Peter Hitzinger (Znojemski, Fodlipski) v slovstvu slovenskem. XIII. Da bi v deželskih in duhovskih razmerah nekoliko bolje opisal svojo domovino, popotval je Podlipski, kolikor je utegnil, po Kranjskem in bližnji soseščini, opazoval znamenitosti, zapisoval jih, pa tudi sporočal o njih koj v Novice ali Danico, kjer je več manjših dopisov njegovih vzlasti v tej dobi zdaj nod Verhnike, Zatičine, Dolenske strani, zdaj od Škofje Loke, Poljanske doline, iz Kranjske okolice, zdaj od Loža, z Notranjskega, starost nekterih far na Teržaškem in Goriškem". — Bilo je tucli 1. 1854, da je ,,Catalogus Dioecesis Labacensis" precej zboljšal in so hvalno omenjati ga jeli celo drugod. Tedaj so jele sloveti verlega Davorina Terstenjaka zgodovinske preiskovanja, ki jih je priobčeval tudi po časnikih, največ po Novicah. Hicinger, ves vnet za take stvari, 1. 42 opominja in prosi, naj bi naši ljudje, tudi neučeni, kaj več gledali na najdene stare reči, bodo naj si kamni z napisi, ali posode, denarji ali pisma, češ, koliko se časih posname, razjasni in dokaže iz njih. G. Terstenjak veliko piše od nekdanjega stanovanja Slovencev v naših krajih. Na koga opira svoje dokaze, poprašuje v sostavku „0 gosp. Terstenjakovih spisih". Največ na stare rimske kamne. Tako pojasnuje tudi Slovencev in Slovanov basnoslovje, in prevažni so njegovi spisi na dvojo stran, za svet učeni in za ljudstvo prosto. Ne bilo bi napačno, ako bi g. Terstenjak s svojim razlaganjem ali sain stopil pred učeui svet nemški, ali ko bi kdo po poglavitnem obsežku, kar je brez dvoma in do dobrega dokazano, v pokušnjo dajal nemškim bravcem. Društvo Zgodovinsko, si misli, naj bi pospeševalo tako delo; ker pa ni bilo lahko, lotil se ga je sam in pridobil tudi preiskovatelja, da je poslal časih kak spis v ,,Mitth. d. histor. Vereins". nDer gelehrte, fur die heimatliche Geschichtsforschung rastlos (hdtige Hitzinger, pravi ondi tajnik njegov dr. Klun, ¦ hat die schivierige Aufgabe ubernommen, das deutsche Publikmn von den Besultaten der slavischen Forscher, insbesondere Terstenjak's, in dieser Frage in Kenntniss zu setzen" itd. Pri vsem tem dokaj sitnem nemškem spisovanji je pa, skoro bi dejal, še bistreje pazil na slovenščino samo; vsaj mu ni ušla nobena bolj nova ali posebna prikazen v slovenskem slovstvu, da bi je tu ali tam zaznamnjal ne bil. Naglo se je spreminjala slovenščina v pisavi, in pisarilo se je marsikaj še o čerkab ali pravopisji, o novih in starih oblikah iga-am, ega-om, oj-oj, o glagolih doveršivnih in nedoveršivnih itd., kar je povedano že v prejšnjih Jezičnikih. Muhast še po Čbelici jame Znojemski kovati ter streljati po Novicah 1. 1854 ,,D obro voljne pušice" v prijetni, časib prav novi in bistri obliki, s potrebniini opazkami, n. pr.: 1. Slovenski strlo.Slovenski stric bi pisal rad. Trfoiet.*) Med stolov pet pa v sredo sedil**), Slovenski stric bi pisal rad,In kmalo skor bi šel v prepad. Ne ve, kako da bi naredil;Slovenski stric bi pisal rad, Vse, kar oblik in čerk je zvedil,Ne ve, kako da bi naredill *) Trioletje mehek pušičar, po šegi romanskih narodov, ki ateje 8 verstic, ktere so tako 80»tavljene, da se perve dvo v sredi in na koncu povračujete. **) Po navadi pravijo: da se kdo raed dva stola ua tla usede; pa — greški stari bogovi ao imeli le en obraz, latinski Jan je imel dva, slovenaki bogovi pa so imeli po več obrazov, in — ravno tako je še zdaj e slovensko slovuico in g BlOTensliim praTOpisom. Bes, da, naia naj večja moii je — vpraaaem Ptejjiru ia raidurul 2. Slovenskl abece. Kdaj so rekli: abece, Krave več so kot ovce. To je: brat, od čerk naprej, Le po bukvab dalje glej! Zdaj bolj moder rod je že: Vedno misli v abece. 3. Čerka ln duh. Da čerka le mori, In duh duba živi: To kliče celi svet; *) Znojemski — piaatelj teh pušic, na n o b e n o stran; piše marsikaj po slovenski namreč: ^čerka moif, duh le živi", in dvomljivih prostost, v vseh ljubezen". 6. Pogovor dveh Sloveucov. A. Brate, kje si spal nicoj? B. Ovde spaval Podgoroj. A. Koga kličeš, brate moj, Kakor čednik s svojim <y? B. Kajti s svojoj materjoj Gledal sem, kde dom je moj. Slovenec za dulia Pa boljšega kaj zna, Za čerko le je vnet! 4. De gustlbus non est disputandum. Terst in Gorica derži se bolj starcga, Pravi še: našiga glasa, ne kvari ga! Kakor ga slišim, tak pisal ga bom. Štajer in pa Goratan če le novega, Hoče za vse vse slovenske sinove ga; Meni, pri njem da slovenski je dom. Rod jeubog ! še Ljubljana razčcsa ga, Grabi za levi'ga, prima za desnega, V sredi, ne ve se ediniti s kom.*) preslovenjen Nemec, noče nikogar žaliti; za-se ne vleče t, pa & tim pravopisom, s kterim mu kdo veleva; mčni da nv potrebnih reč6h naj vlada med nami edinost, v A. Kteri zleg je nad teboj, Brate, da spet kličeš joj? B. Kak bezumen guč je tvoj! Pitaš s takoj čudnostjoj. A. Meniš, um sem zgubil svoj ? Le ne vem, s čem ti nicoj Si se pital, brate moj,*) Tak je čuden govor tvoj. *) Moreb^ti 8 čerkami, ker jih ima toliko v ustih; ta oblika storivnega aima euakoati v nobenem narečji; Btaroslovensko in rusovBko sicer Btorivnega bolj iztezuje, pa malo drugače. Čudno le mešajo Modrim se glave Vedno spreminjajo Temeljne stave. 6. Celtogermansko. Samo naroda dva Tam od izlioda Vredna spomina sta Sem do zahoda! V časih veljalo je Indoger mansko;*) To je kazalo se Kaj veličansko! Kadar pa vstajajo Zoper slovansko, Vsprot mu le stavijo Celtogermansk o.**)Glej jo zamišljenost! Vse si lastijo; Tukaj pa malenkost Z drugim delijo. *) Kadar ae je epoznala sorodnost ljudstev, ktere stanujejo od Inda čez perzijanske puše, Kavkaz ^a Helespont do atlanškega morja, ae je za to sorodnost izbralo ime ,,i n do e vr o p e j sk i narodi". Zdaj velin tudi beseda Mzahodni in izhodni ariški narodi", pa na Nemcih je bilo nindogermanskiu. ¦¦) Beri kdo Jinabelnove ali pa Muharjeve spise; v vsalu drugi versti stoji j,celtischgermaniech". 7. Verba movent, ezempla trahnnt. (Nov. 1855. 1. 15.) Slab le bo uk ostal Zgledov nabranih je Samo v besedi, Za te gotovih, Če ne bo poterdval Kar je le našlo se Tudi se z zgledi. Starih in novih. Srečen si, glagol tiVreden je več ko vsi Nedoveršivni!Ta morebiti: Nima čez te močiPravde da za te ni Več doveršivni.Moč doverSiti. 8. Vožnja slovenščine (Koled. Bleiweii. 1. 1855.) Kdaj so počasi joStranski tam hot! kriči, Vlekli volički,Bistahor! prednji; Zdaj pa jo peljejoStranski tii žene hi! Čili konjički.Stoj! ha! poslednji. Mnogo voznikov je,Čudno! da dalje gre, Kdo jih če šteti!Da se ne zverne, Išejo križein seIn da se skoraj že Vsi prebiteti.Vse ne razterne! Kakor je marljivega Hitzingerja, ki se je letos sim ter tje preslovenil v Znojemskega, dražila in poprijemala v slovenski književnosti nenavadna nesloga; tako ga je vnemala in povzdigala nenadjana novica, da ima priti na svetlo slovar Vodnikov na stroške plemenitega knezoškofa Antona Alojzija, in po sklepu društva sv. Mobora v Celovcu celo sv. pismo, po razlagi Aliolitovi, toda v besedi in obliki drugim Slovencem vzajemni. Vodnikov naslednik in častitelj je o pervi novici zložil v Novicah 1. 1855: ^Koleda za novo leto". Pri Županu v Zlati vasi popevajo med seboj to veselico »Župan, Učitelj in Pevec", kajti nS predragim slovnikom vred, se mi zdi, — Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasi; — Spodbuja rojake s staro močjo, — Iskati svoj blagor z vso skerbjo". In z Vodnikom poje Slovencu naposled pesnik goreč: nZa uk si prebrisane glave" itd. Preden je mogel izvediti Znojemski, da je knez Anton Alojzij sklenil v Ljubljani dati na svetlo sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem po Aliolitu v jeziku slovenskem; je prevesel sklepa Mohorjevega Društva zapel jo v Nov. 1. 25: nRes Dobrovoljka". 9. »Viribus unltls'. Naš apostelj svet C i r i 1!Pač zavisti v raji ni, Naš apostelj svet Virgil!Ko se ta pred tem glasf: Kdaj sem slišal perve glase,Pa na zemlji ni pravica, Druge slišal druge čase.Kadar se molči resnica. Se ravna zamuda zdaj, Družtvo zbrano je tedaj Svetemu Mohoru v slavo Za pobožnih knjig napravo. Sem pa mislil: »Bil je mar Sveti Mohor slovničar? Znal je samo uk veseli, Znal je sveti evangeli«. »Tu pa kdo ko iz slovnice Uči vseb jezikov se! To ni svetega Mohora, To bo žalega razpora.« Zdaj pa me razveseli Glas, ki budno krog hiti: »Razna moč se bo združila, Delo važno doveršila.« Pismo sveto, ki deli Eno vero zemlji vsi, V enem duhu se tolmači, Se beseda tudi enači.« Res da čerka le mori. Da le duh duha živi; Kot telo pa duši služi, Tak se čerka z duhom druži.