj," je skromno dejal slavec od praga sem. »Tudi mene so izbrali, da ti zapojem." »Torej poj," je velel kralj, »bomo videli, kaj znaš." Slavec se je skromno priklonil, si očistil grlo in pričel peti, kot znajo vsi slavci. Ko je kralj zaslišal njegovo pesem, mu je od začudenja zastal dih. Tako čarobnega, prekrasnega petja ni slišal še nihče, kar svet stoji. Komaj je slavček končal, je kralj ptic skočil s prestola, stekel k njemu in ga posadil na svojo desno stran, namesto, kjer je doslej sedela žolna. Ko so šli v slavnostno dvorano, je šel skromni slavec spredaj in šele za njim kos in žolna. Od takrat je živel slavec na kraljevskem dvoru kot najboljši pevec med pevci. In ker se ni prevzel in je ostal zmeraj skromen, je še danes najboljši pevec med vsemi pticami. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a laaaaaaaaaa 7 JANKO KERSNIK arnan »Tudi o tem govoriva drugikrot, gospica; ona beseda pa vam ni veljala; tega mi ni treba omenjoti." Bil je malo v zadregi fer, ne ozrši se v Elzo, položil je album na mizo. Zato tudi lahke zasmehljive poteze na guvernantinem Vicu ni videl. Oprostite me za trenutek," dejal je zopet naglo, »v gorderobi imam nekaj za vasi’ Rekši, odide ven. Ona ga je radovedno pogledala, a potem vstala in šla pred veliko zrcalo ob nosprotni steni ter popravila si nalahno lase. Nasmehnila se je svoji podobi v zrcalu ter šepnila predse: »To sovraštvo me miče. Bodemo videli, doklej bo trajalo.’ Hrast, vrnivši se, podal ji je knjižico, katero je nosil ves don v lovski torbi. _ »To je slovnica, katero sem vam obljubil po Boletu. »Ah, kako ste prijazniI Lepa hvala vam. Kador se v prihodnje snideva, čudili se boste mojemu znonju. »Izpraševati vas hočem vestno." V tem trenutku je prišel v sobano komisar, kateri se je bil že naveličal pušrti, in za njim še nekaj drugih gospodov; med njimi »udi Megla. Le-ta in komisar sta se polastila pogovora z guvernanto in doktor je odšel čez nekoliko časa k igralcem. V sprednji sobi je srečal Medena, a bil je »oko neje- voljen nanj, da je šel molče mimo njega. Oni se za to še zmenil ni; iskal je z očmi Elzo ter hitel v salon. V Hrastu pa so se budila in bojevala razna čutila, ko je stal za Boletom ter nem gledal, koko kvartajo gospodje pred njim. Igralci so bili utopljeni v igro, doktor pa v svojo ljubosumnjo; kajti tajiti ni mogel, da vsa jeza, katero mu je bila povzročila guvernantina izpoved, imaiizvir v ljubosumnji do Medena. Ta mož sigurno večkrat občuje z Elzo! Pa kaj je tebi do tega? — vprašal se je zopet. Da je zaljubljen, kar tako vulgarno zaljubljen, tega sam sebi ni hotel priznati — bil je malo ponosen na dosedanjo nezmagljivost; da jo pa ljubi resno, da se rodi v njem ona globoka, goreča ljubezen, katera le enkrat objame človeka — tega pa si ni mogel priznati, kajti življenje in družbo sta mu bila vcepila preveč frivolnih nazorov. Samo en trenutek mu je prišla bliskoma ta misel, zaničljivo je raztegnil ustni. Misel je bila s tem zavržena, absolvirana; v prsih pa mu je vendar nekaj ostolo, nekaj težkega kakor kamen, neka neznana, neumljiva skrb — ali skoro — hrepenenje. Ta večer se je potem ogibal guvernante, akoravno je večkrat nehote pogledal proti salonu, kodor mu je udaril nje zvonki glas na uho. Videl je »udi pri taki priliki, da je prinesel Meden hipoma dva velika šopa krasnih cvetic v sobo ter podaril enego Elzi; drugi je bil menda namenjen hišni gospodinji. »Okoren In neroden človek je to!" mislil si je Hrast, »zdaj nosi šopke; nepriličrvo je to in nedostojno." Tega pa ni hotel v poštev jemati, da ima Meden kot bližnji sosed in star znanec posebne svoboščine. Čas je potekal in lovci so se po čaju, kateri jih je ogrel do dobrega, odpravljali domov. Zdolaj je brlo vpreženih več vozov in na te so sedoli gospodje. Doktor je bil eden zadnjih, ki so pristopali po stopnicah. Pri gospodinji se je bil sicer že poslovil, in Bole je bil okrajnega glavarja spremil do voza, a doktor se je še obotavljal v garderobi. Naposled ide vendar, a v koridoru sreča, kogar je iskol — Elzo. Bilo pa je, kakor da bi mu bila ona prišla nalašč naproti. Iz velikega šopa cvetic, koterega je še nosila v rokah, vzela je dve vijolici ter, podavši jih doktorju, dejala šaljivo in s koketno ljubeznivostjo: »To bodete od Nemke vendar vzeli?" »Oh, gospica, rekel sem že, do vam ona beseda ni veljola! Ali mi jo odpuščate?" »Bog vorujl Zaradi nje bodeva še računala!" deje ona na pol resno, na pol šaljivo. Pa doktor ni čutil ni enega ni drugega glasu; vse, kar je govorila ona, dozdevalo se mu je le ljubeznivo. Podala sta si roki in ona je njegovo tudi na lahko stisnila. Zdolaj so ga že klicali. Skočil je no bližnji lojtrski voz in potem se je odpeljala vsa družba; vsa najboljše volje. Tudi doktor je bil zdaj vesel in srečenl Glasan ni bil, nego tiho je sedel na svoji deski, v rokah pa je varno držal svoji dve vijolici. K sreči je bila noč jako temna. PETO POGLAVJE Zakaj nas poč mučijo časih spomini s tako elementarno silo? Kador jih najmonj potrebujemo, najmanj pričakujemo, stopijo nam pred oko in na uho nam zvene nekdanji znani, in kakor smo sami mislili, pozabljeni glasovi. Ni treba, da bi človek štel petdeset let rn da bi imel za seboj burne oli vsoj nemirne dni; tudi mlodega, čigar pot je vodila do zdoj vedno po vornem, ravnem svetu, tudi njega posilijo toke bridke ure; saj je ni žive duše na svetu. M 3 E 3 4 ”hj ^ ?• V-€XVC tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15 00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli In slišali. Sobota, 7. 6.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 10.45 Lepi glas — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Dunajski slavnostni tedni — 16.30 V žarišču — 17.10 Ex librls — 18.00 Evropa poje: češkoslovaška — 18.30 Glasba češke moderne — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret — 21.00 Avstrijski samostani — 22.10 Srce sveta — 23.10 Majhna nočna glasba. Nedelja, 8. 6.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 11.00 Iz gledališča — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 žene Evrope — 17.05 Znanstveni obzornik — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20 00 Dunajski slavnostni tedni — 22.10 Tribuna — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 9. <•: 6.05 Odkrito povedano — 6 08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 9.00 Stara francoska glasba — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Dunajski slavnostni tedni — 19.35 Raziskovalne naloge — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Brez strahu pred glasbo — 21.30 Pesniki in filozofi v politiki: Lord Byron — 22.10 Znanje časa — 23.10 Dunajski slavnostni tedni. Torek, 10. 4.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Ironija Franza Kafke — 17.10 Raziskovalci na obisku — 18.40 Slavnostne igre v Bregenzu — 19.35 Pogled v literarne revije — 19.45 Pesmi in balade — 20.00 Za in proti — 21.00 človeški možgani — 23.20 Studio nove glasbe. Sreda, 11. 4.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 9.00 Stara angleška glasba — 13.45 Tuji pripovedniki — 17.10 Naravoslovje — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Dunajski slavnostni tedni — 19.35 Življenje ob knjigah — 20.00 Dunajski slavnostni tedni — 22.10 Kriminalna igra. četrtek, 12. 4.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Kafkova pisma — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.30 Dunajski slavnostni tedni — 19.35 Kulturnopolitične perspektive — 19.45 šansoni — 20.00 Na poti po Evropi: Rusija — 21.00 Sonatina — 21.15 V žarišču — 22.30 Kraljica instrumentov — 23.10 London-Pariz-RIm. Petek, 13. 4.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Vesela pripovedka — 17.10 Iz sveta likovnih umetnosti — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Nemški sodobni romani — 20.00 »Okno", radijska Igra — 21.15 Komorni koncert — 22.10 ..Dekle na oknu", kriminalna igra — 23.10 Dunajsko petje, dunajsko igranje. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 1200 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 7. 4.: 5.05 Vesel začetek dneva — 5.50 Obvestila za kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Koncert želja — 17.40 Igralske anekdote — 18.00 Vaš konjiček — 18.40 Koroški profili — 20.10 Zabavna oddaja — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 8. 4.: 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Pisani zvoki — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert želja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Življenje in delo bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.15 Pisane note — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.10 Tri dežele, en program — 21.30 Humor je začimba našega življenja. Ponedeljek, 9. 4.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 9.00 Papirna poplava — 9.30 Ljudska glasba sveta: Romunija — 10.15 Kako slišim glasbo — 11.00 Mednarodne koračnice: škotska — 13.45 Glasba po kosilu — 14.00 Politika in vzgoja — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Venček melodij — 16.45 Koroška književnost: Hermann Lienhard — 17.10 Zabavna oddaja — 19.15 In kaj pravite vi — 20.10 »Dežniki", radijska igra — 21.30 150 let zbiranja ljudskih pesmi v Avstriji. Torek, 10. 6.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Rusija pripoveduje — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.05 Dežela med Evfratom in Tigrisom — 11.00 Godci, zaigrajte — 13.45 Za koroško mladino — 14.00 O umetnosti hvaležnosti — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Venček melodij — 16.45 Miselni modeli za avtomate — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Zabavni koncert. Sreda, 11. 4.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Pravljice iz vsega sveta — 9.30 Operetne melodije — 10.15 človek v družbi — 11.00 Veselo petje, veselo igranje — 13.45 Glasba po kosilu — 14.00 Lahko z zdravili zbolimb — 15.00 O znanstvenih knjigah — 15.15 Koroško pesništvo — 15.30 Koroška včeraj in danes — 16.00 Venček melodij — 16.45 Na obisku v studio Koroška — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Kulturni problemi Koroške — 19.15 Na obisku pri koroških zborih —• 20.10 Obrtniški običaji — 21.00 Beseda kot zdravilo — 21.15 Staroavstrijska slikanica. četrtek, 12. 6.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Revolucija in njeni otroci — 9.30 Godalna skupina Wilhelma Dumke — 10.05 Svet otroka — 10.35 Problemi mladine — 11.00 Dunajska pesem — 13.45 Glasba po kosilu — 14.00 Ženske v Izraelu — 15.00 Ura pesmi — 16.00 Venček melodij — 16.45 Znanost iz prve roke — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.05 Deželni razgled — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.00 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave. Petek, 13. 6.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Veliki prizor — 9.30 Na poti po štajerskem — 10.05 Cestni promet in ti — 10.15 O temeljih države — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 16.00 Venček melodij — 16.45 Književ- nost iz štajerske — 17.10 Konec tedna z glasbo — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Razgovor čez mejo — 22.25 Preko meja. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 7. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 8. 4.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 9. 4.: 14.15 Informacije — Za našo vas — 18.00 Za naše male poslušalce. Torek, 10. 4.: 14.15 Informacije — Koroška kronika — Plesne skladbe — športni mozaik. Sreda, 11. 4.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo — Koncert Kernjakovih pesmi. četrtek, 12. 4.: 14.15 Informacije — Iz koroške literarne delavnice — Kulturna panorama. Petek, 13. 4.: 14.15 Informacije — Dela slovenskih skladateljev: Karol Pahor. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva In pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 7. 6.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 čez travnike zelene — 9.50 Naš avto-stop — 12.10 Dve viziji za orkester skladatelja Demetrija Žebreta — 12.40 Narodne pesmi in plesi iz Srbije — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem Sobota, 7. 6.: 16.30 Za otroke — 16.40 Arktično poletje — 17.05 Beat-Club — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno —■ 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 Vihar v kozarcu vode, komedija — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.25 V zankah Scotland Yarda, kriminalni film. Nedelja, 8. 6.: 16.30 Za otroke — 16.55 Film zate — 17.20 Sir Francis Drake — 17.45 Kontakt — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Gradbenik Solness, igra — 22.05 čas v sliki — 22.15 Evropsko prvenstvo amaterskega boksa. Ponedeljek, 9. 4.: 18.00 Teletest — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki ■— 20.06 šport — 20.15 Lopovi proti lopovom — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 Svoječasno, kronika — 21.55 čas v sliki — 22.05 Posebej za vas. Torek, 10. 6.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Jurij Preda potuje okoli sveta — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Trije navihanci — 21.00 Američani made in Austria — 21.50 čas v sliki. Sreda, 11. 4.: 10.00 Pomagajte pomagati — 10.30 Zvok iz človekove roke — 11.00 77-Sunset-Strip — 11.45 Avstrijci v tujini — 16.30 Za otroke — 17.05 Mednarodni mladinski obzornik — 17.20 Za družino — 17.40 Mednarodni kmetijski obzornik — 18.00 En Francaise — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, prosimo — 21.00 Samec v raju — 22.50 Čas v sliki — 23.00 Iz parlamenta. četrtek, 12. 4.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Viri zgodovine — 11.00 Mesto dela zgodovino — 11.30 Pisan denar iz vsega sveta — 12.00 Avstrijski iznajditelji — 18.00 Italijanščina — 18.25 športni mozaik — 18.50 Policijsko poročilo — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Mafla, častitljiva druščina — 21.25 Jour fixe — 22.25 Čas v sliki — 22.35 Iz parlamenta. Petek, 13. 4.: 10.00 Prometna vzgoja: kolesar — 10.30 Viri zgodovine:Teurnlja — 11.00 Samec v raju — 18.00 Človek v vesolju — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Pištole in ženščine — 18.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Mafia, častitljiva druščina — 21.25 časovni dogodki — 22.25 čas v sliki. ritmu — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Koncert zbora jeseniških železarjev ob 100-let-niči železarne — 18.15 Vsako soboto „Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Avsenik — 20.00 Sobotni glasbeni mozaik — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 8. 4.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Mladinske skladbe — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Novi ansambli domačih viž — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Glasba ne pozna meja — 16.00 Radijska igro — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Zabav-no-glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov. Ponedeljek, 9. 6.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov —■ 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije _ 14.35 Voščila — 15.40 Pesmi raznih narodov poje madrigalni zbor iz Holandije — 17.05 iz opere »Ognjeni angel" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Dorka škoberneta — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe. Torek, 10. 6.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Poje basist Boris Hristov — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Poje Majda Sepe — 20.00 »Atentat", radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev, deset melodij — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Plesni orkestri RTV Ljubljana, Zagreb in Beograd. Sreda, 11. 6.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Zabavna glasba — 9.45 Narodne ob spremljavi harmonike — 12.10 Iz popularne domače koncertantne glasbe — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Mednarodni zdraviliški koncert — 18.15 Naši umetniki izvajajo skladbe Paula Hindemitha — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov. četrtek, 12. 4.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.20 Iz zakladnice resne glasbe — 12,10 Iz opere »Hlapec Jernej" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 15.40 Fagotist Srečko Korošak — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Ansambel Bele vrane — 20.00 Domače viže in napevi — 20.30 Festival »Slovenska popevka" — 22.15 Večer nove poljske glasbe — 23.15 Lahko noč z zabavnimi melodijami. Petek, 13. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Igro violinist Rok Klopčič — 12.40 čez polja in potoke — 14.00 Koncert lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Ansambel Borisa Franka — 20.00 Skladbe slovenskih skladateljev poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Festival »Slovenska popevka" — 22.15 Med malo Izvajanimi deli Stravinskega in Kodalyja — 23.15 O morju in pomorščakih. Sobota, 7. 4.: 9.35 šolska oddaja — 16.00 Kolesarska dirka po Italiji — 17.45 Po domače — 18.15 Mladinska igra — 19.15 Jugoslovanska revolucija — 20.00 Dnevnik — 20.35 Magazin — 21.35 Rezervirano za smeh — 21.50 Maščevalci — 22.40 Prospekt — 23.00 Poročila. Nedelja, 8. 4.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.25 Poročila — 9.30 Narodna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja — 13.30 šahovski komentar — 14.00 Od kubizma do dadaizma — 14.30 Kolesarska dirka po Italiji — 15.15 Planica 69 — 16.15 Abecednik — 17.00 Dekle z naslovnih strani — 18.30 Košarka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Zabavno glasbena oddaja — 21.45 športni pregled — 22.15 Dnevnik — 22.35 Evropsko prvenstvo v boksu. Ponedeljek, 9. 6.: 17.15 Madžarska oddaja — 17.45 Fant v televizorju — 18.00 Po Sloveniji — 18.30 Kajenje in pljučni rak — 18.50 človek ne jezi se — 19.20 Znanost In mi — 20.00 Dnevnik — 20.35 Burleska o Grku — 22.05 Glasbena oddaja — 22.35 Poročila. Torek, 10. 6.: 17.45 Risanka ■— 18.00 Lutkovna oddaja — 18.20 Po sledeh napredka — 18.40 Novosti Iz studia 14 — 19.15 Reportaža — 20.00 Dnevnik — 20.35 Najlepši čas, češki film — 21.50 Jazz. Sreda, 11. 4.: 17.15 Madžarska oddaja — 17.45 Oddaja za otroke — 18.30 En Francais — 18.45 Velika pustolovščina — 19.15 Glasbena oddaja —- 20.00 Dnevnik — 20.35 Knjigovodja, film — 21.20 Čajkovski: Pikova dama, opera — 22.50 Poročila. četrtek, 12. 4.: 17.45 Pionirski dnevnik — 18.15 Naši zbori — 18.45 Kaj hoče Sofia — 19.05 Narodna glasba — 19.35 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Mali oglasi — 21.20 Kulturne diagonale — 22.05 Slovenska popevka 69 — 23.05 Poročila. Petek, 13. 4.: 16.45 Madžarska oddaja — 17.20 Nenavadne dogodivščine Marka Plegusa — 17.45 Srečni metulj — 18.15 Glasbena oddaja — 19.00 Svet na zaslonu — 19.45 Za boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Slovenska popevka 69. Hotel-Pension an schonem Karnfner See in herrlicher Lage, bestens ein-gefuhrt, (auch V/intersportmoglichkeit — Nahe Kleinkirchheim) zu verkaufen. Zuschriften on; Karl Meschnig, 9020 Klagenfurt, Villacher Strafje 222. AVSTRIJA ^Televizija JUGOSLAVIJA JUkMv