
mn










m

dvoje

naj svetejši Sercem gr

Molitevne bukve

za vse,

ki Jezusovo in Mariino Serce pobožno častijo, in zlasti
za brate in sestre teh neomačežanih Sere.

Spisala

po naj boljših izvirkih

It.  JERAN in A. ZAMEJI©.

• 5 ? dovoljenjem visokočast. Ljubljanskega Škofijstva.
(S 3 podobami.)

(Petega natisa.)'

V LJUBLJANI, 1875.

V založbi pri Janezu Giontini-tu.

»Dva altarja moja duša ta dan najde; enega
v Kristusovem telesu, enega pa v Devičinem Sercu;
na unem se daruje Sinovo meso, na tem Devičina
duša.« Sv. Avguštin.

»Ne vidim Matere brez Deteta, in Deteta ne
brez Matere.« Sv. Bernard,

3

L Bumiia

A. Serce Jezusovo.

lauk o česen ji Jezusovega Serca.

Jgjlerce je studenec življenja. Kakor iz
' s KJserca človekovega v vse njegove
^ ude življenje teče, tako vse dušno
življenje kristjanov v Jezusovem Sercu
izvira, ker smo njegovi udje. S. Bernard
pravi: „K njegovemu Sercu pojdem, in
vse bom od njega dobil, kar že!im“.

(Nesenje Jezusovega Serca pa ni
nič druzega, kakor češenje Jezusa sa¬
mega. Ko njegovo Serce častimo, si ga
ne mislimo odločenega od njegovega
presvetega telesa; temuč častimo ga,
kakor živo Serce, ki je sklenjeno z Je¬
zusovo osebo. Jezusa častimo, in pri tem
češenji mislimo zlasti na njegovo Serce,
ker ravno Serce je sedež vsih njegovih
visokih čednost; ravno Serce je sedež

1 *

4

tiste neskončne ljubezni, s ktero nas je
tolikanj ljubil; in ravno češenje njegovega
presvetega Serca gine tudi naše slabo
serce, ter zbudi veliko lože v njem lju¬
bezen in hvaležnost do Jezusovega, za
naše grehe prebodenega Serca, tako da
z voljnostjo vse zvesto spolnimo, kar
Jezus s tem presvetim Sercem od nas
želi. „Zato,“ pravi sv. Bernard, „se
nam pred oči stavi češeno Serce, da si
s pogledom vidnih ran nevidno rano nje¬
gove ljubezni k sercu vzamemo, ker, ka¬
kor pri ljudeh, po Kristusovih besedah,
dober človek iz dobrega zaklada svojega
serca dobro daje; tako si moramo tudi
v Jezusu misliti Serce sedež njegove
ljubezni, sedež vsih svetih želj in spod-
budljivih misel, vir vsih čednost, zalogo
vsih milost, orodje našega zveličanja, in
zgled vsih serc.“

Kdorkoli tedaj Jezusa pozna in ljubi,
dobro ve, da čednost in ljubezen stanuje
v sercu. Kako bi torej do Serca Božjega,
ki je zapopadek vse ljubezni in vse le¬
pote , globokega spoštovanja in gorke
ljubezni ne občutil v svojem lastnem
sercu! Kar iz serca izhaja, gre do

5

serca, in se zopet v serce poverne. To¬
rej je resnično, da je češenje presvetega
Jezusovega Serca tako staro, kakor ker-
šanstvo samo, ker to češenje je češenje
Jezusa samega v obilnosti njegove mi¬
losti in ljubezni.

Ta studenec ljubezni se nam je na
Golgati odperl; tamkaj je začetek njego¬
vega češenja. Eden zmed vojšakov, pravi
sv. evangelist Janez (19, 44.), je s
sulico Jezusovo stran odperl. Po bese¬
dah svetih očetov sv. evangelist, iz po¬
sebnega namena, ni rekel: „Mu je stran
prebod el,“  ampak: „odperl“.  Sv.
Janez, ljubljenec Jezusov, je namreč pri
zadnji večerji na Jezusovih persih slonel,
in je globoko gledal skrivnosti njegovega
Serca; torej je s preudarkom rekel: En
vojšak je njemu stran „odperl“, nam po¬
kazati, da vse, kar se je z Jezusom
zgodilo, tedaj tudi to prebodenje strani,
je nam v zveličanje. Po besedah sv.
Avguština so z Jezusovo „odperto“ stra-
nijo tako rekoč vrata  odperte, skozi
ktere teko skrivnosti (zakramenti) sv.
cerkve, brez kterih ne moremo notri k
življenju, ktero je zares življenje. Ker

6

je tedaj Jezusova stran odperta, zamo-
remo skozi njo vselej priti k njegovemu
Sercu, k studencu vsih gnad in k sedežu
ljubezni, da naj bi Zveličarju tako rekoč
na serce govorili, in v vsih okolišinah
življenja pri njeni pomoči, tolažbe in po-
lajšanja iskali.

Dasiravrio pa češenje Jezusovega
presladkega Serca ni novo, je vendar
še le poznejši čase bilo bolj razširjeno,
in bolj na tanko določeno. Zlasti je Bog
za poznejši čase prihranil vodila, po kte-
rih naj bi se njegovemu Sinu skazovalo
to češenje. — V letu J 726 je to prijazno
pobožnost očitno poterdil poglavar svete
cerkve. Papeži Inocenci XII., Klemen
XI., Inocenci XIII., Benedikt XIII. in
Benedikt XIV. so jo močno razširjali 5
Klemen XIII. jo je z dovoljenjem lastne
maše in duhovnih molitev zvikšal, in
povzdignil v poseben cerkven praznik.
Tudi bratovšina je presladkemu Sercu v
čast postavljena, ki je bila po papežu
Pii VI. vnovič poterjena, in poslednjič
po Pii Vil. in Leonu XII. z mnogimi
odpustki obdarovana. Po vsih cerkvah,
kjer so bratovšino tega presvetega Serca

7

napravili, in jo spoštujejo, je obrodila
lepo dišeč sad. Išiino tudi mi v nadlogah
in težavah tolažbe, pomoči in polajšanja
pri tem obilnem studencu milosti, da ne
omagamo na trudni poti skozi dolino solz.
Jezus sam nas vabi rekoč: „Pridite k
meni, ki ste s trudom in težavami oblo¬
ženi ; in jez vam jih bom polajšaF.
Hitimo za njim, in sklenimo se že tukaj
na zemlji z njegovim sladkim Sercem,
da bomo v svetlem raji, gori visoko nad
zvezdami, enkrat vekomej z njim sklenjeni
ostali; — gori, gori je naše domovanje!

Čemu da cerkev češenje Jezusovega
Serca priporoča, in kakč imenitna
je ta pobožnost.

Bog je pripustil, da je pobožnost
do Jezusovega Serca imela v začetku
veliko nasprotnikov, in ravno s tem se
je njena visoka vrednost in svetost toli¬
kanj očitneje razodela. Cerkveni pastirji
so jo namreč z vso ostrostjo preiskali
in na tanko preudarili, in so se prepri¬
čali, da to ni človeško iznajdenje, ampak
delo Božjega usmiljenja; torej so jo

8

poterdiii, dovolili in keršanskemu ljudstvu
skerbno priporočevali in jo priporočujejo.

Namen svete cerkve, ki nam to po¬
božnost priporoča, je leta: da bi se naše
serca v goreči ljubezni do Jezusa vnele,
da bi tolikanj zvestejše posnemali njegove
svete čednosti, in tolikanj voljnejše spol-
novali njegovo Božjo voljo.

Žalostna je resnica, da se je lju¬
bezen dan današnji v človeških sercih
ohladila. Sim ter tje še tli v pobožnih
sercih; sploh pak dan na dan le gasne.
In ker se drugi pripomočki, jo zopet
obuditi, merzlih sere ne primejo, nam
sveta cerkev tisto svetlo ognjiše pred
oči stavi, na kterem je Serce našega
Jezusa v tako živem plamenu do nas
gorelo. Cerkev si misli: Vsaj ta ginljiva
podoba bo zbudila iz smertnega spanja
njene otroke, da bi že jenjali enkrat
zavdajati rane tistemu ljubeznjivemu Sercu,
ki jih je že toliko zavoljo nas prejelo,
— da bi pokoro delali, Jezusa posnemali, in
se njegovih gnad in njegovega zasluženja
vdeležili. Namen leta je Jezus sam naznanil
z besedami, ki jih je govoril svoji slu¬
žabnici Marjeti Alakok: „Jez hočem, da

9

se ta občutna podoba moje ljubezni lju¬
dem očitno skazuje, da njen pogled njih
neobčutna serca omeči, in njih merzle
duše z mojo ljubeznijo vname w .

Češenje Jezusovega Serca podpira
češenje Jezusa v visokem zakramentu
svetega Rešnjega Telesa, ker je v njem
Jezusovo Serce bistno in živo pričujoče.

Pobožnost do Jezusovega sladkega
Serca je 1. nar svetejši pobožnost, ker
ona nar svetejši misli in občutljeje Jezu¬
sovega Serca vžiga tudi v naših sercih;
— 2 .  je nar stareji pobožnost sv. cerkve,
ker češenje Jezusovega presvetega Serca
je češenje Jezusa samega, po kterem je
gnada svetega Duha nad nas razlita, po
kterem smo opravičeni, in dediči večnega
življenja (Tit. 2 , 4—7.); — 3. je nar
pripravniši, nas k čednosti napeljevati,
zakaj sv. pismo nas povsodi opominja,
serce obnoviti (Ef. 4, 23.); to pa se
veliko lože zgodi, če vidimo zgled Kri¬
stusovega Serca pred seboj, po kterem
naj se to obnovljenje zgodi; — 4. je
nar koristniši, ker ona nas pelje k sa¬
memu studencu življenja, da zamoremo
v zakramentih sv. pokore in sv. Rešnjega

i**

10

Telesa, v kterem je to Serce živo pri¬
čujoče, vse gnade v obilnosti zajemati;
—- 5. je nar popolnejši, ravno ker ona
tako varno k popolnosti pelje, in je
studenec vsili druzih pobožnost 5  zakaj Je¬
zusovo Serce je neskončen zaklad, iz
kterega so Marija Devica in Svetniki
vse gnade, čednosti in vsaktero duhovno
dobro, tedaj tudi pobožnosti zajemali ;
— 6 . je Kristusu Gospodu naj prijetnejši ;
zakaj ona je ravna pot, da po zedinjenji
z Jezusom Bogu služimo v duhu in resnici
(Jan. 4, 24 .);  Bog pa na serce gleda,
torej mu mora ta pobožnost močno
prijetna biti; — 7 .  je v nekem pomenu
nar potrebnejši, ker nič bolj potre¬
bno ni, kakor, da se z Jezusom na
tanko in popolno sklenemo; zakaj nje¬
govi udje smo; to pa se mora zgo¬
diti, če imamo v resnici češenje do nje¬
govega Serca; ker, če se z njegovim
Sercem sklenemo, bomo gotovo vsi z
njim sklenjeni, tako, da bomo z njim eno
telo in ena duša; — 8 . je pa tudi naj
priserčnejši zmed vsih pobožnost, ki so
kdaj na svetu bile, ravno zavoljo pri—
serčnosti, sladkosti in moči Kristusove

11

ljubezni; zakaj ljubezen ima v sercu svoj
sedež in svoje prebivališe.

Pravila bratovšine presvetega
Jezusovega Serca.

1. Nobena teh reči, ki se bodo dalje
priporočevale, tako ne veže, da bi grešil,
kdor jih opusti. Kdor priporočene pobož¬
nosti spolni, se vdeleži gnad bratovšine;
kdor jih iz zanikarnosti opusti, jih ni de¬
ležen; če jih pa brez zadolženja, ali pa
ob pravem času zavoljo resničnega za-
deržka kdo ne more spolniti, zamore
pozneje domestiti, in tudi gnade zadobi.
— 2 .  Ob dnevih, ko so popolnoma od¬
pustki, se prejmeta zakramenta svete po¬
kore in presvetega Rešnjega Telesa, in
se moli v papežev namen, kdor nima
posebnih molitev, sedem Očenašev in
Češenamarij. — 3. Ob dnevu, ko se
kdo zapiše, naj tudi k spovedi gre in
sveto Rešnje Telo prejme, in naj se z
vsimi brati in sestrami bratovšine v duhu
sklene. — 4. Naj praznik presvetega
Jezusovega »Serca, ki se obhaja v petek
po osmini sv. Rešnjega Telesa, z veliko

12

pobožnostjo posvečuje, in te le pravila vno¬
vič prebere in premisli. Na ta praznik naj
se že pred več dni pripravlja. — 5. Per-
vi petek vsacega mesca naj se vnovič k
pobožnosti spodbudi, če se ne more v
resnici, naj se vsaj duhovno obhajaj naj
se Bogu daruje in prosi za krivice, ki
so se Jezusovemu Sercu zgodile. —
6. Bratje in sestre te bratovšine naj se
pogosto v duhu sklenejo, in s kratkimi
zdihljeji Jezusovo Serce časte; postavim
tako-le: „0 naj svetejši Serce Jezusovo!
usmili se nas !“ Vselej zjutraj ob devetih,
in zvečer ob štirih se zlasti priporoča na¬
slednja molitvica, s ktero so papež Pij VI.
sklenili odpustke: „0 Božje Serce Jezu¬
sovo ! molim te, ljubim te, in pomoči od
tebe prosim z vso bratovšino za vse
naše življenje, zlasti pa za smertno uro.
Amen!“ — 7 .  Kdor utegne, naj večkrat
ob četertekvečerih od petih do šestih
„uro“ moli, se z našim Zveličarjem
sklene v njegovih smertnih težavah na
Oljski gori, in za zmago in razširjanje
svete vere prosi. — 8. Časti naj so-
sebno Serce Mariino. V ta namen utegne

13

pervi nedeljovečer vsacega mesca molitve
opraviti, ki so odločene za „neomadežano
Mariino Serce 44 . Priporočuje se tudi ta-le
zdihljej: „Neomadežano Mariino Serce,

prosi za nas! 44  — 9. Zlasti naj si pri¬
zadeva s čednostmi Jezusovega Serca
soznaniti se, in jih posnemati; sosebno
njegovo ponižnost, pohlevnost, čistost in
ljubezen. Tudi nar manjših grehov in
njih priložnost naj se varuje, in posluša
tiho opominovanje in navdajanje gnade
Božje. Pri vsih opravilih naj skerbi, to
in tako delati, kakor je volja Božja; sla¬
bosti, misli in nagnjenja naj Jezusovemu
Sercu daruje, samoljubnost zatira, svoji
poglavitni slabosti nasproti dela, in si
vsak dan svetejši biti prizadeva. — 10 .
Naj se vsi bratje in sestre bratovšine
trudijo z molitvijo, obiskovanjem sv. Reš-
njega Telesa, in kakor jim navdaja Bog
in dobra misel, nadomestovati za nehva¬
ležnost, terdoserčnost, zaničevanje, oskru-
novanje, preklinovanje in vse žaljenje, ki
se godi in se je godilo po sedanjih in
nekdanjih terdovratnih grešnikih temu pre¬
svetemu Sercu v nar svetejšem Zakra¬
mentu večne ljubezni. — 11. Posebna

14

ljubezen se jim priporoča do bratov in
sester bratovšine. Naj jim v sili poma¬
gajo, zanje molijo, zlasti za mertve. To¬
rej so vsi povabljeni, v ta namen vsak
mesec sv. Rešnje Telo' prejeti, ali rožni-
venec moliti, ali vsaj kako drugo delo
opraviti. Prav bi bilo, da bi vsi pervi
petek Listopada za svoje mertve brate in
sestre sv. Rešnje Telo prejeli. — 1 2 .
Zadnjič naj veliko gorečnost na znanje
dajejo, to pobožnost Jezusovega Serca
razširiti, in mu resnično češenje presker-
beti. Bukve, ki od tacih reči govore,
naj razširjajo, njegove podobe v časti
imajo, in za lepoto altarjev skerbe, ki so
njegovemu sladkemu Sercu posvečeni.
Nič jim ne bodi pretežavno, to lepo po¬
božnost na vse strani oznanovati, in Je¬
zusovemu visokočešenemu Sercu veliko
veliko prijatlov pridobiti.

Vsakdanje opravila k Jezusovemu
Sercu.

N ank,

Velikrat je boljši kratko premišlje¬
vanje kot dolge molitve, pa ne — z

15

zadosti zbranim dahom. Premišljaj tedaj,
vsaj ob nedeljah in praznikih, če že ob
delavnikih ne utegneš, nekaj časa pred
molitvijo kako skrivnost svete vere. Snutka
za premišljevanje obilno najdeš ali v
Božjih lastnostih, ali v Jezusovem živ¬
ljenji in njegovi smerti, v življenji svetni¬
kov in svetnic i. t. d. Le poglej v Je¬
zusovo Serce, ktero gori od ljubezni, in
hitro se boš vnel.

K premišljevanju pa je treh reči
potreba: Pervič priprave, da se človek

zbere, svoje nagnjenja upokoji, Boga
pomoči prosi, resnico, ktero si je zvolil,
v spomin vzame, in pomisli, kaj ona v
sebi zapopade. — Drugič je treba pre-
mišljave, da se resnica živo preudari
zlasti od tistih strani, ki človeku bolj v
serce segajo, in bogoljubne občutljeje
bude, postavim: Ljubezen do Boga in
bližnjega, ponižnost, hvaležnost, zaupanje
i. t. d. Ko tako premišljuješ, si podo¬
ben čebeli, ki po rožicah medu nabira.
— Tretjič je treba še sklenitve pre¬
mišljevanja, ki zapopade v sebi dve
reči: dobre sklepe za življenje, in pa
priserčno prošnjo, da bi Bog pomagal

16

tudi v djanji spolnovati, ker nam je do¬
bro voljo dal. — Mladina rada šopek
lepih cvetlic sabo nosi. Taki šopek si
tudi ti spleti, pa iz svojih dobrih sklepov,
ki so nar lepši cvetlice. Nosi ga čez
dan pri sebi, in ne bodi te sram, ga
drugim skazovati, kjerkoli je lepa prilož¬
nost kaj dobrega storiti in druge k do¬
bremu spodbuditi, zlasti k češenju Jezu¬
sovega presladkega Serca.

Molitev zjutraj.

V imenu -j- Boga Očeta, ki me
je vstvaril ; v imenu j-  Boga Sina,
ki me je odrešil; v imenu -J* Boga
svetega Duha, ki me je posvetil.

Bodi češen in hvaljen troje-
dini Bog, Oče, Sin in sveti Duh,
za sladki pokoj te noči; bodi če¬
šen in hvaljen, da si me z  očetov¬
sko skerbljivostjo vsili nevarnost
na duši in na telesu obvaroval;
bodi češen in hvaljen, da me nisi

17

to noč neprevidoma poklical pred
svojo sodbo! Odpusti in prizanesi
mi, o dobrotljivi nebeški Oče! kar
sim te vedoma ali nevedoma raz¬
žalil.

Iz ljubezni do tvoje« a ljubez-
njivega Serca, moj križani Jezus!
terdno sklenem, si iz vse moči pri¬
zadevati, da te današnji dan ne z
mislimi, ne z željami, ne s hudimi
nameni, ne s pregrešnimi ali ne¬
potrebnimi besedami, ne s hudob¬
nimi deli, ne z lastnimi, ne s tu¬
jimi grehi ne razžalim. Zavoljo tega
darujem tvojemu Ijubeznjivemu Sercu
vse svoje misli in besede, dela in
opravila, stopnje in pota, djanje in
nehanje, skerbi in britkosti, trude
in težave, veselje in terpljenje. Tebi
naj bo vse k časti in pa našim
dušam v zveličanje, zlasti pa ter-
dovratnim grešnikom v spreober-
njenje, in nedolžnim v ohranjenje

18

njih angeljske lepote. Ponovim tudi
iz globočine serca vse, kar sem
pri svetem kerstu obljubil. Odpo¬
vem se hudiču, vsim njegovim de¬
lom, in vsemu njegovemu napuhu.
Verujem v tebe, pravega živega
Boga, in vse, kar nam sveta rim¬
ska katoliška cerkev zapoveduje ve¬
rovati. Po tvoji milosti upam več¬
nega zveličanja deležen biti. Tebe
ljubim iz vsega serca, iz vse duše.

Iz živega studenca, tvojega
presvetega Serca, o moj Jezus!
naj mi vselej obilna pomoč teče,
da vse to spolnim, se vsega greha
varujem, in po svoji moči dobro
delam; da skušnjave premagam, in
se vselej ravnam po tvoji naj vikši
in naj svetejši volji. Amen.

19

K Jezusovemu Sercu.

K tebi, o ljubeznjivo Serce
mojega Zveličarja! se povzdignem,
ki si v spanji nad mano budelo,
dasiravno jez nisim mogel na te
misliti. Iz globočine serca, iz vsih
mojih moči bodi češ eno in hvalje¬
no, presveto Kristusovo Serce! Tebi
se v živ dar darujem ,  molim te,
častim te, v prah se ponižam pred
tvojo neskončno visokostjo. — Pre-
dobrotljivo Serce mojega Jezusa!
ne zaverzi mojega zjutranjega zdi-
hovanja, ki ti ga s ponižnostjo da¬
rujem. Pridi mi s svojo gnado na
pomoč, in blagoslovi leta dan z
žarki svoje ljubezni, da vse moje
dela izidejo tebi v čast in moji duši
v zveličanje. Preobdeluj moje k
hudemu nagnjeno serce po svoji
sveti volji, da bom hodil po stezah
tvoje krotkosti in ponižnosti, da

20

bom po tvojem duhu delal, da moje
serce ne bo po pozemeljskem hre¬
penelo, ampak po nebeških dobro¬
tah kopernelo, kjer ti, moj Bog in
Gospod! prebivaš, in vse izvoljene
s svojo neskončno lepoto razvese-
luješ. Amen.

Nekteri nauki, kako naj se krist¬
jan, ki Jezusovo Serce ljubi, čez dan
obnaša, kolikor mu njegove opravila in druge
okolišine pripuste, se po teh vodilih ravnati.

Bogaboječi možje tako-le svetujejo :

Ko jutranjo molitev zmoliš, vzemi
britko martro, kušni pobožno pet Kristu¬
sovih ran, in zlasti rano njegovega Serca.
Pomudi se pri tem nekoliko, in daruj
njegovemu Sercu perve goreče zdihljeje
svojega serca v jutranji dar. Imej serčne
želje, mu zvesto služiti, in celi dan v
svetosti preživeti. S tem pervim kuše-
vanjem mu daruj vse svoje misli, besede
in opravila, in vse želje, in to ljubezen
do Jezusa v duhu zapečati s sveto kervjo
njegovega Serca. S priserčno molitevjo

21

se navzemi duha Jezusovega Serca, nje¬
govega blagoslova in njegove gnadgj brez
ktere nič ne premoreš 5 pritisni britko inartro
pobožno na svoje serce, ter prosi, da bi
tvoje serce čez dan pri vsih opravilih le
za Jezusa bilo.

Ako čas imaš, in želiš pot popol¬
nosti doseči, in se z Jezusom zediniti,
daruj precej zjutraj kake pol ure pre¬
mišljevanju, ali znotranji molitvi, ker je
premišljevanje dober pomoček, se po¬
polnosti bližati. Misli vsaj kake minute
čez poslednje reči. Da se razmišljenja
bolj varuješ, ti zamore v pomoč biti kaka
sveta podoba, zlasti podoba Jezusovega
Serca, ali britka martra. Pogleduj na
njo, in uči se poterpljenja in krotkosti v
težavah; zakaj britkosti, ako jih voljno
iz ljubezni do Jezusa prenašamo, nam
pridobe bogastvo njegovega Serca. Tako
se okovari k vojski za Jezusa čez dan,
in sidri terdni sklep, rajši umreti, kakor
prostovoljno, tudi v nar manjši reči, gre¬
šiti. Vzdigni se k vojski zoper svoje
navadne grehe in pomote, zlasti zoper
tisto, ki je naj nevarniši, in v kteri se
naj večkrat pregrešiš, jo torej naj bolj

22

želiš premagali. Terdno skleni, Boga
vselej pred očmi imeti, se mu vsako uro
darovati, s pogledom proti nebu se z
njegovim Sercem, in z njegovo sveto
voljo skleniti. Ob kratkem: Štori sklep,
tako živeti, kakor bi bil ta dan res zadnji
dan tvojega življenja, in kakor da bi še
le dans začel Bogu služiti. Spomni se, kako
te Gospod Jezus, Marija in angelji gle¬
dajo, ali spolnuješ svoje dobre sklepe.

Stori sklep, da boš dolžnosti svo¬
jega stanu na tanko spolnoval, ker tako
spolnuješ voljo Božjo, in Jezusovemu
Sercu strežeš. Vse pa stori v Božjo
čast, v čast Jezusa in Marije Device.
Zjutranjo molitev skleni s to-le željo in
češenjem: „Vse naj bo v p o v i k-

šanje časti Božje z Jezusovim
in Mariinim svetim  S e r c e m!“

Po jutranji molitvi, ako utegneš,
pojdi k sv. maši; ker pri sveti maši se
daruje presveto Jezusovo Serce v spravni
dar za naše grehe na altarji. Tukaj je
to presveto Serce v resnici pričujoče, in
ga moreš ne kakor v podobi, ampak v
resnici moliti. Če je moč, prizadevaj si
vsak dan biti pri sveti maši. Če se pa

23

ne more /.goditi, skleni se v duhu z
mašnikom, ko slišiš k maši zvoniti in
pozvanjati. Spomni se zlasti pri po¬
vzdigovanji, kako ravno tačas presveto Je¬
zusovo Serce za-te milosti in usmiljenja
pri Bogu prosi. Bodi delaven, rad v
tihi samoti, kakor skrit v Kristusovem
Sercu. Da boš tudi spolnoval, kar si
sklenil, moraš nad svojimi občutljeji in
nagnjenji vedno čuti, in vse nespodobne
želje precej v začetku zatreti; zakaj hudo
bo, če jim pustiš na dan priti.

Spomni se, da greh, če se tudi sla¬
dak zdi, zapusti britkost v tvoji duši;
premaganje pa, kolikor težji je, s toliko
veči sladkostjo napolnuje tvojo dušo čez
dan in prihodnji čas. — Ne zaderžuj se
radovoljno v praznih posvetnih mislih, in
varuj se nepotrebnih in nečimernih pogo¬
vorov, kteri so Božjemu duhu nasproti,
in v tvojem sercu pobožnost uduše. Ako
se te čez dan kaka otožnost loti, ali te
žalost, zamerza, zopernost opade: spomni
se, koliko britkost je Jezusovo Serce
imelo, in koliko terpljenja si ti zaslužil,
da boš vse to mogel voljno' prenesti. Le
majhno je vse terpljenje na zemlji proti

24

večnemu terpljenju. V težavah misli, da
se tukaj na zemlji vicaš, če jih poter-
pežljivo prenašaš. Se boš tukaj zvical,
boš pred v nebesa prišel, si pridobiš
veliko zasluženja, in Kristusovemu Sercu
po volji delaš. — Ako te nespodobne
misli nadlegvajo in v greh vabijo, pa
zopet iši pomoči pri tem presvetem Sercu.
V vsili rečeh, ki se ti čez dan naklju-
čijo, naj bo Jezusovo Serce tvoje pribe¬
žališč. Spomni se hitro poterpežljivega
Jezusa, ako te ljudje preganjajo, oprav¬
ljajo, zaničujejo. Naglo odpusti njim,
ki te žalijo, stori jim dobro, in moli zanje
iz ljubezni do Jezusa.

Svoje serce večkrat čez dan k Bogu
povzdiguj, pošiljaj k njemu svete želje,
in goreče zdihljeje, kakoršne bo sveti
Duh v tvojem sercu vnemal. Tako dela
tudi Jezusovo Serce, ki neprenehoma vse
gori v plamenu nezapopadljive ljubezni,
in ta plamen noč in dan z altarja, na
kterem se hrani, kakor ognjene pušice
puliti proti nebesom gori k večnemu Očetu.
Kjer koli stojiš ali hodiš, oberni se rad
proti tistemu kraju, kjer je nar bliže za¬
krament svetega Rešnjega Telesa na

25

altarji hranjen. V tem zakramentu je
Jezus tolikrat zapušen; obiši ga torej,
ako utegneš, tudi popoldan. Ako ne
moreš tega telesno storiti, stori v mislih.
Zmoli ondi obiskovanje sv. Alfonza Lig-
vorija, ali pa druge molitve, ki jih v
teh bukvah najdeš. Beri tudi sicer čez
dan, ako utegneš, kako četert ali pol
ure iz duhovnih bukev, iz življenja Svet¬
nikov, ali pa iz druzih.

Moli, če moreš, vsak dan sveti rož¬
ni venec, ali litanije Matere Božje. Vse
to bo ljubezen do Boga in nar svetejšega
Serca v tebi bolj in bolj vnemalo, in
tvoje življenje na zemlji posvetilo in po¬
veličalo ;  zakaj življenje Jezusovih iz¬
voljenih je ljubezen. Ta ogenj ljubezni
je Jezus na svet prinesel, da bi se tudi
naše serca od njega vnele, in gorele v
gorečnosti do vsili keršanskih čednost.
Ako tedaj to Serce, ki je svetilo vsih
popolnost, celi dan pred očmi' imaš,
in si prizadevaš, mu v vsih rečeh po¬
doben biti; o kako obilnih gnad, koliko
zasluženja in nebeških sladkost boš dan
na dan deležen, koliko grešnikom boš s
svojo znotranjo molitevjo pomagal k spre-

Jez. in Mar. Serce. 2

obernjenju, koliko dušam iz vic! Kako
mirno boš enkrat svoje dni sklenil, če
jih boš tako preživel na zemlji!

Zdihlj e j i

k presvetemu Jezusovemu Sercu.

(Svetega Alfonza M. Ligvorija.)

O Jezus, moja ljubezen! za¬
voljo tvojega presvetega Serca te
prosim, daj, da te čez vse ljubim,
in v tvoji ljubezni rastem nepre¬
nehoma. — O Jezus! ti si moj
svetovavec; kako zveličavno je,
tebe poslušati, in se po tvojem
Božjem navdajanji ravnati; daj, da
se iz tvojega naj svetejšega živ¬
ljenja učim, kaj je tebi nar bolj
ljubo, in tisto zvesto spolnujem. —
O Jezus! naj veči veselje mojega
serca, edino v tvojem Sercu najdem
zveličanje; ne pripusti, da bi jez
kdej veselja iskal zunaj tebe.

27

O Jezus! ti moj nar veči in
naj bogatejši del v nebesih in na
zemlji! kaj morem še ved imeti, in
kaj mi more manjkati, de tebe
imam! Po tvojem presvetem Sercu
k tebi hrepenim; ne pripusti, ne
pripusti, da bi te še kdej zgubil!

O Jezus, ti sam si moja dast,
in moja visokost! Le s tem se bom
hvalil, biti služabnik tvojega pre¬
svetega Serca! O dodeli mi po
ravno tistem Sercu, da zanidujem
vso nedimerno posvetno dast!

O Jezus, edino zveličanje moje
duše! od tebe samega pridakujem
zdravja in življenja; odreši me po
svojem presvetem Sercu vsih duš¬
nih bolezen in slabost.

O Jezus, moja neizmerna do¬
brota, kedaj te bom že imel popol¬
noma in vekomej! Te srede upam
in pridakujem od nezapopadljive
ljubezni tvojega Božjega Serca!

3 *

28

O Jezus, edina pot v nebesa,
življenje moje duše! v tvojem pre-
svetem Sercu želim živeti in u-
mreti. Navdajaj me neprenehoma s
svojim svetim Duhom, in z njego¬
vimi prečudnimi in svetimi gnada-
mi. Amen.

Zvečerno opravilo.

Preden greš počivat, pomisli, kako
si čez dan spolnoval svoje dobre sklepe,
ki si jih bil zjutraj storil. Ali si bil sra-
možljiv seboj in z drugimi? Ali si bil
krotak, poterpežljiv, pokoren? Ali se
nisi z jezikom pregrešil zoper svojega
bližnjega ? Ali si povzdignil kterikrat čez
dan svoje serce k Bogu, svojemu Stvar¬
niku? k presvetemu Sercu svojega do¬
brotljivega Zveličarja? in tako dalje.

Molitev.

O Jezus, luč sveta! posveti v
moje serce s svojo večno svet¬
lostjo; razsvetli nočne teme, ktere

29

v njem prebivajo, z lučjo svete
vere, da te bomo z Očetom in sve¬
tim Duhom v tvoji svetlosti gledali,
in s svetim strahom molili.

Zahvaljen bodi, o Bog, moj
predobrotljivi Stvarnik! za ta dan,
in za vse dni mojega življenja, ki
si jih dal srečno preživeti. Za¬
hvaljen bodi za vse dobrote in mi¬
losti, ki si mi jih vsako minuto
čez dan skazoval! Ohranil si me;
varoval si me s svojo mogočno
roko, in tvoja sveta previdnost mi
je preskerbela vse potrebno za
dušo in za telo. Zahvaljen bodi
tudi za vse milosti, ki si jih da¬
našnji dan skazal mojim duhovnim
in telesnim dobrotnikom; ki si jih
skazal svojim izvoljenim in pa vsim
ljudem! Obudi v naših sercih tako
hvaležnost, kakoršna se spodobi
človeškim otrokom imeti do tebe,
neskončno dobrotljivega Očeta, či-

30

gar usmiljenje nima mere, in čigar
radodarna roka nikogar ne odločuje.

Pošlji v moje serce en žark
svoje dobrotne luči, da razsvetljen
spoznam, v čem sem te žalil da¬
našnji dan 5 le-ta naj ogreje in
omeči moje serce, da živo občutim,
kolika nehvaležnost je, tvojim sve¬
tim namenom nasproti delati, in
tvojim zapovedim nepokoren biti.
(Pomisli zdaj nekoliko, kako si dan preživel,
in v čem si se kaj pregrešil?) — Odpu¬
sti mi, o dobrotljivi Stvarnik, za¬
voljo svoje neskončne milosti, vse
grehe, s kterimisem tebe, Vsega mo¬
gočnega , zopet ta dan razžalil!
Spoznam, da je moje serce bilo
prenezvesto, in se je tvojim svetim
navdajanjem večkrat ustavljalo; sla¬
ba je bila moja gorečnost, in mlač¬
nost v tvoji sveti službi me je oma¬
govala. Z mislimi, z besedami, z
djanjem sem te žalil. Če boš po

31

naših grehih z nami delal, o Bog,
kdo bo pred teboj obstal!

Za to v žalosti spoznam svoje
grehe, in te prosim, ne odreci mi
svojega usmiljenja! V globočino
mojega serca ti vidiš; daj, da se
v njem tako terden sklep pobolj-
šanja obudi, da te res ne bom več
žalil! V zadostenje za moje grehe
ti darujem, o nebeški Oče! ljube¬
zen, zvestobo, pokoršino, ponižnost,
pohlevnost in vse čednosti Serca
Jezusa, tvojega edinorojenega Sina,
častitljive Marije Device in vsili
Svetnikov, kteri te v tvojem več¬
nem kraljestvu hvalijo.

Tebi, o moj Bog! darujem ta
nočni pokoj, in ga sklenem s tistim
nočnim počitkom, ki ga je moj vi-
sokočešeni Zveličar ob svojem času
na zemlji vžival, njegovo presveto
Serce pa je neprenehoma čulo in
k tebi puhtelo. Časte in hvalijo

32

naj te tačas vsi prebivavci nebe¬
škega Jeruzalema, in z njimi v eno¬
glasji vsak trenutek, kolikorkrat
moje serce udari. Tvoj sem, o
Gospod! kadar čujem; tvoj, kadar
spim; tvoj v življenji in v smerti!
Varvaj me, o Bog, ' pod svojimi
perutami, in brani, da me zalezo¬
vanje sovražnikovo ne poškoduje!
Tvoj sveti angelj mi stoj na strani,
in tvoj nebeški blagoslov naj vedno
bo nad mano! Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Zdihljeji k Jezusovemu Sercu.

O presladko Jezusovo Serce,
moja večna ljubezen! ti bodi to noč
moje počivališe. Dovoli, da moja
duša gre notri v prečudno poko-
jiše, v kterem je nekdaj počival
sveti Janez, tvoj ljubeznjivi učenec.
Ta čas, ko bodo telesni počutki

33

spali, naj ona tukaj v tvoji ljubezni
čuje, in tvoje veličastvo premišljuje.
V tem pokoji bom spal, in počival,
da bo moje spanje s tvojim nek¬
danjim spanjem na svetu sklenjeno,
čisto in sveto, in pred Bogom za¬
služno in prijetno. Obrani me mi¬
lostljivo v svojem svetem spominu,
o moj Jezus! tačas, ko spim, da-
siravno jez na tebe ne morem mi¬
sliti; ti, ki si se z milostljivo lju¬
beznijo mene spomnil, preden sem
jez mogel na te misliti, da se v sve¬
tem veselji ob jutranjem dnevu zbu¬
dim, in ti vnovič z zvestim sercem
služim. Amen.

K prečisti Marii Devici

in Svetnikom Božjim.

O Mati svete čistosti! varvaj
moje spanje, in s svojo materno lju¬
beznijo čuj nad mojo dušo in nad mo-

8 **

34

jim telesom, da mi nobena nečista mi¬
sel duše ne omadeža, zaktero je tvoj
ljubeznjivi Sin svojo drago kri
prelil!

Sveti angelj Božji! stoj mi ob
desnici, da se ne prederzne pogla¬
var teme se k meni približati, in
da mi ne škoduje otrok hudobe!

Svetniki in Izvoljeni Božji!
prosite za me, da naj mi bo mi¬
lostljiv usmiljeni Bog, naj pozabi
mojih hudobij, ter me pod svojo
obrambo varuje, dokler ne zgine
senca, in se zazna večni dan, da
bom v kraljestvu večne časti Božje
usmiljenje vekomej prepeval! Amen.

Sklep.

Dodeli, o usmiljeni Bog! za¬
voljo svojega svetega Imena, vsirn
bolnim in nadložnim, vsim popot¬
nim in žalostnim — mir in polaj-

35

šanje; daruj dušam naših bratov,
ki so v Gospodu zaspali, večni
pokoj. Po Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

Jez pa grem počivat v Imenu
našega Gospoda Jezusa Kristusa,
kteri me je s svojo predrago kervjo
odrešil. On naj me blagoslovi,
vodi in vlada, ter pripelje po tem
življenji v večni pokoj! Amen.

V tvoje roke, o Gospod! zro-
čim svojo dušo! Ti si me odrešil,
o usmiljeni Bog!

Jezus Nazarečan, judovski
kralj! obvaruj me nagle in nepre-
videne smerti!

Sveti Bog, sveti mogočni Bog,
sveti neumerljivi usmili se

nas! Amen.

36

Serce Mariino.

Nauk o češenji Mariinega Serca.

Nobeno serce, piše imenitni duhovni
učenik Sincel, ni bilo Jezusovemu Sercu
bolj vdano, nobeno z njim tako terdno
sklenjeno, in mu tolikanj podobno, kakor
Serce Mariino. Za to tudi ni bilo serca
na zemlji tako obilnih milost, tako viso¬
kega v čednostih, tako neizmerjenega v
ljubezni, pohlevnosti in ponižnosti, kakor
je bilo Serce Mariino. Kdor koli Serce
Jezusovo v resnici moli, se bo tudi vnel
za češenje Serca njegove presvete Matere.
Ni ga serca v nebesih za Sercem Jezu¬
sovim častitljivšega od Serca neomade-
žane njegove Matere; torej za Jezusovim
Sercem Serce Mariino zasluži vso našo
ljubezen in vse naše češenje. Sv. Bernard
pravi: „Ne vidim Matere brez Deteta,
in Deteta ne brez Matere^.

„Kdor ljubi Jezusa, tudi njegovo
Mater ljubi, in kdor Mater ljubi, ljubi
tudi Jezusa.“ To je bil pregovor zve¬
ličane Armele, in to terdijo vsi bogabo¬
ječi kristijanje. Prav in spodobno je tedaj,

87

da tudi Mariino Serce častimo. To Serce
je nedolžno, čisto vsega greha, z vsimi
čednostmi ozališano, in vse plameče v
ljubezni Božji 3 je Serce naše Matere, ki
nas priserčno ljubi, in želi od nas biti ljub¬
ljeno; Serce naše Matere, ktera je vse
naše prijaznosti in ljubezni vredna. S
češenjem, ki ga Maternemu Sercu daje¬
mo, častimo tudi Sinovo Serce, ker „vsa
čast, ki jo Materi dajemo, je Sinova“,
pravi sv. Bernard. Pobožnost do Marii¬
nega Serca je najboljši pomoček, v po¬
božnosti do Jezusovega Serca rasti;
skozi Materno Serce bomo prišli do Si¬
novega Serca. „Milosti bomo iskali, in
po Marii je bomo iskali“, pravi sv. Ber¬
nard. Od todi izhaja, da, kjerkoli so
jeli Jezusovo Serce častiti, so tudi Marii¬
nemu Sercu posebno čast skazovali.

Ko je Jezus Kristus na križu v
silnih bolečinah umiral in umeri, je Bogu
Očetu nar veči dar prinesel za človeški
rod; tudi Marija je takrat v neizmernih
brhkostih Bogu nar veči dar darovala:
„življenje svojega Božjega Sina mu je
darovala 4 *. Torej pravi sveti Avguštin:
„Dva altarja moja duša ta dan najde;

38

enega v Kristusovem telesu, enega v Deviči-
nem Sercu 5  na unem se daruje Sinovo
meso, na tem Devičlna duša“. Pri tem
darovanji nas je Jezus Marii, svoji Materi,
otroke izročil; od tistihmal smo njeni, in
upamo, po njej vse doseči, kar nam je k
zveličanju potrebno. Od todi izhaja, da
se Marija od nekdaj v katoliški cerkvi
tolikanj priserčno časti. Sveti Ciril,
Aleksandrijski patrijarh, ki je v letu 444
po Kristusovem rojstvu umeri, od Marii¬
nega češenja tako-le piše: „Bodi od

mene češena, Marija, Mati mojega Boga,
častitljiva bramba vsega keršanstva! sve-
tilnica, ki nikdar ne ugasne; leskajoča
zvezda resnice in pravega nauka! Bodi
od mene češena, Marija! ti, ki si v svo¬
jem čistem deviškem telesu Neskončnega,
Nezapopadljivega nosila; ti, po kteri
edini je presveti Trojici prava čast in
molitev prišla; po kteri dragi križ odre¬
šenja po vsem svetu slovi; po kteri ne¬
besa veličastujejo, se angelji vesele; se
lice zemlje obnovi; peklenski duhovi stre-
petajo; skušnjavec pobegne; se grešni
Adamov rod zopet k nebesom povzdigne,
in Solnce pravice in resnice nad grobovi

39

malikovanja vnovič izhaja! Bodi mi če-
šena, Marija! po kteri se verni kersta
vdeležujejo, in z oljem veselja pomazujejo!
Bodi mi češena, Marija! po kteri je edini
Božji Sin, prava in edina luč sveta, raz¬
svetlil tiste, ki sede v smertni senci! Kdo
zamore tebe, o neizrečena, sveta Devica!
kdo te zamore spodobno hvaliti l u  — Iz
tega vidimo, kako priserčno so precej
pervi kristijanje Marijo častili, in koliko
zaupanje so do njene prošnje imeli. Ne
sama od sebe dati, ampak s svojo mo¬
gočno prošnjo pri Bogu nam zamore ona
vse gnade doseči, ki so potrebne, pobožno
in po Božji volji živeti; njeno Serce je
točilo, po kterern vse te gnade k nam teko.
Ne tavžente, ampak milijone katoliških kri—
stijanov vsake starosti, stanu in spola se
je za tega del zlasti dan-današnji pre-
svetemuMariinemu Sercu popolnoma izroči¬
lo, da bi po mogočni prošnji tega svetega
Serca zveličanje dosegli. To češenje so
tudi ranjki papež Gregori XVI. v svojem
pismu do vodja bratovšine v Parizu v letu
1838 očitno razodeli, in rekli, d a j i m nič
ni tako pri sercu, kakor, koli¬
kor se le more, srečo ker sanskih

40

vernih zvišati i n češenj e deviške
Matere Božje razširiti, ktera,
kraljica Bogu ob desnici stoje,
v zlatem oblačilu in pisani na¬
pravi, vse od njega more doseči,
in ktera je prava bramba kato¬
liške cerkve, in naše nar svetejši
upanje.

Češenj e presvetega Mariinega Serca
je tedaj od cerkve poterjeno. Sveta
cerkev je s tem poterjenjem le to na
znanje dala, kar je Bog sam z nešte-
vilnimi čudeži spričal, ki se vedno na
prošnjo tega mogočnega Serca gode, da
mu je namreč to češenje ljubo in prijetno.

Ako tedaj želiš to sveto in neoma-
dežano Serce častiti, in se z njegovo
prošnjo pri Bogu zveličati 5 prizadevaj
si, temu studencu vsih čednost, vse le¬
pote in sladkosti, temu zakladu vsih mi¬
lost Božjih z zvesto ljubeznijo stanovitno
vdanemu biti. To boš pa s tem pokazal,
ako se v vsih okolišinah življenja po
njenem življenji ravnaš, ako si prizade¬
vaš, ji zlasti v sveti čistosti, in krotki

41

ponižnosti vedno podoben biti, in pri njej
v ta namen pomoči išeš.

Ko Mariino Serce častiš, ne misli
si samo telesnega serca, ampak misli si
zlasti njeno duhovno Serce, to je, po¬
stavi si pred oči vse njeno življenje, njene
svete misli in želje, njene nebeške za-
mišljenja in občutenja, njeno goreče hre¬
penenje po Bogu, njeno ljubezen do Boga
in bližnjega, ki je brez mere, njene svetle
čednosti, in prizadevaj si, jo v vsem po¬
snemati. Kdor zgled Mariinega lepega živ¬
ljenja pred očmi ima, in se v resnici tru¬
di, po njem živeti, se v britkostih in skuš¬
njavah, če pri njej pomoči iše, prepriča,
kako resnično je, kar sv. Bernard od Ma¬
rije piše: „Še nikdar ni bilo slišati, da
bi bil kteri zmed tistih od tebe zapušen,
ki je pod tvojo obrambo pribežal, tebe
pomoči prosil, in se tvoji prošnji pri
Bogu izročil 44 .

42

Začetek in prečudno razširjanje
bratovšine čistega in neomadeža-
nega Mariinega Serca.

Že 1668. leta je rimska cerkev
očitne pobožnosti k Mariinemu neomade-
žanemu Sercu dovolila, in bilo je do 1743.
leta v katoliški cerkvi štiri in osemdeset
bratovšin Mariinega presvetega Serca.
Sčasoma, posebno ob času hudih vojska,
je hudobija močno gospodarila, in te po¬
božnosti in bratovšine so opešale. Pred
nekaj časom pa se je čast do Marije
„Matere lepe ljubezni"  zopet jela
močno razširjati, in kolikor bolj se hudo¬
bija šopiri in košati nad vsem, kar je
Jezusovega in Mariinega, toliko bolj se
od druge strani v bogaboječih sercih vne¬
ma in gori čista ljubezen do Jezusove¬
ga in Mariinega Serca. Začelo se je
to češenje tako-le:

V sredi Pariza, poglavitnega fran-
cozovskega mesta, je duhovnijska cerkev
Marije Device premagovavke. Ta duhovnija
je v tistem oddelku mesta, kjer so skorej vsi
prebivavci v nagnjusni poželjivosti živeli,
in le po dobičku hrepeneli j bili so vsi

43

persteni in meseni; sveta vera jim ni
bila mar, še zaničevali so z merzlim
sercem njene svete šege in opravila. Bila
je skorej prazna cerkev Marije Device
ob nar večili praznikih, in svete zakra¬
mente so bili tako opustili, da jih še na
smertni postelji niso marali prejemati.
Viditi je bilo, da sveta vera v njih ser¬
cih ni bila opešala, ampak sceloma ugas¬
nila. Pobožni in bogaboječi pastir zgub¬
ljenih ovčic tistega kraja ni najdel druzega
pribežališa, kakor svojo silno žalost u-
smiljenemu Zveličarju potožiti, in svoje
težko serce pred njegovo neomadežano
Materjo izliti.

Tretjega Grudna 1836. leta je sveto
mašo na tistem altarji Marije Device
Bogu daroval, ki je od tistihmal posve¬
čen češenju njenega neomadežanega Serca.

V spomin mu je prišlo, kako brez Božjega
strahu njegovi duhovnijani žive, in brit—
ka žalost mu je objemala serce. Globoko v
duhu ga je bolelo, ker je vidil, da je
trud in delo skozi pet let vse zgubljeno.

V teh težavah med sveto mašo ga nepre-
vidoma obide misel, da naj svojo duhovni-
jo presvetemu in neomadežanemu Sercu

44

Marije Device priporoči, da bo pomagal
tako grešnikom k pokori. Ta misel ga
je v molitvi motila in motila, in želel je,
se je znebiti; pa kolikorkrat jo je od¬
pravil, se je vnovič povernila — celo do
sanktusa. Zdaj pa je Boga ponižno po¬
prosil, da naj ga reši tujih misel, ker
bo opravljal tolikanj sveto opravilo; —
in Bog ga je uslišal. Pa kakor je od-
maševal, se je poprenja misel s toliko
močjo vernila, da se je dobri pastir
va-njo vdal, ker si je mislil: „Taka

pobožnost k preblaženi Marii
Devici biutegnila vendar le do¬
bre nasledke imeti, — bom po¬
skusi  l.“

Enajstega Grudna, bila je tretja
adventna nedelja, oznani ta duhoven pred
veliko mašo, da bo zvečer ob sedmih v du-
hovnijski cerkvi nekako opravilo z namenom,
da bi po prošnji Mariinega Serca
od usmiljenega Boga spreobernjenje greš¬
nikov sprosili. Kako srečen je izidek
tega začetka bil, bogaboječi duhoven
takd-le pripoveduje: „Strah, nepokoj,
in le malo upanja se je celi dan v mo¬
jem sercu mešalo: potem soditi, ko'Iikor

45

je bilo ljudi pri veliki maši, sem si mislil,
jih bo zvečer komej šestdeset, ali sedem¬
deset; ali na! — ob sedmih sem našel
v cerkvi štiri sto do pet sto ljudi. Vidil
sem jih toliko v cerkev priti le ob veli¬
kih praznikih, o Božiču in o Veliki noči,
sicer ne toliko, in zlasti ne toliko mo’ž.
Kaj jih je koli sem prignalo? Veči del
še niso vedili, kaj se je bilo zgodilo;
cerkev so ob tako nenavadnem času od-
perto našli, in so va-njo prišli.

Opravilo se je z večernicami Matere
Božje začelo. Ljudje so bili sicer mirni,
vendar tako merzloserčni, da niso vedili,
čemu so v cerkvi. Po večernicah je bil
v kratkem nauku namen tega opravila
razodet in razložen, ki so ga pričujoči
željno poslušali. Kako jim je ta nauk
v serce segel, se je pri molitvah pred
blagoslovom pokazalo, ker so jih vsi za
mašnikom molili. Pri lavretanskih lita¬
nijah se je bila gorečnost še bolj vnela,
da so besede: „pribežališe grešnikov!"
sami od sebe trikrat ponovili; tako tudi
besede: „zanesi nam, o Gospod!“ —
To duhovna, ki je pred svetim Rešnjim
Telesom klečal, močno v serce gine;

46

tajati se mu serce začne; povzdigne oči
k Mariini podobi in reče: „0  moja ljuba
mati! ti slišiš, s kakošno ljubeznijo in
zaupanjem k tebi kličejo; ti boš vsaj te
uboge grešnike rešila, kteri te svoje pri-
bežališe imenujejo. O Marija! sprejmi
to pobožno zavezo, in v znamnje tega
sprosi, da se ta in ta I. spreoberne;
jutri pojdem k njemu v tvojem imenu“.

I. je bil star mož visoke posvetne
časti, pa slabe vere od mladih nog. Bil
je že čez osemdeset let star, slep in
bolan, pa od duhovna nič ni hotel slišati.
Desetkrat se mu je že ravno ta duhoven
ponujal, pa nobenkrat ni bil sprejet. Dva¬
najstega Grudna — bilo je že po tistih
večernicah — se pastir vnovič k njemu
poskusi, in zopet ga hočejo odpraviti,
on pa se ni dal odverniti, in je bil po
tem res peljan k bolniku. Ko se je bil
z njim nekoliko prijazno pomenil, bolnik
reče: „Gospod fajmošter, prosim, dajte

mi sveti žegen \ u  Ko sem mu to željo
spolnil — pripoveduje ta duhoven — mi
on reče: kako dobro mi de vaše

obiskanje: viditi vas ne morem, pa vašo
pričujočnost čutim; odkar ste pri meni,

47

čutim mir, pokoj in veselje, kakorsnega
še nisem imel. ww  Viditi, da je tako
omečen, duhovnu ni bilo več težko, ga
napraviti, da se je spovedal, in svete
zakramente prejel. Veliko milost je Bog
temu spokorniku delil, on pa je vse do¬
bro obernil. Živel je še štiri mesce; je
bil ves vdan v Božjo sveto voljo, je
Boga priserčno ljubil, in vsak dan v
njegovo čast obernil.

Spreobernjenje tolikanj terdovralnega
grešnika, ki je več let brez svete vere
v slepoti živel, je duhovnu vso maloserč-
nost odvzelo; terdno je zaupal, da je
njegovo djanje in prizadevanje Bogu
prijetno, in da mu bo v tem tek in srečo
dal. Namenil si je bil namreč napraviti
bratovšino k časti ^presvetega neo-
m a d e ž a n e g a Serca Marije D e-
vice; w  postave je bil že spisal, in Pa¬
riški veliki škof so jih 22.  Svečana po-
terdili, in vanjo zapisovati dovolili. Kmali
se je v tisti duhovnu vse spremenilo; ljudje
so začeli lepše živeti, v cerkev pridno
hoditi, pogosto prejemati svete zakra¬
mente, in od tistega časa se je verstilo
prečudno spreobernjenje za spreobernje-

48

njem. Iz prejemanja zakramentov o Ve¬
liki noči se vidi, kako vse drugači so
bili začeli ljudje živeti. Zmed 26000 do
27000 prebivavcev tiste duhovnije — da
se Bogu usmili! — jih ni bilo več ka¬
kor sedem sto in dvajset o Veliki noči
v letu 1835 pri svetem obhajilu. Tako
je bila opešala sveta vera! V letu 1838
pa jih je prejelo že dvanajst tavžent ve¬
likonočno sveto obhajilo. In bilo je zana-
prej čedalje bolje; veliko zarašenih grešni¬
kov se je spreobernilo, in razodevala se
je prečudna gnada Gospodova, in velika
moč presvetega Serca Marije Device.
Grešniki vsi terdovratni so se zboljšali
in omečili; ljudje, popolnoma od svetiga
Boga odpadli, so se k njemu vernili; ne¬
srečni, v grehu ostarani, so se s solzami
spovedovali. Tudi od telesnih bolezen
so bili ozdravljeni, slepi so spregledo¬
vali i. t. d.

Ker se je bilo na Mariino prošnjo že
toliko prečudnih spreobernjenj zgodilo, je
uni pobožni mašnih sklenil, bratovšino z
njenimi postavami v Rim poterdit poslati,
in prositi, da bi ta bratovšina Marije
Device v Parizu bila povzdignjena v

49

poglavitno ali mater-bratovšino vse fran-
cozovske dežele. V serce je zaveselilo
svetega očeta papeža Gregorja XV 7 !.,
ko so zvedili, kako velike gnade so na
prošnjo Mariinega Serca grešnikom v
delež prišle, ker Marija je bila vselej
pribežališe grešnikov. Zelja je svetega
očeta obšla, da bi se vse keršanstvo te
dobrote vdeležilo; torej so bogaboječemu
duhovnu to prošnjo radi dovolili, in so
še veliko več storili, ker so z razpisom
v letu 1838, 24.  Malega Travna v Parizu
pri Marii Devici napravljeno bratovšino
njenega neomadežanega Serca
za s p r e o b e r n j e n j e grešnikov  po¬
vzdignili v mater-bratovšino za ves svet,
in so ji dodelili vse odpustke, ki so v
teh bukvah zapisani, in ktere imajo tudi
druge bratovšine Mariinega Serca, koli¬
kor so z materjo-bratovšino v Parizu
sklenjene.

Ni izreči, kako hitro se je ta bra-
tovšina po vsem Francozovskem, in po
vsem svetu razširila. V dveh letih je
bilo samo v Parizu osem in petdeset
lavžent devet sto dva in šestdeset va-njo
zapisanih, in v druzih mestih in vaseh

Jez. ia Mar. Serce. 3

50

je imela ta poglavitna bratovšina že sto
sedem in osemdeset poddružnic. Od vsih
strani so terdovratne grešnike v molitve
matere-bratovšine priporočevali, in velikrat
so bili že tisti dan neutegoma omečeni,
ko so bili s prižnice priporočeni. Misijo¬
narji so jo med divjaki napravili, ktere
so spreobernili; in sprosili so večkrat z
njo čudno spreobernjenje naj svojeglav-
niših nejevernikov. Kjer koli so verni
od te bratovšine zvedili, so se je z ve¬
seljem in gorečnostjo poprijeli, V letu
1843 je mati-bratovšina v Parizu imela
že tri tavžent tri sto štiri in osemdeset
poddružnic. Sliši se, da, kjer se je ta
bratovšina prav prijela, se je vera po¬
živila, pobožnost zbudila, sveti zakra¬
menti se bolj pogosto prejemajo, in cerkve
se čudno močno obiskujejo. Tako do¬
brotljivo se Devica Marija skazuje tistim,
za ktere ljudje pri njenem maternem
Sercu pomoči prosijo. Pod njeno obrambo
naj nobeden ne obupa, ker njena pomoč
pri Bogu je velika, in njena ljubezen do
ljudi nima mere.

51

Duhovne dobrote bratovšine.

Bratovšina ima namen, po močni
prošnji Mariinega presvetega Serca spre-
obernjenje grešnikov in krivovercev od
Boga sprositi. Ravno iz tega prizade¬
vanja pa tudi obilne gnade izvirajo.

Perva in nar veči gnada je gotovo
ta, da se deležne store Jezusovega viso-
cega zasluženja in odrešenja. Namen Je¬
zusovega odrešenja je, grešni svet več¬
nega pogubljenja oteti; in ta namen pod¬
pirajo tovarši bratovšine, torej imajo de¬
lež v Jezusovem zasluženji. Druga do¬
brota je vesela vest, z vedno molitevjo
k zveličanju neuinerjočih duš kaj pripo¬
moči. K temu nas opominja sv. apostelj
Jakop, rekoč: Moji bratje, akoje
kdo zmed vas od resnice zašel,
in gakdospreoberne, vedi, da,
kdor grešnika od njegove zmote
verne, o trn e njegovo dušo smer ti,

in veliko grehov pokrije.  5, 19.
^0. Tretja dobrota je, da prihajamo sami
s tem zmirej boljši, in Bogu ljubši; ker,
če hoče kdo za spreobernjenje grešnikov
s pridom moliti, mora sam spreobernjen biti.

3 *

52

Tem dobrotam so sveti Oče Gregori
XVI. še veliko odpustkov pristavili, ki
se jih morejo tovarši bratovšine vdele-
ževati. Dnevi popolnoma odpustkov so:
1) dan sprejetja v bratovšino, 2} praz¬
niki bratovšine ali: nedelja pred Septva-
gezirno, 3) Novo leto, 4) Svečnica, 5)
Mariino oznanovanje, 6) Mariino rojstvo,
7) Vnebovzetje, 8} čisto spočetje, 9)
sedem žalost Marije Device, 10} spre-
obernjenje svetega Pavla, 11) praznik
svete Marije Magdalene, 12) sv. Jožefa,
13) sv. Janeza Kerst., 14) vsaki me¬
sec dvakrat ob radovoljnih dnevih, ki se
morejo tudi za duše v vicah oberniti,
15) ob smertni uri, ako se skesano spo¬
vedo’, in sveto obhajilo prejmejo, in ko
bi jim to ne bilo mogoče, če vsaj pre¬
sveto ime Jezus  z besedo, ali v sercu
kličejo, 16) ob dnevu, ko so bili ker-
šeni. Odpustke doseči, je potrebno, se
ob imenovanih praznikih s skesanim ser¬
cem spovedati, zakrament svetega Reš-
njega Telesa prejeti, in v s a k dan „G' e-
šeno Marijo“ s pristavkom: „0
Marija, pribežališe grešnikov,
prosi za nas!“ moliti.

53

V Jezusovem in Mariinem Sercu je
Bog obilen studenec svoje neskončne mi¬
losti odperl za vse ljudstva in narode;
iz teh studencev zajemajmo živež za neu-
merjoče duše! Veliko tavžent jih je še
v nesrečnih zmotah, veliko tavžent popol¬
noma brez vere; koliko jih je pa med
katoliškimi kristjani, kteri brez Boga v
toliki slepoti žive, da ni od nikodar
upanja, da bi se kedaj spoznali, če jih
ne bo Bog takorekoč prisilil s svojo
prav posebno gnado! Taka gnada spre-
obernjenja pa je dar Božji, ki ga mora¬
mo od Boga prositi. Komur je tedaj pri
sercu toliko milijonov zbeganih duš, kte-
rih vsaka je podoba Božja, in več, ka¬
kor ves svet, vredna, bodi v tej bratov-
šini, ali ne, naj si prizadeva, po svoji
zmožnosti, ali z učenjem, svarjenjem,
opominovanjem, z lepim zgledom, ali
milošinjo, molitvijo, in kakor more, kaj
k spreobernjenju grešnikov pripomoči. Ko
bi kdo z lastnimi očmi vidil: zdaj zdaj
se loči ena duša v grehu, ki vekomej
ne bo Boga gledala, obljubim, da bi on
tudi umeri rad za njo, ko bi jo s svojo
smertjo mogel obvarovati pogubljenja; pa

54

z manjšim trudom, kakor s smertjo, mo¬
remo veliko veliko za tiste storiti, ki so
že blizo časne in večne smerti, ako jih
v molitvi, ali v prejemanji svetih zakra¬
mentov priporočujemo Jezusovemu in Ma¬
riinemu presvetemu Sercu.

Bratom in sestram bratovšine je v ta
namen svetovano, vsak dan moliti molitev:
„Spomni se, preusmiljena Devica“ itd.
(str. 62 ); večkrat svete zakramente prejeti;
ki premorejo, vbogajme dajati; in zlasti
praznike bratovšine s pridom za grešnike
preživeti. Prazniki bratovšine pa so:
Praznik Mariinega Serca  drugo
nedeljo po Velikem Šmarnu; nedelja
pred Septvagezimo, in zgorej imenovani
prazniki, ob kterih so popolnoma odpustki;
in verh teh tudi vsaka sabota skozi leto,
posebno vsaka perva sabota v mescu.
Ob sabotah skozi celo leto zunaj velike
sabote se v Štrasburgu v Alzacii v
škofijski cerkvi pri altarji žalostne Ma¬
tere Božje zjutraj o poli šestih sveta
maša bere prečistemu Mariinemu Sercu v
čast za spreobernjenje grešnikov, s ktero
naj bi se bratje in sestre bratovšine v

55

duliu sklenili, in zlasti te dni za spreo-
bernjenje grešnikov molili.

fs&Miij® ©pravila

k Mariinemu Sercu.

Jutranja molitev.

V imenu Boga Očeta, in Sina,
in svetega Duha. Amen.

Moj Bog in moj Gospod! k
tebi povzdignem svojega duha in
te zahvalim iz vsega svojega serca
za sladki počitek te noči. Bodi če¬
sen in hvaljen, da si mi zopet dal
en dan doživeti, da morem v vsih
čednostih rasti in tebi zmirej bolj
dopasti! Iz očetovske ljubezni do
mene si mi dozdej življenje ohranil,
in si tako dobrotljivo za-me sker-
bel; jez pa sem se ti za te tolike
dobrote še tako malo zahvalil! O
predobrotljivi Oče, usmili se me!

56

Razsvetli z lučjo svoje gnade moja
dušo, da bom ves dan svojega
Zveličarja, Jezusa Kristusa, pred
očmi imel, kteri je naj lepši zgled
ponižnosti, ljubezni, pohlevnosti,
poterpežljivosti, da moje serce v
skerbeh in nepokoji le v tebi po¬
koj in tolažbo najde. Ne daj v mo¬
jem sercu prostora sovraštvu, ne-
vošljivosti in zavidnosti; le res¬
nična, nesamopridna ljubezen do
bližnjega naj v njem kraljuje. 01)-
* varuj moj jezik, da ne bo nič go¬
voril, kar bi tebe razžaliti uteg¬
nilo; nikar ne dopusti, da bi moji
počutki hrepeneli po rečeh, ktere
v greh peljejo. Vodi vse moje sto¬
pinje, da se zoper tvoje svete za¬
povedi ne pregrešim. Blagoslovi, o
Gospod! ta jutranji čas moje dobre
sklepe, mojo slabo voljo in moje
serce, da namen dosežem, zavoljo
kterega me je tvoja ljubezen vstva-

57

rila. Zahvalim te iz globočine svo¬
jega serca, da si me brez vsega
mojega zasluženja odrešil in po¬
svetil, in k pravi veri svoje svete
cerkve poklical. Darujem ti svojo
dušo in vse njene moči, svoje telo
in vse njegove nagnjenja. To svojo
daritev sklenem, o moj Bog! z nar
svetejši daritvijo telesa in ker vi
Jezusa Kristusa, tvojega edinoro-
jenega Sina, na vsih altarjih, kjer
koli bo tebi, nebeškemu Očetu, dans
darovan. Vdeleži me vsib gnad,
ktere ta daritev pri tvoji neskončni
milosti zadobi. Ljubeznjivi Jezus!
usliši moje zdihovanje in blagoslovi
me, da bom poživljen in s tolažbo
svete vere k svojim opravilom šel;
daj mi gnado, da v stiskah in nad¬
logah ne omagam, da tolažbe sveta
ne išem, temuč, da svoj križ po-
terpežljivo nosim in se spominjam,
da si tudi ti za-me brez tolažbe

3 * *

58

na križu visel. S tabo tedaj grem
k svojim opravilom; v tvojem pre¬
svetem imenu in tebi v čast naj
se dans vse zgodi; dodeli mi moč,
tebi zvesto služiti, da se bom, če
me Bog že dans s sveta pokliče,
veseliti mogel, da sem današnji
dan doživel. Osreči in oblagodari
tudi moje starše, prijatle, dobrot¬
nike in vse, s kterimi živim. Sveta
Marija, Mati Božja, sveti angelj
varil, vsi svetniki! prosite za-me,
da po vašem zgledu Božjo voljo
spolnim in večno zveličanje dose¬
žem. Čast bodi Bogu Očetu in
Sinu in svetemu Duhu zdaj in vse
večne čase! Amen.

Molitev

k Materi Božji.

O moja preljuba Mati, sveta
Devica Marija! glej, jez, tvoj

59

otrok, pribežim pod tvoje varstvo
zoper vse nevarnosti in skušnjave
današnjega dneva! Darujem ti svoje
oči, svoje ušesa, svoj jezik, svoje
roke in serce, da jih vsega greha
obvaruješ. Pridi mi na pomoč, da
nikoli tvojega Sina, svojega Boga,
ne razžalim. Kadar bodo skušnjave
čez-me priderle, hočem k tebi zdi¬
hovati in klicati: ^Presveta Devica!
v skušnjavi se znajdem, pomagaj
mi!“ Ves sem Jezusov in Mariin*,
Jezusu in Marii sem se za večne
čase v dar dal!

Po svojem svetem devištvu in
neomadežanem spočetji očisti, o pre-
čistaDevica! moje serce, moje telo
in mojo dušo v imenu Boga Očeta
in Sina in svetega Duha. Amen.

60

Ponovljenje obljube za toTarše
bratovsine Mariinega Serca.

Sveta Marija, prečista Devica
in Mati Božja! jez I. te izvolim
dans in vselej svojo gospo, svojo
srednico in besednico, in terdno
sklenem, tvoje presveto in neoma-
dežano Serce častiti, in nikoli nič
ne govoriti, ne storiti, ne dopu¬
stiti, kar bi tvoje presveto, Ijubez-
njivo Serce žalilo. Obljubim ti t
vso zvestobo, zmirej tako ponižno
in čisto živeti, kakor si ti živela,
in si tudi prizadevati, da bodo vsi
moji bližnji tebe ljubili in tvoje
presveto Serce častili. Vzemi me
v svoje preljubeznjivo Serce, pro¬
sim te, bodi mi pomočnica v vsih
mojih delih in ne zapusti me ob
smertni uri! Amen.

61

Molitev

k presvetemu Mariinemu Sercu.

O Cisto, neomadežano, sveto,
preljubeznjivo Mariino Serce! po¬
zdravim, častim, hvalim, povišujem
te, drago in imenitno delo vsega-
mogočne roke Božje, studenec vsili
Čednost! vse to s tisto pobožnostjo,
s ktero so te pobožne serca vsili
Časov Častile in razveselovale. Ti
si po svoji svetosti, zvestobi, po¬
nižnosti, Čistosti, poterpežljivosti in
ljubezni nar veCi dopadenje pre¬
svetega Jezusovega Serca! V tebi,
o preCista Devica! v tvojem devi¬
škem Sercu gori nar veCi ljubezen
do Boga in želja, vse ljudi k pra¬
vemu spoznanju Boga in k več¬
nemu  zveličanju pripeljati. O sveta
Marija! zavoljo tvojega ljubeznji-
vega maternega Serca te prosim,
zadobi mi moC, vse, kar je greš-

62

nega, iz svojega serca iztrebiti,
da bo podobno tvojemu čistemu
Sercu. Sprosi meni, revnemu greš¬
niku, tudi gnado, svojega Boga z
zaupljivim sercem ljubiti, da bom
vreden, ga s tabo vred vekoma v
nebesih gledati in vživati. Po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Vsakdanja molitev

k Materi Božji za spreobernjenje
grešnikov.

(Svetega Bernarda.)

Spomni se, o preusmiljena De¬
vica Marija! da še nikdar ni bilo
slišati, da bi bil kteri zmed tistih
od tebe zapušen, ki so pod tvoje
varstvo pribežali, tebe pomoči pro¬
sili, in se tvoji prošnji pri Bogu
izročili. Poln tega zaupanja hitim
k tebi, o devic Devica! k tebi pri-

63

dem, pred tabo stojim grešnik zdi-
hajoč: Ne zaverzi mojih prošenj, o
Mati Besede! temuč milostivo me
sliši in usliši. Amen.

Zdihljeji k presvetemu Mariinemu
Sercu.

O Mariino Serce ! ki si Jezu¬
sovemu Sercu toliko podobno; sprosi
mi gnado, da bo tudi moje serce
Jezusovemu Sercu podobno!

O Mariino Serce! ki si vedno
vneto od ljubezni Jezusove; vžgi
tudi moje serce z ognjem te lju¬
bezni !

O neomadežano Mariino Serce!
očisti tudi moje serce vsih grehov!

O krotko, ljubeznjivo Mariino
Serce! bodi v vsih mojih potre¬
bah moja tolažba, in moje pribe-
žališe ob smertni uri! O deviško,
prečisto Mariino Serce, dopada-

64

jenje Jezusovega Serca! sprosi mi
gnado, da bo tudi moje serce tvo¬
jemu Sinu dopadlo!

O Serce Mariino, Serce Matere
usmiljenja! vli v moje serce lju¬
bezen, usmiljenje in mir!

O Serce Mariino, Serce Matere
svete ljubezni! napolni moje serce s
svojo sveto ljubeznijo!

O Mariino Serce! vsega se ti
darujem; sprejmi me in varuj me!

O Marija! po tvojem presve¬
tem Sercu te prosim, zadobi mi
gnado ponižnega duha, čistega
serca in telesa in vedno budeče
vesti!

O sveto neomadežano Mariino
Serce! bodi vselej in povsod spo¬
znano, ljubljeno, hvaljeno, blaženo,
češeno in poveličevano!

65

Posamne molitve enake oj strini
pušicam.

Peklenski duh, stari sovražnik, si
veliko prizadeva zoper pobožne; pa z
Božjo besedo zvesta duša hudiča pre¬
maga in ga pod nogami potapta; Božja
beseda je ojstra pušica zoper sovražnika.

Če te tedaj trohljivo meso v greh
vleče, moli in reci:

„Presuni s svojim strahom moje
meso , ker se tvoje sodbe bojim  /*‘

Če se hudo natolcevanje pritakne,
moli, in reci:

„11 o g ! stvari v meni novo serce,
in obnovi v meni pravega duha! u

Če te huda žalost stiska, moli in reci:

»Daj mi spet veselje svojega zve¬
ličanja , in z močnim duhom me po-
terdi! u

A v.

Le te necimurna hvala mika, moli:

n Ne nam, o Gospod! ne nam, am¬
pak svojemu imenu daj hvalo !“

Če te obupnost nadlegva, moli:

n Gospod! ti si moje upanje od
moje mladosti', od mojega rojstva si
ti moj varil ! u

66

Če se sercu nič ne ljubi, moli in

reci:

„Pomagaj mi , in bom rešen , in
bom tvoje pravice vedno premišljevali

v

Ce se ti tlelo pristudi, moli:

„Glej mojo nizkost in moje delo,
in odpusti mi vse moje yrehe.“

Če te jeza moti, moli in reci:

n Gospod! daj poterpezljivost in
mir svojemu hlapcu , da moja duša oh
nebeško krono ne pride, ker si djah
V svoji poterpezljivosti bote svoje dušo
ohranili

Če te preveč piti in jesti žene, moli
in reci:

„Nebeško kraljestvo ni jed in pi¬
jača , ampak mir in veselje v svetem
Duhu. Duh je , ki oživlja , meso ne
velja nič. u

Če te kaj novega slišati ali lepega
viditi mika, moli:

„ Vsa lepota kraljeve hčere je od
znotrej. u

Posebno velikrat moli:

„Meni pa je dobro , Boga deržati
se , v Gospoda vse upanje staviti

67

Večkrat izreci prav pobožno sladke
imeni:

„Jezus! Marija ! u

Papež Benedikt XIII. so tistim, ki
te presvete imeni pobožno izreko, od¬
pustke za 50 dni dovolili.

„Bodi češ eno, sveto in neomade-
žano spočetje prečiste Device Marije ! u

Kdor to molitev pobožno moli, za-
dobi odpustke za 100 let. Papež
Gregori XV.

„ Jezus, Marija in Jožef! vam da¬
rujem svoje serce in svojo dušo ! u

„ Jezus, Marija in Jožef! stojte mi
na strani v mojem zadnjem, smertnem
vojskovanji ! i(

„Jezus, Marija in Jožef! v miru
z vami naj se loči moja duša ! u

Papež Pij VII. so tem, kteri te
priserčne molitvice pobožno in skesano
molijo, odpustke za 300 dni dovolili.

„Nar pravičniši , nar vikši, in nar
veči ljubezni vredna volja Božja naj se
vselej zgodi, in naj bo hvaljena in po¬
veličevana vekoma ! u

Kdor to molitev pobožno moli, za-
dobi odpustke za 40 dni; in, kdor jo

68

vsak dan moli, dobi vsak mesec popolne
odpustke, ako se, kteri dan si bodi, i
resnično skesanim sercem spove, presveto
Režnje Telo prejme, in za ohranjenje
svete cerkve moli. Pij VI. Pij VII.

„ Vedno bodi hvaljeno, češeno in
poveličevano nar svetejši Rešnje Telo'j

Papež Pij VI. dovolijo tistim, kteri
to molitev pobožno molijo, enkrat na dan
odpustke za 100 dni; vsak četertek pa
skozi leto, in vsak dan v osmini s. Rež-
njega Telesa ravno te odpustke trikrat,
ako se ta molitev trikrat moli. Kdor pa
to molitev skozi mesec vsak dan enkrat
moli, zadobi popolne odpustke, ako v
tistem mescu, kadar hoče, zakramenta s.
Pokore in s. Rešnjega Telesa prejme in
v namen svetega Očeta moli.

Večerna molitev.

Kakor dan z Bogom začneš, tako
ga tudi z Bogom končaj. Z dobro vestjo
se sladkeje spi na terdi klopi, kakor s
slabo vestjo v mehki postelji. Koliko se
jih je že v posteljo vleglo, da bi počili,

69

pa niso najdii počitka, ampak srn er t,
ktere podoba je spanje! Zato vselej
Boga za vse dobrote zahvali, preden
greš počivat; prosi ga, da ti da gnado,
svoje grehe prav spoznati in jih obžalo¬
vati ; skerbno sprašuj svojo vest; ako te
je tvojega zveličanja skerb, ti bo kmali
povedala, v čem si se pregrešil; obudi
potem priserčno kesanje, in terdno skleni,
nič več ne grešiti.

Priserčno se ti zahvalim, o pre-
dobrotljivi Bog! za vse dobrote, ki
si mi jih današnji dan na duši in
na telesu skazal. Dal si mi živež
in obleko, zdravje in življenje;
obvaroval si me po očetovsko toliko
dušnih in telesnih nevarnost. Res¬
nično, tvoje dobrote in tvojega u-
smiljenja ni mere! Kolikrat sem že
zoper tebe, neskončno svetost, gre¬
šil, in tvoja dobrotljiva roka me
vendar še vsak dan z novimi do¬
brotami obdaruje! Zato te bom ča¬
stil in hvalil ves čas svojega živ¬
ljenja in vekomej. Ali moja moč

70

je slaba, moj jezik je oskrunjen,
moje serce je nečisto; zato pova¬
bim k tvojemu češenju kraljico
nebes in zemlje, prečisto Devico
Marijo, z vso njeno nebeško trumo.
Z njenimi prečistimi ustmi te hva¬
lim, z njenim nar svetejšim in neo-
madežanim Sercem ti darujem svoje
revno serce; z njenim in vsih svet¬
nikov zasluženjem ti darujem vse
svoje djanje in nehanje, svoje dela
in opravila, svoje življenje in svojo
smert. O, ne zaverzi tega daru!
Marija, Mati tvojega edinorojenega
Sinu, ti ga prinese pred tvoj se¬
dež, na kterem kraljuješ od veko-
mej do vekomej. Amen.

Razsvetli, o moj Bog! s svojo
dobrotno lučjo moj um, da vse svoje
grehe, ki sem jih dans storil, na
tanko spoznam; ta luč naj ogreje
moje merzlo serce, da bom vse
storjene grehe iz serca obža-

71

loval. Zdaj mi pa milostljivo
svojo pomoč dodeli, da se prav
izprašam.

Kako sem šel sinoč spat? kako
sem davi vstal? ali in kako sem navadne
molitve opravil? kako sem se pri Božji
službi zaderžal ? ali sem morebiti notranje
svarjenja in gnade Božje zametoval?
ali sem klel? nepotrebno, grešno, krivo
se rotil? zoper Božjo previdnost goder-
njal? ali mi je manjkalo žive vere, terd-
nega upanja, goreče ljubezni ? ali se ni¬
sem pregrešil zoper cerkvene zapovedi?
ali sem se tako obnašal, kakor sem davi
sklenil? ali in kako sem svoje dolžnosti
opravil ? ali sem se vadil čednosti, ki je
moji grešni navadi nasproti ? ali sem bil
sramežljiv seboj in z druzimi? ponižen?
poterpežljiv? prizanesljiv? krotak? poko¬
ren ? resničen ? — (jv mislih, željah, be¬
sedah in djanji) — trezen v jedi in pi¬
jači? ali sem vse le zavoljo Boga storil?
ali sem spokorne dela opravljal ?  ali sem
od bližnjega brez vzroka slabo mislil?
ali sem ga po krivem sodil? opravljal?
zaničeval? se mu posmehoval? ga so-

72

vražil? ali sem mu kaj hudega vošil?
ali ga še celo poškodoval? ali ga po-
hujšal s slabim ugledom ? ali še morde
nalaš zapeljal? ali sem opustil, bližnje¬
mu kaj dobrega storiti, kar bi bil lahko
storil? ali sem mu branil, greh storiti,
kolikor je bilo v moji moči ? zakaj sem
ta ali uni greh storil? kaj se je iz greha
izhajalo? i. t. d.

Iz serca mi je žal, o moj
Bog! da sem te zopet tolikrat
današnji dan vedoma in nevedo-
ma razžalil. Te in vse svoje
grehe, ki sem jih ves čas svo¬
jega življenja storil, priserčno
obžalujem, posebno zato, ker sem
tebe ž njimi razžalil, ki si nar
veči dobrota in ljubezen. Sovra¬
žim vse svoje grehe, in pono¬
vim terdni sklep, tebe, neskon¬
čno dobroto in svetost, nobenkrat
več ne razžaliti. Posebno terdno
sklenem, v prihodnje se tega greha
(imenuj ga) varovati, k ktereinu sed

73

tolikanj nagnjen. Le s svojo gnado
me nikdar ne zapusti, in odpusti
mi moje grehe, da, ko bi bil da¬
našnji dan zadnji mojega življenja,
pred tvojim ojstrim sodnjim stolom
milost zadobim. Prosim te, o mi-
lostivi Bog! po neskončnem zaslu-
ženji tvojega edinorojenega Sina,
našega Gospoda in Zveličarja Je¬
zusa Kristusa. Amen.

Zdaj se pa izročim v tvoje
roke*, varvaj me leto noč vsega
hudega; odverni zalezovanje hu¬
dobnega duha, da se ne oskrunim
ne na duši ne na telesu; pod tvo¬
jimi perutami naj mirno počivam;
usmili se me; v tebe, o Gospod!
zaupam; vekomej ne bom osra-
moten!

Prosim te tudi, o moj Bog!
usmili se to noč vsih nadležnih,
nesrečnih, siromakov, bolnikov;
daj jim lahko noč, da bodo tebe,

J«, in Mar. Sorče. 4

74

svojega dobrotljivega Očeta, hva¬
lili. Usmili se tudi vsih vernih
duš v vicah in pripelji jih v večni
pokoj svojega nebeškega kraljestva.

Sveta Marija, prečista Devica,
sveti angelj varh, vsi svetniki in
svetnice Božje! stojte mi na strani
in čujte nad mano, in če mi jutri
dobrotljivi Bog da zdravemu vstati,
vodite me po lepi poti keršanskih
čednost, da pridem tje, kjer ni več
noči, v kraljestvo večne luči in
večnega pokoja, k Bogu Očetu in
svojemu Gospodu in Zveličarju Je-
zusu Kristusu. Počivati hočem v
imenu Boga Očeta in Sina in sve¬
tega Duha. Amen.

Zdililjeji k prečistemu Mariinemu
Sercu.

O presladko Mariino Serce!
hvaljeno bodi in češeno za vse

75

usmiljenje in ljubezen, s ktero si
mi tolikanj dobrot sprosilo od svo¬
jega Božjega Sina, našega Zve¬
ličarja! Daj, da tudi nocoj moja
duša v tebi počiva, ker ti si moje
pribežališe v nadlogah, moja tolažba
v težavah, moja pomoč v sili in
potrebah. Cuj, o preljubeznjivo
Serce! nad mojo dušo in mojim
telesom, da peklenski duhovi s
svojim zalezovanjem nič ne opra¬
vijo zoper mene. Bodi mi milost¬
ljiva, o Devica! ki zdihujem k tebi
iz solzne doline tolicega terpljenja.
O ko bi mogel, kakor ti, tudi jez,
iz ljubezni umreti in vekomej več-
»o Ljubezen vživati! O Marija!
bodi vselej moja mati; sprejmi k
sebi vse moje serce in nikar me
oe zapusti. O presladko, neomade-
žano Serce Božje Matere! reši me,
da te bom v tvojem veličastvu v
nebesih gledal in častil vekomej.
Amen. 4  *

76

Marija, blagoslovi me s svo¬
jim Sinom! Marija, ozri se name,
varvaj me, ker te priserčno lju¬
bim!

Jezus, Marija in Jožef! v
vaše roke izročim svojo dušo!

Razlaganje svete maše.

JPIveta maša je neizrečeno častitljiva
in imenitna dariter ; sam Jezus
Kristus, pravi živi Bog in človek,
se v njej po mašniku za nas svoje¬
mu nebeškemu Očetu daruje, ga popol¬
noma počastiti, za dodeljene dobrote
spodobno zahvaliti in potrebnih milost
prositi od njega, posebno pa odpušenje
grehov zadobiti in ljudi ž njim — raz¬
žaljenim spraviti. Sveta maša je torej
ravno tisti presveti dar, kteri je bil za

77

nas na križu darovan, samo s tem raz¬
ločkom , da se je na križu Jezusova
sveta kri prelila, sveta maša pa je ne-
kervava daritev.

S kakošno častjo, ljubeznijo, po¬
božnostjo in čistostjo serca moramo te¬
daj pri tej nar svetejši daritvi biti! Vze¬
mimo si večkrat k sercu, kar sam Sin
Božji pravi: „Če svoj dar prineseš k

altarju, in se tam spomniš, da ima tvoj
brat kaj zoper tebe (da si kterega raz¬
žalil); pusti ondi svoj dar pred altarjem,
in pojdi poprej spravit se s svojim bra¬
tom, in tedaj pridi in daruj svoj dar“.
(Mat. 5, 24.) Dokler imamo sovražno,
nevošljivo serce do bližnjega, ali, dokler
radovoljno v smertnih grehih živimo:
tako dolgo naš dar Bogu nar svetejše¬
mu ne more dopasti.

Ljubi kristjan! da moreš spodobno
in v Bogu zbran pri sveti maši biti, ti
jo treba dobro vediti, kaj pomeni mašni-
kovo djanje, in kaj pomenijo molitve pri
sv eti maši. Beri torej večkrat ob bolj
priložnem času tole kratko razlaganje
svete maše, vendar ne pri sv. maši, ker
tedaj se morajo mašne molitve moliti,
kakor nasledujejo za razlaganjem.

78

Pervi del svete maše.

Začetek.

Kadar mašnik sveto mašo začne,
se prekriža v znamnje, da bi mogli krist¬
jani vsako delo v imenu trojedinega Boga
začeti, in da hoče mašnik daritev svete
maše presveti Trojici v čast opravljati.
Potem moli mašnik dva in štirdeseti Da¬
vidov psalm, s kterim si je David upa¬
nje delal, da ga bo Bog sovražnikov
rešil 5 mašnik ta psalm moli, da se on
in verni kristjani opominjajo, z zaupa¬
njem stopiti k Božjemu altarju, na kte-
rem bo Jagnje Božje nebeškemu Očetu
po mašnikovih rokah darovano.

Očitna spoved.

Ko mašnik psalm obmoli, se greš¬
nika obtoži, ker očitno spoved moli, ter
prosi angelje in svetnike in pričujoče
kristjane, da naj zanj molijo. Obžaluj
tudi ti svoje grehe in priporoči se svet¬
nikom, da bi zate Boga prosili, in terdno
skleni, se iz ljubezni do Jezusa vedno

79

vsacega greha varovati. Mašnik gre
zdaj k altarju in natihoma moli ter Boga
prosi, da bi njega in vernih serca oči¬
stil in jih vredne storil, približati se sve¬
temu altarju. Kadar k altarju pride, ga
kušne, in to tudi večkrat med sveto mašo
stori, da bi se sklenil z Jezusom, kte-
r ega altar pomeni, in s svetniki, kterih
svetinje so v altarji spravljene.

Pristop.

Mašnik stopi zdaj na levo stran
altarja, se pokriža v znamnje, da se z
Jezusom na križu sklene, in bere iz
mašnih bukev nektere besede svetega
pisma, s kterimi začne Boga častiti in
Moliti.

Gospod! usmili se.

Potem gre mašnik na sredo altarja
m  začne s služabnikom proti sv. Trojici
klicati trikrat: Kirje elejson, to je: Go¬
spod, usmili se; in trikrat: Kriste elejson,
to  je: Kriste, usmili se; in spet trikrat:
Kirje elejson. — To pomeni, da mora-

80

mo terdno v Jezusa zaupati in se zane¬
sti, da bomo po njegovi neskončni mi¬
losti vse potrebno na duši in na telesu
dosegli, če ga bomo le resnično in sta¬
novitno prosili. Mašnik ravno tiste be¬
sede večkrat izreče, opomniti nas, kolike
da so naše potrebe in da nam nikoli ni
obupati, če nas Bog ravno kmali ne
usliši.

Gloria ali slava.

„Slava po višavah Bogu, in na
zemlji mir ljudem, kteri so prave volje!“
so že angelji pri rojstvu Božjega Sina
prepevali. Ravno tako zdaj mašnik moli
zahvalno pesem, v kteri Boga časti in
hvali za njegove neskončne dobrote in
se vnovič priporoči milosti Jagnjeta Bož¬
jega-

Gospod z vami.

Mašnik kušne altar, se proti ljudem
oberne ter jih pozdravi, rekoč: „Go-
spod z vami! w  in to tudi večkrat med
sveto mašo stori, verne opomniti, da naj

81

svoje misli in želje pri Bogu imajo, in
da naj s Kristusom sklenjeni molijo, ker
le po Kristusu morejo uslišani biti.

Zbirna.

Potem moli mašnik na levi strani
altarja eno ali pa več molitev, kakor
praznik nanese, kjer mašnik tako rekoč
misli, želje in prošnje vsili vernih zbira
ter jih proti Božjemu sedežu ob enem
pošlje, in Boga prosi pomoči in usmi-
ljenja po Jezusu Kristusu. — Zato skleni
tudi ti svojo priserčno molitev z molit¬
vijo mašnika in vsih vernih in boš pre¬
jel, kar ti je v prid.

Berilo.

Zdaj bere mašnik berilo, to je, ne¬
koliko iz svetega pisma ali stare ali
uove zaveze, posebno iz listov apostelj-
n °v, zato se mu tudi sploh list  pravi.
~~ Zahvali Boga, da nam je po pre¬
rokih in aposteljnih svojo sveto voljo
razodel, da vemo, kaj je prav, kaj pa
greh. — Potem se bero veči del ne-

4*«

82

ktere verstice iz Davidovih psalmov ali pa
tudi včasi iz druzih bukev svetega pisma.

Molitev pred sv. evangelijem.

Mašnik stopi v sredo altarja in ne¬
koliko priklonjen moli in prosi Boga, da
bi mu serce in usta očistil; zakaj, kdor
hoče Jezusa oznanovati, mora biti čist
v sercu in govorjenji, pobožen v vsem
svojem obnašanji in življenji. To nas
opomni, da naj sveto pismo in druge
svete bukve spoštujemo, in pred njih
branjem vselej Boga prosimo razsvet¬
ljenja uma in čistosti serca, da bi svete
besede v svojem sercu ohranili in po
njih živeli.

Evangeli.

Med to mašnikovo molitvijo prenese
služabnik mašne bukve na drugo stran
altarja, kar pomeni, da so aposteljni ter-
dovratne Jude zapustili in k nevernikom
šli, jim sveti evangeli oznanovat. Zdaj
vsi vstanejo in se prekrižajo na
čelu, na ustih in na persili.
Vstajenje pomeni, da so verni

83

pripravljeninaglovse dopolniti,
kar koli jim je v svetem evan-
gelii zapovedano, in vse, tudi
smertrajipreterpeti, kakor sve¬
to vero zapustiti. Znamnje sv. križa
na čelu pomeni, da se verni ne sramu¬
jejo Jezusovih naukov; na ustih, da so
pripravljeni, jih tudi pred svetom pričati;
na persih, da si hočejo nauke svetega
evangelija globoko v serce vtisniti. Po
zbranem svetem evangelii kušne mašnik
evangeljske bukve iz časti in hvaležnosti
do Jezusa, da nam je v svetem evan¬
gelii pot v nebesa pokazal; zavoljo tega
se tudi služabnik v imenu vernih Kri¬
stusu zahvali z besedami: Hvala tebi,
Kriste.

Tera.

Po evangelii mašnik vero moli, to
je, kratek zapopadek vsih resnic, ki jih
je kristjanu verovati treba. Obudi tudi
ti živo vero in zahvali se priserčno Bogu
dobroto, da si k pravi veri poklican,
in terdno skleni, nikdar ne, poslušati po¬
svetnih nevernikov, kteri kakor rjoveči
levi išejo, koga bi od prave vere odtergali.

84

Drugi del svete maše.

Darovanje.

Kadar mašnik vero zmoli, kašne
altar, pozdravi ljudi z navadnim pozdra-
vilom, in bere nekaj iz mašnih bukev.
Potem odgerne kelih in daruje kruh in
vino, ki je pripravljeno, spremenjeno biti
v Jezusovo telo in njegovo presveto kri.
Leto mašnik daruje večnemu Bogu za
svoje grehe, pa tudi za vse verne žive
in mertve, in v spomin, da se je Jezus
za nas na križu daroval. Pri daritvi
se voda med vino primeša; to pomeni,
da je Jezus v svojo Božjo naturo člo¬
veško natoro vzel, in da je iz Jezuso¬
vega serca, kadar je bilo s sulico pre¬
bodeno, s kervijo vred tudi voda tekla.
— Skleni pri darovanji svoje
molitve z mašnikovimi molitva¬
mi in daruj Bogu samega sebe.

Umivanje rok.

Po darovanji gre mašnik na levo
stran in si perste umije v znamnje, kako

85

skerbno se mora vsili tudi nar manjših
madežev očistiti, da bo daritev svete
maše vredno opravljal ; in nas s tem
opomni, da se moramo tudi vsih majhnih
grehov ogibati, ako hočemo sveto obha¬
jilo vredno prejeti.

Molite, bratje!

Mašnik gre spet na sredo altarja in
priklonjen daruje kruh in vino, oboje ob
enem, presveti Trojici; potem se proti
ljudem oberne in reče: „Molite bratje, M
nas opomniti, da naj molimo, da bi bilo
to njegovo in naše darovanje Bogu do¬
padljivo; da naj se v duhu zberemo,
ker je že blizo tisti sveti čas, da se bo-
*a kruh in vino v Jezusovo presveto
1'ešnje telo in kri spremenila.

Tiha molitev.

Zdaj moli mašnik natihoma eno ali
y eč molitev, v kterih Boga prosi, da naj
fldlostivo sprejme daritev, ki mu jo on z
verniki opravlja, da naj njega in vernike
posveti.

86

Predglasje.

Mašnik začne potem moliti slavno
molitev, ki se predglasje imenuje; v tej
molitvi Boga hvali za prejete dobrote, in
ga ponižno prosi, da naj nam pripusti,
ga častiti in hvaliti z angelji, kteri ne¬
prenehoma pojejo: Svet, svet, svet Go¬
spod, vsegamogočni Bog! — Skleni se
tudi ti z angelji; povzdigni svoje misli
proti nebesom, in iz vsega serca Boga
časti in moli.

Spomin za žive.

Zdaj moli mašnik pet molitev, v
kterih moli za vso katoliško cerkev in za
vse žive pravoverne kristjane in zlasti,
za ktere je sosebno dolžan maševati;
prosi svetnike, da bi tudi oni za nas
Boga prosili; moli, da bi nas Bog pri¬
peljal v nebeško veselje; in se zadnjič
oberne k nebeškemu Očetu ter ga prosi,
da naj sveto moč da besedam, ki jih bo
nad kruhom in vinom izgovoril, kruh in
vino v Jezusovo telo in kri spremeniti.
— Moli tudi ti za vse žive, zla-

87

sti, za k t e r e si sosebno dolžan
moliti, in prosi Boga, da se vdeležiš
sadu, ki nam ga je Jezus s svojo smertjo
na križu zaslužil.

Tretji del svete maše,

Povzdigovanje.

Mašnikv imenu Jezusa Kri¬
stusa kruh in vino z lastnimi
Jezusovimi besedami in z Božjo
vsegamogočnostjo spremeni v
presveto telo in kri Jezusa Kri¬
stusa. To je nezapopadljiv ču¬
dež Božje vsegamogočnosti in
ljubezni! Jezus, pravi živi Bog
in človek, je zdaj na altarji in
se daruje svojemu nebeškemu
Očetu! Z živo vero in s terdnim
zaupanjem in z gorečo ljubez¬
nijo moli v podobi kruha in vina
Jezusovo presveto rešnje telo
in kri, in daruj z Jezusom skle¬
njen samega sebe nebeškemu
Očetu; premisli, kako neizreče¬
no je Jezus terpel, ko je zavo-

88

ljo tvojih grehov na križu kri
prelival in umiral; zahvali ga
za to neskončno ljubezen, ob¬
žaluj svoje grehe in terdno
skleni v prihodnje Jezusu zve¬
sto služiti. — Mašnik povzdigne pre¬
sveto telo in kri Jezusovo, da verniki
Jezusa Kristusa v tem presvetem za¬
kramentu z veči pobožnostjo in goreč¬
nostjo molijo; povzdigovanje pa tudi po¬
meni povzdigovanje Jezusa na križu, ko
se je za odrešenje sveta svojemu nebe¬
škemu Očetu daroval.

Po povzdigovanji.

Zdaj mašnik še nektere molitve
moli, v kterih pravega živega Kristusa
po Božji in človeški natori v podobi
kruha in vina daruje nebeškemu Očetu
v spomin njegovega terpljenja, od smerti
vstajenja in vnebohoda; v kterih Boga
prosi, da naj na našo daritev z dopada-
jenjem pogleda in jo milostivo sprejme.
— Prosi tudi ti ponižno, da bi bil de¬
ležen te daritve in napolnjen z vso nebe¬
ško dobroto in milostjo.

89

Spomin za inertve.

Ko mašnik imenovane molitve ob-
ntoli, stori spomin za duše v vicah, to
je, za tiste duše, ktere so se sicer v
Božji gnadi s tega sveta ločile, pa ven¬
dar niso bile dosti čiste, da bi precej
prišle v kraj večnega mini in pokoja.
Tem dušam se posebno s sveto mašo
pomaga, da so pred rešene. — Spom¬
ni se tudi ti vernih duš v vicah,
zlasti tistih, za ktere si poseb¬
no dolžan moliti.

Tudi nam grešnikom.

Potem prosi mašnik tudi za-se in
za vse pričujoče kristjane, da naj tudi
njim Bog da priti v nebeško veselje, v
družbo svetnikov. — Prosi tudi ti Boga
usmiljenja, in premišljuj, kako grozne
bolečine je Kristus na križu terpel, in je
se  molil za svoje sovražnike; tudi ti iz
ljubezni do Jezusa svojim sovražnikom
odpusti in moli za nje.

90

Oče naš.

Mašnik se zdaj pripravlja, sveto
obhajilo vredno prejeti. To pripravljanje
se začne z molitvijo Očenaša, ki ga je
sam Božji Sin učil. Ta molitev vse v
sebi zapopade, česar za dušo in telo
potrebujemo. — Moli očenaš vselej z
zbranim duhom in priserčnostjo. — Maš¬
nik potem prosi, da bi Bog od njega in
vsih kristjanov vse hudo odvernil, da bi

jim

dal

zunanji in notranji mir:

potlej

prelomi sveto hostijo s sveto grozo čez
sredo v spomin, da je tudi Jezus Kristus
pri zadnji večerji kruh prelomil, in, da
se je Jezusova duša ob njegovi smerti
od telesa ločila; prelomi pa le podobo
kruha, ne pa Jezusovega telesa, ktero

je po vstajenji od smerti neumerljivo, nic

več ne more terpeti, zmirej ostane celo J
Jezus je v vsih delih hostije ves priču¬
joč. — Mašnik spusti košček svete ho¬
stije v sveto rešnjo kri, da se ž njo
zmeša, v znamnje združenja Jezusovega
telesa z dušo v grobu, Jezusovega ča¬
stitega od smerti vstajenja in njegove
popolne sklenitve z nebeškim Očetom po

91

njegovem vnebohodu. — Premišljuj Je¬
zusovo smert, njegovo vstajenje in nje¬
gov vnebohod.

Četerti del svete maše.

Jagnje Božje.

Mašnik se k Jezusu prikloni, in
prosi za-se in za verne Božjega Sina,
ki je Jagnje Božje in odjemlje grehe
sveta, da bi se nas usmilil in nam svoj
mir dal; in se trikrat na persi udari, nas
opomniti, da smo vsi grešuiki in da vsi
Jezusovega usmiljenja potrebujemo, —
Udari se tudi ti na persi in spoznaj
svoje grehe.

Obhajilo.

Zdaj začne mašnik tri molitve zapo¬
redoma moliti, v kterih prosi Jezusa, da
naj da vsim udom katoliške cerkve mir
"i edinost; da naj ga vsih njegovih gre-
kov reši in nevrednega obhajila obvaruje,
hoteni vzame presveto rešuje telo v levo
roko in z desno se na persi trikrat udari

92


rekoč: Gospod! nisem vreden, da greš
pod mojo streho, ampak reci le z bese¬
do, in ozdravljena bo moja duša. Na to
zavžije mašnik Jezusovo presveto telo' in
njegovo rešnjo kri. — Da boš sad«
te visoke daritve deležen, se
obhajaj vsaj po duhovno, kadar
se to ne zgodi v djanj i, to je,
imej močne želje Jezusa Kri¬
stusa prejetij prosi ga, da bi v
te s svojo milostjo prišel in ti
serce pr ena redil, da bi vreden
bil ga kmali tudi v djanji prejeti-

Obhajilna in poobhajilna molitev.

Po svetem obhajilu gre mašnik na
levo stran altarja in moli nektere sveto¬
pisemske besede, ki se jim obhajilna
molitev pravi, in ktere nas opominjajo
praznika, ki ga cerkev tisti dan obhajaj
potem pa moli eno ali več molitev, ki
se poobhajilne imenujejo, s kterimi maš¬
nik Boga zahvaluje za sveto obhajilo,
in ga prosi za-se in za verne, da bi se
vdeležili sadu daritve svete maše, to je,
da bi zadobili odpušenje svojih grehov,

93

gnado sveto živeti, in po smerti večno
zveličanje doseči.

Blagoslov ali žegen.

Zdaj še enkrat mašnik ljudstvo po¬
zdravi in reče: Pojdite, minula je maša;
potem se oberne k altarju in prosi sveto
Trojico, da bi bila daritev svete maše
njej prijetna, vernim pa v odpušenje gre¬
hov, ter se oberne proti ljudem in jih v
imenu svete Trojice blagoslovi v znamnje,
da želi in pa Boga prosi, da bi bili vsi
vprični kristjani deležni teh milost, ki iz¬
virajo iz daritve svete maše in da bi
jih zvesto v sebi ohranili.

Zadnji evangeli sv. Janeza.

Ko je mašnik vernike blagoslovi/,
gre na desno stran altarja brat evangeli
sv. Janeza, in vsi verni vstanejo in se
prekrižajo na čelu, na ustih in na per-
sih. — Spomni se zdaj s hvaležnim ser¬
cem vsega tega, kar je Jezus Kristus
za  nas storil; pomisli še skrivnosti, ki
so se pri sveti maši obhajale, in obrav-
na j svoje življenje po Jezusovih naukih,
da bo ž njim Bog hvaljen in češen.

94

v čast

presvetega Serca Jezusovega,

Molitev pred sveto mašo.

O Jezus, moj Bog in Zveli¬
čar, tvoja ljubezen, nima konca!
Na svetem križu si za nas svojo
drago kri prelil in umeri; in ta
tvoja smert se vsak dan nekerva-
vo ponavlja na altarjih! O moj
Jezus! ker terdno verujem, da je
sveta maša ravno tista daritev,
ktero si nekdaj kervavo na križu
opravil, oživi mojo dušo z živo
vero, da bom pri sveti maši s ta¬
ko pobožnostjo in gorečnostjo, ka¬
kor bi bil na gori Kalvarii pod
križem, in kakor bi vidil s svojimi
očmi vse angelje, ki ta altar ob-

95

dajajo in tebe, svojega Gospoda
in Boga, časte in molijo. S tvojim
preljubeznjivim Sercem svoje serce
sklenem, in tako sklenjeno daru¬
jem pri tej sveti maši vsegamo-
gočnemu večnemu Bogu. Želim
pri tej sveti maši biti v čast pre¬
svete Trojice, v tvoje poveličanje,
moj Jezus! v češenje tvojega pre¬
svetega Serca, v veselje tvoje de¬
viške Matere, vsih angeljev in
svetnikov, v tolažbo vsih vernih
duš v vicah, v odpušenje svojih
grehov in grehov vesoljnega sveta,
v zahvalo za vse dobrote, v za-
dobljenje novih gnad, in vsim v
Prid, za ktere sem posebno dolžan
moliti. Dodeli mi, o Jezus, da bom
8  tem namenom resnično v čast in
veselje tvojega presvetega Serca
Pri sveti maši. Amen.

Pervi del svete maše.

Začetek. Očitna spoved.

V prah se ponižam pred tvojo
neskončno visokostjo, o moj Bog!
ozri se na-me, da se moje serce
v tebi razveseli. Nikar me ne
sodi po velikosti moje hudobije,
ampak po svoji neskončni milosti.
Iz globočine svojega serca kličem
k tebi, moj Bog! usliši mojo mo¬
litev, nagni se k meni, da milost
najdem pred tabo. Z raztertim ser¬
cem kličem k tebi, o Bog! in se
spovem Marii, prečisti Devici, sve¬
tima aposteljnoma Petru in Pavlu,
in vsim svetnikom, da sem, o Go¬
spod! grešil, in mi je iz serca
žal, da sera pred teboj zadolžen,
silno zadolžen. Leto je moje edino
upanje, da me zdaj Jezus s teboj
spravlja! Presveto Serce! dodeli

97

mi skesanega in ponižnega duha,
da se vdeležim te spravne daritve
in tvoje ljubezni in dobrote.

Vzdigni se zdaj, moja duša,
in poveličuj Gospoda, ker ti je ve¬
like reči storil. O da bi moja mo¬
litev kakor drago in lepo dišeče
kadilo v nebesa prišla in bila usli¬
šana po prošnji vsili svetnikov,
posebno kterih svetinje so v al-
tarji! Po Jezusu Kristusu, Gospo¬
du našem. Amen.

Pristop.

V duhu zaupanja začnem, o
presladko Serce, z besedami sve¬
tega pisma, ktero takole od tvoje
ljubezni, moj Zveličar! pričuje:

„Gospod se bo usmilil po bo¬
gastvu svojega usmiljenja; zakaj
'le ponižuje in ne zaverže on rad

Jez. in Mar. Serce. 5

98

človeških otrok. Dober jim je Go¬
spod, kteri vanj upajo, duši, ki ga
iše. a  (Jer. žal. pes. p. 3 .)

Hvalite Gospoda, hvalite Go¬
spoda.

„Večno bom Gospodovo usmi¬
ljenje prepeval od roda do roda.“
(Ps. 88.3

Čast bodi Očetu in Sinu in
svetemu Duhu.

Kakor je bila v začetku in zdej
in vselej in vekomej. Amen.

Gospod, usmili se! Kriste, u-
smili se! Gospod, usmili se!

Gloria (slava).

O presladko Serce Jezusovo!
daj mi gnado, te vredno častiti in
hvaliti. O ko bi ti mogel z vsimi
angelji hvalno pesem zapeti: Slava

99

(čast in hvala) tebi po višavah in
mir na zemlji ljudem, kteri te lju¬
bijo! Hvalimo te, častimo te, mo¬
limo te, povišujemo te. Zahvalimo
se ti zavoljo tvoje časti, Gospod
— Bog, nebeški kralj, edinorojeni
Sin Boga Očeta, kteri grehe sveta
odjemlješ, sprejmi našo prošnjo,
usmili se nas; ker sam ti si svet,
sam ti Gospod: ti sam nar vikši,
•Jezus Kristus s svetim Duhom v
časti Boga Očeta. Amen.

Gospod bodi z nami,

In Jezus v vsih naših sercih.

Gospod, usliši mojo molitev;

In moje vpitje naj pride do tebe.

Zbirna.

O Bog! kteri si presveto Serce
•Jezusa, svojega Sina, našega Go¬
spoda, svojim vernim preljubeznji-
storil; dodeli milostljivo, da ga

5 *

100

na zemlji tako častimo in ljubimo,
da po njem in ž njim tebe ljubiti
in od tebe in od njega enkrat v
nebesih vekomej ljubljeni biti za¬
služimo. Po ravno tistem Jezusu
Kristusu, Gospodu našem, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha, Bog vekomej. Amen.

Berilo.

(Iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov v 3. p.)

„Bratje! meni nar manjšemu
med vsimi svetimi je dana ta mi¬
lost, med neverci oznanovati ne-
zapopadljivo bogastvo Kristusovo,
in vse razsvetliti, kakošno je po-
deljenje skrivnosti od vekomej skrite
v Bogu, kteri je vse stvaril. Za¬
voljo tega priklanjam svoje kolena
pred Očetom Gospoda našega Je¬
zusa Kristusa, kteri je Oče vsega,
kar je v nebesih in na zemlji, da

101

vara da po bogastvu svoje časti
močno uterditi se po njegovem
Duhu v notranjem človeku, prebi¬
vati Kristusu po veri v vaših ser¬
cih; da v ljubezni ukoreninjeni in
uterjeni morete umeti z vsimi sve¬
timi, kakošna je širokost in dol¬
gost, visočina in globočina; tudi
spoznati ljubezen Kristusovo, ktera
um preseže, da ste napolnjeni z
vso polnostjo Božjo. u

(Jer. žal. p. 1.) O vi vsi,
kteri po poti memo greste, glejte,
in pomislite, če je kaka bolečina,
kakoršna je moja bolečina!

(Jan. 13.) Ker je ljubil svoje,
ki so bili na svetu, jih je do konca
ljubil. Hvalite Gospoda, hvalite

Gospoda!

(Mat. 11, 13.) Učite se od
ra ene, ker jez sem krotak in iz
serca ponižen, in bote pokoj našli
s vojim dušam. Hvalite Gospoda!

102

Molitev pred svetim evangelijem.

Bog! kteri si usta preroka
Izaija očistil z živim oglom, očisti
tudi moje serce in mojo dušo, da
bom vreden slišati sveti evangeli,
in blagoslovi me, da ga tudi v
svoje zveličanje urnem. Amen.

Evangeli.

Gospod bodi z nami,

In Jezus v vsih naših sercih.

Evangeli sv. Janeza v 19. poglavji.

„Judje tedaj (ker je bil dan
pripravljanja), da bi ne ostale na
križu trupla v saboto (tisti sabotni
dan namreč je bil velik), so Pilata
prosili, da bi se jim kosti poterle,
in da bi se sneli. Vojšaki so torej
prišli, in so pervemu sicer sterli
kosti, in drugemu, kteri je bil ž

103

njim križan. Ko so pa do Jezusa
prišli, so vidili, da je že mertev,
in mu niso kosti sterli; ampak eden
vojakov je s sulico njegovo stran
odperl, in zdajci je tekla kri in
voda iz nje. In kteri je vidil, je
pričeval, in je resnično njegovo
pričevanje, in on ve, da resnico
govori, da tudi vi verujete.^

O da bi tudi vse moje življe¬
nje tebi, moj Jezus! in tvojemu
Sercu v moči evangelija vedno
dajalo zvesto pričevanje!

Včra.

Moj Bog in Zveličar! iz vsega
svojega serca kličem in spoznam
8  sveto cerkvijo:

Verujem v enega samega Boga,
Očeta vsegamogočnega, stvarnika
nebes in zemlje, vsih vidnih in ne¬
vidnih reči. In v enega Gospoda
Jezusa Kristusa, Sina Božjega

104

edinorojenega, kteri je rojen iz
Očeta od vekomej, kteri je Bog od
Boga, luč od luči, pravi Bog od
pravega Boga, kteri je rojen in ne
storjen, kteri je z Očetom vred
enega bistva, po kterem je vse
stvarjeno, kteri je zavoljo nas ljudi
in zavoljo našega zveličanja z ne¬
bes prišel, in je po svetem Duhu
iz Marije Device meso nase vzel,
ter se včlovečil. Je tudi križan
bil za nas pod Poncijem Pilatom,
terpel, in bil v grob položen.
Tretji dan pa je vstal od mertvih
po besedah pisem. Je šel v ne¬
besa. Sedi na desnici Očetovi, in
bo spet prišel s slavo sodit žive
inmertve; in njegovemu kraljestvu
ne bo konca. Verujem v svetega
Duha, Gospoda in oživljavca, kteri
iz Očeta in Sina izhaja, kterega z
Očetom in Sinom vred in enako
molimo in častimo, kteri je po pre-

105

rokih govoril. Verujem eno, sveto,
katoliško in apostoljsko cerkev.
Verujem en kerst v odpušenje gre¬
hov. Verujem vstajenje mertvih in
prihodnje življenje. Amen.

Drugi del svete maše.

Darovanje.

Vem, moj Bog, da serca sku¬
šaš in priprostost ljubiš; zato sem
tudi jez v priprostosti svojega
serca z veseljem vse to daroval
in sem tvoje ljudstvo, ktero se tu¬
kaj znajde, z neizrečenim veseljem
vidil tebi radovoljne dari darovati;
Dog Izraelov! ohrani na večno to
voljo njih serca. Hvalite Gospoda!
(I. Kron. 29, 17. 18.)

Sprejmi, vsegamogočni večni
Dog! ta prečisti dar, kterega jez
8  tvojim mašnikom tebi darujem v

6«*

106

spoznanje, da si ti Bog vsih reči
Gospod, in da imaš sam oblast nad
vsimi stvarmi; darujem ti ga v spo¬
min terpljenja, vstajenja in vnebo¬
hoda Jezusa Kristusa in k časti
svete Marije vselej Device in vsih
svetnikov. In kadar bo ta dar po
besedah tvojega mašnika spreme¬
njen v presveto rešnje telo in v pre¬
sveto kri Jezusa, tvojega Sina, vzemi
ga tudi v odpušenje naših brezštevil¬
nih grehov, v zahvalo za toliko do¬
brot, s kterimi si nas tolikrat obdaroval,
v zadobljenje vsih nam potrebnih
milost, v prid vsih živih in mertvih.
Sprejmi pa tudi moje serce, o Bog,
in vse, kar imam. Svoje serce
sklenem s tvojim Sercem, o moj
Jezus, in ga darujem Gospod-Bog«
s tisto ljubeznijo, s ktero si se ti
za nas grešnike ves čas svojega
življenja Bogu daroval. O Go-

107

spod! očisti moje serce vsih ma¬
dežev, da ti bo moj dar prijeten*

Tako prosim in sklenem svojo
molitev z molitvijo vsih vernih,
posebno tistih, kteri Jezusovo pre¬
sveto Serce časte, in so zdaj tu¬
kaj z mano ali kjer koli si bodi
po svetu pri sveti maši.

Umivanje rok.

O moj Bog! očisti mojo dušo
s prečisto kervjo svojega ljubez¬
nivega Sina Jezusa Kristusa vsih
grešnih in nečistih misel in želja,
da bo čista, kakor beli kruh na
aharji, da bo dopadla preljubeznji-
vemu Sercu Božjemu.

Molite, bratje!

Gospod! sprejmi ta dar iz rok
svojega mašnika v hvalo in čast
svojega imena, tudi v prid naš in
vse svoje svete cerkve.

108

Tiha molitev.

Dodeli nam, o Bog! te pro¬
simo , da sveti Duh v nas tisti
ogenj vžge, kteri je v Jezusovem
Sercu gorel, in kterega je Jezus
Kristus na svet prinesel in po¬
vsod vžgati hotel, kteri s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetiga Duha,
Bog vekomej. Amen.

Predglasje.

Spodobno in dolžnost je, prav
in dobro, da ti vselej in povsod
hvalo dajemo, sveti Gospod, vse-
gamogočni Oče, večni Bog ! P°
Kristusu Gospodu našem, po kte-
rem je luč tvojega spoznanja in
tvoje ljubezni nam vsim svetila,
in kteri nam je v zastavo svojih ob¬
ljub v tej spravni daritvi svoje
Serce dal. Zato z vsimi angelji

in gospostvi, z vsimi oblastmi in
nebeškimi močmi in z zveličanimi
Kerubini in Serafini enoglasno re¬
čem :

Svet, svet, svet je Gospod vse-
gamogočni Bog! Sveto je Jezuso¬
vo Serce, polne so nebesa in zem¬
lja njegovega veličastva! V prahu
klečim pred tabo, večni Bog! in
moj duh se povzdiguje v nebesa,
kjer Jezus, srednik za-me in za
ves svet, pred tvojim obličjem
prosi in ti svojih pet kervavih ran,
posebno rano svojega preljubez-
njivega Serca kaže, in kteri nas,
ker je večni veliki duhoven, s te¬
boj pravičnim Bogom spravlja. Bla¬
goslovi, o Bog! to daritev in ozri
se milostljivo s sedeža svojiga
neskončnega usmiljenja na sveto
cerkev po vesoljnem svetu, pa tudi
na svojega služabnika našega pa¬
peža I., našega škofa I. in našega

110

cesarja I., in na vse, kteri se prave
katoliške, apostoljske vere derže;
vsim naj bo ta daritev v zveliča¬
nje/, posebno te pa prosim, spomni
in usmili se, o Gospod! svojih
služabnikov in služabnic. (Tukaj ime¬
nuj v mislih tiste, za ktere si posebno dolžan,
in za ktere si se namenil moliti.)

Za te in vse, kterih vero po¬
znaš in pobožnost vidiš in za ktere
hočeš, da se ti daruje ta daritev
svete maše, kličem k tebi, nebeški
Oče! in sklenem klicanje svojega
serca z zasluženjem in prošnjo vi¬
soko častitljive Marije Device, pa
tudi tvojih svetih aposteljnov Petra
in Pavla, in z zasluženjem in
prošnjo vsih druzih aposteljnov,
marternikov, spoznovavcev in de¬
vic, v njih hvalo in čast, da bomo
ž njimi vsi ena Božja družba po
našem Gospodu Jezusu Kristusu.
Naj mi stoje na strani vsi, in naj

111

povzdignejo mojo pobožnost, in
vnamejo gorečnost, zakaj že se od¬
pirajo nebesa in Jezus pride z ne¬
beškega sedeža na ta altar.

Tretji del svete maše,

Povzdigovanje.

Zdaj zdaj bo ponovljena pred
mojimi očmi zadnja večerja in
daritev na lesu svetega kri¬
ža.  Spolnujejo se besede ljubez¬
nivega Odrešenika: „Glejte! jez
sem z vami vse dni do konca
svetal —

Pred svojim terpljenjem tisto noč
je vzel Jezus kruh v svoje svete in ča¬
stite roke, je vzdignil oči proti nebu k
Bogu, vsegamogočnemu Očetu, je njega
zahvalil ter kruh posvetil, razlomil in dal
svojim učencem, rekoč:

Vzemite in jejte vsi od tega j
zakaj to je moje teld.

112

O Jezus, predobrotljivi moj
Zveličar! ki je bil radovoljno za
nas na križ povzdignjen in prebo¬
den; molim te, zahvalim te,
žal mi je, da sem grešil.

O Zveličar! bo dimi milostljiv,
in odpusti mi moje grehe, ker je
tvoje Serce zavoljo njih bilo z brh¬
kostjo in žalostjo napolnjeno.

Ravno tako je vzel Jezus po ve¬
čerji tudi prečudni kelih v svoje svete
in častitljive roke, zahvalil nebeškega
Očeta, ter ga dal svojini učencem, rekoč:

Vzemite in pite vsi iz njega.
Zakaj to je kelih moje kervi, nove
in večne zaveze, skrivnost vere,
ktera bo za vas in za njih veliko
prelita v odpušenje grehov. Koli-
korkrat bote to delali, storite v
moj spomin.

O presveta rešnja kri, ktera
si z vodo vred tekla iz prebode¬
nega Jezusovega Serca, bodi sto

113

tavžentkrat češena! Tebi je moje
serce odperto; operi ga vsi h
madežev, poterdi ga zoper
vse grehe, omeči ga v lju¬
bezni do Jezusa, kteri te je
iz svoje strani prelil.

O Jezus! tebi živim; Je¬
zus! tebi um er jem; Jezus!
tvoj sem živ in m er te v. Amen.

Po povzdigovanji.

v

Cešeno in hvaljeno bodi tvoje
neskončno usmiljenje, o moj Jezus,
moja ljubezen in moje edino hre¬
penenje! Češeno bodi vse tvoje
življenje, tvoje terpljenje in tvoja
smert, tvoje častitljivo od smerti
vstajenje in tvoj vnebohod; češeno
bodi vse, kar si na zemlji za naše
zveličanje storil, in vsa tvoja ča¬
stitljivost bodi vekomej češena in
hvaljena! Tako se zah valujemo,
tebi, dobrotljivi Odrešenik! in po-

114

nižno darujemo nebeškemu Očetu
tvoje presveto telo in tvojo rešnjo
kri. Večni Oče! kakor si bil
sprejel dari pravičnega Abeljna in
daritev našega očaka Abrahama in
pa sveto daritev, ktero ti je daro¬
val tvoj veliki duhoven Melkizedek,
tako tudi zdaj milostljivo poglej z
nebes in sprejmi po rokah svetega
Angelja ta sveti dar, ne samo za
vse žive, ampak tudi za vse verne
duše, ki v vicah grozovitno terpe
in se za svoje grehe pokore.

(Tukaj imenuj tiste verne duše, za ktere si po¬
sebno dolžan in za ktere si se namenil moliti.)

Spomni se, predobrotljivi Bog!
teh in vsih vernih duš po veliko¬
sti svojega usmiljenja. Jezusova
rešnja kri jih ohladi, tolaži in reši,
da bodo v družbi s tvojimi svetimi
aposteljni in mučenci in z vsimi
tvojimi svetniki, v kterih družbo
tudi nas grešnike vzemi, ne za¬
voljo našega zasluženja, ampak za-

115

voljo svoje prizanašljivosti po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Po njem,
ž njim in v njem bodi tebi, Bogu
Očetu vsegamogočnemu, v edino¬
sti svetega Duha vsa čast in slava
vekomej. Amen.

Oče naš.

Po Jezusu, tvojem edinoroje-
nem Sinu, opominjani in z njego¬
vim Božjim naukom podučeni si
upamo svoje oči k nebesom po¬
vzdigniti in z njegovimi besedami
k tebi klicati:

Oče naš, kteri si v nebesih.
Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k
nam tvoje kraljestvo. Zgodi se
tvoja volja, kakor v nebesih, tako
ua zemlji. Daj nam dans naš vsak¬
danji kruh. In odpusti nam naše
dolge, kakor tudi mi odpušamo
svojini dolžnikom. In nas ne vpelji

116

v skušnjavo. Temuč reši nas hu¬
dega. Amen.

Reši nas, prosimo, Gospod
Bog! vselej dušnega in telesnega
zlega; odverni vso časno nesrečo,
kolikor ni potrebna k našemu zve¬
ličanju; dodeli nam moč v skuš¬
njavi; daj nam, ki smo grešili, pri
serčno obžalovanje, da se zopet k
tebi vernemo; daj nam znotranji
in zunanji mir in reši nas vselej
nar večega zlega, greha, pa rav¬
no tistem Jezusu Kristusu, Gospo¬
du našem. Amen.

Geterti del svete maše.

Jagnje Božje.

Jagnje Božje, ki odjemlješ gre¬
he sveta, zavoljo svojega prelju -
beznjivega Serca usmili se nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ

117

grehe sveta, zavoljo svojega pre-
ljubeznjivega Serca usmili se nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ
grehe sveta, zavoljo svojega pre-
Jjubeznjivega Serca daj nam mir!

Obhajilo.

Gospod Jezus Kristus! kteri
si tolikrat rekel svojim apostelj-
»om: „Mir vam zapustim, svoj mir
vam dam a , ne glej mojih grehov,
ampak vero svoje svete cerkve;
daj ji mir in edinost, moji duši pa
spravo, mir in ljubezen, preden si
upam, tebe v duhu prejeti.

O Jezus, Sin živega Boga!
kteri si po Očetovi volji s svetim
Duhom vred svet s svojo smertjo
odrešil, reši me s tem presvetim
telesom in svojo presveto kervjo
vsih mojih grehov; daj, da se vse¬
lej tvojih zapoved deržim, in ne
dopusti, da bi se kdej od tebe

118

ločil. Zakrament tvoje ljubezni,
kterega se z mašnikom v duhu
prejeti prederznem, mi ne bodi v
sodbo in pogubo, ampak naj mi ho
zdravje duše in telesa, po tebi,
moj Jezus! Amen. In tako hrepe¬
nim po tebi in kličem iz globočine
svojega serca:

Gospod! nisem vreden,
da greš pod mojo streho,
ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša.

Gospod! nisem vreden,
da greš pod mojo streho,
ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša.

Gospod! nisem vreden,
da greš pod mojo streho,
ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša.

Resnično nisem vreden, o Je¬
zus, moj Zveličar in moja ljubezen!
da greš v moje serce; pa zavoljo

119

svojega predobrotljivega Serca ml
bodi milostljiv, reci le besedo in
ozdravi mojo dušo. Pridi, o Jezus!
pridi vsaj po duhovno v moje serce
in skleni popolnoma moje serce s
svojim Sercem. O Jezus! v tebe
verujem, v tebe upam, tebe ljubim
čez vse; stori močnejši mojo vero,
poterdi moje upanje in vžgi mojo
ljubezen! Pomagaj mi, o Jezus!
In daj, da živim po tvojem nauku.
Vnčmi moje serce, da bo v njem
gorela popolna ljubezen do tebe,
moj Jezus! da v tebi živim in v
lebi umerjem, o preljubeznjivi Je¬
zus! — Jezus! ves želim tvoj
hiti; le tebi hrepenim živeti zdej
ln  vekomej. Amen.

Obhajilna molitev.

Pokusite in glejte, kako sla-
lak je Gospod. Večno je njegovo
'smiljenje. Hvalite Gospoda!

120

Poobhajilna molitev.

S presvetim Zakramentom po-
terjeni in poživljeni te prosimo,
Gospod Jezus Kristus! da bomo,
ko smo sladkost tvojega Serca po¬
kusili, vselej brez greha in v čed¬
nostih tebi vedno podobnejši, ki
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha, Bog ve-
komej. Amen.

O Bog, ki si svoje pravover¬
ne služabnike v eni veri in v eni
misli očistil, dodeli, da le to Iju'
bimo, kar ti zapoveš, in le tega
pričakujemo, kar ti obetaš in kar
je nam v prid, da bodo naše serca,
ker je vse časno minljivo, le p°
nebesih hrepenele, kjer je večno
veselje; po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Gospod bodi z nami.,

In Jezus v vsili naših sercih'

121

Blagoslov.

Jezus! ki si svoje učence bla¬
goslovil , preden si se od njih
vzdignil, blagoslovi tudi mene po
mašniku v imenu Očeta in Sina
in svetega Duha. Amen.

Tvoj blagoslov naj me sprem¬
lja pri vsih mojih opravilih, naj me
obvaruje vsega hudega, in naj me
poterjuje v vsem dobrem! Amen.

Zadnji evangeli.

Evangeli sv. Janeza v 1. poglavji.

V začetku je bila Beseda, in
Beseda je bila pri Bogu, in Bog
J e  bila Beseda. Ta je bila v za¬
četku pri Bogu. Vse je po njej
storjeno, in brez nje ni nič stor¬
jenega, kar je storjenega. V njej
j® bilo življenje, in življenje je
Bilo luč ljudi. In luč v temi sveti,
I ' 1  tema je ni zapopadla. Bil je

J< *- in Mar. Serce. 6

122

človek poslan od Boga, kteremu
je bilo Janez ime. Ta je prišel
v pričevanje, da je pričeval od
luči, da bi vsi verovali po njem.
On ni bil luč, ampak da bi priče¬
val od luči. Bila je prava luž,
ktera razsvetli vsakega človeka
kteri pride na ta svet. Na svetu
je bil, in svet je po njem storjen,
in svet ga ni spoznal. V svojo
lastino je prišel, in njegovi ga
niso sprejeli. Kolikor pa jih ga
je sprejelo, jim je dal oblast Bož¬
jim otrokom biti, njim, kteri veru¬
jejo v njegovo ime; kteri niso h
volje mesa, ne iz volje moža, am¬
pak iz Boga rojeni. In Beseda
je meso postala, in je med nami
prebivala (in smo vidili njeno čast,
kakor čast edinorojenega od Očeta}
polna milosti in resnice.

123

Zahvalna molitev po sveti maši.

Zahvaljen bodi, o moj Zveli¬
čar! da si mi dal biti pri tej sveti
maši in tvoje presveto Serce
častiti. O da bi pri tej sveti
maši bil s takim zbranim duhom,
in s tisto gorečnostjo, ktero toli¬
kanj sveto, tolikanj visoko opravilo
od mene tirja! Ti, o Jezus! nado¬
mesti, kar je pri tej sveti daritvi
kilo pomanjkljivega, in stori, da
to bom vprihodnjič vselej v duhu
in resnici molil, hvalil in častil.
Dodeli, predobrotljivi Jezus! da ne
z gubim nikdar dobrot, ki sem jih
P f i tej sveti maši po tvoji ne¬
skončni milosti prejel. Tako poživ¬
ljen in potolažen imam terdno voljo,
storiti vse v tvojo čast, o moj Bog!
* n  pri vsih mojih opravilih, o Je¬
zus! moje serce pri tgbi ostane,
^oj blagoslov me spremljaj po

6 *

124

vsih mojih potih, in tvoje prelju-
beznjivo Serce mi bodi vedno pred
očmi! Amen.

V imenu Očeta in Sina in sve¬
tega Duha. Amen.

v čast

presvetega Mariinega Serca.

Preden se sveta maša začne.

Preljubeznjivi Odrešenik, Jezus
Kristus! tvoja neskončna ljubezen
me vabi piti iz studenca žive vode,
iz kterega teko vsaktere obilne
gnade vernim otrokom tvoje svete
cerkve, ker na altarji zopet tiste
presveto daritev ponavljaš, ktero
si nekdaj na Kalvarii kervavo opra¬
vil. Dodeli mi, ponižno prosim,
moj Gospod in moj Bog! da bom
pri tej sveti maši pobožno, spodob¬
no, s priserčno »žalostjo zavolj 0
storjenih grehov in s terdnim zau-

125

panjem v tvoje neskončno zaslu-
ženje. Vžgi v meni ogenj svete
ljubezni, postavi mi pred oči svoje
britko terpljenje in svojo grenko
srnert, ki se zopet na altarji po
nekervavo obhaja. S teboj se skle¬
nem, položi k sebi na altar moje
revno serce in daruj ga s svojim
presvetim Sercem in s prečistim
Sercem svoje častite Matere ne¬
beškemu Očetu v njegovo pove¬
ličanje, v zahvalo, v odpušenje
mojih grehov in v zadobljenje tistih
milost, kterih zlasti potrebujem.
Usmili se pa tudi, predobrotljivi
®og! mojih staršev, bratov in se¬
ster, mojih rodovincev, mojih do¬
brotnikov, prijatlov in neprijatlov,
svete katoliške cerkve, papeža, ško-
l° v , mašnikov, vsih revnih greš-
uikov in vernih duš v vicah. Do¬
deli, da se jez in vsi milost te
Presvete daritve vdeležimo.

126

O Marija, prečista Devica, mati
milosti in pribežališe grešnikov!
sprosi s svojo mogočno prošnjo pri
svojem Božjem Sinu, da se greš¬
nikom in krivovercem oči odprejo,
da zagledajo brezno pogubljenja,
ktero jih ima požreti, da se tako
prestrašeni vernejo na pot resnice,
pravice in življenja.

V začetku svete maše.

S ponižnim duhom in s skesa¬
nim sercem klečim pred tvojim
svetim altarjem, vsegamogočni večni
Bog! in spoznam iz globočine ser¬
ca, da nisem vreden, se znajti v
tem svetišu pred tvojim presvetim
obličjem; ker moji grehi nimajo
števila in moja hudobija maševanja
kliče z nebes.

Tebe, vso svetost in neskon¬
čno dobroto, sem razžalil, samo-
pašno sem prelomil tvoje zapove-

v  127

di, prederznil sem se grešiti pred
tvojimi vsegavidijočimi očmi! Ve¬
lika je moja hudobija, pa še veči
je tvoje usmiljenje, predobrotljivi
Oče! Nikdar ne zaveržeš resnično
skesanega in potertega serca. Po¬
hlevno te torej prosim, milostljivo
prizanesi po neskončnem za-
služenji svojega edinorojenega Sina
in po prošnji prečiste Device Ma¬
fije in vsih svetnikov zanesi in
odpusti mi vse moje grehe. Z vso
močjo si hočem prizadevati, te v
prihodnje nikdar, tudi z nar manj¬
šim pregreškom radovoljno ne raz¬
žaliti. Zato te ponižno prosim, moj
B°g! pošlji mi po daritvi, ktero
Z( laj tvoj Božji Sin opravlja, po¬
trebno pomoč, da bom tudi zamo-
gel spolniti, kar sem obljubil,
barija, Mati Božja! sprosi mi to
milost. Amen.

128

Pri pristopu.

„Pridite k meni vsi, ki terpite
in ste s težavami obloženi, in vas
bom poživil^, si rekel ti, o Jezus,
vežna resnica! Glej, jez ubogi
grešnik pred teboj klečim in pro¬
sim milosti in usmiljenja, tolažbe
in pomoči. Kako bi mogel iti skozi
ozke vrata v nebesa s toliko težo
grehov, če mi je ti ne odvzameš,
o Gospod! in kako pojdem po tesni
poti, ako mene slabega ti ne uter-
diš! Za to stavim vse zaupanje v
tvoje britko terpljenje, v tvojo gren¬
ko smert in v tvoje neskončno za-
služenje, o Zveličar! in po tebi
upam priti v nebeško kraljestvo,
kjer bom tebe in Očeta, in svete¬
ga Duha vekomej z Marijo, svojo
Materjo, in z vsimi zveličanim*
duhovi gledal, hvalil in častil-
Marija, Mati Božja! zavoljo svo- j

129

jega usmiljenega Serca mi sprosi to
milost pred Božjim sedežem! Amen.

Sveta Marija! visoko češena
Mati Božja! kolikošno terpljenje ti
je neskončno modri Bog pripravil,
ko si bila Mati njegovega prelju-
beznjivega Sinu izvoljena! Angelj
te je imenoval polno milosti, in
vendar je bilo tvoje življenje polno
revšine, nadlog in terpljenja. Kako
britke so bile za te Simeonove
besede: Meč bo tvojo dušo pre¬

bodel! O terpeča Mati! to grenko
prerokovanje se je nad teboj v
resnici spolnilo. Za to si pa zdej
povzdignjena nad vse marternike,
ker si bila v vsih brhkostih vedno
vdana v Božjo voljo. Prosi, prelju-
beznjiva Mati! da bom tudi jez v
križih in težavah stanovitno v Boga
Zaupal, se njegovi presveti volji
Popolnoma podvergel, po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

6  **

130

Pri zbirni.

V duhu združen z mašnikom,
z vsimi pričujočimi, z vsimi svet¬
niki v nebesih in z vsimi pravimi
kristjani na zemlji kličem k tebi,
nebeški Oče! ozri se milostljivo s
sedeža svojiga veličastva na izvo¬
ljeno ljudstvo, ktero je tvoj Sin s
svojo predrago kervjo odrešil. Raz*
svetli naš um, da spoznamo tvojo
presveto voljo; vžgi naše serca,
da želimo in išemo, kar ti hočeš;
poterdi našo voljo, da vedno tvoje
zapovedi spolnujemo. Usmili se to¬
liko revnih duš, ki še zmirej p°
krivih potih hodijo, da tebe spo¬
znajo in, kterega si poslal, Jezusa
Kristusa, da tebe in njega ljubijo
in v tej ljubezni večno Zveličanje
dosežejo. Ponižno ti darujem, večni
Bog! vse terpljenje, ki ga je ter-
pela presveta Mati, ko je z Bož¬
jim Detetom pred grozovitim He-

131

rodom bežala, in pohlevno te pro¬
sim, obvaruj me vsih težav, akoje
tvoja sveta volja, in moji duši v
zveličanje, po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Pri berilu.

Zapovedal si, preljubeznjivi
Zveličar! svojim aposteljnom in
učencem, vsim ljudem pokoro in
spreobernjenje oznanovati, in njih
nauk se glasi še vedno po sveti
katoliški cerkvi! Dodeli nam milost¬
ljivo, da se njih zveličavni nauk
prijema naših sere in dobri sad
obroduje za zdej in vekomej. To
nam sprosi ti, Božja Mati, ki si
vse besede od Jezusa v sercu
ohranila in premišljevala, od ravno
tistega Jezusa Kristusa, svojega
usmiljenega Sina. Amen.

132

Pri evangelii.

Sveti evangeli, ki si ga ti o-
znanoval, in v katoliški cerkvi ohra¬
nil, o Božji Učenik! je prižgal v
naših sercih luč pravega spozna¬
nja, in pregnal temo zmote in ne¬
jevere. Iz vsega serca se ti za-
hvalujemo za to preveliko milost.
Daj, o Jezus! da vedno po tvojem
svetem zgledu živim! Varuj nas
s svojo mogočno gnado, da ne
zgrešimo poti resnice, in da ne
zabredemo v zmote; sveti nam in
vsim ljudem z lučjo svoje svete
vere, da po zvestem spolnovanji
tvojih zapoved pridemo tje gori v
nebesa, kjer si ti> o Jezus! kjer
ne bomo več ne verovali, ne upali,
ampak le ljubili, in vekomej tebe
z obličja v obličje gledali, hvalili
in častili. Amen.

Spomnim se velike britkosti
tvojega maternega Serca, presveta

133

Marija! s ktero si svojega Božje¬
ga Sinu tri dni iskala, dokler ga
nisi v Božji hiši v Jeruzalemu
najdla. Zavoljo tega terpljenja mi
sprosi gnado, da, če sem bil lju¬
bega Jezusa z grehom zgubil, ga
išem s skesanim in potertim ser¬
cem, in ga zopet najdem v svoje
zveličanje, po ravno tem Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Pri darovanji.

Sveti Oče! vsegamogočni večni
Bog! glej prijazno na dar, ki ga
po mašnikovib rokah položimo na
tvoj sveti altar. Blagoslovi kruh
in vino, kterega ti daruje mašnik
kakor nekdaj Melkizedek, da bodo
leti darovi spremenjeni v presveto
telo in v presveto kri tvojega Bož¬
jega Sina in da bomo vsili grehov
°čišeni in rešeni vsega hudega.
Opomni se tudi, nebeški Oče! lju-

134

bežni, ktero je imel Jezus Kristus
do nas grešnikov, in jo ima še
zmirej. Iz ljubezni do nas je na
Oljski gori smertne britkosti terpel;
iz ljubezni do nas se je pustil
vjeti, zvezati in pred krivične sod¬
nike peljati; iz ljubezni do nas se
je pustil bičati, s ternjem kronati,
in na križ pribiti; iz ljubezni do
nas grešnikov je med neizrečenim
terpljenjem svojo dušo izdihnil! 0
moj Odrešenik! spoznam velikost
tvoje ljubezni, pa tudi težo svojih
grehov. Priserčno obžalujem, da
sem v grehu živel, in te ponižno
prosim, sprejmi milostljivo to sveto
daritev v odpušenje mojih grehov.

O Marija, žalostna Mati! v
britkosti svojega serca spoznam
tvojo neizrečeno žalost, ko si svo¬
jega preljubeznjivega Sina s tež¬
kim križem obloženega srečala.
Kako globoko je ta pogled tvoje

135

materno Serce presunil! Kako si
zdihovala k nebeškemu Očetu in
britke solze točila! O žalostna
Mati! ponižno molim Božje nared¬
im; zakaj obdaril te je večni Bog
s svojo močjo. Visoko bodi hva¬
ljen Gospod Bog vekomej. Čast
bodi Očetu in Sinu in svetemu
Duhu. Kakor je bila v začetku in
zdej in vselej in vekomej. Amen.

Pri predglasji.

S ponižnim sercem te častim
in molim, večni Bog! ker se zdaj
veliki čudež tvoje nezmerne do¬
brote in ljubezni začne, prečastit-
Ijiva skrivnost, pred ktero se ne¬
besa in zemlja v prah ponižajo.
Mes je spodobno in dolžnost, prav
in dobro, da ti vselej in povsod
nebesa in zemlja hvalo dajejo, sveti
Gospod, vsegamogočni Oče, večni
Dog! po Kristusu, Gospodu našem:

136

po kterern tvoje veličastvo hvalijo
angelji, ga molijo gospostva, pred
njim trepečejo oblasti, ga nebeške
moči in zveličani Serafi z združe¬
nim petjem povzdigujejo. Zato ho¬
čemo tudi mi tukaj zbrani tebi,
večni Bog! hvalo zapeti in te sla¬
viti v Jezusu Kristusu in v spo¬
minu žalostne Matere, v ktere ter-
peče Serce je tolikanj globoko
šinil meč bolečin, ko je vidila svo¬
jega preljubeznjivega Sina na križu
viseti in ga je slišala z umirajočim
glasom klicati: „Dopolnjeno je a -
O moj Bog! ta prečudna daritev
se zdaj tukaj ponavlja; zato z nar
ponižnejšim češenjem to skrivnost
molim in z veseljem svoj glas s
angeljskim petjem sklenem rekoč:
Svet, svet, svet je Bog, Gospod
vojsknih trum! Hvaljen bodi Jezus,
Sin Božji, kteri pride v imenu Go¬
spodovem! Češen bodi po višavah!

137

Pred povzdigovanjem.

O moj Jezus! zopet se na al-,
tarji v podobi kruha in vina daru¬
ješ svojemu nebeškemu Očetu v
moje in vsega sveta zveličanje.
Pohlevno te prosim, tudi moje
revno serce s svojo presveto da¬
ritvijo skleni, in prinesi ga pred
obličje svojega nebeškega Očeta,
kteri bo zanesljivo moje prošnje
po tebi milostljivo uslišal, ki z
njim in svetim Duhom živiš in
kraljuješ Bog vekomej. Amen.

Sveta Marija, Mati Božja! pri¬
nesi svojemu Božjemu Sinu na vi¬
soki altar vse moje potrebe, proš¬
nje in želje, in vse potrebe tistih,
z a ktere sem posebno dolžan moliti,
in zavoljo svojega presvetega Serca
nam sprosi gnado, da se vdeležimo
^služenja presvete daritve tvojega
Božjega Sina, in da tako zadobimo

138

odpušenje vsih grehov, ki jih res¬
nično sovražimo in priserčno obža¬
lujemo. Amen.

Pri povzdigovanji presvetega Reš-
njega Telesa.

O Jezus, Sin Božji! mo¬
lim te v podobi kruha s po¬
nižnostjo in češ en jem. O Je¬
zus! bodi mi mil osti v; o Je¬
zus! usmili se me; o Jezus!
odpusti mi moje grehe in
vdeleži me svojega terplje-
nja in svoje smer ti.

Pri povzdigovanji svete Rešnje
Kervi.

O presveta Rešnja Kri
mojega Odrešenika Jezusa
Kristusa! očisti me mojih
grehov! o predraga Kri!
zbriši moje hudobije; o mi¬
losti polna Kri! zadobi mi

139

milost in usmiljenje. O Jezus!
v tebe verujem, v tebe upam,
tebe ljubim iz vsega serca.

Po povzdigovanji.

O Gospod, naš Bog! prečudna,
neskončna je tvoja milost. Naj či¬
stejši Božje Jagnje, Jezus Kristus,
je zdaj na altarji, on, pravi Bog
in pravi človek, naš Odrešenik in
Zveličar. O čudež, o nezapopad-
Ijivi čudež Božje vsegamogočnosti
in ljubezni! Angeljske trume ob¬
dajajo sedež tvoje milosti in molijo
z nar ponižnejšim češenjem kralja
nebes in zemlje v podobi kruha in
vina. O moj Jezus! s to množico
zveličanih duhov sklenem tudi jez
svoje češenje in v duhu ponižnosti
niolim njega, svojega Gospoda in
Boga. Priserčno te zahvalim za
to presveto daritev, ki jo po svo-
jom mašniku opravljaš, in te pro-

140

sim, usmiljeni Jezus! ozri se po
svoji neskončni ljubezni milostljivo
na me ubozega grešnika. Spo¬
znam, da sem revna stvar in pred
teboj silno zadolžen, in nisem vre¬
den, da me s svojimi milostljivimi
očmi pogledaš. Ali kam se mi je
oberniti, če se me ti ne usmiliš?
Z zaupanjem se torej k tebi zate¬
čem in te ponižno prosim, razsvetli
mojo slepoto, ozdravi mojo slabost,
in očisti moje omadežano serce.
Amen.

Sveta Marija, žalostna in za-
pušena Mati! kako ojster meč bo¬
lečin je tvoje Serce presunil, ko
si pod križem stala in svojega
preljubega Sina med neizrečenim
terpljenjem vidila umirati; vendar
se nisi dala premakniti v svoji
stanovitnosti, ampak terdno si zau¬
pala v nezapopadljivo previdnost
Božjo. Glej! tvoj ljubeznjivi Sin

141

je zdaj tukaj pričujoč in se vno¬
vič daruje svojemu nebeškemu Oče¬
tu. Zavoljo tvojega britkega ter-
pljenja pod križem te prosim, sprosi
nam gnado, da bodo naše serca
tiste in bele kakor sneg, da pre¬
sveta Rešnja Kri Jezusova za
naše duše ne bo zgubljena, da
bomo z vso serčnostjo in stanovit¬
nostjo hodili po tesni poti, ktera
derži v večno življenje. Amen.

Pri spominu za mertve.

Spomni se, neskončno usmiljeni
Bog! svojih služabnikov in služab¬
nic, ki so šli pred nami z znam-
njem vere, in spe v miru. (Imenuj v
kislih tiste, za ktere si posebno dolžan,
! n  za ktere si se namenil moliti.) Tem
in vsim, kteri v Kristusu počivajo,
jtaj, te prosim, večni mir in pokoj,
in večna luč naj jim sveti. O
Marija, preljuba Mati! prosi zanje,

142

da bodo kmali kmali gledali in vži-
vali Boga, po kterem neprenehoma
zdihujejo in koperne.

Pri Očenašu.

Oče naš! v nebesih se daš
svojim izvoljenim gledati in vži-
vati, in kakor angelji in svetniki
tvoje ime časte in povišujejo in
tvojo nar svetejši voljo spolnujejo,
tako hočemo tudi mi na zemlji tvoje
ime vedno posvečevati in spolno-
vati tvojo presveto voljo, dokler
ne pridemo v nebeško kraljestvo,
ki si nam ga pripravil. Daj nam
vsakdanji kruh za telo; daj nam
svojo gnado in pomoč, da vse sto¬
rimo, kar in kakor hočeš. Odpusti nam
naše grehe; tudi mi rado voljno odpu*
stirno vsim,ki so nas razžalili. Ne do¬
pusti, da bi nas skušnjave premaga*
le; in reši, očisti in obvaruj našo
dušo vsega greha. Amen.

143

Pred mašnikovim obhajilom.

Prijatel človeških otrok, o do¬
brotljivi Jezus! ki si po smerti na
križu dal svojo sveto stran pre¬
bosti ; presuni tudi moje terdo serce,
da se v tvoji ljubezni vname. In
ki si rekel: Pridite, jejte od

mojega kruha, in pite od
vina, ki sem ga pripravil,
očisti moje oserčje, da se vsaj v
duhu s teboj sklenem. Po tebi,
ki si pravi živi Bog v podobah
kruha in vina, moje serce koperni,
in se želi s teboj skleniti, dasi-
ravno zavoljo svojih brezštevilnih
grehov tega nisem vreden. Za to
pridi zdaj k meni z obilnostjo svoje
gnade in ljubezni, in pripravi moje
8 er ce, da te bo skorej smelo v
djanji prejeti. To nam sprosi, Ma-
*ija, ti prečista Devica! ki želiš,
da  se s tvojim Sinom sklenemo;
na j on ozdravi naše bolne duše,

144

in sprcoberne naše serca, da bodo
tebe z njim vred ljubile vekomej.
Amen.

Pri mašnikovem obhajilu.

Bog Sin, neomadežano Božje
Jagnje! ki te mašnik zdaj zavživa.
prosim te ponižno ^ naj bom tudi
jez deležen tega angeljskega kru¬
ha. Zal mi je, da sem tolikrat ža¬
lil tebe — samo čistost, ljubezen
in svetost; za to nisem vreden
prejeti tvojega presvetega Telesa:
vendar, ker te iz serca želim lju¬
biti, pridi v moje serce vsaj s
svojo gnado, in prenaredi ga, da
bo zanaprej tebe ljubilo, in grel)
sovražilo. — O prežalostna Mati!
grenke bolečine je tvoje ljubeznjivo
serce terpelo, kadar ti je bilo kri¬
žano telo tvojega Sina v naročje
položeno. Kako britek je bil po*
gled vsih obilnih ran! V količil'

145

težavah si se topila, ko si mert-
vega spremljala k grobu! Zavoljo
tega britkega terpljenja te prosim,
prinesi moje želje in prošnje na
visoki altar pred svojega Sina,
kteri zdaj v spomin svojega po¬
kopa v mašnikovo serce gre. Prosi
ga, da po duhovno k meni pride,
in da ga, kadar koli k Božji mizi
pristopim, vselej s čistim in gore-
čim sercem prejmem; po ravno
tistem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
Gospodu našem. Amen.

Po mašnikovem obhajilu.

Sprejmi milostljiva, presveta
trojica! to sveto daritev, ki smo
jo pred očmi tvojega veličastva
darovali, in vdeleži nas vsih mi¬
lost, ki izvirajo iz te daritve svete
•naše.

Sveta Marija, visoko češena
Mati našega Gospoda Jezusa Kri-

Jez, in Mar. Serce. V

146

stusa! prosi za nas, da bomo po
tvojem svetem zgledu živeli na
zemlji, da naša vera ne opeša, da
se upanje ne omaja in ljubezen ne
ohladi, in da bomo v britkostili,
križih in težavah po tvojem zgledu
v Božjo voljo vdani. Posebno te
prosimo, o pribežališe grešnikov!
bodi nam ob zadnji uri pomočnica,
da pod tvojim maternim varstvom
v večno veselje pridemo, po Jezus«
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Pri blagoslovil.

Tvoj blagoslov, presveta Tro¬
jica! bodi vedno nad menoj in po-
terdi me zoper vse skušnjave, da
svojega sovražnika premagam i"
tvojo nar svetejši voljo vselej spol¬
nim. V imenu Očeta in Sina
svetega Duha. Amen.

147

Zahvalna molitev po sveti maši.

Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se razveseluje v Bogu,
»nojem Zveličarji; zakaj velike reči
mi je storil on, ki je vsegamogo-
čen in sveto njegovo ime. Jezus
Kristus, pravo Jagnje, se je za
nas daroval, in nas je po tej pre¬
sveti daritvi svojega neskončnega
zasluženja vdeležil. O moj Jezus!
priserčno se ti zahvalim za vse,
kar si za nas storil in terpel, in
^ pohlevno prosim: dodeli, da bo
ta nar svetejši daritev moji duši v
zveličanje, da bom s tvojo mogočno
gnado poterjen, vse svoje misli,
želje, besede in djanje vedno v
tebe obračal, vse iz ljubezni do
tebe in tebi v čast storil, in svoje
serce vsega madeža čisto ohranil.

O Mati Božja! prežalostna si
s tala pod križem in vsak zdihljej
tvojega umirajočega Sina je kakor

7 *

148

ojster meč tvoje preljubeznjivo ma¬
terno Serce presunil.

Zavoljo teh žalost in bolečin
te prosim, nadomesti pri svojem
ljubem Sinu vse, kar je bilo pri
sv. maši preslabega in pomanj¬
kljivega, in sprosi mi vse tiste
gnade in dobrote, kterih sem po¬
treben in zlasti, za ktere sem pri
sv. maši prosil. Tebi tvoj Božji
Sin ne odreče nobene prošnje; za
to upam po tvojem prečistem Sere«
vse doseči, kar mi je potrebnega,
da se zveličam. O bodi mi vedno
srednica in besednica pri Jezusu,
svojem Sinu, Gospodu našem. Amen.

Nektere besede o zakramentu sret«
pokore.

Bogu neskončno svetemu le dopa'
deš, ako imaš čisto serce. Svojega serca
pa ne moreš očistiti, ako svojih grehov

149

in slabost prav ne poznaš. Ali težko
je, samega sebe prav poznati; človek se
le zmirej boljšega misli, kakor je. Prej-
•len torej svojo vest začneš izpraševati,
prosi svetega Duha razsvetljenja, da te
lastna ljubezen ne preslepi, da se spo¬
znaš, kakor se boš spoznal pred sodnjim
stolom vsegavedočega in neskončno pra¬
vičnega Boga. Iz vsega serca ti bodi
žal, da si svojega ljubeznjivega in do¬
brotljivega Boga žalil, in terdno skleni,
ne več grešiti, se resnično spreoberniti
in poboljšati. Povej odkritoserčno svoje
grehe spovedniku, Božjemu namestniku,
ra vno tako, kakor ti jih vest očita, in
varuj se nesreče, kak velik greh iz za-
nikernosti ali sramožljivosti zamolčati, da
^ožjega ropa ne storiš. Nikar se ne
Sr amuj na spovedi pred spovednikom
svojih grehov povedati, in ne iši ondi
Prazne časti: človek za to gre k spove-
da se poniža pred Bogom in pred
njegovim namestnikom — spovednikom.
Zvesto in brez odlašanja opravi naloženo
pokoro; naloži si pa tudi sam kake po-
? e bne spokorne dela, da se lože pobolj-
s aš in Božji pravici zadostiš po neskonč-

150

nem zasluženji Jezusa Kristusa. Izvoli
si gorečega, razumnega spovednika, da
te opominja, svari, ti tvoje skrite slabo¬
sti odkrije, te krive poti varuje in ti i
dobrim svetom na strani stoji v vsem,
kar je v zveličanje tvoje duše. Ako
ljubiš Jezusovo in Mariino Serce, prejmi
večkrat vredno zakrament svete pokore,
kteri te nar zvestejše varuje vsih nevar¬
nost na poti zveličanja, in bo tudi tvoja
poslednja tolažba na smertni postelji.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

Zopet sem grešil, zopet sem
te razžalil, o neskončno sveti in
preljubeznjivi Bog! Nikar me ne
zaverzi revnega grešnika, ki pred
teboj klečim in te prosim priza¬
nesljivosti in usmiljenja! Očistiti
želim svojo omadežano dušo v stu¬
dencu sprave, kterega mi je tvoj
edinorojeni Sin s svojo britk°
smertjo na križu odperl. Bodi mi'
lostljiv meni, ubogemu grešniku?

151

prosim te zavoljo preljubeznjivega
Jezusovega Serca, in daj mi gna-
<io, da vse madeže svojega serca
spoznam, jih s sveto žalostjo obža¬
lujem, se jih tvojemu namestniku
serčno spovem, novega človeka
oblečem, in ti do zadnjega zdih¬
ljaja svojega življenja v ljubezni
zvesto služim. — Pridi, sveti Duh!
in razsvetli moj otemnjeni um, da
vse kota svojega serca pregledam,
in spoznam, kakošen sem pred tvo¬
jim obličjem, o moj Bog! da prav
vidim, kako obilno sem grešil v
mislih, z željami, z besedami, z
djanjem in nehanjem. Daj, da svoje
grehe tako spoznam, kakor jih
bom spoznal ob smertni uri in pred
sodnjim stolom tvoje neskončne pra¬
vice; otajaj z ognjem svoje ljubezni
moje merzlo serce, da storjene
grehe sovražim in obžalujem; daj
mi serčnost, da še tako skrite rane

152

zdravniku pokažem; daj, da se
vsih madežev očistim, vreden sad
pokore obrodim in zveličanje svoje
duše dosežem. Te gnade te pro¬
sim po preljubeznjivem Jezusovem
in Mariinem Sercu. Amen.

' V ; 7 I

Izpraševanje vesti.

Slehernemu ni treba po ravno tem na¬
peljevanji svoje vesti izpraševati, zlasti tistemu
ne, kteri pogostoma zakrament sv. pokore pre¬
jema. Takemu pa utegne služiti izpraševanje
vesti pri večerni molitvi stran 71.

Kdaj sem bil zadnjic pri spovedi?
Kako sem naloženo pokoro opravil? Alj
sem šel zopet k spovedi tisti čas, ki m 1
je bilo rečeno? Ali sem vse storil,
kar so mi spovednik storiti ukazali? Al*
sem se ogibal posebno tistega greha,
kteri mi je nar bolj nevaren, in sem že
večkrat morebiti obljubil ga zapustiti?
Kaj moje serce posebno teži in kako
dolgo že?

153

Zapovedi Božje.

1. Vervaj v enega samega Boga.  —
Ali vem vse, kar mora vsak vediti, da
bo zveličan? Ali sem poslušal pridige
in keršanske nauke, da bi se resnic svete
vere naučil? Ali skerbim, da se moji
podložni keršanskega nauka uče in po
njem žive? Ali sem vse veroval, kar
sveta cerkev verovati zapoveduje? Ali
sem si prizadeval, skušnjave zoper vero
iz glave izbiti? Ali nisem kdej prosto¬
voljnih dvomov nad ktero sveto resnico
imel? Ali nisem teh dvomov tudi pred
drugimi, morebiti pred mladimi razode¬
val? Ali sem se spoznani keršanski res¬
nici ustavljal, da bi oslepljen le svojemu
poželenju stregel? Ali zahajam v dru-
šino, kjer moja vera slabi? Ali sem
zoper duhovne, post, spoved, cerkvene
šege govoril, jih zaničeval, ali tako go¬
vorjenje z dopadajenjem poslušal? Ali
nisem molčal, kadar so drugi zoper vero
govorili, dasiravno sem previdil, da bi
ftoje svarjenje kaj pomagalo; ali sem še,
da bi jim bil dopadel, z njimi potegnil
te r resnico zaničeval? Ali nisem Boga

7 **

154

žalil, da bi kakemu človeku dopadel, ali
iz strahu pred ljudmi? Ali nisem bukev
zoper sveto vero bral, posojeval, proda¬
jal, drugih z njimi obdaroval? Ali niseui
pridig prevzetno presojeval? Ali se ni¬
sem svete vere sramoval, ali, prekrižati
se, poklekniti, moliti, posvečenih reči po¬
častiti? Ali nisem morebiti med Božjo
službo zunaj cerkve ostajal? še drugim
pohujšanja dajal? igral? pil? i. t. d.
Ali nisem svetnikov in njih podob z be¬
sedo ali z djanjem zaničeval ? Ali nisem
posvečenih oseb, pobožnih ljudi zasme¬
hoval, zaničeval, sovražil, preganjal, od
dobrega odvračeval? Ali se nisem vraž
poprijel, prihodnjih reči zvediti, sebi sreče
pridobiti, bolezni ali nesreče odverniti?
Ali nisem koga tacih vražnih, prazno¬
vernih, copernijskih reči obdolžil, ga raz¬
našal, sovražil, pred drugimi takih praz¬
nih reči terdil, zagovarjal i. t. d.? Ali
sem zjutraj, opoldne in zvečer, pred jedjo
in po jedi, in v cerkvi molil! Ali nisem
bil pri molitvi prostovoljno razmišljen?
Ali sem vse svoje djanje Bogu daroval,
vse k časti Božji, iz ljubezni do Boga
storil? Ali sem bil v bolezni, nesreči,

155

revah in nadlogah v Božjo voljo vdan?
Ali sem večkrat čez dan na Boga mi¬
slil? Ali sem dobro storil, da bi bil če¬
sen, hvaljen ? Ali se nisem v cerkvi
pregrešil s prostovoljnim razmišljenjem,
pregrešnimi mislimi, pogledi, nepotreb¬
nim govorjenjem, nespodobnim vedenjem,
pohujšljivim smehom ali celo s pregreš¬
nimi nameni? Ali nisem službe Božje
mudil, prehitro iz cerkve šel? Ali nisem
zoper Boga godernjal, njegovih naredeb
grajal, ga krivičnosti do sebe dolžil ? Ali
nisem nad Božjo milostjo obupal in si mislil:
Ni mogoče, da bi mi Bog odpustil, ali, da
hi se poboljšal, Bog mi noče pomagati, Bog
za me nič noče vediti ? Ali sem se preder-
zno na Božjo milost zanašal in si mi¬
slil : Bog je neskončno usmiljen; akoravno
grešim, se bom pa spovedal? Ali sem
hil Bogu hvaležen za prejete dobrote?
Ali nisem Božjih dobrot napak obračal?
Ali nisem bil na Boga jezen? Ali nisem
svoje jeze in zlobe do Boga tudi v dja-
®ji pokazal? Ali sem se Bogu ustavljal
111  v nespokornosti terdovraten ostal? Ali
sem večkrat obudil vero, upanje, ljubezen,
posebno v skušnjavah in v smertni ne¬
marnosti ?

156

2. Ne imenuj po nemarnem Bož¬
jega imena.  — Ali nisem Božjega,
Jezusovega, Mariinega in svetnikov ime¬
na brez potrebe in nečastljivo izrekel,
morda celo, da bi kako laž ali negotovo
reč poterdil? Ali nisem s svetimi rečmi,
z Božjo besedo norčeval, svetega pisma
pačil in krivo obračal? Ali nisem pre¬
klinjal, se rotil, pri preklinjevanji in ro¬
tenji svetih besedi imenoval? Ali nisem
mertvih preklinjal ? Ali mi ni kletev v
navadi ? Ali nisem imel navade, resnice
svojih besedi koj s prisego terditi, s
priduševanjem ali celo z rotenjem? Ali
nisem morebiti celo laži tako terdil ali
negotovih reči ? Ali nisem prisegel, komu
kaj hudega storiti, se maševati, nečistega
znanja ali grešne zaveze skleniti? Ali
nisem krivo prisegel zoper resnico ali v
negotovi reči? Ali je kriva prisega tudi
bližnjemu škodovala? Ali nisem drugih
zapeljal k nepotrebnim, krivim, pregreš¬
nim prisegam? Ali nisem Bogu kaj ob¬
ljubil in ne spolnil, akoravno je bilo mo¬
goče obljubo spolniti? Ali nisem »pol¬
njenja obljube brez terdnega vzroka pi' e '
dolgo odlašal ? Ali nisem nobene obljube
nepremišljeno storil?

157

3. Posvečuj praznik.  — Ali sem
bil ob nedeljah in zapovedanih praznikih
s spodobno pobožnostjo in pri celi sveti
maši? Ali sem bil tudi pri pridigi, pri
popoldanski službi Božji? Ali sem Božjo
besedo zamerkljivo in zavoljo zveličanja
svoje duše poslušal? Ali sem zlasti te
dni več molil, svete bukve bral, se do
bližnjega usmiljenega skazal? Ali sem
tudi skerbel, da so moji domači pri Božji
službi bili in po keršansko živeli? Ali
sem bil kriv, da ni bil bližnji pri sveti
maši ali pri pridigi ali pri popoldanski
službi Božji? Ali nisem brez velike sile
in  brez pravega privoljenja ali celo k
pohujšanju svojega bližnjega delal, morda
tudi druzih k takim delom priganjal?
Ali nisem ravno ob teh dneh pregrešnega
yoselja uganjal, pijančeval, igral, nečisto
živel, v nespodobnem plesiši bil? Ali se
oi morebiti kaj tacega celo med Božjo
službo zgodilo? Ali nisem s ponočnim
Pohajanjem, pijančevanjem, s prepirom

s kletvinjo i. t. d. praznika oskrunil?

4. Spoštuj očeta in mater, da
boš dolgo živel in da ti bo dobro na
zemlji.  — Ali sem svoje starše spošto-

158

val, ljubil? Ali sem jim bil hvaležen,
pokoren? Nisem li staršem jezikal, jih
zasramoval, gerdo gledal, zaničeval,
preklinjal? Ali jim nisem nič hudega
vošil? Ali jim nisem roke nameril, ali
jih še celo udaril? Ali jih nisem s svo¬
jim razujzdanim življenjem v sramoto in
žalost pripravil? Ali nisem slabost svo¬
jih staršev raznašal? Ali se nisem njih
nizkega stanu sramoval? Ali sem tudi
že odrašen njih svet in njih lepo opo-
minovanje ponižno poslušal? Ali se jim
nisem zlagal, jih ogoljufal, okradel? Al*
nisem do staršev merzel bil ali jih celo
sovražil? Ali sem zanje molil, jim \
potrebi pomagal, bolnim stregel ? Ali
sem skerbel, da so bili s svetimi zakra¬
menti prevideni? Ali sem njih zadnjo
voljo zvesto spolnil? Ali nisem bil kri¬
vičen do druzih dedičev? Ali nisem
morda še mertvih staršev opravljal? Al*
sem si prizadeval pogreške ranjcih star¬
šev z molitvijo, milošnjo, povernjenjem
krivičnega blaga popraviti? Ali sem te
dolžnosti spolnoval tudi do očma, mače¬
he, varha, gospodarja, gospodinje, uče¬
nika, prednika, duhovske in deželske g*>'

159

sposke? Ali jih nisem nalagal, goljufal,
zasramoval, zaničeval, njih zapoved gra¬
jal? Ali nisem bil staršem, prednikom
pokoren, kadar so mi kaj pregrešnega
storiti ukazali, akoravno sem vedil, da
mora človek Bogu pokornejši biti kakor
ljudem? Ali nisem starih, ubogih, nad-
ložnih zasramoval?

Starši in predniki naj se vprašajo:

Ali nisem svojim otrokom že ško¬
doval, preden so na svet prišli ? Ali sem
skerbel za zdravje svojih otrok? Ali sem
jim rad podelil, česar so potrebovali?
Ali sem jih keršanskega nauka učil?
Ali sem skerbel, da so zjutraj, opoldne,
zvečer molili, k Božji službi hodili, za¬
kramenta svete pokore in svetega obha¬
jila pogosto prejemali ? Ali jih nisem od
keršanskega življenja morda še odvra¬
čal? Ali sem za njih podučenje sker-
kel, jih vadil delati, jim dobre zglede
dajal? Ali sem njih pregreške straho-
Va l ?  posebno, če so lagali, se potepali,
v  slabo tovaršijo zahajali ali se nespo¬
dobno vedli? Ali jih nisem v jezi, ali
Preojstro strahoval ?  Ali jim nisem priim-

160

kov dajal ali jih celo preklinjal ? Ali sem
svojim otrokom pripustil zvečer brez var¬
stva hoditi v vas ali v gledališe in plesiše?
Ali sem skerbel za čistost svojih
otrok, tudi majhnih, in doma? Ali nisem
svojih otrok v greh zapeljal, ali jih s
preklinjevanjem, nespodobnim govorje¬
njem in djanjem pohujšal ? Ali me nik¬
dar niso slišali praviti, kako poreden sem
tudi jez bil v svojih mladih letih? Ah
jim nisem nikoli preveč denarjev dal, da
so k razujzdanemu življenju še veči pri¬
ložnost imeli? Ali nisem nobenega v
kakošen stan silil? Ali nisem kterega
svojih otrok bolj ljubil kakor druge? -j
Ali nisem poslom in podložnim vselej
pošteno in voljno dal, kar jim je šlo?
Ali jim nisem pretežkega dela nakladal?
Ali sem gledal, da so Božjo službo doni*
in v cerkvi pridno in lepo opravljali-
Ali sem skerbel, da so se po dnevu m
po noči keršansko zaderžali? Ali sem
jih deval v tak kraj ležat, da dobro vem,
da so doma ostali, in pa da niso noben e
pregrešne zaveze imeli ? Ali sem jih za-
voljo nespodobnega življenja svaril ? Ah
jim nisem kaj hudega storiti ukaza**

161

Kako sem v bolezni za nje skerbel?
Ali jim nisem dobrega imena pri ljudeh
vzel ? Ali nisem z njimi neusmiljeno de¬
lal, nad njimi godernjal, in z njih deli
vse prenevšečen bil i. t. d.

5. Ne ubijaj.  — Ali nisem bil
kdaj, kakor si že bodi, kriv smerti svo¬
jega bližnjega? Ali nisem sebe ali svo¬
jemu bližnjemu življenja krajšal ali na
zdravji škodoval z nezmernostjo v jedi
ki pijači, ali v plesu, z žalostjo, jezo,
sovraštvom, prepirom, tepenjem, sova-
n jem, ranjenjem, bojem? Ali nisem ni¬
koli svojega življenja ali življenja svo¬
jega bližnjega brez potrebe v nevarnost
postavil? Ali nisem nič tacega jedel ali
P*!, akoravno sem lahko previdil, da mi
l'o škodovalo ? Ali nisem svojemu zdravju
škodoval z nespametnim poskušanjem
Sv oje moči? Ali nisem sebi ali drugemu
Pretežkega dela nakladal? Ali nisem
sam sebi ali svojemu bližnjemu smerti
»elel? in zakaj? Ali sem v bolezni za¬
bosti skerbel, da bi spet zdravje zado-
kjl? Ali nisem od neznanih ljudi zdra-
yil kupoval in jih vžival z nevarnostjo
Se  hujše zboleti? Ali se nisem nalaš ali

162

iz nemarnosti na nogah, na rokah ali na
zobeh poškodoval ? Ali nisem podlož¬
nih neusmiljeno strahoval? Ali nisem no¬
benega pohujšal z besedo, s petjem, i>
bukvami, s pismi, s podobami, z obna¬
šanjem, s slabim zgledom, in tako nje¬
gove duše umoril? Ali sem se ogibal
pohujšljive priložnosti? Ali sem tudi druge
od nevarnih priložnost odvračeval in sva¬
ril? Ali sem si dosti prizadeval, zopet
na pravo pot pripeljati vse tiste, ktere
sem kdaj pohujšal ali v kakšen grel'
zapeljal? Ali nisem bil tujih grehov kriv?
Ali nisem nikomur v greh svetoval, pO'
stavim: kako naj se zlaže, goljufa, ško¬
duje, se mašuje, bližnjega v greh za¬
pelje, nepokoren bode? Ali nisem niko¬
mur grešiti veleval? Ali sem v druzih
greh privolil? Ali nisem rad svojih slabil 1
tovaršev slušal, kadar so me v greh rav¬
nali? Ali nisem druzih v greh napeljeval ah
dražil? Ali nisem druzih greha hvalil’
Ali sem k grehu molčal? Ali niše®
svaril grešnika, kadar je bila moja dolž¬
nost svariti? Ali sem greh pregledal-
Ali nisem bil premehak, kjer bi bil W°'


163

gel ojstro strahovati? Ali sem se greha
vdeležil, postavim: opravljanja, zaniče¬
vanja, zapeljevanja, tatvine, goljufije?
Ali nisem greha zagovarjal, zmanjševal,
zakrival, da ni bil bližnji svarjen, stra¬
hovan ?

6\ Ne prešestvaj.  — 9. Ne želi
Mojega bližnjega žene.  — Ali nisem
•mel rad nečistih misel? Ali sem jih pre-
ce j iz glave izbijal? Ali nisem nalaš na
nečiste reči ali sanje mislil? Ali niso na
le misli nastopile radovoljne nečiste želje?
Ali nisem velikrat lenobe pasel, iz ktere
nečiste misli in želje pridejo? Ali nisem
! 'nd od nesramnih reči govoril ali jih po¬
slušal ? Ali sem nečiste pesmi pel ali
'nd poslušal in jih še drugim pravil in
j'h učil? Ali sem svaril, ko sem druge
nesramno govoriti, ali peti slišal, kadar
J e  bila moja dolžnost svariti? Ali sem
hterikrat kvantal in morebiti še v pričo
nedolžnih? Ali nisem koga na nesramne
hesede in pesmi napeljeval? Ali nisem
hterikrat nespodobnih naročil pošiljal ali
P r enašal? Ali nisem kterega zavoljo nje-
govega čistega življenja zasmehoval ?

164

Ali nisem slabih bukev ali nesramnih
pesem bral ? Ali ni noben drugi po meni
takih bukev ali pesem prejel? Ali nisem
nalaš tacih reči ogledoval, ktere nečiste
želje obujajo? Ali nisem nesramnega ob¬
lačila nosil? Ali se nisem posebno lepo-
tičil? Ali nisem v cerkev le s to mislijo
šel, da bi posvetnim ljudem pregrešno
dopadel? Ali v take kraje, postavim:
glediša, plesiša, v take drušine zahajam,
kjer je čistost v nevarnosti? Ali se nisem
nespodobno vedel ? Ali nisem nikogar v
nečisti greh pregovarjal ali silil? Ali jo
bil leta mojega ali druzega spola? zakon¬
skega stanu ali ne?-moje sorodovine ali
še celo Bogu posvečen, nedolžen? Ah
je bil greh s posebno nesramnostjo zdi'U-
žen? Ali sem nečisti greh o svetem
času, v svetem kraji storil? Ali nisem
komu priložnosti k temu grehu iskal ah
kaj pomagal ? Ali sem kdaj sam ta g^' 1
storil? Ali nisem imel grešnega znanj®
in kako dolgo? Ali sem si prizadeval
popraviti škodo, ki jo je bližnji zavolj 0
nečistega greha terpel? Ali se nisem 1 ‘
neumno živino pregrešil? Ali sem se
kdaj svojih nečistih grehov še celo hva-

165

lil, pri spovedi pa tiste zmanjšal ali celo
zamolčal? Ali sem se že spovedal ne¬
sramnost, če sem bil ktere še otrok sto¬
ril pri igranji z druzimi otroci, na paši?
i. t. d.

Zakonski naj se še vprašajo:  Ali
nisem iz pregrešnega namena v zakon
stopil? Ali sem kdaj prav premislil, da
zakonskim ni vse pripušeno? Ali sker-
Mm za čistost rok in vsih svojih počut-
kov ? Ali se nisem zoper zakonsko či¬
stost, zoper zvestobo, ali z nepripušeno
ločitvijo pregrešil? Ali nisem zakonske
dolžnosti brez terdnega vzroka odrekel?

7. Ne kradi.  — 10. Ne želi svo-
i e !/a bližnjega blaga.  — Ali nisem ko-
kaj ukradel ali po sili vzel? Ali ni-
snm kaj v svetem kraji ukradel? Ali ni-
Se w po malem krivično jemal ali golju¬
fal in si tako precej premoženja pri¬
dobil ? Ali nisem koga goljufal pri kup-
c 'b meri, vagi, delu, s slabim denarjem?
AH sem celi dan pridno delal, kadar sem
^'1 najet? Ali nisem za slabo delo do-
fga plačila tirjal? Ali nisem kaj ku-
{*’{, kar šemi je zdelo, da je ukradeno?
Aisem kaj svojim staršem, sorodnikom

166

ali prednikom ukradel? Ali nisem go¬
sposke ali cesarja goljufal? Ali nisem
ubožcev, vdov in sirot zatiral, delavcem
in najemnikom zaslužka zaderževal ali
utergoval? Ali nisem sam sebi ali dru¬
gim škode delal z lenobo, nečimurnim
oblačilom, igranjem, zapravljanjem, p>*
jančevanjem ? Ali nisem na polji, na trav¬
niku, v bosti, na vertu, pri vodi ali prj
pohištvu komu kaj škode storil? Ali
nisem na prevelike obresti posojeval?
Ali nisem dolgov delal, dasiravno sem
vedil, da jih ne bom mogel poplačati?
Ali sem že poplačal dolge, kakor sem
bil obljubil, ali kakor je dolžnost? Ab
sem skerbno varoval, kar mi je kdo bra¬
niti dal, da se ni poškodovalo? Ali ni'
sem nikogar po krivici iz službe spravil?
Ali sem, kar mi je bilo mogoče, vbogajm e
dajal? Ali nisem z gospodarjevim p re '
moženjem ubogim pomagal? Ali nisem
brez potrebe milošnje prosil? Ali niše®
krivične ali nepotrebne pravde imel ali k
njej pomagal, svetoval? Ali nisem sod'
nika podkupil? Ali sem ukradene ali naj'
dene reči vselej zvesto nazaj dal, čig» r
so bile? Ali sem skerbno popraševal P°

167

gospodarji ukradenih ali najdenih reči?
Ali si prizadevam storjeno škodo, koli¬
kor mi je mogoče, popraviti, ali odpu-
šenje zadobiti od tistega, kterega sem
poškodoval, okradel, ogoljufal? Ali po¬
mislim, da krivični greh ni odpušen,
dokler se krivica ne popravi, kolikor je
le mogoče? Ali nisem nikoli tujega
Maga želel?

8. Ne pričaj po krivem zoper
ojeya bližnjega.  — Ali nisem pri du-
hovski ali deželski gosposki po krivem
pričal? Ali nisem krivih prič podkupil?
Ali nisem pisem prenaredil ali pravih
p!sem v škodo svojega bližnjega zakri¬
li? Ali se nisem večkrat zlagal? iz
Potrebe? v norčijah? iz navade? v ško¬
do svojega bližnjega? zavoljo dobička?
a lj še celo pri spovedi? Ali se nisem
hlinil ali hinavsko obnašal? Ali sem se
j a< l ljudem bolj imenitnim prilizoval, in
Ph hvalil, dasiravno hvale niso zaslužili?
Ali nisem radovedno ali iz hudobije po
slabostih bližnjega popraševal ? Ali sem
fa, l od slabost svojega bližnjega govoril,
a koravno nisem bil dolžan od njih govo¬
ri* Ali nisem svojega bližnjega rad

168

slabo sodil, njegovih besedi in njegovega
djanja na slabo izkladal, in mu slabili
namenov podtikal? Ali sem take krive
sodbe tudi drugim razodeval? Ali se
nisem čez bližnjega zlagal? mu dobrega
imena vzel? ga v škodo pripravil? Ali
sem si prizadeval, mu dobro ime spet
nazaj pripraviti in vso škodo poverniti?
Ali sem vpričo veliko ljudi svojega bliž¬
njega opravljal, slabo sodil, obrekoval?
Ali nisem nikogar podpihoval in se pre¬
pira krivega storil? Ali nisem podpiho-
vavcev rad poslušal? Ali nisem nobene
skrivnosti brez posebne potrebe razodel?
Ali nisem nikogar silil mi kakošne skriv¬
nosti razodeti? Ali nisem nikogar k
opravljanju in obrekovanju zapeljal? Ah
se nisem svojim prednikom zlagal, jih
opravljal ali obrekoval, morebiti še du¬
hovnov ali vikših duhovnov? Ali nisem
nikogar zasmehoval in zaničeval?

Cerkvene zapovedi.

1. Posvečuj zapovedane praznik m

2. Bodi ob nedeljah in zapovedani' 1
praznikih s spodobno pobožnostjo P 1 ' 1
sveti maši ,

169

Te zapovedi ste že v tretji Božji
napovedi zapopadene.

S. Posti se zapovedane postne dni,
namreč štirdesetdanski post, kvalerne
in druge zapovedane postne dni; zderzi
M tudi ob petkih in ob sobotah mesnih
ledi.  — Ali sem se postil v štirdeset-
danskem postu, kvaterne in druge zapo-
f edane postne dni tako, da sem se le
e |ikrat na dan do sitega najedel? Ali
nisem ob petkih, sabotah ali drugih za¬
povedanih postnih dnevih mesnih jedi
jedel brez privoljenja duhovske gospo-
8 ta, brez nevarne bolezni ali kacega
'Inizega pravičnega vzroka? Ali nisem
Je cerkvene zapovedi grajal, zasmehoval,
ln ) ko sem jo prelomil, drugih pohujšal?
Ali nisem svojih otrok, podložnih, svoje
družine zapeljal, da so to zapoved pre¬
lomili?

4. Spovej se svojih grehov po¬
javljenemu spovedniku k manjšemu
**«/ enkrat v letu , in o velikonočnem
Ca *w prejmi sveto Rešnje Telo.  — Ali
s em bi[ vsako leto o velikonočnem času
f spovedi in pri sv. obhajilu? Ali ni
“da ktera mojih spoved pomanjkljiva in

in Mar. Serce. 8

170

nevredna, ker nisem svoje vesti na tanki
sprašal — ker nisem imel resničnega ke¬
sanja in sem precej spet ravno tisti smertni
greh storil in nisem zapustil grešne pri¬
ložnosti — ali ker sem smerten gret
nalaš, ali pa iz zanikernosti, iz strahu,
sramožljivosti zamolčal ali ga zmanjšal?
Ali sem ga potlej pri pervi spovedi po¬
vedal? Ali sem tudi povedal, pri koliko
spovedih sem ga že zamolčal? Ali sem
te nevredne spovedi vse popravil? Ali
nisem v zamolčanem smertnem grehu sv.
obhajila ali drugih svetih zakramentov
prejel? in kolikokrat? Ali nisem k sv
obhajilu šel, dasiravno sem se še dos!
zgodaj smertnega greha spomnil, ki se
ga še nisem bil spovedal? Ali sem na¬
loženo pokoro vselej na tanko, zvesto
ob pravem času opravil? Ali nisem svo¬
jega spovednika opravljal in zaničeval
Ali nisem bil jezen nanj, ko mi je sfl
odvezo odrekel? Ali nisem nalaš pi' e '
mehkega spovednika iskal, da sem '
smertnih grehih mirno živel? Ali niso " 1
pri spovednici poslušal, kaj se drugi spo¬
vedujejo ali kaj jim spovednik prav 1 -
Ali nisem, kar sem slišal, še drug ' 111

171

pravil? Ali se nisem pri spovednici ne¬
spodobno zaderžal? Ali nisem po hinav¬
sko gledal, kako dolgo se kdo spove¬
duje? Ali sem se za sveto obhajilo vse¬
lej skerbno pripravljal? Ali nisem brez
spovednikovega privoljenja ali s smert-
nim grehom na vesti sv. obhajila kleri-
krat prejel? Ali se nisem nespodobno
pri sv. obhajilu zaderžal? Ali nisem mo¬
rebiti hitro po sv. obhajilu brez vredne
zahvale iz cerkve šel? Ali nisem že dan
sv - obhajila v navadne in velike grehe
padel?

•5. Ne obhajaj ženitve o prepoveda-
n di časih.  — Ali nisem v adventu, v
Te likem postu, ali ob drugih postnih in
spokornih dnevih pri pojedinah, igrah,
P'esu bil ali k takim posvetnim veselicam
priložnosti dal? Ali se nisem na ženit-
'anji pregrešil z nezmernostjo v jedi in
P'jaei ali s pregrešnim plesom ?

Poglavitni grehi.

1. Napuh.  — Ali sem si kaj do-
ni 'šljeval zavoljo lepote, imenitnosti, bo-
gastva ali zavoljo dobrih lastnost, ki jih
® 0r da imam? Ali se nisem celo s pre-

8 *

172

grešnimi rečmi hvalil, da sem se nad kom
znosil, ga zasramoval, žalil, ga poško¬
doval, ali z njim 'neusmiljeno delal, ga
pretepal i. t. d. ? Ali se nisem čez svoj
stan, nesramno, pohujšljivo oblačil? Ali
nisem kradel, morebiti še svojim staršem,
da sem si lepši obleko omislil? Ali ni¬
sem hvale pri ljudeh iskal? Ali nisem
bil jezen na tiste, ki so me zaničevali?
Ali se nisem boljšega, pobožnejšega od
druzih mislil? Ali nisem bližnjega zani¬
čeval? Ali se nisem bližnjega, ali celo
svojih staršev zavoljo njih revšine sra¬
moval? Ali nisem bil jezen na tiste, kj
so me po pravici svarili? Ali nisem bij
zoper lepo opominovanje oterpnjen? Ab
sem vedno le svojo terdil, zoperval, se
prepiral ?

2. Lakomnost.  — Ali ni mojo
serce preveč na časno blago navezano?
Ali niso moje skerbi za časno srečo to¬
like, da zveličanja svoje duše pozabim •
Ali le gledam na to, kako bi veliko
blaga pridobil, morebiti še po krivici?
goljufijo? Ali nisem iz lakomnosti svo¬
jim podložnim prideržal, kar sem jim b'
po vsi pravici dati dolžan? Ali nisen*

173

preveč žaloval čez zgubo premoženja in
dobička? Ali nisem iz lakomnosti ob
praznikih delal in Božje službe zamu¬
dil? Ali nisem iz lakomnosti družine
preveč z delom obkladal ali je pa silil
še ob nedeljah in zapovedanih praznikih
delati? Ali nisem iz lakomnosti ubogim
nič vbogajme dal? Ali nisem hotel iz
lakomnosti sebi in podložnim potrebnega
napraviti? Ali sem bil zapravljiv? Ali
nisem premoženja na prelepo obleko, do¬
bro voljo, igranje obračal?

3. Nečistost.  — Poglej šesto
Božjo zapoved.

4. Nevošljivost.  — Ali nisem
b'l nikomur nevošljiv zavoljo njegove
Sr eče, časti, dobre glave, pobožnosti?
Aji nisem bil nikoli žalosten, ko se je
bližnjemu dobro godilo ? ali vesel, ko se mu
j e  hudo godilo ? Ali nisem nikogar iz nevoš-
Ijivosti sovražil, opravljal, obrekoval, ob
službo pripravil, na blagu poškodoval? Ali
Dl ' ne škoduje nevošljivost še na zdravji?

5. Požrešnost.  — Ali nisem
b‘l nezmeren v jedi in pijači? — Ali
Se  nisem vpijanil? Ali nisem s pijanostjo
°kok pohujšal, žene žalil, vsi družini

1T4

škodoval ? Ali nisem v pijanosti nesramno
govoril, preklinjal, se prepiral, pretepal?
kaj druzega hudobnega delal? Ali nisem
s pijančevanjem doma poškodoval? ali
morebiti še žene, otrok v revšino spra¬
vil? samega v nesrečo ali bolezen pah¬
nil? Ali nisem med Božjo službo pijan-
čeval? Ali nisem kradel, da sem mogel
pijančevati? Ali sem se zderžal takih
jedi, ki sem vedil, da mi bodo škodo¬
vale?

6. Jeza.  — Ali nisem za vsako
majhno reč precej jezen? Ali sem se
kdaj nad svojim bližnjim jezil? Ali sem
še zdaj nanj jezen ? Ali nisem bil ta čas,
kar jezo deržim, pri sv. obhajilu? Ah
nisem v jezi Boga preklinjal, bližnjega
zasramoval, obrekoval, pretepal ? Ali sem
bil dolgo na koga jezen in sem se bra*
nil, se z njim spraviti? Ali nisem v je®
živine pretepal?

7 .  Lenoba.  — Ali nisem iz * a '
nikernosti molitve, branja svetih bukev,
poslušanja Božje besede, spovedi in sV '
obhajila opustil ? Ali sem svoje delo slab 0
ali ga celo ne opravil? Ali sem svoj®
dolžnosti mlačno in le po verhu spolnil •

175

Ali nisem časa z igranjem in postopa¬
njem tratil? Ali nisem sploh len v do¬
brem? Ali sem si prizadeval vse dolž¬
nosti svojega stanu prav spoznati? Ali
nisem nikoli čez Božjo previdnost goder-
njal, da me je Bog v ta stan postavil,
v kterem se znajdem? Ali voljno terpirn
težave in zopernosti svojega stanu?

Kolikokrat sem od zadnje dobro
opravljene spovedi ta ali uni greh sto¬
ril? iz kakošnega namena sem grešil?
v  kakošnih okolišinah? ktere hude na¬
sledke je greh imel? kaj je zamuda dolž¬
nost škodovala? ktero je moje poglavitno
hudo nagnjenje? Ali sem se od zadnje
spovedi poboljšal z Božjo pomočjo, ali
Sett > se morebiti še pohujšal?

Molitev, da bi se žalost zavoljo
Urjenih grehov v sercu zbudila,
in sklep poboljšanja.

Velike so tvoje dobrote, o do¬
brotljivi Bog! kdo jih bo izrekel?
^elo si mi iz zemlje vstvaril, dušo
P° svoji podobi si v mene vdihnil,

176

da bi te ljubil; jez pa sem te ža¬
lil. — Pri svetem kerstu si me z
belim oblačilom nedolžnosti oble¬
kel, in me v naročje za svojega
otroka vzel, da bi te ljubil; jez
pa sem te žalil. — Na zemljo si
prišel, si se ponižal, silno veliko
terpel, si na križu umeri v groz¬
nih bolečinah, si dal svoje 1 j u-
beznjivo Serce prebosti,  da
bi te jez obilno ljubil, jez pa sem
te še obilnejše žalil. S tolikim
terpljenjem si mi krono večnega
veselja v nebesih zaslužil; jez pa
sem jo z grehom od sebe vergek
Ze  večkrat sem premislil te neiz¬
merne dobrote, in sem sklenil, d
zanaprej zvesto služiti; vendar sem
te zopet žalil: o predobrotljivi Je'
zus, kdaj bo konec moje hudobije!

Klical si me, pa nisem hotel
slišati; dajal si mi čas, da bi se
pokoril za svoje neštevilne zmote

177

in pregrehe, pa sem ga nečimurno
zapravljal; prijazno si mi molil roke,
da bi me bil v svoje naročje spre¬
jel, jez pa se nisem hotel zme¬
niti; tepel si me, pa nisem hotel
občutiti; pošiljal si mi stiske in
težave, pa jih nisem hotel prav
oberniti. Ti si vse storil, da bi
se moje serce omečilo; pa le mer-
zlo in terdo je ostalo. Zato me
serce boli in strah prepada, ko se
zmislim, kako močno in brez pre-
nbslika sem tvojo visokost žalil, o
v segamogočni Stvarnik! Kako o-
studna je moja nehvaležnost, da
8 em nar veči svetost in dobroto
samega nebeškega Očeta za¬
pustil, in se potopil v morje gre¬
ha! Sam sem se odločil od tebe,
0  pravični Bog! in sem padel v
re vno sužnost greha; zato me ob¬
haja britka žalost, ko vidim, kaj
8e w bil, in kaj sem zdaj. Tvojo

8 »«

1.78

prijaznost in gnado sem zapravil,
in čaka me ojstra sodba, kteri se
umakniti ne morem, in po sodbi
nesrečna — vekomej nesrečna več¬
nost! O nesrečni greh, ki si me
od Boga odločil, mojo dušo ognju-
sil, in mi pogubljenje zaslužil, ka¬
ko te zdaj sovražim in te bom so¬
vražil s Božjo pomočjo, dokler bom
živel!

O Bog! ki nas k pokori vabiš,
in praviš: „Nočem smerti grešni¬
ka, temuč, da se spokori in živi w
(Eceh. 18.), nikar me ne zapu¬
sti ; podaj mi svojo milostljivo roko,
da se vzdignem iz revšine greha;
nikdar več te ne bom radovoljno
žalil. Zgubljena ovca sem; vzemi
me milostljivo na svoje rame, in
nesi me k svoji zvesti čedi, in va¬
ruj me, da se več ne zgubim.
Zgubljeni, nehvaležni sin sem, za¬
pustil sem tebe, dobrotljivega Očeta,

179

tvoje premoženje sem zapravil, in
se tvojim zapovedim zoperstavil; o
reši me iz težke sužnosti, v ktesro
sem zašel!

Nisem vreden svojih oči po¬
vzdigniti proti nebesom, nisem vre¬
den tebe svojega očeta imenovati;
ker si pa vendar v resnici le moj
°če, o usmiljeni Bog! poglej me z
milostljivim očesom. Zakaj tvoj mi¬
lostljivi pogled mertve obuja, in
grešnike k pokori zavračuje; ker,
a ko bi se ti ne bil mene usmilil,
bi moje serce ne bilo presunjeno
°d žalosti zavoljo storjenih grehov.

V zmoti sem zgubljen hodil,
ti pa si name gledal z nebeških
y lšav, in si oči odperl, da bi se
spoznal, vest izprašal in spregle¬
dal, kako zelo je omadežana moja
duša. Zato me usliši, o dobrot¬
ljivi nebeški Oče! dodeli mi gnado
svojega edinorojenega Sina, in vde-.

180

leži me njegovega zasluženja, in
njegove britke smerti! Daj mi svo¬
jega svetega Duha, naj mi serce
očisti, in v tvoji gnadi uterdi, da
se ne povernem svoj živi dan ni¬
koli več v revšino, iz ktere me bo
zdaj rešila tvoja milost! To mi do¬
deli zavoljo usmiljenega Serca
Jezusa Kristusa,  našega Odre¬
šenika, na prošnjo njegove vselej
neomadežane Matere Marije Device.
Amen.

Spoved.

Kadar pri spovednici čakaš, premišljuj, preden
na versto prideš, grozno nesrečo zaverženih
v peklu in britko Jezusovo terpljenje.

Pod mojimi nogami v strašni globo¬
čini je tista grozovitna ječa, kjer nespo-
korjeni grešniki v večnem ognji gore.
Ječa je zaperta, pah je zapahnjen, kte-
rega nihče odpreti ne more, in ta pah
je — večnost! — Večno gori ogenj
tej ječi j večno gore zaverženi v ogoj 1

181

Božjega maševanja in vendar ne zgore ?
— Strašno žejo neprenehoma terpe, in
ni ga nikogar, da bi le konec svojega
persta v vodo pomočil ter ohladil njih
jezik! — Červ vesti vedno grize in gloda
njih serce, in ni ga, da bi polajšal njih
bolečine! Neizrečeno terpe udje njih te¬
lesa, s kterimi so grešili; pa ni ga, da
hi se jih usmilil! — Hudobni duhovi jih
zasmehujejo, zasramujejo in njih terp-
Ijenje le še hujše delajo; in nobeden jih
ne tolaži! — Radi bi umerli, ali ne mo-
r ejo umreti; smerti več zanje ni! — Ali
nisem tudi jez s svojimi grehi zaslužil,
v  to peklensko brezno pahnjen biti? —
Ko bi bil že umeri, ali bi ne bil tudi
jez med pogubljenimi? — Ali ni more¬
biti zaverženih že v peklu, ki niso tako
s ilno grešili kakor jez! — In še zmi-
! e j ne sovražim greha? — ln moje duše
f e  zmirej ni groza! — Mislim še svetu
ln  grehu služiti? O nikdar več! Z Božjo
§oado in pomočjo se hočem poboljšati.

To ti obljubim, nebeški Oče! pred
tv ojim obličjem in v pričo svojega angelja
'arha.

182

Premišljevanje Jezusovega
terpljenja.

Moj nar svetejši prijatel, moj Odre¬
šenik, Božji Sin na križu visi! — Za¬
kaj visi ?-Na lesu visi in mo’li —

—• za koga moli? — Na lesu visi, nje¬
gova presveta rešnja kri ščurkoma na
tla teče — za koga teče? — — Nje¬
gove roke so razpete — zakaj so raz¬
pete? -Njegovo preljubeznjivo Serce

je odperto — za koga je odperto? —
— Zame, tolicega grešnika! — — Jez
sem ga na križ pribil! — — Zavoljo
mene svojo predrago kri preliva! —
Jez sem kriv prestrašne smerti, — > n

vendar se moje serce ne omeči! --*

Ali res ne mislim nehati Jezusa s svo¬
jimi grehi vnovič križati ?-O Jezus !

usmili se me! glej, pred teboj klečim in
v priserčni brhkosti spoznam svojo hudo¬
bijo! Ne ravnaj z menoj po mojih gre¬
hih, ampak usmili se me po svoji veliki
usmiljenosti!

Molitev pred spovedjo.
Preljubi Jezus! k tvojemu na¬
mestniku grem, kterega mi nisi v

183

pogubljenje, ampak v zveličanje
postavil. Dodeli mi gnado, se mu
brez strahu in napčne sramožljivo-
sti vsih svojih grehov skesano,
ponižno in odkritoserčno spovedati,
in mu nič ne zamolčati, kar moje¬
mu sercu nepokoj dela. Kaj bi mi
tudi pomagalo zdej zamolčati, ker
moram vendar enkrat tisti strašni
dan vesoljne sodbe pred tvoje pre¬
sveto obličje priti, kjer bodo vsi
moji grehi, ako se jih tukaj prav
ne  spovem, vsim ljudem vsega
sveta znani. Sam se tedaj hočem
obtožiti, in spovednikovo odvezo,
o® jo dobim, tako sprejeti, kakor
bi mi ti sam rekel: „Pojdi v miru!
Tvoji grehi so ti odpušeni.“

Sveta Marija, Mati Božja! prosi
®°ga za-me, ubozega grešnika!
Tsi angelji in svetniki v nebesih,
Pomagajte mi s svojimi prošnjami
P r i Bogu, prav opraviti to spoved

184

v Božjo čast in v zveličanje svoje
duše. Amen.

Spoved spodobno začni, rekoč: Pro¬
sim, (če poprej križ storijo, reci:  Za¬
hvalim) duhovni oče ! svetega blagoslova,
da se svojih grehov prav in čisto spo¬
vem. CPo tem se stori sv. križ in moli
očitna spoved takole:)  Jez, ubogi greš¬
nik, se spovem Bogu vsegamogočnemu,
Marii, Materi Božji, vsim ljubim svetni¬
kom in Vam, častitljivi rnašnik in na¬
mestnik Božji, da sem po svoji zadnji
spovedi, ki sem jo opravil. (ne po¬

zabi povedati, kdaj je bila tvoja zadnja
spovedj  velikokrat in obilno grešil v
mislih in željah, z besedo in z djanjem;

posebno se pa obtožim, da sem.

(Obtoži se zde j vsili svojih grehov na
tanko , in kadar nobenega greha vec
ne veš , spoved skleni rekoč:j  Ti m
vsi moji drugi grehi, ki jih vem, in k*
jih ne vem, ki sem jih sam storil, ali pa
kriv bil, da so jih drugi storili, so o 11
iz serca žal, ker sem Boga, njega samo
sveto in preljubeznjivo dobroto, z njim 1
razžalil. Terdno sklenem nič več ne g re '
siti, in vsih grešnih priložnost se varo-

185

vati. Prosim, duhovni oče, zveličavne
pokore in svete odveze.

Poslušaj zvesto, kaj te spovednik uče in
kaj ti v pokoro dajo; sprejmi vse ponižno;
kadar po spovedi nad teboj molijo, obudi še
®krat obžalovanje ali grevengo in terdni sklep
se poboljšati.

Po spovedi, kadar odvezo dobiš,
moli:

Povikšuj moja duša Gospoda,
'o vse, kar je v meni, hvali nje¬
govo sveto ime! Povikšuj moja
duša Gospoda, in ne pozabi čude¬
žev njegove milosti! Zakaj odpu¬
stil ti je vse tvoje hudobije; o-
z dravil je tvoje rane. Večno je nje¬
govo usmiljenje! — Preljubeznjivi
Jezus, vekomej bodi hvaljen za
8v ojo neizrečeno usmiljenost. Po¬
greznil si težo mojih grehov v
111  o rje svojega usmiljenja; nazaj si
Prinesel k svoji zvesti čedi zgub¬
ano ovčico na svojih ramah. Hva¬
lna in češena bodi neskončna

186

ljubezen tvojega Božjega Serca,
ki se ne utrudi grešnikov usmiliti
se in v njih rane olja svoje gnade
vlivati. O Jezus, večna ljubezen!
nisi ravnal z menoj po mojih gre¬
hih, in nisi mi povračeval po mojih
hudobijah; sprejel si me po svo¬
jem neskončnem usmiljenji; zato
te bom ljubil brez prenehanja, in
sovražil bom iz ljubezni do tebe
vse, kar je zoper tvojo presveto
voljo. Odsihmal hočem le tvoje
presveto življenje pred očmi ime¬
ti, vse križe življenja in težave
stanu v pokoro za svoje grehe
obračati in voljno terpeti. Tebi se
z dušo in s telesom popolnoma
darujem. O dodeli meni slabem^
da mi tvoja na svetem križu v
nezmernih bolečinah storjena smert
ne bo v pogubljenje, ampak v živ¬
ljenje. Amen.

O Marija, moja preljubeznjiva

187

mati! k tebi se zopet zatečem in
terdno se zanesem, da, ker mene
grešnika nisi zaničevala in zavergla,
me boš tudi zdej, ko sem grehov
očišen, ljubila, in namesto mene
milostljivega Očeta v nebesih za¬
hvalila, da se je mene, ubozega
grešnika, usmilil in me s tolikimi
dobrotami obsul. Pod tvoje var¬
stvo in brambo pribežim zdej in
vselej. Pomagaj mi, da stanoviten
ostanem, nič več ne grešim, in
tvojega preljubeznjivega Sina Je¬
zusa iz vsega serca ljubim. Amen.

Po spovedi, kadar odveze ne dobiš.

Kako silno sem grešil, da me
Božji namestnik odveze vrednega
n e spozna! Oh, spoznam v poniž¬
nosti svojega serca, da nisem vre¬
den k Božji mizi pristopiti in vži-
'nti angeljskega kruha; spoznam,
do se mi ni krivica zgodila, ker

188

so mi grehi zaderžani, da svoj ne¬
varni grešni stan previdim, se prav
spokorim in vredno poboljšam. Kaj
hočem torej druzega storiti, kakor
v tvojo sveto voljo se podati, in
vse na tanko dopolniti, kar mi je
naloženo. Prav je, da me zadeva
tvoja šiba; sej ljubiš tistega, kte-
rega tepeš. Le to te ponižno pro¬
sim: pridi moji slabosti na pomoč,
in daj mi moč, da grešno življenje
zapustim, se k tebi vernem, vreden
sad pokore storim, se v prihodnje
odveze vrednega storim, da ne
bom več otrok tvoje jeze, ampak
pokoren sin tvoje očetovske lju¬
bezni. O Jezus! ki jih ozdravljaš,
kteri so potertega serca, usmili
se me, in vzemi me v svoje pre-
Ijubeznjivo Serce. O Marija, pri'
bežališe grešnikov! ne zaverzi rev¬
nega otroka; daj mi močno var¬
stvo v svojem preljubeznjivem Sere«-

189

Pomagajte mi vsi sveti angelji,
svetniki in svetnice Božje, da se
v resnici spokorim, in z razžaljenim
Bogom spravim. Jez pa hočem
zdihovati in prositi, dokler pri njem
milosti ne zadobim. Amen.

O odpustkih.

Kadar se greh odpusti, se tudi večne
kazni odpuste, časne pa ne vselej; zato
jo rekel prerok Natan Davidu: „Gospod
je tvoj greh od tebe vzel; tvoj sin pa
ko mogel umreti. u  (2, Kralj. 12, 13.
14.) Naša ljuba mati, sveta cerkev, nam
Pa tudi časne kazni pomaga zbrisovati,
ktere bi mogli ali v sedanjem življenji,
uii pa še v vicah terpeti, ker nam ona
P r i spovedi pokoro naklada, in nam od¬
pustke deli, to je, nam zunaj zakramenta

pokore časne kazni ali vse, ali le ne¬
koliko, odpusti, ktere bi mi še po odpu¬
stnem grehu, ali v sadanjem življenji,
a 'i pa po smerti mogli terpeti. Z od¬
pustki se Božji pravici za naše grehe
Gostuje iz zaklada preobilnega zaslu-

190

ženja Jezusovega. Tega zaklada pa sv,
cerkev vdeležuje le tiste verne, kteri so
v stanu gnade Božje, torej brez smert-
nega greha 5 kteri si prav prizadevajo
spokoriti in poboljšati se, in kteri vse na
tanko opravijo, kar je v zadobljenje od¬
pustkov zapovedano, kakor: mnoge mo¬
litve, post, milošnja, obiskovanje cerkva
in (posebno v zadobljenje popolnih od¬
pustkov) spoved, sv. obhajilo in molitev
v namen svetega očeta papeža, namreč
za razširjanje katoliške vere, zatiranje
nevere in krivoverstva, za mir in edinost
keršanskih oblastnikov, spreobernjenje
grešnikov in druge reči po okolišinah
časov. V ta namen se mora moliti nar
manj pet Očenašev in Cešenamarij, Čast
bodi Bogu, in Vera.

Molitev za odpustke.

Vsegamogočni, večni Bog j
upam od tvoje neskončne milosti?
da sem vsih grehov in večneg a
terpljenja rešen, dasiravno sem še
časnim šibam podveržen. Da se

191

pa moji slabosti pomaga, pribežim
k neskončnemu zasluženju našega
Zveličarja Jezusa Kristusa. Za¬
voljo tega ti darujem vse molitve
in dela, ki so v zadobljenje od¬
pustkov zapovedane, ter jih skle¬
nem s terpljenjem in smertjo tvo¬
jega edinorojenega Sina, in z za-
služenjem prečiste Device Marije
in vsih svetnikov, v zadostenje svo¬
jih mnogih in velikih grehov. Vde-
ieži, preljubeznjivi in preusmiljeni
Bog! mene, skesanega, pa uboze-
ga grešnika, teh svetih odpustkov,
trosim te pa tudi v presvetem
Jezusovem imenu, ohrani in pove-
Učaj svojo sveto cerkev med vsimi
n arodi, da se po vsem svetu raz¬
bij vodi in ohrani njenega po¬
glavarja, svetega očeta papeža,
Vse  škofe in duhovne po poti več-
ne ga zveličanja, da bodo s tvojo
Pomočjo, kar je tebi prijetno, želeli

192

in z vso močjo storili; usmili se
nevercev in krivovercev, da svojo
slepoto spoznajo, in se vsi v na¬
ročji tvoje svete katoliške cerkve
združijo; podeli vsim keršanskiffl
kraljem mir in pravo edinost, vžgi
v njih sercih ogenj ljubezni, da
zedinjeni v tvojo čast, naše zveli¬
čanje in srečo tvoje svete cerkve
delati zamorejo, preoberni serca
grešnikov k pravi pokori in k po-
boljšanju njih življenja; dodeli tudi
vsim, ki so se že s sveta ločili,
da od tvoje dobrote odpušenje vsib
svojih grehov in večno življenje
dosežejo. Pet Očenašev in Oeše-
namarij. Čast bodi.Verujem-

Molitev za mertvega.

. v f

Jezus, moj Bog in Zveliča 1 *
ponižno te prosim, zavoljo svojega
neizmerjenega usmiljenja vzemi p°
meni storjeno prošnjo v rešenj e

193

duše I. Ako pa ta duša pomoči
več ne potrebuje, vzemi jo v prid
tiste duše, ki ima nar perva rešena
biti, da bo tebe, o milostljivi Bog!
ljubila, častila in molila, za-me pa
prosila, da bom po srečni smerti
3 njo v nebesih sklenjen tebe lju¬
bil, častil in molil vse večne čase.
Amen. Pet Očenašev in Češena-
raarij. Čast bodi. . . Verujem.

Hektere besede o sv. obhajilu.

O srečna duša, ki ljubiš Jezusovo
Serce, veseli se! To preljubeznjivo Serce
smeš s svojim sercem skleniti — v za¬
kramentu presvetega Rešnjega Telesa!
Pristopi torej večkrat k mizi Gospodovi,
k večerji neskončne Jezusove ljubezni.
Vediti pa moraš, da le vredno sveto
obhajilo te bo zveličalo. Pripravi se tedaj
k tej sveti večerji prav in dobro. Ni je
Pa vredne priprave brez Jezusove lju-
bežni, ki ni na jeziku, ampak v globo-

serca. — Ta ljubezen je nebeški
°genj, ki ga je bil Jezus z nebes pri—

Jc2 - “ Mar. Serco. 9

194

nesel, in ki ga po svetem Duhu v naše
serca vliva in ga v njih vžiga. Ali Dul 1
ljubezni v tvojem sercu prebivati ne
more, dokler je z grehi omadežano in
polno grešnega hrepenenja. Ne moreš ob
enem Jezusa in njegovega sovražnik*
ljubiti, ne moreš pri Gospodovi in p*
pri njegovih nasprotnikov mizi sedeti.
Dobro prevdari besede s. Pavla, kteri
pravi: »Človek naj sam sebe presodi;
in potlej še le (če je brez greha) naj
je od tega kruha, in pije iz tega kelha.
Kdor namreč Gospodovo telo po nevred¬
nem je in pije njegovo kri po nevred¬
nem, si večno pogubljenje je in pije, ker
Gospodovemu telesu grozno nečast storil
Očisti tedaj svoje serce poprej s ske¬
sano in odkritoserčno spovedjo od smeri-
nega greha, in obudi pred sv. obhajilom
popolnoma obžalovanje nad svojimi grel' 1 !
da bre/. radovoljnega nagnjenja k nai
manjšemu grehu, z živo vero, s terdnim
upanjem, z gorečo ljubeznijo, s hvalež'
nim spominom terpljenja in britke smer * 1
Jezusa Kristusa, s terdnim sklepom svoj«
življenje bolj in bolj po svetem JezusO'
vem Sercu ravnati, k mizi neskoiio^

195

ljubezni in svetosti pristopiš. Vnemaj
tudi v sercu krotkost, ponižnost, poter-
pežljivost, usmiljenje, ob kratkem: sveto
ljubezen do bližnjega. Ko bo Jezus vidil
tvoje prizadevanje, tvojo gorečnost, tvoje
hrepenenje, Njemu dopasti; bo Duha
svoje ljubezni 'v tvoje serce obilno razlil,
*la boš občutil, kaj se pravi, po Jezusu
hrepeneti, Jezusa ljubiti, že na tem svetu
se  z Jezusom popolnoma skleniti, da boš
okusil tiste nebeške sladkosti, ki jih je
Kog pripravil tem, ki ga ljubijo; da boš
spoznal, kako resnične so besede s. Pavla,
da Kristusov mir in njegovo vživanje v
resnici ves človeški um in vse človeško
hrepenenje preseže. O prizadevaj si,
Ve dno dalje iti po poti svetih čednost, in
pripravljaj se z gorečim sercem in živo
Ve ‘-o, da samega Jezusa prejmeš, k sv.
obhajilu! Kadar si pa Jezusa že prejel,
oobro oberni ta nar dražji čas življenja.
Koliko, in kako lahko zamoreš tačas od
“ e zusa sprositi! Moli — ljubi — hvali
ln  poveličuj preljubeznjivega Zveličarja
^ svojem sercu, in potoži mu vse dušne
m  telesne potrebe. Govori kot prijatel
s  svojim priserčnim prijatlom; sloni s

9 *

196

svetim Janezom na Jezusovih persih, na
njegovem preljubeznjivem Sercu, ktero
zdej v tvojem sercu bije. — Ker se
sveto obhajilo tudi za druge more daro¬
vati, ali svetnikom v čast, ali za kaj
druzega, kar nam je pri sercu, je po¬
sebno bratom in sestram bratovšine prc-
svetega Mariinega Serca priporočeno, da naj
večkrat sveto obhajilo Mariinemu Sercu
v čast za spreobernjenje grešnikov da¬
rujejo, ker so se tako že nar veči greš¬
niki spreobernili.

Pred svetim obhajilom-

Molitev k Mariinemu Sercu za
vredno obhajilo.

Preljubeznjivo Serce moje |»' e '
svete Matere in prečiste Device
Marije! k tebi zdihujem in te pro¬
sim, pripravi v mojem sercu vredno
prebivališe Jezusu Kristusu, svo¬
jemu Božjemu Sinu. Akoravno sem
resnično svoje grehe obžaloval i' 1
se jih obtožil, vendar spoznam, ^

197

nisem vreden, kralja nebes in zem¬
lje v svoje serce sprejeti, ker je
v njem še toliko grešnega nag¬
njenja, toliko neznanih pregreškov,
in toliko pomanjkanje pravili čed¬
nost. O preblažena Devica! oza-
lišaj revno hišico mojega serca z
nar lepšimi cvetlicami svojih čed¬
nost, svoje ponižnosti, čistosti, krot-
hosti in poterpežljivosti, da se Jezus
z  veseljem z mojo dušo sklene. O
milostljiva Mati! nikar mi te prošnje
ne odreci, ker tebi v čast to sveto
obhajilo darujem, da se grešnikov
usmiliš, jih na pot poboljšanja pri¬
pelješ, da ne jenjaš, dokler se njih
lerde serca ne omečijo in samo
Je zusa ljubijo, ki je vse ljubezni
Vr eden. Amen.

Djanje vere.

Kdo mi da, o presladki Jezus!
( * a  pod skrivnostno podobo kruha

198

tvoje obličje gledam, ktero gledati
angelji žele? Kdo mi da, da se
mi odprejo tvoje svete rane, ktere
z očmi sv. vere na tvojem presve¬
tem telesu vidim, ki so studenec
žive vode za očišenje moje grešne
duše? Terdno verujem, da si v
zakramentu svetega Rešnjega Te¬
lesa resnično pričujoč, kakor moj
Bog in Gospod. Kje je tako ime¬
nitno ljudstvo, kakor je keršansko
ljudstvo? Res, ni nobenega dru-
zega ljudstva, ktero bi tako srečno
bilo, kakor smo pravoverni kristi-
janje, ki tebe, svojega Boga, tako
blizo sebe imamo. Zakaj ti, večn*
resnica, si djal: „Moje meso j e

res jed, in moja kri je res pijača.
Ako kdo je od tega kruha, ko
živel vekomej; in kruh, ktereg a
bom jez dal, je moje meso za živ¬
ljenje sveta. Vzemite in jejte, to
je moje telo, ktero bo za vas dano-

199

to delajte v moj spomin 44 . Verujem,
da je v tem presvetem zakramentu
resnično tvoje presveto Rešuje Telo
pričujoče; svetlejši je od solnca,
in ravno tako čisto, lepo in veli¬
častno, kakor v nebesih. Verujem,
da je v tem presvetem zakramentu
Pričujoča tvoja presveta Rešnja Kri,
k* je prelita za moje zveličanje; da
je v njem pričujoča tvoja presveta
duša; da si v njem ti ves skrit,
B °g in človek; da te bom zdaj
Prejel, kakor so te prejeli tvoji
učenci pri zadnji večerji. O Jezus!
Poterdi me v tej sveti veri; daj mi
v  njej serčno živeti in umreti.

Djanje upanja.

Predobrotljivi Jezus! kaj sem
i e z, da mi samega sebe daš? Kako
se  sme grešnik pred teboj prika¬
zati? Teži me obilnost mojih gre¬
hov, ali vabi me sladkost tvojih

200

besedi. Pridite k meni, praviš, vsi,
kteri se trudite, in ste obloženi, in
jez vas bom poživil. Torej ves
poln zaupanja v velikost tvoje lju¬
bezni in tvojega usmiljenja, o Go¬
spod ! pristopim bolan k tebi, svo¬
jemu zdravniku in zveličarju, lačen
in žejin k studencu življenja, reven
k nebeškemu kralju, hlapec k Go¬
spodu, stvar k stvarniku, žalosten
k milostljivemu tolažniku. Usmili
se me, o Jezus! in reši me, b*
nikoli ne zapustiš teh, ki v tebe
upajo.

Djanje ljubezni.

V kako močni ljubezni je tvoje
presveto Serce gorelo, o moj Jezus!
ko si nam pred svojo britko smertjo
na križu večerjo napravljal, ktera
vso sladkost v sebi ima! Pač velika
in prečudna je mogla biti ljubezen,
da si se zavoljo našega zveličanj*

201

včlovečil; ali še bolj prečudno je,
da nam svoje sveto telo jesti in
svojo rešnjo kri piti daješ. Čudo¬
vite so dela tvojega usmiljenja, o
Gospod, neskončna ljubezen, kdo
bi te ne ljubil? Vžgi v svoji gorki
ljubezni moje merzlo serce, in s
svojim zveličanjem me obiši, da
sladkost tvoje ljubezni moj duh
okusi, in gorelo bo v tvoji ljubezni
serce moje. Ljubim te, o Jezus!
iu nič me ne bo ločilo od tvoje
ljubezni. Ne smert, ne življenje,
ue angelji, ne poglavarstva, ne
oblasti, ne sedanje, ne prihodnje,
»e visokost, ne globočina, ne druga
stvar me ne bo mogla ločiti od
ljubezni Božje, ktera je v Jezusu
Kristusu, Gospodu našem.

Kjanje ponižnosti in obžalovanja.

Vsegamogočni, večni Bog! kaj
je misliti, ko se približujem k

9 **

202

mizi, pri kteri skazuješ milosti, ki
jih noben človek izreči ne more?
Kdo si ti? — in kdo sem jez?
— Nisem vreden, proti tebi pogle¬
dati, in ti hočeš v moje serce priti!
Ti se ponižaš do mene tolikanj ne¬
hvaležnega in revnega! Ti, kralj
kraljev, Gospod, Bog vojskinih trum,
ki svet le pogledaš, in se trese!
Ti, sama Svetost, pred ktero an-
geljska čistost zgine! Ti, solnce
večne svetlobe, ki prebivaš v ne¬
dosegljivi luči; — jez pa nečista
stvar, poln grešnega poželenja, hu¬
dega nagnjenja in nečimurnosti,
gnjusoba grešnikov, otrok jeze in
slepote. Kaj mi je boljega, ali tebi
prijetnejšega misliti, kakor da se
iz vsega serca pred tabo ponižam
in tvoje neizmerjeno usmiljenje v
duhu povikšujem ? Pozabim sam
sebe in v globočini svoje nevred¬
nosti se ves tebi podveržem. P*' a ^

203

in pepel, grešnik sem, vendar se
prederznem s tabo govoriti, ker
žalostnega in potertega serca ne
zaničuješ. Ozri se na me, revnega,
ubozega grešnika, in sprejmi me
v svojem neskončnem usmiljenji.
Spoznam svojo hudobijo in jo iz
serca obžalujem; spoznam pa tudi, da
brez tebe nič ne premorem, da brez
tebe ni ne zveličanja, ne življenja!
0 da bi mogel v priserčni brhko¬
sti solze točiti, in z njimi, kakor
sveta Magdalena tvoje noge mo¬
titi! O da bi te mogel tudi jez
posihmal obilno ljubiti, ker sem te
^ zdej obilno žalil! — O Marija!
prosi za me. O Jezus! ljubim te,
usmili se me!

Djanje hrepenenja.

Kdo mi bo dal, o moj Gospod!
da tebe samega najdem, in tebi

204

svoje serce do dna odprem, da te
bom vžival, kakor želi moja duša?
O moj Gospod in Bog 1 ! kdaj bom
s teboj ves sklenjen, in tebi tako
živel, da bom pozabil samega sebe?
Res, moj Bog! ti si kralj miru, v
tebi je pravi mir in vse veselje;
zunaj tebe pa je trud, žalost in
brez števila veliko nadlog in rev.
Z gorečo ljubeznijo, željami in
veseljem vsega svojega serca hre¬
penim po tebi, o Jezus! O da bi
te mogel prejeti s takimi priseb¬
nimi željami, s takim spoštovanjem
in češenjem, s tako zahvalo, lju¬
beznijo in čistostjo, s tako poniž¬
nostjo in s takim zaupanjem, kakor
te je želela in prejela tvoja pre¬
sveta Mati in častitljiva Devica
Marija, kakor so te z veselimi
željami vživali tvoji Svetniki in
sveti služabniki, kteri so ti v sve¬
tosti svojega življenja nar bolj

205

dopadli, ker so bili z nar bolj go¬
lečo ljubeznijo pri tvoji mizi! O
Jezus! usmili se me, povzdigni
moje serce v nebesa k sebi, in ne
pusti me po zemlji se plaziti. O
Jezus! pridi in poživi mojo lačno
dušo; zakaj ti sam si moja jed,
moja ljubezen in moje veselje, moja
sladkost in dobrota. O da bi me s
svojo pričujočnostjo vsega vžgal
'n v sebe spreobernil, da bi ves
s teboj bil sklenjen in v ognji tvoje
ljubezni raztopljen le en duh s
^boj! Skleniti s teboj svoje serce
so moje edine goreče želje.

Priserčni zdililjeji preti sv.
obhajilom.

O presladki Jezus! po tebi zdi¬
huje moja duša iz te revne in solzne
doline5 po tebi hrepeni moje serce;
h tebi vse moje moči kličejo. O
usmili se me in pridi v moje prazno

206

in zapušeno serce; pridi, o Jezus!
in pripravi v mojem sercu vredno
prebivališe Božje ljubezni. Kaj že¬
lim v nebesih, in koga na zemlji
išem kakor tebe, o Jezus, moja
večna ljubezen! ker za se si moje
serce vstvaril, in serce mini ne
najde zunaj tebe. Ti sam moreš
vse njegove želje spolniti! O vleci
me k sebi, da ne počivam, dokler
te ne najdem, in te ne izpustim,
dokler me ne blagosloviš s svojim
večnim blagoslovom!

O milostljivi Odrešenik! ne za-
verzi mojega serca, ki te ljubi, i'j
goreče želi se s teboj skleniti. Sej
ti je znano, kako silno mi je žal,
da sem tebe, večno ljubezen, s svo¬
jimi grehi žalil. Sej veš, da bi rad
tisti nesrečni čas s svojo kervjo
odkupil. Odpusti mi, o Jezus! od¬
pusti mi vse moje grehe za svo¬
jega svetega imena voljo. Pogoji

207

tvoji milosti se izročim; stori z
menoj po svoji dobroti, ne po moji
ne pridnosti in hudobii.

Pridi, o milostljivi Jezus! in
zaceli rane moje duše s prečudnim
zdravilom zakramenta svoje ljubezni,
da v novo življenje oblečen z no¬
vimi očmi večne reči gledam, in
ves po tebi ponovljen že zdej med
vsimi britkostmi novo nebeško živ¬
ljenje imam, dokler me tvoje ne¬
skončno usmiljenje k sebi v večno
veselje ne pokliče.

O usmiljeni in ljubeznjivi Jezus!
pridi, poveseli me, razveseli mojo
slepoto s svojo večno lučjo, vžgi
n *oje merzlo serce z ognjem svoje
ljubezni, spreoberni mi vse poze-
|ueljsko v grenkost, vse težavno
*u zoperno v poterpežljivost} ti
sam mi bodi edino veselje od zdej
na  vekomej!

208

Po svetem obhajilu.

Svet, svet, svet si, Gospod
v mojem sercu ! Svet si, Jezus
Kristus, moj pravi Bog 1  in Odre¬
šenik ! S ponižnim sercem te molim
in hvalim za toliko dobroto, da si
prišel k meni, ubogemu grešniku.
Zahvalim te, moj večni Bog! da
si me vdeležil presvetega Telesa
svojega edinorojenega Sinu; zato
bodi hvaljen in češen vekomej!

O preljnbeznjiva Mati Božja!
pomagaj mi Boga moliti in hvaliti,
veseli se z menoj, da je tvoj Božji
Sin mene, revnega grešnika, ob¬
iskal. Veseli se z menoj, kraljica
nebeška! veseli se z mojo dušo, ki
jo je Gospod obiskal in s svojo
pričujočnostjo posvetil.

Jezus! tebi živim; Jezus! tebi
umerjeni; Jezus! tvoj sem živ i"
mertev. — V tebe, o Jezus! ve¬
rujem, ker si večna resnica. ""

209

V tebe, o Jezus! upam, ker si
neskončna dobrota in milost. —
Tebe, o Jezus! ljubim, ker si zgolj
ljubezen in vse ljubezni vreden.
— Iz ljubezni do tebe mi je iz
serca in čez vse žal, da sem te
kdaj razžalil, in terdno sklenem,
tebe, svojega preljubeznjivega Boga,
nikdar ne več razžaliti. — O Jezus!
živi kruh, kteri si z nebes prišel,
Poterdi in obderži me v živi veri,
°brani v meni terdno zaupanje in
Pomnoži v mojem sercu gorečo
ljubezen. O Jezus! ostani pri meni
s svojo gnado, in navdaj me s
sv ojo močjo, da po tvojih naukih
živim ter dosežem nebeško kra¬
ljestvo.

Preljubeznjivi Jezus! kako te
•norem dosti zahvaliti za toliko do-
b '‘oto, da si prišel v moje pusto
!'• revno serce! Izročim ti za to
1,1  darujem vsih pobožnih sere ve-

210

selo hvaležnost, goreče želje, Božje
razsvetljenje in nebeško obiskanje,
vse sedanje in prihodnje dobre
dela in zahvale od vsih stvari v
nebesih in na zemlji, za se in za
vse mojim molitvam priporočene,
da bi te vsi vredno hvalili, in
tvojo čast na vekomej povikševali.
Naj te časte in hvalijo vse ljud¬
stva, vsi narodi in jeziki, in naj z
nar večim veseljem in z gorečim
sercem tvoje sveto in sladko ime
povikšujejo. O Jezus! k tvojemu
presvetemu Sercu pribežim, da mi
odpustiš in prizaneseš vse pomanj¬
kanje moje pobožnosti, hvale i»
ljubezni. Ponižno te prosim, nar
čistejši Jezusovo Serce!
pridi moji slabosti na pomoč, da
vse nečisto nagnjenje vedno in
stanovitno zatiram. O ljubezni
polno Serce Jezusovo!  x1 ‘
ljubezni do tebe iz serca vsim od'

211

pustim, kteri so mi kaj hudega
storili ali želeli, in te prosim za
nje, da jim odpustiš in jim svojo
gnado in večno življenje daš. O
poterpežljivo Serce Jezu¬
sovo!  podpiraj me s svojo močjo,
tla vse težave in britkosti v tvojo
čast voljno terpim, in se ponižno
v pokoršino vdam. O presveto
Jezusovo Serce!  s korenino
v *ed izplevi in pokončaj, karkoli
»apčnega najdeš nad menoj. Daj
mi grehe sovražiti, in premagati
vse grešne navade, krotiti po-
željivost in zatreti prevzetne na¬
gibe; daj mi pogasiti nevošljivost,
umiriti togoto, pregnati lenobo,
studiti neusmiljenje; daj mi, da se
ne  bo nič posvetnega, nič neči-
murnega, nič radovednega, nič
lažnjivega, nič zmišljenega mojega
serca prijemalo. Daj mi, ljubez¬
nivi Jezus! gorečnost duha; vžgi

212

v meni ogenj, ki si ga na svet prine¬
sel, da vse posvetno nagnjenje iz
mojega serca zgine, da samo tebi
.želim živeti in si le tebi dopasti
prizadevam. Bodi ti moje veselje,
sladkost moji duši; bodi ti pri
meni in jez pri tebi. Bodi moj
učenik in moj svetilnik na tesni
in ternjevi poti življenja, dokler
ne bo boj poskušnje dokončan,
dokler me k sebi ne vzameš v
svojo večno čast, kjer živiš in kra¬
ljuješ Bog od vek omej do veko-
mej. Amen.

Ozri se pa tudi, usmiljeni Jezus!
na moje starše, brate, sestre, na
vse prijatle in znance, in na vse
tiste, kteri so meni ali drugim za¬
voljo tebe kaj dobrega storili, i*j
kteri so sebe in svoje brate moji
molitvi priporočili, ki so še p r *
življenji, ali so se že s tega sveta
ločili, da vsi pomoč tvoje gnade,

213

tvojo tolažbo, tvoje varstvo v ne¬
varnostih, in odrešenje od zaslužene
šibe dosežejo, in, da vsega hudega
rešeni, tebi veseli čast in hvalo
zapojo. Ozri se tudi, ponižno te
prosim, na vse tiste, kteri so me
kdaj žalili ali zaničevali in oprav¬
ljali, ali so mi kaj druzega hudega
in neprijetnega storili; ozri se pa
tudi na vse tiste, ktere sem jez
kdaj žalil, zapeljeval, nadlegoval,
a H z besedo, z djanjem, iz hudo¬
bije, ali iz nevednosti pohujšal;
odpusti milostljivo nam vsim, kar
smo drug drugemu hudega storili;
v ’zemi od nas vse, kar bratovsko
ljubezen razdira ali manjša. Usmili
Se ) o presveto prebodeno Serce
mojega Jezusa! vsili, kteri v tvojo
•uilost kličejo; daj nam vse po¬
grebne gnade in dodeli nam tako
siveti, da bomo naravnost pripeljani
v  hišo tvojega častitljivega prebi-

214

vališa, kjer bomo vredni te nepre¬
nehoma častiti in povikševati. Amen.

Kratka molitev po sv. obhajilu.

Duša Kristusova, posveti me!
Telo Kristusovo, zveličaj me! Kri
Kristusova, napoji me! Voda
desne strani, operi me! Terpljenje
Kristusovo^ poterdi me! O dobrot¬
ljivi Jezus, usliši me! V st r oje
sveto serce skri me; od tebe lo¬
čiti se, ne pusti me; ob uri moje
smerti pokliči me; k tebi priti
ukaži mi, da s tvojimi angelji hva¬
lim te od vekomej do vekomej.
Amen.

Darovanje sv. obhajila presvetemu
in prečistemu Mariinemu Sercu
spreobernjenje grešnikov.

O preljubeznjiva Devica! s
kolikim veseljem in s koliko slad'
kostjo je bilo tvoje presveto in p re '

215

tisto Serce napolnjeno, ko te je
vsegamogočnost svetega Duha ob-
senčila, in si večnega Sina ne¬
beškega Očeta, Odrešenika ve¬
rnega sveta, Jezusa Kristusa, v
svojem maternem naročji spočela,
pod svojim sercem nosila, v Betle¬
hemu rodila in s svojo nar čistejši
hrano redila! Poglej, ravno ta Je-
zus! je zdej tudi v mojem sercu,
pri svetem obhajilu sem ga prejel.
^ elik, nezapopadljiv je ta dar Božji.
Da pa vidiš, kolikanj te ljubim, in
hako goreče svojega in svojih
bližnjih zveličanja želim, ti to sveto
obhajilo, tvojega preljubega Jezusa,
v  dar ponudim. Z Jezusom ti tudi
samega sebe in vse grešnike da-
,u jem, da se nas usmiliš, in nam
"ar veči gnado, gnado pravega
s Preobernjenja in poboljšanja s
; s J r °jo mogočno prošnjo sprosiš.
1'vojemu presvetemu in neomade-

216

žanemu Sercu darujem Jezusa, kteri
želi, da naj bi se vsi grešniki spo¬
korili in večno živeli. Ti pri Jezusu
vse premoreš; nikdar ti nobene
prošnje ne odreče; kadar koli tvoj
glas sliši, ga tudi usliši. Prosi te¬
daj, o Marija, pribežališe vsili greš¬
nikov! prosi, da se grešniki spre-
obernejo, zlasti pa ti tele priporo¬
čim (imenuj jih j. O ti poznaš njih
reve; reši jih, če ne se bodo po¬
gubili. Oberni usmiljene oči svo¬
jega Sina na nje; stori, da se na-
nje ozre, in jih nagne na pravo
pot. Terdno se zanesem, da bos
to storila, ker so tvoje nar bolj
goreče želje, da naj bi vsi tvojegj
Sina Jezusa ljubili, in se v tej
ljubezni večno zveličali. Amen.

217

Božje čednosti.

Djanje vere.

Verujem v tebe, pravi trojedini
Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri
si vse vstvaril, kteri vse ohranuješ
in vladaš, kteri dobro plačuješ in
hudo kaznuješ. Verujem, da se je
Sin Božji včlovečil, da nas je s
svojo smertjo na križu odrešil, in
da nas sveti Duh s svojo gnado
posvečuje. Verujem in terdim vse,
kar si ti, o Bog! razodel, kar je
J ezus Kristus učil, kar so apo-
sieljni oznanovali, in kar nam sveta
'•roška, katoliška cerkev zapove¬
duje verovati. Vse to verujem,
ker si ti, o Bog! večna in neskon-
^a resnica in modrost, ki ne mo-
'’ eš  ne goljufati ne goljufan biti.
®°g!v stori močnejši mojo vero.

,ez ' in Mar, Scrcei

10

218

Djanje upanja.

Upam in se zanesem na tvojo
neskončno dobroto in milost, o Bog'
da mi boš po neskončnem zasluže-
nji svojega edinorojenega Sina
Jezusa Kristusa v tem življenji
spoznanje, pravo obžalovanje in od-
pušenje mojih grehov, po snierti
pa večno zveličanje dal, in dodelili
tebe z obličja v obličje gledati, lju¬
biti in brez konca vživati. Upa * 11
tudi od tebe potrebne pomoči vse
to doseči. Upam to od tebe, k el
si ti to obljubil, kteri si vsegarno-
gočen, zvest, neskončno dobrotlji'
in usmiljen. O Bog! poterdi moje
upanje.

Djanje ljubezni.

O moj Bog! ljubim te iz vsega
svojega serca, čez vse, ker si 1131
veči dobrota, neskončno popolnoma
in vse ljubezni vreden; ljubim te

219

tudi zato, ker si do mene in do
vsih stvari neskončno dobrotljiv.
Želim iz vsega serca, da bi te
ravno tako ljubil, kakor so te tvoji
nar zvestejši služabniki ljubili in
te še ljubijo. Z njih ljubeznijo
sklenem svojo nepopolno ljubezen 5
povikšaj jo v meni, o dobrotljivi
Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj
resnično in iz serca ljubiti želim,
jn si to terdno prizadevam, mi je
iz serca žal, da sem tebe, svojo
neskončno dobroto, ktero čez vse
ljubim, tebe, svojega stvarnika,
odrešenika in posvečevavca raz¬
srdil. Žal mi je, da sem grešil,
l *a sem tebe, svojega vsegamo-
gečnega Gospoda, svojega nar
boljšega Očeta, razžalil. Terdno
klenem, vse grehe in vse grešne
Priložnosti zapustiti, storjene grehe
)0 li in bolj obžalovati, in nikdar
' e č zoper tvojo sveto voljo ne

10*

220

ravnati. Sprejmi me spet za svo¬
jega otroka in dodeli mi gnado ta
svoj sklep dopolniti. Prosim te po
neskončnem zasluženji tvojega Bož¬
jega Sina, našega Gospoda in Zve¬
ličarja, Jezusa Kristusa. Amen.

Oče naš ....  Češena si Ma¬
rija ....  Čast bodi Očetu in Si " 11
in svetemu Duhu; kakor je bila v
začetku in zdej in vselej in veko-
mej. Amen.

Obiskovanje presvetega Rešnjega
Telesa.

Verni kristijan! obiši večkrat Jezusa '
nar svetejšem Zakramentu; prečudno se Oj 1
tvoje serce omečilo, lože se boš greha varovat
in prav velikih dobrot boš sprosil za dušo m |
za telo.

Molitev

pred obiskovanjem presvetega Rešuješ 11
Telesa.

Moj Bog, Jezus Kristus! ktei>
si iz ljubezni do nas v presvetel"

221

Zakramentu noč in dan pričujoč,
in z veliko ljubeznijo čakaš, vabiš
in sprejemlješ vse, kteri pridejo te
obiskat ; terdno verujem, da si res¬
nično pričujoč v presvetem Zakra¬
mentu. Ponižno te molim in spo¬
znam svojo veliko nevrednost; za¬
hvalim te za toliko gnad, ki si mi
jih skazal, posebno za to, da mi
samega sebe v tem presvetem Za-
hiamentu daješ; da je tvoja Mati,
piečista Devica Marija, tudi moja
Mati in moja besednica pri tebi,
in da si me zopet poklical, da te
v  tej cerkvi obišem.

O moj dobrotljivi in usmiljeni
•Jezus, iz vsega serca te tukaj ča-
s tim in molim v presvetem Zakra¬
mentu; pervič zato, da se ti za¬
hvalim za tvojo toliko ljubezen; dru¬
gič zato, da vsaj nekoliko popra-
Vlni  tisto neizrečeno krivico, ktero
,l  neverniki, krivoverci in malo-

222

pridni katoliški kristijani v tem pre¬
svetem Zakramentu delajo; tretjič
te želim s svojim obiskanjem po
vsili tistih krajih na vsem svetu
moliti, v kterih si v svetem Za¬
kramentu zapušen brez vsega po-
češenja.

Moj Jezus! ljubim te iz vsega
serca; žal mi je, da sem zoper
tebe, neskončno dobroto, grešil;
terdno sklenem, se v prihodnje s
tvojo gnado in pomočjo vsili gre*
hov in grešnih priložnost varovati
da tebe, o večna dobrota, nikdar
več ne razžalim.

Zdaj se ti pa jez, ubogi člo¬
vek, popolnoma izročim. V tvojo
sveto voljo dam svojo slabo voljo i
v tvoje sveto Serce položim svojo
revno serce, vžgi ga z ognj el11
svete ljubezni in izperi iz njeg 11
vse, kar me tvoje ljubezni nevred¬
nega dela. Ves želim tvoj 1^' ’

223

stori z menoj in z vsim, kar je
mojega, po svoji sveti volji. Nič
druzega ne išem, nič druzega ne
želim, kakor tvojo sveto ljubezen
vedno imeti, tvojo presveto voljo
popolnoma dopolnovati, in v dobrem
do konca stanoviten ostati.

Priporočim ti pa tudi vse verne
duše v vicah; zlasti tiste, ktere so
bile s posebno ljubeznijo temu pre¬
svetemu Zakramentu in tvoji neo-
madežani Materi vdane. Ravno tako
te  tudi prosim za vse svoje do¬
brotnike , prijatle in neprijatle, in
Za  vse terdovratne grešnike; do¬
deli jim duha resnične pokore.

Zadnjič pa še sklenem vse
želje in zdihljeje svojega serca z
'jubeznjivimi občutljeji tvojega pre¬
svetega Serca, o Jezus! in tako
sklenjene jih darujem tvojemu ne¬
beškemu Očetu ter ga prosim v

224

tvojem presvetem imenu, da bi jih
iz ljubezni do tebe milostljivo usli¬
šal. Amen.

Zdililjeji k Jezusovemu Sercu pri obisko¬
vanji presvetega Rešnjega Telesa.

1. Po zdravljenj  e.

Hvaljeno in moljeno bodi brez
vsega nehanja Serce Jezusa, mo¬
jega Odrešenika, v presvetem Za-
kramentu!

Terdno verujem, da je tvoje
preljubeznjivo Serce, o moj Jezus,
v tem presvetem Zakramentu res¬
nično pričujoče; za to te molim v
ponižnosti svojega serca. — Up aI11
in se zanesem na tvojo neskončno
dobroto in milost, da mi boš dal
odpušenje mojih grehov, ki jih
serca obžalujem. — Ljubim te
vsega serca, ker si moja nar več*

225

dobrota, in ker si me ti poprej ne¬
skončno ljubil. Priserčno se ti za¬
hvalim za vse gnade in dobrote, ki
si mi jih od začetka mojega živ¬
ljenja dozdej skazal. — Pozdravim,
o Jezus! v tem naj svetejšem Za¬
kramentu tebe, svojega nar bolj¬
šega prijatla in nar ljubšega brata,
tebe, svojega očeta, in svojo edino
ljubezen. — Hvalim in častim te,
ker ti si moj večni Bog, ki vse
stvariš in ohraniš. — Le tebe, o
neskončna dobrota, ki si moj Go¬
spod, bom vselej ljubil, le tebi
vedno služil, tebi dopasti si s tvojo
gnado prizadeval. Daj mi gnado,
Predobrotljivi Jezus! v tvoji lju¬
bezni živeti in umreti. Amen.

2 .  Češenj  e.

Preljubeznjivo Serce mojega
Zveličarja, bodi češeno v presve¬
tem Zakramentu! Iz vsega mojega

10**

226

serca bodi tavžentkrat hvaljeno in
česen o, nar svetejši in prijetnejši
prebivališe trojedinega Boga! Ča¬
stim te, presveto Serce Jezusa,
kteri je Bog od vekomej in po
vsegamogočnosti svetega Duha Sin
nar čistejši Device. Gorečo lju¬
bezen Mariinega Serca ti priporo¬
čim in po njem te častim in hva¬
lim, kakor te hvalijo in časte zve-
ličanski duhovi v nebesih in po¬
božne duše na zemlji. Tebi, Božje¬
mu Sercu, bodi vsa hvala, čast in
slava, na vse večne čase! Amen.

3. Ljubezen  in obžalovanje-

O moj Jezus! ljubim te v tem
Zakramentu iz vsega svojega serca,
iz vse svoje duše, iz vse svoje
misli, — ljubim te čez vse. P f *'
serčno te ljubim, moja nar veči
dobrota, moja ljubezen! O bodi od
mene ljubljen, hvaljen in češ en

227

Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti
Duh! — Svet, svet, svet je Go¬
spod Bog nebeških trum! Goreče
želim to ljubezen tolikrat ponoviti,
kolikor je peska pri morji, kolikor
kapljic v vodah, listja na drevesih,
zvezd na nebu, angeljev v nebe¬
sih in ljudi na svetu. O da bi te
mogel ljubiti, kakor te ljubijo vsi
angelji in svetniki v nebesih in
vsi pravični na zemlji! Z njih go¬
rečo ljubeznijo sklenem svojo merzlo
in nepopolno ljubezen. Oh! zakaj
sem te vendar tako pozno začel
spoznavati in ljubiti, ker si me ti
ljubil, preden sem na svet prišel!
Gorje tistemu času, v kterem je
bilo moje serce od tebe ločeno, o
preljubeznjivi Jezus! Zato žaluje
vedno moje serce in terpi silne
britkosti. Veržem se torej k tvo¬
jim nogam, o mogočni Jezus! ter
Se  udarim kakor očitni grešnik na

228

svoje skesano serce. O dobrotljivi
Jezus! bodi mi nevrednemu in pre¬
velikemu grešniku milostljiv, ki si
iz ljubezni do grešnikov nebeško
veličastvo zapustil, britko smert na
križu terpel in se v presvetem Za¬
kramentu vživati daješ do konca
sveta. Ponavlja naj se vedno v
meni čisti in sveti ogenj tvoje lju¬
bezni, in, kakor od nebes ožgan,
naj moje oserčje in serce raznema,
in pa vse moje znotranje očisti in
razbeli, da nič grešnega ne ostane
v meni, kar bi tvoje preljubeznjivo
Serce žalilo. Zročim se tedaj v
tvoje Božje Serce, o predobrotljivi,
preljubeznjivi, presladki Jezus! —
Ljubim te, o Jezus! ljubim te čez
vse, moj Bog in moje vse!

4. Priprošnja.

O Jezus! kako deleč te je tvoja
ljubezen gnala! Bolj ti je mar naše

229

zveličanje, kakor tvoja Božja čast.
Previdil si, kar mi zdaj vidimo, da
le redki te v tem nar svetejšem
Zakramentu tako spoznajo in mo¬
lijo, kakor je naša dolžnost, in se
tebi spodobi, o moj Bog- in Go¬
spod! in vendar si ga postavil
»ašim dušam v zveličanje. Groza
me obide, ko pomislim, kako veli-
krat so ti neverniki silno nečast
storili, ker so presveti Zakrament
v  vodo ali v ogenj vergli, ali na
tla izsuli in z nogami pohodili.
Melika žalost me tudi opade, ker
je veliko pravovernih kristijanov,
kteri te v presvetem Zakramentu
n *koli ne obišejo in ne molijo, in
te s svojim razujzdanim vedenjem
* ),- ez strahu in prederzno žalijo. O
111  °j Jezus! ko bi mi bilo dano, s
■Mojimi solzami ali tudi s svojo
* ei ‘vjo tiste nesrečne kraje omiti,
1la  kterih se je tvojemu presvetemu

230

Rešnjemu Telesu nečast delala, bi
rad to storil! Ker mi pa to ni pri-
pušeno, torej sklenem te v pri¬
hodnje, kadar bom mogel, v pre¬
svetem Zakramentu obiskati, in po¬
nižno moliti, kakor te tudi dans
obišem, in želim te v duhu poniž¬
nosti in s spodobno častjo moliti.
O da bi mi bilo dano, svoje lastne
grehe zbrisati, in tudi vse tisto
zaničevanje popraviti, kterega ti
nehvaležni ljudje v tem presvetem
Zakramentu delajo. Odpusti, o mi¬
lostljivo Serce! mojemu in vsim
človeškim sercem, ki so se zoper
tebe pregrešile. Milostljivo jim pri'
zanesi in ne prištevaj jim tega
greha. Usmili se nas, preljube«'
njivo Serce! usmili se nas!

5. Upanje.

Moje serce se na te zanesi
o Jezus! ker mi rana tvojega pr e '

231

Ijubeznjivega Serca pravi, da ne
smem obupati. V njeno globočino
(lenem celo versto in težo svojih
grehov in zanikernost. Vanjo vto-
pim dušo in serce. V to globo¬
čino tvojega usmiljenja položim in
ti darujem ves svoj trud in vse
prizadevanje. Zročim ti vanjo vse
hritkosti in težave in karkoli mi
pred teboj britkosti dela. Terdno
upanje v tvojo neskončno dobroto
In milost me sili svoje oči zanesljivo
k tebi povzdigniti in pomoči pro¬
siti. Oh! sliši in usliši zdihljeje
Mojega serca, ker si Serce sa¬
mega Boga, kteremu je vse mo¬
goče, samo to ne, da bi se revnega
111  potertega serca ne usmilil.

6. Prošnja.

O preljubeznjivo Serce Jezu¬
sovo! daj mi dans, da ti svoje
serce odprem. Nar veči čast in

232

hvalo ti želim skazovati, in se skle¬
nem v svojih molitvah z vsimi du¬
šami v nebesih in na zemlji, ktere
pravo ljubezen do tebe imajo. 0
prečisto Serce! očisti moje serce
vse ljubezni do posvetnih reci in
napolni ga s svojo presveto lju¬
beznijo. O presladko Serce! vzemi
moje serce tako v svojo oblast, da
bo odslej popolnoma tvoje. O pre¬
sveto Serce! vtisni v moje serce
grenke skerbi in britkosti, ki si
jih ti, dobrotljivi Zveličar! ves čas
svojega življenja na zemlji za moje
zveličanje imel, da bom vselej,
kadar se jih bom spomnil, zate kaj
terpeti želel, ali, da bom vsaj zo-
pernosti, ki jih imam v svojem živ¬
ljenji prestati, voljno terpel. O nar
ponižnejši Serce! vdeleži me svo¬
jega zaničevanja. O nar krotkejši
Serce! dodeli mi svojo ljubeznjiv®
krotkost ter vzemi iz mojega serca

233

vso jezo in nepoterpežljivost. Pro¬
sim te tudi, o pokorno Jezusovo
Serce! stori, da v prihodnje po¬
polnoma v tvoji pokoršini živim in
se vedno po tvoji presveti volji
ravnam. O Serce Jezusovo! bodi
in ostani edini gospodar mojega
serca, da, kar ti želiš, tudi jez
želim, hočem in ljubim vekomej.
Amen.

7 .  Duhovno obhajilo.

O ljubljenec moje duše! odpri
Mi vrata svojega Serca, ter vleci
nio je serce skozi presveto rano v
( lno svojega preljubeznjivega Serca,
da se moje serce tako s tvojim
hercem zveže, da ti v meni in jez
v ' tebi prebivam. O Jezus, preljubi
Ze| lin moje duše! moja revna duša
tepeni po tebi, kakor žejin jelen
P° merzli vodi. O pridi, moj Je-
? ais! s svojo gnado in ljubeznijo

234

v moje serce, ki v tebe veruje, v
tebe upa in te ljubi čez vse. Pridi
tedaj, o Jezus! pridi v moje serce;
razveseli, potolaži, oživi me spet;
ostani ti v meni in jez v tebi. 0
ne pripusti, da bi bil kdaj ločen
od tebe, presladko, preljubeznjivo
Serce!

8. Darovanje.

O moj Jezus! slišim te v pre¬
svetem Zakramentu klicati: Ljuba
duša! vse svoje Serce ti dam, daj
mi vendar tudi ti svoje serce! —
O le vzemi moje serce, do čistega
ga ti izročim; vzemi tudi moje telo
in mojo dušo, moje življenje in
mojo kri, moj um, mojo pamet in
mojo voljo in vse, kar je v meni.
Vse moje serce bodi v tvojem
presvetem Sercu, ker le tebe lj 11 '
bim, le po tebi hrepenim, le v tein
želim živeti. Živim sicer, pa l,e

235

živim več jez, ampak Jezus živi
v meni in jez v Jezusu. O moj
Jezus! ves sem tvoj. Kaj me hoče
torej od tvojega preljubeznjivega
Serca ločiti? Ne smert, ne živ¬
ljenje, ne angelji, ne poglavarstva,
ne oblasti, ne sedanje, ne prihod¬
nje, ne visokost, ne globočina me
ne bo mogla ločiti od ljubezni
Božje, ktera je v Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. — O moj Jezus!
Bodi edini Gospod mojega serca,
•noje edino veselje in bogastvo
zdej in vekomej. Amen.

^ozdravljenje presvetega Mariinega Serca.

O Marija, preljuba moja Mati!
° Zr 'i se na-me revnega ubožca, ki
Se  znajdem pred tvojim milostljivim
hercem in ne za verzi moje prošnje.

velikim veseljem vidim nad tvo-
J |,n  Sercem lepe čednosti, ki čed-

236

nosti vsih druzih svetnikov silno
deleč presežejo. Oh kako priserčno
želim, vsaj nekoliko teh čednost
imeti, ki jih nad tvojim presvetim
Sercem najdem, posebno tvoje po¬
nižnosti, čistosti in velike
ljubezni!  O ponižno Serce! sprosi
mi ponižnega duha, da bom svojo
veliko dušno revšino in nevrednost
spoznal, in tako Božjih gnad se
vrednejšega storil. O prečisto Serce!
sprosi ,  da bo čisto moje serce,
da se bom nar manjšega greha
kakor nar veči nesreče bal in va¬
roval. O ljubezni goreče Serce-
sprosi mi, da se svete ljubezni
vname moje serce, da bom mogel
Jezusu toliko ljubezni skazati, ko¬
likor sem mu je dolžan, in da bom
tudi tebe tako ljubil, kakor nar
boljši otrok svojo dobrotljivo mater
more ljubiti. Daj mi čutiti, prelju-
beznjiva Mati! sladkost tvojega

237

presvetega Serca, ter me pelji k
svojemu preljubemu Sinu, našemu
Zveličarju, da ga bom s teboj vred
hvalil in častil vekomej. Amen.

Prošnja do Matere Božje.

Presveta in prečista Devica
Marija, moja preljubeznjiva Mati!
jez, med vsimi nar revnejši greš¬
nik, dans k tebi pribežim; zakaj
ti si Mati mojega Zveličarja, kralja
nebes in zemlje, nar mogočnejši
pomočnica za Bogom, upanje in
pribežališe vsih grešnikov. Pred
teboj, o visoka kraljica! se priklo¬
nim z velikim počešenjem, in te
priserčno zahvalim za tolikanj gnad
'n dobrot, ki si mi jih do zdaj od
Boga sprosila, posebno, ker si me
s  svojo mogočno prošnjo peklen¬
skega ognja obvarovala, v kterega
sem zaslužil zavoljo svojih grehov
v eržen biti. — Iz serca te ljubim,

238

moja preljubeznjiva Mati! in iz
ljubezni do tebe terdno sklenem,
tebi ves čas svojega življenja zvesto
služiti, tvoje lepe čednosti posne¬
mati, in si prizadevati, kolikor mi
bo mogoče, da tudi druge na to
pripravim, da te bodo ljubili in ti
služili. — Za Jezusom, tvojim lju¬
bim Sinom, postavim na-te svoje
nar veči zaupanje, in posebno s
tvojo pomočjo upam večno zveli¬
čanje zadobiti. — Vzemi me v šte¬
vilo svojih otrok, o Mati milosti
Božje! in brani me vsih sovražni¬
kov moje duše. Zadobi mi s svojo
mogočno prošnjo, da me Bog resi
vsih skušnjav, ali pa mi sprosi po¬
trebno moč, da bom do konca svo¬
jega življenja vse svoje skušnjave
premagal. Sprosi mi tudi resnič¬
nega duha pokore in stanovitno
poboljšanje življenja; sprosi mi g°'
rečo ljubezen do Jezusa in zvesto

239

posnemanje njegovih presvetih zgle¬
dov; sprosi mi tudi srečno smert
in milostljivo sodbo Božjo. Vsega
lega te prosim, moja preljuba Mati!
ne zaverzi moje prošnje, pomagaj
mi v življenji in v smerti, skaži
nad menoj, da si res moja Mati;
skaži, da si nar boljši Mati, da
nobena mati za svoje otroke tako
ijubeznjivo ne skerbi, kakor ti, o
nebeška Mati! za svoje zveste
otroke skerbiš. Ce tudi ktera po-
8v etna mati pozabi svojega deteta,
to se ga ne usmili; me pa ti, o
milostljiva Mati nebeška! nikoli
"•kar ne pozabi. Prosi tako dolgo
Za ~me Boga, dokler me v nebesih
lle  vidiš. Tamkaj te bom potlej
Ve čno častil in hvalil, in za Jezu-
s °m bom tebi hvalo dajal za ne-
^ončno srečo večnega zveličanja.

Amen.

240

od

presvetega Rešnjega Telesa.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, kteri si pri zadnji večerji
sam sebe učencem zavžiti dal,
Jezus, kteri si v presvetem Zakra¬
mentu resnično pričujoč s kervijo
in z mesom, z dušo in s tele¬
som, po Božji in človeški natori,
Jezus, živi kruh, kteri si z nebes
prišel,

Jezus, kruh angeljev,

Jezus, kruh vsih izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus, čeznatorni kruh,

Jezus, skriti Bog in Zveličar,

usmiU se nas

241

Jezus, studenec vsih gnad,

Jezus, vedni in nar čistejši dar,

Jezus, nekervavi dar nove zaveze,
Jezus, nedolžno Jagnje Božje,

Jezus, skrita mana,

Jezus, beseda, ktera je meso postala,
in zdaj vedno med nami prebiva,

0 nar svetejši Zakrament,

Saj veči skrivnost Božja,

Opomin nar večih čudežev Božjih,
Prečudno znamnje nar veči ljubezni
Božje,

^akrament večne ljubezni,
skrivnost vere,

^ar sprave za žive in mertve,

Sar veči moč v skušnjavah,

'ar močnejši orožje zoper hudobnega
sovražnika,

•'ar imenitnejši vsih darov Božjih,
Presveti spomin Gospodovegaterpljenja
'n njegove smerti,
resveta Gospodova večerja, pri kteri

j

in Mar. Serce.

angeljci strežejo,

Sar veči veselje pobožnih duš,

Sar veči dobrota vernih kristjanov
Sar slajši živež naših duš,

•'loč slahth.

11

usmili se nas:

242

Tolažba žalostnih,

Pomoč zapušenih,

Popotnica teh, kteri v večnost gredo,
Zastava večnega življenja,

Bodi nam milostljiv 5 zanesi nam, o Jezus'
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Nevrednega prejemanja tega presve¬
tega Zakramenta,

Poželenja mesa,

Poželenja oči,

Prevzetnosti življenja, „

Vsih pregrešnih priložnost in nevar- |
nost, s

Skrivnih skušnjav in zalezovanja hu- J
dobnega duha, ) 0

Vsih nesreč, s.

Nagle in neprevidene smerti,

Večne smerti,

7

Z ljubeznijo, s ktero si ta sv. Zakra¬
ment postavil,

Z ljubeznijo, s ktero si pri zadnji
večerji svoje aposteljne obhajal,

Z ljubeznijo, s ktero tudi nas s svo¬
jim presvetim Rešnjim Telesom živiš,

Z ljubeznijo, s ktero se v tem pre¬

če -

® s

m

S g

v b

O! S

243

svetem Zakramentu za nas da-
ruješ,

Z ljubeznijo, s ktero v tem daru
Božji pravici zadostuješ,

Z ljubeznijo, s ktero nevrednim kri-
stijanom zanašaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presve¬
tem Zakramentu tolikanj nečasti
preterpiš,

Z ljubeznijo, s ktero s stola svoje
milosti tako usmiljeno na nas gledaš,

Z ljubeznijo, s ktero nas tako do-
brotljivo poslušaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presve¬
tem Zakramentu tolikanj gnad ska-
zuješ,

Z ljubeznijo, s ktero v tem presve¬
tem Zakramentu do konca sveta

3

CB

GO;

3

9»

GR

O

C-<

■Ji

Pri nas ostaneš,
j*»i ubogi grešniki,
nam zaneseš,

nam vse naše grehe odpustiš,
^ nas v živi veri v ta presveti
Zakrament poterdiš in obderžiš,
)a  v naših sercih terdno zaupanje
v  ta nar svetejši Zakrament

obudiš,

CV

p

3

Grt

N

C

o ti  0^

""

11 *

244

Da v naših sercih gorečo ljubezen
do (ega nar svetejšega Zakramenta
pomnožiš,

Da našo čast in pobožnost k temu
presvetemu Zakramentu pomnožiš
in ohraniš,

Da nam gnado daš, vselej z dobro
pripravo k tvoji Božji mizi pristo¬
piti,

Da nam sad tega presvetega Zakra¬
menta obilno dodeliš,

Da resnično češenje tega nar častit-
Ijivšega Zakramenta med nami po¬
množiš,

Da vso nečast od te nar častitljivši
skrivnosti Božje zavaruješ in odverneš,
Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da vsim, kteri v te ne verujejo, luč
prave vere dodeliš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdiguješ,

Da naše serca s svojim milostljivim
obiskovanjem razveseliš in očistiš,
Da nam vselej veselje nad tem pre¬
svetim Zakramentom v serce daš,
Da vedno v n as ostaneš, in mi v tebi,

te prosimo, uVvši nas, o 3ez,«s\

245

Da nas ob koncu našega življenja
s to nebeško popotnico previdiš
in obveseliš,

Da nas poslednji dan k večnemu
življenju obudiš,

Da vsim vernim dušam večni mir
in pokoj dodeliš,

Da nas na sedežu svoje milosti

o

_ CZJ

. s'

trni O

V CD ^

' N
C C2

02 05-
55<

p

oo

uslišiš,

J e zus, Sin Božji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas !
Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

naš . . . (Mešena Marija . . .

Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je
'?Pomin svojih čudežev storil. — On je
Z| vež dal tem, ki se njega boje.

246

Ti si nam kruh z nebes dodelil, o
Gospod, kteri vse razveseljenje v sebi
ima.

S tvojega altarja, o Gospod! preje¬
mamo Kristusa, v kterem se duša in telo
razveseli.

Molimo.

.

O Bog 1 , kteri si nam v pre-
čudnem Zakramentu spomin svojega
terpljenja zapustil; dodeli, te pro¬
simo, da svete skrivnosti tvojega
telesa in tvoje kervi tako lastimo,
da sad tvojega odrešenja vedno v
sebi čutimo. Kteri živiš in kra¬
ljuješ z Bogom Očetom v edinost'
sv. Duha, Bog od vekomej do ve*
komej. Amen.

247

Priprava.

) klenem se v duhu s teboj, o
preusmiljeni Jezus! in želim
tvoje britko terpljenje premi¬
šljevati s tisto gorečnostjo, s ktero
jc bilo tvoje presveto Serce napol¬
njeno, ko si šel s težkim križem oblo¬
čen po kervavi poti proti gori mertva-
ških glav. Z Marijo, tvojo pre¬
deto Materjo, in z Janezom, tvo¬
ji 111  ljubeznjivim učencem, hočem
P°d svetim križem postati, da svoje
S r ehe vnovič obžalujem in terdno
^klenem, tako živeti, da mi tvoje
trpljenje ne bo v pogubljenje, am-
pak v zveličanje. Darujem ti to
n v eto pobožnost in odpustke, ki jih
Je  sveta cerkev z njo podelila, v
^ostenje za svoje grehe, v spre-

248

obernjenje grešnikov in v mir in
pokoj vernih duš v vicah. Vdele«
nas vsega sadu križevega pota,
da se tvoje mogočne pomoči raz¬
veselimo.

I.

Jezusa v smert obsodijo.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Božje Serce! neprenehoma
goriš od prevelike ljubezni do ljudi.
Tako močna je tvoja ljubezen, da
se ne da premagati hudobii ti¬
stih, ki te neusmiljeno in krivično
v britko smert na križu obsodijo.

Zahvalim se ti, o presladko
Serce! da se iz ljubezni do mene
v smertno obsodbo vdaš, in prosim
te, daj mi iz ljubezni do tebe krivo
sodbe mirno terpeti, nikogar ne
soditi, vse pregrehe svojega je¬
zika obžalovati in objokovati, el1 '

249

krat pa milostljivo sojenemu biti.
Amen.

Oče naš. Češena si Marija, čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

II.

Jezus vzame križ na svoje rame.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

Preljubeznjivo Serce Jezusovo!
ne skončna je tvoja ljubezen! Za-
v °Ijo mene, revnega grešnika, z
Ve seljem križ objameš in ga voljno
n ®seš ter z voljo poterpiš vse za¬
ničevanje in bolečine, ko te slepo
ljudstvo suje in paha.

O presladko Serce Jezusovo!
*nr mi nar lepši zgled poterpež-
Jjivosti daješ, daj mi tudi gnado,
ljubezni do tebe vse zopernosti
1,1  nadloge voljno nositi, zoper

'dižnjega nikdar več ne godernjati,

**

250

za teboj serčno hoditi po poti kri¬
žev z molitvijo, s postom, s čuva¬
njem in z zvestim dopolnovanjem
vsih svojih dolžnost, da zaslužim
tvojo ljubezen. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

III.

Jezus pade pervič pod križem.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo;
Ker si s svojim križem svet odrešil.

v

Čedalje veči so tvoje bolečine,
o preljubeznjivo Jezusovo Serce'
pa čedalje veči je tudi tvoja go¬
reča ljubezen. Pod težo križa tako
oslabiš, da na tla padeš; pa troj 3
nezmerjena ljubezen te zopet vz¬
digne in ne misliš na trud, ak°'
ravno te nar hujši bolečine čakajo-
Vstati hočem iz dušne dremež
in se k tebi podati, o presveto J e '

251

zusovo Serce! usmili se me in po-
terdi me z močjo svetega Duha,
da v tvoji ljubezni ostanem, vse
svoje sovražnike in zapeljivce
srečno premagam, nikdar več ne
padem, v noben greh ne privolim
in do slabega bližnjega usmiljenje
imam ter ga iz greha vzdvigujem.
Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

IV.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

bolimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
^ e r si s svojim križem svet odrešil.

O preljubeznjivo Serce Jezu¬
sovo' kolika žalost te presune, ko
na  poti zaničevanja in britkosti
svojo preljubo Mater zagledaš? —
kolika žalost pa tudi presune Serce
Darije, tvoje presvete Matere, ko

252

jo srečaš poln bolečin in s težkim
križem obložen!

O moj Jezus! odpusti mi vso
žalost, ktero sem kdej tvojemu in
Mariinemu Sercu storil, ker sem
posvetnemu veselju svoje serce od-
perl; in dodeli mi, da se slabe
drušine za vselej znebim, in le pri
tvojem in tvoje ljube Matere Sercu
veselja išem. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

V.

Simon Cirenejic pomaga Jezusu križ
nesti.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O preubožno Jezusovo Serce!
ki si vredno nar višega češenj^
ljubezni in molitve, molče terpte
neizrečeno sramoto, ker ti nihče v

253

pomoč ne pride in je tujic per-
siljen težki križ za teboj nesti.

O zapušeno Serce! daj mi vsako
nehvaležnost, ki mi je od sveta
prestati, voljno in v duhu pokore
preterpeti; podpiraj mojo slabost,
ker pešam in omagujem na poti
proti nebesom, da v tebi prebivam
*n te od zdej vselej morem res¬
nično in stanovitno ljubiti, iz lju¬
bezni do tebe svoj križ objeti in
teboj nositi. Amen.

Oče naš. Češena si Marija, čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

VI.

Veronika poda Jezusu potni pert.

golimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
^ er  si s svojim križem svet odrešil.

O preljubeznjivo Serce! še v
j’redi svojega terpljenja majhne do¬
brote, ki se ti skažejo, obilno po-

254

vračuješ. Bogaboječa duša te
vidi vsega kervavega, in ti iz
priserčnega usmiljenja potni pert
poda; ti jo pa za njeno dobroto
ljubeznjivo plačaš, ker pustiš po¬
dobo svojega presvetega obličja
v njenem pertu vtisnjeno.

Zavoljo te ljubezni te prosim,
o Božje Serce! vtisni tudi v moje
serce in v moj spomin presveto
podobo svojega kervavega obličja,
da vedno tvoje britko terpljenje
premišljujem in zmirej svoje grehe
objokujem. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas I

VIL

Jezus pade drugič pod križem-

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo j ""
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O terpeče Serce! silna teža

255

tvojega križa in slabost tvojega
razmesarjenega telesa te zopet na
tla verže. O Jezus! vsegamogočni
Bog! ves zaničevan, z nogami
sovan in taptan na tleh ležiš! Oh!
zakaj ne umerješ? zakaj hočeš še
dalje terpeti? Tvoja ljubezen do
nas grešnikov te sili nar gren-
kejši pijačo prebritkega terpljenja
do zadnje kapljice izpiti.

O poterpežljivo Serce! usmili
naših grešnih duš, ki so že to¬
krat v greh zabredle, usmili se
posebno moje uboge duše in ni¬
kar ne pripusti, da bi se brez res¬
nične pokore s sveta ločila in v
Peklenski ogenj padla. Amen.

Bče naš. Češena si Marija. Čast bodi.
'“Smili se nas, o Gospod, usmili se nas!

256

VIII.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Jezus! milo žalujejo usmi¬
ljene žene, ker te vidijo vsega
razbitega in kervavega; ti pa bolj
čutiš njih reve kakor svoje bole¬
čine, ter jim rečeš: Hčere Jeru¬
zalemske! nikar se ne jokajte nad
menoj, ampak jokajte se nad seboj
in nad svojimi otroci.

O milostljivo Serce! daj mojim
očem potoke solz, da ne objoku¬
jem samo tvojega britkega terplje*
nja, ampak veliko bolj svoje grehe,
da pridem v srečni kraj, kjer bom
razveseljen vekomej. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. (3ast bodi-
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas-

257

IX.

Jezus pade tretjič pod križem.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo 5  —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Jezus! kako obilno teče tvoja
presveta kri na grešne tla, ko
tretjič pod težo križa na terdo ka¬
jenje padeš! Kakor červ se zvijaš;
P* iz ljubezni do mene vendar še
križ objameš.

O ponižno Jezusovo Serce! s
Potertim duhom te prosim, odpusti
^>5 ker tolikrat v stare grehe pa-
varuj me strašne dušne sle-
P°te, in daj mi se resnično k tebi
8 Preoberniti, po tvojem zgledu prav
Ponižnemu biti in do konca v tebi
° s tati. Amen.

9® e  naš. (Mešena si Marija. čast bodi.
*- smili se nas, o Gospod, usmili se nas!

258

X.

Jezusa slečejo in mu želča dajo piti.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Jezus! kolike bolečine in
koliko britkost občuti tvoje preči-
sto in presveto Serce, ko ti obla¬
čilo z raztepenega života poteg¬
nejo in te z grenkim želčem na¬
pojiti hočejo! O Jezus! tolikanj
terpiš za našo prešernost v obleki,
za našo nesramnost, za našo ne¬
zmernost v jedi in pijači!

O prečisto Serce! daj mi, da
ljubim sramožljivost, se varujem
radovednih pogledov, se ogib anl
zapeljive posvetne drušine, svoje
telo pokorim ter zaslužim s tistimi,
kteri so čistega serca, v nebesih
tvoje obličje gledati vekomej. Amen-
Oče naš. Člešena si Marija. Čast bodi-
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas-

259

XI.

Jezusa na križ pribijejo.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Jezus! kdo more občutiti
tvoje neizrečene bolečine, ko te
z nak na križ veržejo, ti vse ude
grozovitno razpenjajo, roke in noge
z ojstrimi žeblji predirajo, s kladvi
na križ pribijajo!

O preljubeznjivo Jezusovo Ser-
ce ! priserčno obžalujem svoje
ostudne grehe, ki so te tako ne¬
usmiljeno na križ pribili. Usmili
Se  me, in pribi vse moje ude tako
"a svoj križ, da se nikdar več s
kakim grehom od tebe ne ločim.

Amen.

naš. Češena si Marija, čast bodi,
ksinili se nas, o Gospod, usmili se nas!

260

XII.

Jezus na križu umerje.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; -
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O moj Jezus, moja ljubezen in
neskončna dobrota! z okervavljeno
krono na glavi in ves bled v obraz
visiš v neznanih bolečinah med
nebom in zemljo v sredi dveh hu-
dodelnikov, in tvoja nedolžna kn
še zmirej teče na grešne tla; P a
med temi neizrečenimi bolečinami
še moliš za svoje sovražnike, oblju¬
biš spokornemu razbojniku nebeški
raj, skerbiš za svojo žalostno M a '
ter, izročiš svojo dušo nebe¬
škemu Očetu, nagneš svojo glavo iu
— umerješ!

O prebodeno Serce! kaj hočeš^,
da za tvojo toliko ljubezen storim
Odmeri bom sebi in svetu, in * e
tebi živel — vekomej. Amen.

Oče naš. (Mešena si Marija, čast bo« 1 -
Usmili se nas, o Gospod, usmili sena*'

261

XIII.

Jezusa s križa snamejo in prežalostni
Marii v naročje polože.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Marija, moja preljubeznjiva
Mati! tvoje oči se hočejo vtopiti v
grenkih solzah, in z ojstrim mečem
Neizrečene žalosti je prebodeno
tvoje presveto Serce, ko imaš svo¬
jega preljubeznjivega Sina vsega
^njenega, mertvega v naročji!

O prežalostna Marija! prosi
Jezusa za-me, da mi gnado da,
n *kdar več njegovega terpljenja in
tv °je žalosti ne ponoviti, se vsega
greha prav skerbno varovati, ter
pokorno in sveto v tvojem naročji
Noreti. Amen.

naš. Češena si Marija, čast bodi.
burili se nas, o Gospod, usmili se nas!

262

XIV.

Jezusa v grob polože.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo; —
Ker si s svojim križem svet odrešil.

Preljubi Zveličar! mertvemu ti
skažejo čast, ki ti je v življenji
niso skazovali. Bogaboječe duše
te z drago dišavo vred v tančic 0
zavijejo in v nov grob polože.

O preljubeznjivo Jezusovo Ser-
ce! ki iz ljubezni do mene v grob * 1
ležiš, daj mi ponižno in čisto serce,
da le po tebi hrepenim, da mi
tvoje presveto Rešnje Telo n al '
ljubši hrana, moje veselje, moj 3
popotnica, da s teboj v nebesih
počivam in sad tvojega britkega
terpljenja vživam vekomej. Amen*

Oče naš. Češena si Marija, čast bo<k
Usmili se nas, o Gospod, usmili se n aS '


263

.

Sklep.

- '

O prebodeno Jezusovo Serce!
»'zri se milostljivo na to pobožnost,
ki sem jo v spomin tvojega brit-
kega terpljenja opravil. O da bi
kil ta križev pot s tako pobožnim
‘n usmiljenim sercem začel in kon¬
čal, s kakoršnim se je tvoja pre-
ijubeznjiva Mati nanj podala! Po-
n ižno ti torej darujem za svojo
s Iabo gorečnost vse svete zdih¬
uje njenega prežalostnega Serca.
® Jezus! sprejmi me v svoje pre¬
sito Serce, da vedno v tem pre¬
sladkem kraji nebeškega mini pre¬
dam. Amen.

Vernih duše naj po milosti
^°žji počivajo v miru. Amen.

, Oče naš. Češena si Marija. (5ast
0, i' . . . šestkrat; zadnjikrat v namen
Sv etega očeta papeža.

264

Litanije

presvetega Serca Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,
Presveto Serce Jezusovo,

Serce Jezusa, Sinu živega Boga,
Serce Jezusa, Sinu prečiste Device,
Serce Jezusovo, dopadajenje nebe¬
škega Očeta,

Serce Jezusovo, tempelj svetega
Duha,

Serce Jezusovo, večna ljubezen pre¬
svete Trojice,

Serce Jezusovo, raj Božjega veselja,
Serce Jezusovo, studenec nebeške
sladkosti,

9

9

9

5C

\Y\iusn

265

Serce Jezusovo, sedež večne milosti,
Serce Jezusovo, morje usmiljenja,
Serce Jezusovo, zaklad vsega boga¬
stva Božjega,

Serce Jezusovo, vir svete ljubezni in
svetega kesanja,

Serce Jezusovo, konec vsega usmi¬
ljenja nebeškega Očeta,

'erce Jezusovo, visokost Božje mo-
. drosti in Božjega znanja,

Serce Jezusovo, potok, ki razvese-
luje mesto Božje,

Serce Jezusa, našega nebeškega
kralja

našega dobrega pa

Ser,

Serce Jezusa,
stirja,

r ce Jezusa,
brata,

er ce Jezusa,

. »cenika,

S e }'ce Jezusa,

^ ženina naših duš ,

' er ce Jezusovo, zgled krotkosti in
. ponižnosti,

erc e Jezusovo, studenec miru in
svetega pokoja,

našega usmiljenega
našega preljubega
nar ljubeznjivšega

ly "  Mar. Serce.

12

usmili se nas!

266

Serce Jezusovo, nar popolniši po¬
doba našega življenja,

Serce Jezusovo, tolažba žalostnih,
Serce Jezusovo, pribežališe v skuš¬
njavah in nadlogah,

Serce Jezusovo, veselo prebivanje
čistih duš,

Serce Jezusovo, veselje vsili izvo¬
ljenih ,

Serce Jezusovo, studenec vsih sve¬
tih misel in želj,

Serce Jezusovo, luč popotnikov,
Serce Jezusovo, altar sprave,

Serce Jezusovo, ognjeni studenec
Božje ljubezni,

Serce Jezusovo, hrepenenje in nar
slajši ljubezen vsih svetih duš,
Serce Jezusovo, zavoljo nas na olj¬
ski gori žalostno in otožno do
smerti,

Serce Jezusovo, oslabljeno od ker-
vavega potu,

Serce Jezusovo, počeno od žalosti
zavoljo naših grehov,

Serce Jezusovo, na križu s sulico
prebodeno,

Serce Jezusovo, upanje umirajočih,

\s«u »s \\unsn

267

ss

Ti

B 3

p n
Ti  —.

GO

a>

Serce Jezusovo, večno veselje vsih
svetnikov v nebesih,

Serce Jezusovo, krona vsih stvari
Božjih,

Bodi nam milostljivo 5 zanesi nam, o
Serce Jezusovo!

Bodi nam milostljivo; usliši nas, o Serce
Jezusovo!

Vsega greha,

Zanemarjenja presvetega navda¬
jta,

v se nepobožnosti in mlačnosti,

^se merzlote do svoje Božje lju¬
bezni,

^sih nečistih misel in želj,

^se slepote in terdovratnosti serca,

® svojo čudno krotkostjo in poniž-
nostjo,

~ svojo nar veči čistostjo,

^ svojim usmiljenjem in svojo za-
nesljivo milostjo,

^ svojim skrivnim življenjem ,

® svojo revšino in sveto pokoršino do
smerti na križu,

k svojim preljubeznjivim obnašanjem
®ed ljudmi,

^ svojim notranjim mirom,

13 *

O!

o>

O

co

O

N

S=

Tl

O

<

O

268

S svojo usmiljeno ljubeznijo do nas greš¬
nikov, reši nas, o Serce Jezusovo!

S kervjo in vodo, ki si ji v naše oči-
šenje in posvečenje prelilo, reši nas,
o Serce Jezusovo!

Mi grešniki,

Da svojo sveto in čisto ljubezen v
naše serca vliješ,

Da naše serca k posnemanju svojih]
čednost vlečeš,

Da nam pravo ponižnost, krotkost in
notranji mir dodeliš,

Da vse misli in želje našega serca
očistiš in posvetiš,

Da nas in vse ljudi razsvetliš in k j
spoznanju svoje Božje ljubezni pri¬
pelješ,

Da nas v brhkostih tega življenja mi¬
lostljivo poživiš in poterdiš,

Da svojo sveto ljubezen v nas vedno
pomnožiš,

Da ob naši smertni uri naše duše v
svoji sveti rani skriješ,

Da nas v veličastvo svojih izvoljenih
sprejmeš,

O presladko Serce Jezusovo,

prosimo te, s\vš\ nas

269

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Serce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Serce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Serce Jezusovo!

V.

0 .

v.

0 .

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . (Mešena Marija . . .

Pomagaj svojim služabnikom, o Go¬
spod !

Ki si jih s svojo drago kervjo odrešil!
Gospod, usliši mojo molitev!

In moje vpitje naj do tebe pride!

Molimo.

Ozri se, prosimo, vsegamogočni
v ®čni Bog! na preljubeznjivo Serce
svojega Sinu, na kterem imaš do-
Padajenje, ter nam odpusti zavoljo
preljubeznjivega Serca naše

270

grehe, odverni od nas zasluženo
šibo, vli v naše serca svojo lju¬
bezen, ohrani, vodi in pripelji nas
v večno življenje. Amen.

Ititaalje

presvetega Mariinega Serca.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveto Mariino Serce,

Serce Mariino, brez madeža spo¬
četo,

Serce Mariino, gnade polno,
Serce Mariino, blaženo med vsimi
serci,

0

0

=5 g
P £
X  —

(fi

9

S

P

GR

P

Serce Mariino, za Sercem Jezuso¬
vim nar čistejši,

Serce Mariino, tempelj presvete Tro¬
jice,

Serce Mariino, sedež modrosti,

Serce Mariino, podoba pravice,

Serce Mariino, stol usmiljenja,

Serce Mariino, zapopadek s ve sve¬
tosti,

Serce Mariino, skrinja miru in sprave,
Serce Mariino, vrata nebeške,

Serce Mariino častitljivo,

Serce Mariino mogočno,

Serce Mariino usmiljeno,

Serce Mariino verno,

Serce Mariino hvale vredno,

Serce Mariino ljubeznjivo,

Serce Mariino krotko,

Serce Mariino ponižno,

Serce Mariino poterpežljivo,

Serce Mariino za nas z bolečinami
prebodeno,

Serce Mariino, luč zmotenih,

Serce Mariino, pribežališe grešnikov,
Serce Mariino, moč pravičnih,

Serce Mariino, tolažba žalostnih,
Serce Mariino, terdnost v skušnjavi,

za nas Boga prosi!

272

Serce Mariino, upanje umirajočih,
Serce Mariino, pomoč v vsili naših
nadlogah,

Serce Mariino, zastava obljub Jezu¬
sovih ,

Serce Mariino, popolnoma žgavni dar
Božje ljubezni,

Serce Mariino, veselje vsih sere,

Serce Mariino, s častjo v nebesih
kronano,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš . . . (Mešena Marija . • •

F. Prosi za nas, sveto Mariino Serce!
O.  Da bomo vredni te serčno ljubiti-

Molimo.

O Bog! kteri si Serce prečiš^
Device Marije z nar gorečnejši Ij l] '

za nas Boga prosil

273

beznijo vžgal, z vso milostjo na¬
polnil in z nar lepšimi čednostmi
ozališal, da je tvoj edinorojeni Sin,
naš Gospod Jezus Kristus, z nar
večim dopadajenjem v njem prebi¬
val, dodeli meni in vsim, kteri to
prelepo in prečisto Serce časte,
da se tudi naše serca od te lju¬
bezni do tebe vžgo, ter nekoliko
tistih obilnih gnad in lepih čed-
nost zadobe, s kterimi si Serce
naše preljubeznjive Matere Marije
obdaril, da brez čednost in dobrih
del pred tvoje obličje ne pridemo,
temuč da bomo ko tvoji zvesti
otroci v tvoje kraljestvo vzeti, kjer
te bomo z Marijo, tvojo presveto
Materjo, in z vsimi svetniki ča¬
stili in hvalili vekomej. Amen.

13  **

274

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se
nas!

S. Marija,

S. Mati Božja,

S. devic Devica, [ za nas Boga

S. Mihael, f prosi!

S. Gabriel,

S. Rafael,

Vsi sveti angelji in
Boga prosite 1

arhangelji, za

nas

za

Vse svete verste zveličanih duhov -
nas Boga prosite! . (

S. Janez Kerstnik, za nas Boga p r0S1 '
S. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas B°»
prosite!

275

za nas Boga
prosi!

S. Peter,

S. Pavel,

S. Andrej,

S. Jakop,

S. Janez,

S. Tomaž,

S. Jakop,

S. Filip,

S. Jernej,

S. Matevž,

S. Simon,

| Ta de J,

Matija,

S. Barnaba,

S- Lukež,

S. Marka, j

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

Stefan, j

Lavrenci, \  za nas Boga prosi!

S- Vincenci,

Fabijan in Sebastijan, za nas Boga
prosita!

276

za nas Boga prosi!

S. Janez in Pavel, | za  „ as B og»
S. Kozma m Damijan, j n „ n  •„!

S. Ge.-v.zi in Prelazi, | I" 0SI ‘ a '

Vsi sveti marterniki, za nas Boga pro¬
site!

S. Silvester,

S. Gregori,

S. Ambrož,

S. Avguštin,

S, Jeronim,

S. Martin,

S. Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas
Boga prosite! }

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite.
S. Anton,

S. Benedikt,

S. Bernard,

S. Dominik,

S. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nasBog a
prosite!

Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas
Boga prosite!

S. Marija Magdalena,

S. Agata,

S. Lucija,

za nas Boga prosi!

za nas

prosi!

277

S. Neža,

S. Cecilija, za nas  g prosi!

Katarina, °

S. Anastazija,

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas
Boga prosite!

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Go¬
spod!

Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Go¬
spod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

“Nagle in neprevidene smerti,

Skušnjav hudičevih,

J e ze, sovraštva in vse hude volje,

Baha nečistosti,

JVeska in hudega vremena,

Šibe potresa,
jVage, lakote in vojske,

Večne smerti,

S skrivnostjo svojega svetega včlove-
čenja,

« svojim prihodom,
S svojim rojstvom,

reši nas, o Gospod!

278

S svojim kerstom in svetim po¬
stom ,

S svojim križem in svojim terplje-
njem,

S svojo smertjo in svojim pokopom,
S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitnim vnebohodom,
S prihodom Tolažnika svetega
Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš,
Da pastirja apostoljskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti ven
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da našega cesarja obvaruješ,

Da keršanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo enovoljnost daruješ,
Da vsemu keršanskemu ljudstvu m 11 ’
in edinost dodeliš ,

Da nas vse v svoji sveti službi p°'
terdiš in ohraniš,

reši nas o Gospod

279

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsim našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše, in naših bratov, bliž¬
njih in dobrotnikov večnega po¬
gubljenja rešiš,

Da sad zemlji daš in ohraniš,

Da vsim vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji, ,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš (j. t. d. tiho.)

K In nas ne vpelji v skušnjavo.

D. Temuč reši nas hudega. Amen.

prosimo te, sliši nas!

280

KMiitv© p@ mtan?|©fe.

I. Pri popoidanji službi Božji ob nedeljah in
praznikih, kteri niso Matere Božje.

K svetemu Rešujemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

F. Kruh z nebes si jim dodelil,
O.  Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog 1 , kteri si nam v pre¬
čudnem Zakramentu spomin svojega
terpljenja zapustil, daj nam, te
prosimo, svete skrivnosti tvojega
telesa in tvoje kervi tako častiti,
da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Kteri živiš in k ra '
ljuješ z Bogom Očetom, v edino¬
sti sv. Duha, Bog vekomej. Amen*

Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost.

Vsegamogočni, večni Bog, ne¬
beški Oče! poglej z očmi svoje

281

neskončne milosti naše reve in
nadloge. Usmili se vsih vernih
kristijanov, za ktere se je tvoj
edinorojeni Sin, naš Gospod in
Zveličar Jezus Kristus, voljno
grešnikom v roke dal, in je tudi
svojo drago kri na lesu svetega
križa prelil. Po tem Gospodu Je¬
zusu odverni, milostljivi Oče! za¬
služene šibe, sedanje in prihodnje
nevarnosti, punte, vojske, kugo,
lakoto, dragino, bolezni in žalostne
revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog, u-
s uiili se svojega služabnika, na¬
šega papeža I., in vodi ga po potu
v ečnega življenja, da bo s tvojo
Pomočjo, kar je tebi prijetno, želel
111  z vso močjo storil.

O Bog, pastir in vladar vsih
Ver nih! glej milostljivo na svojega
služabnika, našega škofa I., ki si
pastirja naši škofii postavil;

282

dodeli mu, da tistim, čez ktere je
postavljen, z  besedo in z  djanjem
k dobremu služi, in tako s čedo,
ki mu je izročena, večno življenje
doseže.

Bog 1 , varh vsib kraljestev, do¬
deli svojemu služabniku, našemu
cesarju I., spoznati in častiti tvojo
moč, s ktero se sovražnik pre¬
maga, da bo, ker je iz tvoje volje
cesar postal, tudi v tvojem var¬
stvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem
dobrem duhovske in deželske oblast¬
nike in gosposke, da nas bodo na
vse to napeljevali, kar more k tvoji
Božji časti, k našemu zveličanju
in k miru in sreči vsega keršan*
stva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, d a
nam je prositi, za svoje prijatleiu
neprijatle, za zdrave in bolne, 23

283

vse žalostne in revne kristijane,
za žive in mertve.

Vsegamogočni, večni Bog, ki
gospoduješ čez žive in mertve, in
se usmiliš vsili, ktere iz vere in
dobrih del za svoje spoznaš, po¬
hlevno te prosimo, da vsi, za ktere
smo se namenili moliti, kteri so še
pri življenji, ali pa so se že s
sveta ločili, na prošnjo vsih tvojih
svetnikov od tvoje dobrote odpu-
šenje vsih svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsega raz¬
drtja in ločitve. Preoberni naše
serca k pravi pokori in k pobolj-
šanju našega življenja. Vžgi v
"as ogenj svoje ljubezni. Daj nam
goreče želje po vsi pravičnosti, da
bomo kakor tvoji pokorni otroci
v  življenji in v smerti prijetni in
Vpadljivi.

Tebi, o Gospod! bodi vedno

284

priporočeno vse naše djanje in ne¬
hanje, naše delo in opravilo, naše
življenje in naša smert. Daj nam
tvojo milost tukaj vživati, in tam¬
kaj z vsimi izvoljenimi doseči, da
te bomo v večnem veselji in zve¬
ličanji hvalili in molili. To nam
dodeli, Gospod, nebeški Oče! po
Jezusu Kristusu, svojem ljubem
Sinu, Gospodu našem in Odreše¬
niku, kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetega Duha, Bogve-
komej. Amen.

V.  Božja pomoč ostani vselej P rl
nas.

O.  Amen.

Oče naš . . . Češena si Marija . • •
(petkrat.)

2. V Jan sr. Marta ii triler teiet

69. Psalm.

O Bog! glej na mojo pomoč j O« 1 '
spod! hiti mi pomagat.

285

Osramoteni naj bodo, in sramujejo
naj se, ki mojo dušo zalezujejo.

Zaverneio naj se, in sram jih bodi,
ki mi hudo žele.

Hitro naj se zavernejo osramoteni,
kteri mi pravijo: Prav! prav!

Vesele in radujejo naj se vsi nad
ta ho, kteri te išejo; in kteri tvojo po-
•noc ljubijo, naj vedno rekajo: Hvaljen
kadi Gospod!

Jez pa sem reven in uboženj Bog,
pomagaj mi!

Moj pomočnik in moj odrešenik si
Gospod, nikar se ne mudi!

čast bodi Očetu i. t. d.

V. Pomagaj svojim služabnikom.

O. Ki v te zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen
stolp. ’ *

O. Pred sovražnikom.

. V. Nič naj ne opravi sovražnik
P ri  nas.

„ O. In otrok krivice naj se ne loti
" ai » škodovati.

. V. Gospod! ne ravnaj z nami po
a sih grehih.

286

O. In ne povračuj nam po naših
hudobijah.

V. Molimo za našega papeža 1.

O. Ohrani ga, Gospod ! oživljaj in
osreči ga na zemlji, in ne daj ga v
voljo njegovih sovražnikov.

V. Molimo za cesarja I.

O. Gospod! ohrani cesarja, ter
nas usliši ob dnevu, ko kličemo v te.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospod! milostljivo
zavoljo svojega imena večno življenje
vsim, kteri nam kaj dobrega store.

V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod! daj jim večni pokoj)
in večna luč naj jim sveti.

V 7 . Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih
ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikom)
ki v te zaupajo, moj Bog!

V. Pošlji jim, Gospod! pomoč i z
svetiša.

O. In varuj jih iz Sijona. (

V. Gospod ! usliši mojo molite' •

287

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

W  ® 1 a m  ®„

O Bog, ki ti je lastno usmiliti
se vselej in prizanesti, usliši naše
pohlevne prošnje, da nas in vse
^oje služabnike, ktere grehov ve-
r 'ga veže, milost tvoje dobrote
°dveže.

Usliši, prosimo te, o Bog!
na šo pohlevno molitev, in odpusti
lla m grehe, ki se ti jih obtožimo,
( ' a  nam dobrotljivo z odpušenjem
Vr ed mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Go¬
spod! svojo neizrečeno milost, da
® as  vsih grehov odvežeš, in re-
^ kazen, ktere zanje zaslužimo.

Bog, ki te greh razžali in po-

potolaži, ozri se milostljivo

288

na prošnje k tebi kličejočega ljud¬
stva, in odverni od nas šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslu¬
žimo.

Vsegamogočni, večni Bog! u-
smili se svojega služabnika na¬
šega papeža I., in vodi ga po potu
večnega življenja, da bo s tvojo
pomočjo, kar je tebi dopadljivo,
želel, in z vso močjo storil.

Prosimo, vsegamogočni Bog!
da tvoj služabnik, naš cesar L, k*
je po tvojem usmiljenji sprejel ce¬
sarsko vladarstvo, naj tudi prejemu
rast v vsih čednostih, da z njimi
lepo ozališan more ostudnih gre¬
hov se varovati, sovražnike pre-
magati, in k tebi, ki si pot, res¬
nica in življenje, dopadljiv priti.

O Bog! od kterega pridejo
svete želje, dobre misli in pravične
dela, daj svojim služabnikom tek ;
mir, ki ga svet ne more dati, da ,

289

kodo naše serca tvojim zapovedim
vdane, in po zatertem strahu so¬
vražnikov časi s tvojo pomočjo
varni in mirni.

0 Bog 1 ! vžgi naše serca z og-
°jem svojega svetega Duha, da ti
torno s čistim telesom služili in z
toišenim sercem dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik
'sih vernih! dodeli dušam svojih
Babnikov in služabnic odpušenje
sih grehov, da milostljivo odpu-
' e nje, kterega so vselej želeli, po
togaboječih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svo-
181  Duhom naše djanje, in sprem¬
ni ga s svojo sveto pomočjo, da
' e  vse naše molitve in dela vse-
‘i iz tebe začno, in iz tebe za-
e te, tudi v tebi končajo.

Vsegamogočni, večni Bog, ki
^spoduješ čez žive in mertve, in
e  usmiliš vsih, ktere iz vere in

in Mar. Serco. 13

290

dobrih del za svoje spoznaš, pro¬
simo te pohlevno, da naj vsi, u
ktere smo se namenili moliti, kteri
so še pri življenji, ali pa so se
že iz sveta ločili, po prošnjah
vsih tvojih svetnikov od tvoje do¬
brote odpušenje vsih svojih gre¬
hov dosežejo. Po Gospodu na¬
šem Jezusu Kristusu, Sinu tvo¬
jem, kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetega Duha, Bogve-
komej. Amen.

V.  Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

V. Vsegamogočni in usmi'
ljeni Bog naj nas usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po mi¬
losti Božji počivajo v miru.

O. Amen.

291

Lavretanske litanije.

(Ob praznikih Matere Božje in ob sabotab.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas !

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas !

Oče nebeški, usmili se nas!

Nog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas !
^°g sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
S- Marija,

S- Mati Božja,

S- devic Devica,

Mat

Mat

Mat

Mat

Mat

Mat

Mat

Mat,

Mat

Mat

Mev

Dev

Kristusova,
milosti Božje,
prečista,
brez madeža,
nedolžna,
presveta,
ljubeznjiva,
prečudna,
našega Stvarnika,
našega Odrešenika,
ca modra,
ca častitljiva,

N

P

a

P

Vi

w

o

0H5

P

O

vi

13 *

292

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice, (bogaboječega življenja)

Sedež modrosti Božje, (Mati Jezusa,
večne modrosti)

Začetek našega veselja, (Mati Jezusa,
našega edinega pravega veselja)

Posoda duhovna, (prebivališe svetega Duha)
Posoda časti vredna , (zveličana mati
Božjega Sinu)

Posoda vse svetosti , (zgled pobožnosti)
Skrivnostna roža , (zavoljo nedolžnosti in
vse vnemajoče ljubezni Božje)

Turn kralja Davida, (ker nas močno brani
pred sovražnikom našega zveličanja)

Turn slonokosteni, (nar imenitnejši žen¬
skega spola)

Hiša zlata, (nar čisteji prebivališe Jezusa,
kraljev kralja)

Skrinja miru in sprave, (mati Jezusa, ki
nas je z Bogom spravil in nam mir dodelil)
Vrata nebeške, (mati Jezusa, po kterem
samem zamoremo v nebesa priti)
Zgodnja danica, (ker je njeno rojstvo čas
bližnjega odrešenja oznanovalo)

Zdravje bolnikov, (zavoljo zdravja, ki ga

za nas Boga prosit

293

jih toliko na duši in telesu po njeni prošnji'
zadobi)

Pribežališe grešnikov, (zavoljo njene pre¬
velike ljubezni do skesanih grešnikov)

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristijanov,

Kraljica angeljev,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vsih svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega greha
spočeta,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam , o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas !

Kriste, usliši nas!

Oče naš . . . češena Marija , . .

za nas Boga prosi!

294

Molitve.

1. K presvetemu Bešujemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V.  Kruh z nebes si jim dodelil,

O.  Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog 1 ! kteri si nam v pre¬
čudnem Zakramentu spomin svojega
terpljenja zapustil, daj nam, * e
prosimo, svete skrivnosti tvojega
telesa in tvoje kervi tako častiti,
da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Kteri živiš j"
kraljuješ z Bogom Očetom v edi¬
nosti svetega Duha, Bog vekoniej-
Amen.

2. K sveti Devici, Materi Marii.

Pod tvojo  pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zaver * 1
naših prošinj v  naših potrebah, t®'
muč reši nas vselej vsili nevar-

295

nost. O častitljiva in blažena De¬
vica, naša gospa, naša srednica,
naša besednica, naša pomočnica!
S svojim Sinom nas spravi, svo¬
jemu Sinu nas priporoči, svojemu
Sinu nas izroči.

V.  Prosi za nas, sveta Božja
porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabni¬
kom, prosimo, Gospod Bog! da
vedno zdravje na duši in na telesu
vživamo, in da bomo po častitih
(mošnjah presvete Marije vselej
device sedanje žalosti rešeni in
večnega veselja deležni.

3. Češena bodi, kraljica.

V

Cešena bodi, kraljica, Mati mi-
losti, življenje, sladkost in upanje

296

naše, bodi češena! K tebi vpijemo
zapušeni Evini otroci; k tebi zdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Oh, oberni tedaj,
naša pomočnica! svoje milostljive
oči v nas; in pokaži nam po tem
revnem življenji Jezusa, blaženi
sad tvojega telesa: o milostljiva,
o dobrotljiva, o sladka Devica Ma¬
rija !

F. Prosi za nas, sveta Božja
porodnica!

O.  Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki
si dušo in telo častite Device Ma¬
tere Marije, da bi vredno prebi¬
vališč tvojega Sina biti zaslužila)
s pomočjo svetega Duha pripravil)
daj, da bomo, ki se njenega sp®'
mina veselimo, po njenih milostlji'

297

vih prošnjah prihodnjega zlega in
večne smerti rešeni.

4. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec,
kterega je postavil Gospod čez
svojo družino.

V.  Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete Ma¬
tere Marije pomaga, da, kar naša
slabost ne premore, nam bode po
njegovih prošnjah dodeljeno.

5. Za vse potrebe.

Gospod! ponižno te prosimo,
r azveži po svoji milosti naših gre-
h°v vezi, in ohrani po prošnjah

298

svoje izvoljene Matere ljube De¬
vice Marije in vsili svojih svet¬
nikov, nas svoje služabnike, naše
dobrotnike in naše pohištvo v vsi
svetosti; očisti tudi vso našo ro¬
dovino in naše prijatle od hudobe
in grehov, in napolni jih z lepimi
čednostmi; dodeli nam mir in zdravje,
odverni od nas vidne in nevidne
sovražnike, in odženi vse hude
želje; daj nam zdravo vreme in
dobro letino, skaži milost našim
prijatlom in neprijatlom, in obvaruj
to duhovnijo z vsimi, kteri v njej
prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa, povodnji, in dodeli
milostljivo vsim vernim kristijanom,
živim in mertviin, v nebeškem kralje'
stvu večno življenje, mir in pokoj. Ob¬
varuj našega papeža I., našeg 3

299

škofa I., našega cesarja I., in vso
našo duhovsko in deželsko go¬
sposko, in vse keršansko ljudstvo
vsih nadlog in vsega zlega. In
tvoj blagoslov pridi z nebes na
nas, in bodi vselej nad nami. Po
Gospodu našem Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog vekomej. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej
pri nas.

O. Amen.

Oče naš . . . Češena Marija . . .
(petkratj.

300

Hi Možnost

za vesoljne potrebe.

Mnogotere pobožnosti k Jezu-

» sovemu Sercu.

preljubeznjivi Jezus! nič ni¬
mam, kar bi tebi dopadio j nič
nisem in sam od sebe ne morem
nič storiti, kar bi tebe veselilo. Imam
pa serce, ki sem ga od tebe pre¬
jel in ki si mi ga zato dal, da te
ljubim. To je vse moje bogastvi
vzemi ga, o Jezus! in daj mi zanj
svoje serce in svojo ljubezen. Ne
želim ne bogastva, ne časti, ne

301

posvetnega veselja: le po tvojem
Sercu, po tvoji ljubezni hrepeni
moje serce. Vžgi v meni, moj
Jezus! ta neugasljivi ogenj svoje
ljubezni; potem sem jez ves tvoj,
potem si ti ves moj. Te ljubezni
mi potem nihče ne more vzeti, ker
je moje serce s tvojo milostjo tebi
darovano in posvečeno in le za
* v oje Serce živi in bije vekomej.
Amen.

Ponižna prošnja k Jezusovemu Sercu.

(Sv. Alfonza Ligvorja.)

O preljubeznjivi Jezus! vsega
se ti dam in darujem v Zakramentu
svetega Rešnjega Telesa; vpričo
n jega želim noč in dan na kolenih
klečati ter kot spokoren grešnik,
8  svečo v roki in z zdihljeji v
svojem sercu, pokoro delati v do-
mestenje vse nečasti, ki smo jo
jez in vse stvari tebi storili. O

302

da bi bilo v moji moči, neskončno
število s Serafsko ljubeznijo go¬
rečih sere pridobiti, iz kterih bi
same svetilnice naredil in jih pred
tvojim presvetim Rešnjim Telesom
po vsili cerkvah razdelil, da tebi,
kolikorkrat nove plamena zaženo,
tako čast skažem, kakoršno si mo¬
reš sam želeti in misliti! O moj
Jezus! stori, da bo vsaj moje
serce taka svetilnica. Vžgi ga
zdej s čisto, stanovitno in sladko
ljubeznijo. O ko bi mogel jez,
kakor zveličani duhovi, na vsik
krajih, kjer se ti svojemu nebe¬
škemu Očetu pri sveti maši daru¬
ješ, altarje obdati in ti vso dolžno
čast in molitev skazati! Pri vsih
želim pričujoč biti, ki se bodo do
konca sveta brale; in vse te h
darujem v tvojo nar veči čast h 1
v namen, se s teboj v tvoji pr®'
sveti daritvi skleniti in tvojemu

303

svetemu Sercu posvetiti zdej in
vekomej. Amen.

Hrepenenje po Jezusovem Sercu.

(Sv. Alfonza Ligvorja.)

O ženin moje duše! odpri mi
duri svojega Serca, vrata usmilje¬
nja, vhod v življenje, ter vleci ka¬
kor kalamit moje serce skozi nar
drajši rane svoje strani v dno svo¬
jega presvetega Serca, da se moje
serce z nerazvezljivo vezjo lju¬
bezni tako s tvojim Sercem sklene,
da ti v meni, in jez v tebi pre¬
bivam. Sej nobenega grešnika iz
svojega blaženega Serca ne od¬
ločiš 5 torej boš tudi meni kotiček
v njem privolil. Ako bi mi pa te
milostljive vrata zaklenil, bi se
vendar ne hotel verniti, ampak
tako dolgo terkati, dokler bi mi
v tem ali unem življenji ne
odperl.

304

Vzemi in zakleni torej moje
serce v svoje Serce; rani ga s
pušico svoje ljubezni, da za ves
svet nič ne mara, vse minljivo za¬
ničuje in vse zopernosti serčno
premaga. O da bi že kakor tvoje,
tudi moje serce imelo vedno z ne¬
beškimi rečmi opraviti! Vem, da
dosihmal v svojo žalost mojega
serca pri svojem nisi vidil, ker je
pokoja in razveseljenja zunaj tebe
iskalo, in se na nečimurni svet
vezalo; zato te prosim po Ijubez-
njivem Mariinem Sercu, pomagaj
mi vezi raztergati, ki moje serce
na svet vežejo, da ga od časnega
odtegnem, in v tebe, nar veči do¬
broto, potopim. Zakoplji ga i  0
preljubi Jezus! seboj v svoje pre¬
svete rane, da bo le s teboj ži¬
velo. Zaznamnjaj moje serce i ' 1
moje petere počutke z znamnj eB1

305

svoje ljubezni, da s teboj in v tebi
vekomej ostanem. Amen.

('ešenje skrivnost Jezusovega Serca:

a) Prebodenja Jezusovega Serca.

O ljubeznjivo in ves čas svo¬
jega življenja terpeče Serce! kar
je Caharija prerokoval: „Vidili

bodo, koga so prebodli 44 , se je
spolnilo. Tvoja neskončna ljube-
z en te je gnala ne samo v neiz¬
rečenih bolečinah za nas umreti,
temuč še mertvo po vojaku s su-
bco odperto in prebodeno biti, zato,
da nam je dano v brhkostih k tebi
priteči ter iz studenca tvojega pre¬
bodenega Serca zajemati tolažbe
ln  razsvetljenja. O! usliši me, ka¬
darkoli k tebi zdihujem in svoje
r°ke k tebi povzdigujem, in vzemi

v se, da potolažen in razsvet-
li e n v tebi počivam. Amen.

306

b) Fočešenje kervl, ktera je iz Jezusovega
Serca tekla.

O sladko Serce! da bi se moje
terdo serce omečilo, ti poslednjo
kapljo kervi preliješ. Bodi za to¬
liko ljubezen česen in hvaljen! Oh!
pohlevno te prosim, dodeli, naj
tvoja sveta rešnja kri moje serce
tako otaja, da iz ljubezni do tebe
čez svoje grehe britke solze pre¬
livam, ker oni so krivi tvojega
neizrečenega terpljenja in pr e '
grenke žalosti, ktero si prestalo
na terdem križu. Naj moje živ¬
ljenje s tvojim umerje, da bom tudi
jez ondi, kjer si ti, zdaj z željami,
po tem življenji pa z vsim svojim
bitjem pred tvojim obličjem v zve¬
ličavnem veselji. Amen.

d) Počešenje vode, ki je s kervljo lz J ezU
sovega Serca tekla.

O Božje Serce! češena bodi
voda, ki je s kervijo vred iz tel> c

307

tekla, da me je omila izvirne in
moje lastne hudobije! O studenec
žive vode! vli se z močjo v moje
serce, da se s teboj zopet kviško
vzdigne, in le po nebeškem hre¬
peni. Kdaj bom že vse posvetno
zapustil, le tebe ljubil, le v tebi
živel? Oh! kdaj bom že k tebi
poklican, tebe gledal in se v tebi
veselil vekomej?

e ) Počešenje ljubezni, ki je iz Jezusovega
Serca puhtela.

O goreče Serce! kakor svetle
lučice šviga tvoja presveta ljubezen
iz tvoje rane; dolgo je bila v tebi
skrita, ob svojem terpljenji pa si
j° prav sosebno razodel. O pre¬
sladki Jezus! kako te morem za
toliko ljubezen po vrednem zahva¬
liti! O sveti Serafi! kaj sodite od
ljubezni Božjega Serca Jezusovega?
Kdaj bom začel ljubiti tisto Serce

308

ki me je poprej ljubilo in iz lju¬
bezni do mene zadnjo kapljo svoje
predrage kervi prelilo? O češeni
ogenj! ki si življenje včlovečenega
Boga požgal, vžgi tudi moje serce
in požgi v njem vse v grehih in
hudobnih željah zastarano življenje,
in daj mi novo življenje v tvoji
gnadi in v tvoji prečisti ljubezni.

f) Počešenje ternjeve krone Jezusove.

O terpeče Serce! z milovanjeffl
in hvaležnostjo se spomnim, kako
so ti neusmiljeni vojaki iz dolziga
ternja spleteno krono na presveto
glavo, pred ktero se vse kolena
pripogujejo, z železnimi rokovicanii
pritisnili, da je ternje vse žilo
prebodlo in presveto obličje vse
okervavilo. O kralj večne časti -
kako bodečo in zaničljivo krono si
zame ničvrednega grešnika nosili
da bi jez vreden bil, nestrohljivo

309

krono dobiti, če s teboj terpim.
Daj mi torej, poterpežljivo Serce!
da pri zopernostih življenja, ki nad
me pridejo, ne godernjam. Daj mi
veliko več s krotko poterpežlji-
vostjo in ponižno spoznati, da
moja hudobija še več zasluži, ka¬
kor mi more kdo hudega storiti.
S tako krotkostjo in poterpežlji-
'ostjo želim častiti ternje tvoje svete
krone.

S) Počešenje križa v Jezusovem Sercu.

O križani Jezus! silno veliko
s ‘ terpel, da bi nas zveličal! Vse
* v °je življenje je bilo revno in te-
^tvno; na lesu svetega križa pa
l e  terpljenje do verha prikipelo. V
bolečin in britkost si potop-
i e n, in nimaš kam svoje s ternjem
°kodene glave položiti. O ne¬
skončna ljubezen! kako visoko si
nie  cenil, da si me tako drago od-

310

kupil! Zatorej te prosim, o Serce
Gospoda nebes in zemlje! vtisni
mojemu sercu podobo svojega križa,
da najdem vse svoje bogastvo v
revšini, svojo nar veči čast v za¬
ničevanji, svoje nar veči veselje v
terpljenji in svojo nar veči srečo
v tem , da me vrednega storiš,
s teboj na križu živeti in umreti.
Amen.

V praznik presvetega Jezusovega Serca.

O Božje Serce mojega Odre¬
šenika! v duhu ponižnosti te mo¬
lim in z veseljem praznujem s tvojo
sveto cerkvijo tvoj tolikanj prijetni
praznik. Moje serce hrepeni p 0
tebi, živi sedež Božjega veličastva,
prebivališe večnega miru, stude¬
nec veselja angeljev in zveličanih
duhov! O Božje Serce! kdo zapo-
pade gorečo ljubezen, ki jo do
nas, revnih stvari, imaš! Tvoja

311

ljubezen je luč, ki serca sladko
objema, jih v sveti modrosti pla¬
nje , jih z nar večim veseljem
oapolnuje in jih napaja iz studenca
večnega življenja. Ona da pro-
stost, spodi boječnost in poterpi z
grešniki. Tvoja ljubezen potolaži
kostne, poterdi nestanovitne in
vzdigne posvetne serca. O pre¬
sladko Serce! za nas si bilo pre¬
bodeno, tvoja presveta rešnja kri
j® kakor večen studenec za vse
^se tekla, naše serca očistiti, oži-
v *ti in vnetij za to k tebi zdihu-
i e m in te pohlevno prosim, vžgi
“‘oje serce s svojo gorečo ljubez-
"Ijo, da vsega grešnega nagnje¬
na očišeno in razsvetljeno le tebe
ljubi, se le v tebi razveseluje, v
| e M počiva, sebe in svet premaga,
j n  da je le enih misel s teboj zdej
1,1  vekomej. Amen.

312

Prlserčni zdihljejl k Jezusovemu Sercu.

O usmiljeni Jezus! usliši me!

Gnada tvojega Serca spreoberni me!
Svetloba tvojega Serca razsvetli me!
Žalost tvojega Serca stri me!

Rana tvojega Serca prešini me!

Kri tvojega Serca spravi me!

Voda tvojega Serca očisti me!
Zasluženje tvojega Serca posveti me!
Križ tvojega Serca poterdi me!
Ternjeva krona tvojega Serca ozališaj me.
Usmiljenje tvojega Serca skri me!

Duh tvojega Serca oživi me!

Ogenj tvojega Serca ogrej me!

Plamen tvojega Serca vžgi me!
Ljubezen tvojega Serca vnemi me! ^
Vrednost tvojega Serca povzdigni me.
Lepota tvojega Serca spremeni me!
Veselje tvojega Serca zveličaj me!
Bogastvo tvojega Serca nasiti me!

V tvojem Sercu, o Jezus! živim in umerjeni.
Svoje serce tvojemu dam, in ljubim < e>
O sladko Serce! osreči me —

Tukaj in tam vekomej! — Amen.

313

t©?

k Jezusovemu Sercu za dar čistosti.

0 Božje Serce Jezusovo, zgled
in studenec vse čistosti! posveti
moje serce v tempelj svoje svete
ljubezni. Požgi s svojim svetim
°gnjem vse, kar je v mojem sercu
nečistega, pregrešnega in tebi zo¬
petnega, da se v njem čistost kot
iilija razcvete, ter ga z nar lepšim
'inhom napolnuje. O dobrotljivi
Jezus! ki čiste duše ljubiš in to-
j&o grešnikov in grešnic v čiste
Jagnjeta svoje čede spreoberneš,
Usmili se mojega serca, vleci k
s ebi vse njegove nagnjenja in že-
J e 5  zedini seboj mojo dušo z vezjo
" ar  čistejši ljubezni in ne pripusti,
a  bi se kdej od tebe ločila!

Lej, o moj Jezus! koliko so¬
dnikov me zalezuje, in hiti mi
^lostljivo na pomoč. Svet s svo-

la Mar. Serce. 14

314

jim mikanjem, hudobni duh s svo
jimi slepotijami in moje lastno meso
s svojim neukrotljivim grešnim po¬
želenjem se neprenehoma zoper
mene vojskujejo; in le s tvojo vse-
gamogočno gnado zamorem tolike
in toliko skušnjav premagati. To¬
rej vse svoje upanje stavim v tvoje
neskončno usmiljenje, ktero samo
premore, kar se slabemu človeku
nemogoče dozdeva.

Skri, presladki Jezus! ob času
skušnjave moje serce v svoje pre¬
sveto Serce, da v njem sovražnika
obvarovan in tvojega svetega og¬
nja vnet, ves nečisti ogenj mesa
in kervi serčno premagam. O J e '
zus! vojskuj se ti sam v meni, 2
menoj in zame, in pomoli mi svoja
mogočno roko, da ne padem, se
tudi k grehu ne nagnem, amp^
čez svoje nagnjenje gospodujem 1,1
ga tvoji presveti volji podveržefl 1

315

Vstvari v meni, o mo) Bog!
novo in čisto serce, kteremu naj
bo tvoje britko terpljenje in tvoja
grenka smert vedno v spominu.
Naj poterdi kakor močno zdravilo
mojo dušo in naj ves strup iz nje
Opravi. Tebi, o Jezus! darujem
sv oje telo in svojo dušo; ohrani
me v svoji sveti službi; tebi same¬
mu naj služi, kar si sam v svojo čast
ustvaril! Tvoja Božja ljubezen bodi
mojemu življenju luč, ktera naj me
"eomadežanega pelje po poti tvojih
svetih zapoved, da bom po tem
re vnem življenji vreden tebe, že-
n toa čistih duš, z obličja v obličje
gledati in ljubiti vekomej. Amen.

KDolltef

k Jezusovemu Sercu za gnado Božjo v
našem stanu in poklicu.

Predobrotljivi Jezus! ki vse
Sv oje izvoljene ljubiš, naj si bodo

14 »

316

kterega koli stanu, dodeli mi, da
v tem stanu, k kteremu me je tvoja
sveta previdnost poklicala, tako
živim, da ljubezen tvojega Božjega
Serca čedalje bolj zaslužim. Moja
duša bi sicer rada, kakor je toliko
svetnikov storilo, deleč od posvet¬
nega hrupa tebi služila; ker mi je
pa tvoja sveta previdnost med svetom
živeti odločila, te pohlevno prosim,
o moj Bog! daj mi svojo mogočno
gnado, da vso nejevoljo, vse te¬
žave, vse zaderge in skušnjave,
kakor tudi spačenost in hudobijo
marsikterega svojih bližnjih, s sveto
poterpežljivostjo in krotkostjo, z
ljubeznijo in prijaznostjo po tvojem
presvetem zgledu prenesem,
nepoškodovan grem po poti vsib
sovražnikovih pušic. Vižaj mojo
serce tako, da brez tvoje svete
volje nikdar kakega druzega stanu
ne želim, in dodeli mi, da dolžno-

317

sti svojega stanu na tanko spol-
nujem in ti vedno zvestejši slu¬
žim. Vižaj tudi moj jezik, da z
njegovo preširnostjo tebe ne raz¬
žalim, bližnjega ne ranim in miru
svojega lastnega serca ne zgubim,
ki mi je tolikanj potreben, ti zve¬
sto v svojim poklicu služiti. Vodi
moje misli, želje, djanje in nehanje
Po potih svojih svetih zapoved in
obiši me večkrat s svojo sveto
gnado, da se pri vsakem opravilu
na tebe oziram, ga tebi darujem
■n čistega namena ne zgubim,
^zemi me, predobrotljivi Jezus! s
trudom obteženega v svoje pre¬
sveto Serce, da v njem ljubo po-
ftvališe najdem, se oživim in svoje
serce z veselim upanjem povzdig-
ne m, te viditi v tvojem veličastvu
ta ®, kjer bodo vse solze od naših
0< ^ obrisane, smerti ne bo več, ne
ter pljenja, ne jokanja, ne več bo-

318

lečine, bo pa večno veselje in živ¬
ljenje. Amen.

Kf ©Cit© v

k Jezusovemu Sercu v bolezni in britfcosti.

O presladko Serce Jezusovo,
prava podoba vsili terpečih sere!
tebi potožim svojo nadlogo, k tebi
zdihujem v svojih bolečinah, ti si
moje upanje; ozri se na moje reve
in ne zapusti me, kakor moji grehi
zaslužijo! Rad sicer s teboj terpinj
bolečine in zopernosti, s kterimi
me tvoja sveta previdnost tepe; 1®
to gnado mi dodeli, jih po tvoji
sveti volji in v tvojo čast voljno
terpeti. Vzamem torej ta križ i z
tvoje Jjubeznjive roke in ga obja¬
mem, ker mi tvoja ljubezen iz teg a
minljivega terpljenja večno krono
v nebesih plete. O presladki J e '
zus! le majhna kaplja iz tvojeg*

319

brhkega kelha so moje bolečine,
in vendar ga tako težko pijem.
Usmili se me, o moj Jezus! in ne
zaverzi me vekomej! Lej, duh je
voljan; ali meso je slabo! O daj
le eno iskro ljubezni iz svojega
prebodenega Serca mojemu mer-
zlemu sercu , da tako vneto tebe
resnično ljubi; in utihnile bodo po¬
tem moje tožbe in hrepenelo bo
•noje serce po terpljenji, da bi bilo
enako tvojemu Božjemu Sercu. Oh,
Uaj je moje majhno terpljenje proti
nezmernemu morju tvojega svetega
terpljenja! Zato ne glej, o moj
J ezus! na moje telo, ki se upira
z °per bolečine, temuč daj mi, da
s e tvojega svetega terpljenja vde-
ležim, in se tvoji presveti volji po¬
polnoma podveržem. Dopolni tudi
milostljivo iz svoje preobilnosti, kar
m eni manjka, da bo moje terplje-
n je tebi dopadljivo in večnega pla-

320

čila vredno. Bodi vse moje ter-
pljenje združeno z bolečinami tvo¬
jega presvetega žalostnega Serca
v povikšanje tvoje in tvojega ne¬
beškega Očeta časti in slave.
Amen.

k Jezusovemu Sercu za srečno smert.

O usmiljeni Jezus! tresem se
pri misli na smert, ker se bojim
zavoljo svojih grehov slabo umreti
in od tebe večno ločen bitij ker
si pa ti sam nar grenkejši smert
preterpel, da jez nesrečno ne umer¬
jeni, in ker si svoje presveto Serce
odperl, da bi v njem jez in vsi
verni zoper vse sovražnike in skuš¬
njave obvarovani živeli, in srečno
umerli, pribežim k temu preslad¬
kemu Sercu in te prosim z velikim
zaupanjem, skri me vanj ob strašni
smertni uri zoper vse zalezovanja

321

peklenskega duha, da s priserčno
žalostjo čez vse svoje grehe in z
gorečo ljubeznijo do tebe v tem
presvetem prebodenem Sercu svojo
dušo izdihnem, in presladke besede
slišim: Pridi, prijatel in ljubljenec
mojega Serca! posedi kraljestvo
in moje Serce vekomej. Amen.

Goreča prošnja k Jezusovemu Sercu

v vsih potrebah.

V globoki ponižnosti; svojega
8 erca padem pred-te na kolena, o
Presveto, Božje Serce Jezusovo!
8 Poznam tvojo nar veči visokost,
klero vsi angelji molijo, in se z
n jinii sklenem, hvaliti te in iz vse
duše povikševati. Tebi, svojemu
nar  ljubeznjivšemu prijatlu, izročim
8  terdnim zaupanjem vse svoje po-
tr ebe in stiske, vse reve, uboštvo,
lla goto, svoje slabosti, svojo lenobo

14 **

822

in mlačnost, ob kratkem: vse rane
svoje duše, in te pohlevno prosim,
hiti mi po obilnosti svojega usmi¬
ljenja na pomoč! O ljubeznjivo Serce!
reši me in daj meni in vsim, kteri
so v ravno taki nevarnosti, gnado
stanovitnim ostati v tvoji ljubezni.
O Božje Serce! ne pusti, da bi se
potopil v svojih hudobijah; stori,
da le v tvoji ljubezni večno osta¬
nem; ravnaj potem z menoj, kakor
je tebi všeč. Le ne zaverzi me
ne; zakaj v tebe sem vse svoje
zaupanje postavil. K tebi zdihujem
in kličem, reši me greha, nar ve-
čega zlega. Oberni svoje obličje
proč od mojih grehov, izbriši vse
moje pregrehe! Grozno mi je žal,
da sem te kdaj razžalil, in te 'M
vsega serca odpušenja prosim. 0
preljubeznjivo Serce! daj meni in
vsim, ki so se v mojo molitev pr*"
poročili ali za ktere sem dolžan

823

moliti, tvojo nar veči pomoč ob¬
čutiti. Pomagaj nam, slehernemu
po njegovih posebnih potrebah. O
Serce polno milosti! presuni serca
terdovratnih grešnikov, in daj mir
in pokoj dušam v vicah. Bodi
umirajočim pribežališe, vsim sti¬
skanim in žalostnim tolažba, in bodi
weni, o ljubeznjivo Serce! vse v
vsem; posebno pa bodi moji duši
Pribežališe ob moji smertni uri, in
v zemi jo potem v naročje svojega
usmiljenja! Amen.

k presladkemu imenu Jezusu.

Predobrotljivi Jezus! zapiši
svoje presladko ime v moje serce,
da bo ime Jezus vedno v mojih
Ustih, v mojih mislih in v mojem
s ercu. Bodi torej, o Jezus! moj
^ e zus, kadar budim. O Jezus! bodi

324

moj Jezus, kadar spim. O Jezus!
bodi moj Jezus, kadar molim. 0
Jezus! bodi moj Jezus, kadar de¬
lam. O Jezus! bodi moj Jezus,
kadar sem skušan. O Jezus! bodi
moj Jezus, kadar se pregrešim. 0
Jezus! bodi moj Jezus, kadar sem
v nadlogi. O Jezus! bodi moj Je¬
zus, kadar sem v stiskah. O Je¬
zus! bodi moj Jezus, kadar sem
bolan. O Jezus! bodi moj Jezus,
kadar sem v smertni nevarnosti-
O Jezus! bodi moj Jezus, kadar
živim. O Jezus! bodi moj Jezus,
kadar umerjem. O Jezus! bodi v
mojih ustih, kadar dušo izdihnem,
da bo moja zadnja beseda: Jezus,
Jezus, Jezus! Amen.

($ @ () ž t © v

pred britko podobo Jezusovo.

Lej, o moj predobrotljivi ,n
preljubeznjivi Jezus! pred tvoji®

325

presvetim obličjem klečim na kole¬
nih in te prosim z vso goreč¬
nostjo svojega serca, vtisni v moje
serce živega duha vere, upanja in
ljubezni, resnično obžalovanje vsih
mojih grehov in terdni sklep te
nikdar več ne razžaliti 5 ker s pri-
serčnim milovanjem tvojih svetih
Pet ran premišljujem in v duhu
pretehtujem, kar je sveti prerok
David od tebe, o moj Jezus! pre¬
rokoval: ^Prebodli so moje roke
iu moje noge, sošteli so vse moje
kosti“.

k pet kervavim ranam Jezusovim.

(Sv. Alfonza Ligvorja.)

i. Moj Gospod Jezus Kristus!
Pustim rano tvoje desne noge. Za¬
valim se ti, da si jo hotel zame
trpeti v tako silnih bolečinah in

326

s toliko ljubeznijo. Milujem tvojo
bolečino in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, dodeli mi odpuše-
nje mojih grehov, ktere iz vsega
serca obžalujem bolj kakor vsako
drugo hudo; ker sem tebe, ne¬
skončno dobroto, z njimi razžalil-
Žalostna Mati Božja! prosi Jezusa
zame.

Oče naš. Češena Marija. Čast
bodi.

2.  Moj Gospod Jezus Kristus!
častim rano tvoje leve noge. Za¬
hvalim se ti, da si jo hotel zame
terpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujem tvojo
bolečino in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, dodeli mi moč, v
prihodnje nikoli več ne pasti J
smertne grehe, temuč v gnadi BožJ 1

327

do smerti ostati. Žalostna Mati
Božja! prosi Jezusa zame.

Oče naš. Češena Marija. Čast
bodi.

3. Moj Gospod Jezus Kristus!
častim rano tvoje leve roke. Za¬
hvalim se ti, da si jo hotel zame
terpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujem tvojo
bolečino in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete
r ane te prosim, reši me pekla, ki
s em ga tolikrat zaslužil, in ker
bi te v njem več ne mogel ljubiti,
žalostna Mati Božja! prosi Jezusa
zame.

Oče naš. Češena Marija, čast
bodi.

4. Moj Gospod Jezus Kristus!
častim rano tvoje desne roke. Za¬
hvalim se ti, da si jo hotel zame
te rpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujem tvojo

328

bolečino in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, dodeli mi nebeško
veličastvo, kjer te bom popolnoma
in iz vsih svojih moči molil. Ža¬
lostna Mati Božja! prosi Jezusa
zame.

Oče naš. Češena Marija. Čast
bodi.

5. Moj Gospod Jezus Kristus!
častim rano tvoje svete strani. Za*
hvalim se ti, da si še tudi celo po
svoji smerti to razžaljenje preter-
pel, ki si ga z nar veči ljubeznijo
dopustil, akoravno ti nobene bole¬
čine napraviti ni moglo. Tudi mi-
lujem tvojo žalostno Mater, kteri
je bilo takrat njeno Serce prebo¬
deno. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, obdaruj me s svojo
sveto ljubeznijo, naj te tukaj na
svetu vedno ljubim, da te bom kdej
na unem svetu mogel z obličja v

329

obličje skozi vso večnost ljubiti.
Žalostna Mati Božja! prosi Jezusa
zame.

v v

Oče naš. Cešena Marija. Čast
bodi.

Goreča molitev k terpečemu Jezusu.

(Gerambova.)

Zavoljo goreče ljubezni, s ktero
oi, o moj Jezus! v izbrisanje mo¬
jih grehov neusmiljeno in zanič¬
ljivo smert na križu preterpel; ža¬
lijo cene predrage kervi, ki si
j° zame prelil; zavoljo zasluženja
; Mojega britkega terpljenja; zavo¬
ljo prošnje Marije, tvoje prelju-
heznjive Matere, in zavoljo bole¬
čin, ki jih je pod tvojim križem
°hčutila, ko je njena žalostna duša
Idriji zdihljej tvojega življenja
prejela, njen glas pa zavoljo joka
^stal, — te prosim, zapiši v dno
Mojega serca sveto češenje svo-

330

j ega terpljenja., svojega ponižanja
in zaničevanja. Presuni milostljivo
s temi občutljeji in mislimi moje
serce, stori mojo dušo deležno za-
služenja svojega terpljenja, da po
poti, ki si jo s svojo kervjo za-
znamnjal, tako hodim, da bo moje
življenje posnemanje tvojega, '»
da tako tebi podoben gnado zado-
bim, se v številu tistih znajti, M
se bodo tvoje slave in tvojega ve¬
ličastva s teboj vekomej vdeleže-
vali. Amen.

Pozdravljenje Jezusovega križa.

(Sv. Anzelma.)

V ' V -

Cešen bodi, o s v veti križ, naša
luč in naša moč! Oešeno bodi? 0
mesto našega odrešenja, naša hvala
in slava! Češen bodi, o Božji kr$)
naša pomoč in naše pribežališč-
naša bramba in naše življenj c ‘

331

Češeno bodi, o znamnje zveličanja,
tolažba žalostnih in nepremagljivi
tabor zoper vso moč sovražnikovo!
Cešeno bodi, o bandero zveličanja,
posvečeno s svetim Rešnjim Tele¬
som Kristusovim in z njegovimi
svetimi udi kakor z ravno tolikimi
dragimi kamni ozališano! O sveti
križ! ki si bil vreden, ceno na¬
šega odrešenja nositi in nam večno
veličastvo pridobiti, bodi upanje
Mojega vstajenja od smerti, moja
y maga sovražnih moči, zdravilo
Moje bolezni, palica moje starosti,
terdna podpora v vsili mojih nad¬
logah! S teboj me ponovi in pri-
pel ji v večno življenje, kteri je na
tebi visel, Jezus Kristus, moj
Nožji Odrešenik! kteremu bodi hva-
čast, slava in molitev vekomej.

Amen.

332

Molitev k Jezusu v grobu.

O Jezus! priserčno se ti za¬
hvalim za vse, kar si na svetu od
svojega rojstva do smerti in po¬
kopa storil, učil in terpel. Svetu
odmreti in le tebi živeti, sem bil
tudi jez pri svetem kerstu s te¬
boj v grob položen. Bodi mi torej
odslej tvoj častitljivi pokop popol¬
noma zaklep pred vsimi posvetnimi
rečmi. Tu pri tvojem svetem križu
naj počivam, tu prebivam, tu nuj
bom deleč od vsega hrupa s teboj
pokopan, da bom samo s teboj
sklenjen vsemu svetu mertev i"
pokopan. Amen.

333

Mnogotere pobožnosti k Ma¬
riinemu Sercu.

Darovanje samega sebe Mariinemu Sercu.

O presveto in neomadežano
Mariino Serce! prečisto, preljubez-
n jivo in nar bolj popolnoma Serce,
^ si iz rok Vsegamogočnega pri¬
šlo! neusušljivi vir dobrote, krot¬
iti, usmiljenja in ljubezni! zgled
Vs ih čednost in popolnoma podoba
Božjega Jezusovega Serca! kako
'Bočno goriš od ljubezni! Ti samo
s ' Boga bolj ljubilo kakor vsi Se-
r ^fi; bolj kakor vsi angelji in svet¬
li ; ti si z nar manjšim občutlje-
Jem presveti Trojici veči čast ska-
^0} kakor so jo vse druge stvari
‘ s  svojimi nar večimi deli kdej ska-

334

zale in jo še skazati zamorejo. 0
Serce Matere našega Odrešenika,
ki si naše reve tako živo občutilo,
za naše zveličanje toliko terpelo,
nas tolikanj goreče in priserčno
ljubilo, in si zavoljo tega vredno
češenja, ljubezni, zalivale in upa¬
nja vsih ljudi, sprejmi milostljivo
moje slabo spoznanje tvoje viso¬
kosti !

Kleče pred teboj, o Serce u-
smiljene iMatere! te častim z vso
ponižnostjo, kolikor le morem; za¬
hvalim se ti, da si se tolikrat in
tako usmiljeno in ljubeznjivo J>*
moje težave ozerlo; zahvalim se <>
za vse dobrote, ki sem jih od tvoje
materne ljubezni zadobil, in se skle¬
nem z vsimi tistimi dušami, kterib
nar veči veselje in tolažilo je, tebe
častiti, tebe hvaliti, tebe ljubiti.

O preljubeznjivo Serce! odslej
hočem za Sercem Jezusovim t e ^ e

335

nar bolj ljubiti in častiti 5 bodi mi
torej pot, po kterem mi je priti k
mojemu Zveličarju in po kterem mi
je zadobiti njegova gnada in usmi¬
ljenje; bodi mi pribežališe v mojih
brhkostih in pomoč v mojih potre¬
bah; od tebe se hočem učiti či¬
stosti, ponižnosti in krotkosti; od
tebe hočem dobivati ljubezen do
oar svetejšega Serca Jezusovega,
tvojega Božjega Sina. Amen.

Priserčnost do Mariinega Serca.

O prečisto Mariino Serce!
terdno sklenem, tebe častiti, tebe
ljubiti, tebi služiti, od tvojih čed¬
nost z ljudmi govoriti, tvojo čast
Poviševati, tvoje svete zglede po¬
jemati, posebno tvoje prizadeva¬
le za spreobernjenje grešnikov,
trosim te, pomagaj mi v tem pri¬
čevanji in sprosi mi gnado, vse
Sv °je dela le iz ljubezni do pre-

336

svetega Serca Jezusovega in do
tvojega Serca za spreobernjenje
grešnikov storiti. Ozri se, o Ma¬
rija! na vse brate in sestre te
bratovšine, s kterimi se ti vsega
darujem, in, ker te ne morem lju¬
biti, kakor želim, in kakor ti za¬
služiš, sklenem svojo ljubezen in
češenje z ljubeznijo, prisebnostjo
in češenjem, ktero ti je tvoj Božji
Sin nekdaj na svetu skazoval in
ti jo bo v nebesih vekomej ska¬
zoval. O preljuba Devica Marija'
sprosi od Jezusa meni in vsim
resničnega duha pokore in stano¬
vitnosti v dobrem do konca. Amen-

Priserčni zdihljeji h Mariinemu Sercu.

Tvoje Serce, o Marija, odpri se!

Tvoja moč varuj me!

Tvoja ponižnost uči me!

Tvoja revšina obogati me!

Tvoja poterpežljivost prenesi me!

337

Tvoja pokoršina podverzi me!

Tvoja nedolžnost posveti me!

Tvoja ljubezen vžgi me!

Tvoje usmiljenje obdaj me!

Tvoja ljubeznjivost zamakni me!
Tvoja lepota vnemi me!

Tvoje nagnjenja naj vodijo me!
Tvoje solze omeče naj me!

Tvoje terpljenje presuni me!

Tvoje bolečine naj ranijo me!

Tvoje veselje zveličaj me!

0 Devica Marija, usliši me!

\  svoje presladko Serce skri me!
^ življenji in smerti varuj me,

;{ a  čedalje bolj ljubim te;

T °kaj in tam vekomej.

-»men. Amen. Amen.

k presvetemu Mariinemu Sercu.

O Serce Marije, Matere Božje
j? naše Matere! o preljubeznjivo
^ e, ce! nad kterim ima presveta
t  r °jica dopadajenje, vredno si, da
e Vs t angelji in ljudje časte in

^ oz * ^ Mar. Serce. 15

338

ljubijo; o Serce! Jezusovemu Sercu
nar bolj podobno, čigar popolna
podoba si; o Serce! polno dobrot¬
ljivosti in usmiljenja do nas revnih;
raztajaj vendar naše merzle serca,
in stori, da se vse spremene in z
Jezusovim Sercem sklenejo. Vli
va-nje ljubezen do svojih čednost
in vžgi jih z ognjem svoje svete
ljubezni. Čuj nad sveto cerkvijo,
varuj in brani jo zoper vse naklep®
njenih sovražnikov. Bodi nam poti
ki k Jezusu pelje, in bodi nau)
studenec, iz kterega nam gnati®
za zveličanje potrebne teko. Pod*
piraj nas v slabosti, pomagaj na®
v skušnjavah, brani nas v pr®'

ganjanji in v vsaki nevarnosti,
zlasti v poslednjem vojskovanj)
našega življenja in ob straši®
smertni uri, ko se bodo vse p e '
klenske moči zoper nas vzdignil;
da bi naše duše pogubile. Adp"

339

nam takrat, o usmiljena Devica!
svoje Serce, naše pribežališe, da
bomo Boga v nebesih častili in
hvalili vekomej. Amen.

Božje Serce Jezusovo, in pre-
čisto Serce Mariino — ve Serci
vse svetosti! bodite spoznane, hva¬
ljene, češene in povikševane zdej,
vselej in povsod po vsih krajih
vesoljnega sveta! Amen.

Molitev

k  prečisti Devici Marii za vsaki dan v tednu.

V nedeljo.

Glej, o Mati Božja! ubozega
grešnika pred seboj, kteri k tebi
Priteče in v tebe zaupa. Ne za-
služim sicer, da se na-me ozreš;
Pa vem, da zavoljo smerti, ki jo
[ e  tvoj Sin za zveličanje grešni-
k°v preterpel, jim močno želiš po¬
lagati. O Mati usmiljenja! ozri

15 *

340

se na moje reve in usmili se ine.
Vsi te imenujejo pribežališe greš¬
nikov, upanje obupljivih in pomoč
zapušenih; bodi tedaj moje pribe¬
žališč , moje upanje, moja po¬
moč ; ti me moreš s svojo prošnjo
rešiti. Zavoljo ljubezni Jezusa Kri¬
stusa te prosim, pridi mi na po¬
moč, o dobrotljiva Mati! podaj svojo
mogočno roko ubogemu grešniku,
ki se ti priporoči in pomagaj mi
iz nadloge. Vem, da imaš veselje,
grešniku, ako je mogoče, pomagati;
pomagaj mi torej zdej, ker ti je
mogoče. S svojimi grehi sem gnado
Božjo in svojo dušo zgubil; zdej
se pa v tvoje roke izročim; le
pokaži mi, kaj mi je storiti, da
gnado svojega Boga zopet dobim;
in storil bom vse brez odlašanja-
On sam me k tebi pošlje, da mi ti
pomagaš; on hoče, da se k tvojemu
usmiljenju zatečem, da mi ne samo

341

zasluženje tvojega Sina, ampak
tudi tvoja prošnja pomaga zveli¬
čanje doseči. K tebi se tedaj o-
bernem, o mogočna Devica! prosi
svojega Božjega Sinu za-me. Stori
deležnega vsih dobrot, ki jih
skazuješ tem, kteri v tebe zaupajo.
0 Marija! usliši mojo gorečo proš¬
njo in je ne zaverzi. Amen.

Tri Češenasimarije — v čast presvetega Ma-
riinega Serca in za popravo nečasti po brezbož¬
nih Marii storjene.

V ponedeljek.

Sveta Marija, kraljica nebeška!
jez, ki sem bil suženj greha, se
Z( N za vselej podam v tvojo službo,
dokler bom živel, te hočem častiti,
'jokiti in ti služiti; sprejmi me
* e daj za svojega služabnika, in ne
Za verzi me, kakor zaslužim. O
m °ja Mati! v tebe sem postavil
Vse  svoje upanje. Visoko častim

342

in hvalim Boga, ker mi je po
svojem usmiljenji to zaupanje do¬
delil. Res je, da sem veliko gre¬
šil; pa upam, da sem zavoljo za-
služenja Jezusa Kristusa in po
tvoji prošnji že zadobil odpušenje.
Ali to mi še ni zadosti: Eno ioe
skerbi, o moja ljuba Mati! in to
je, strah, da bi gnade Božje zopet ,
ne zgubil. Nevarnosti niso minule,
sovražniki ne spijo, in nove skuš¬
njave me bodo obdajale. Brani me
tedaj, o moja gospa! stoj mi n 3
strani zoper peklenskega sovraž¬
nika, in ne pripusti, da bi vnovič
grešil, in razžalil tvojega Božjega
Sina. Ne sme, ne sme se ver
nikdar zgoditi, da bi svojo duše,
nebesa, svojega Boga še kdej ver
zgubil. Te gnade želim, o Marija
to gnado mi sprosi! To je tn°J e
upanje. Amen.

343

V torek.

Presveta Devica Marija, Mati
dobrotljiva in usmiljena! tresem se
•a trepečem, ko svoje grehe pre¬
mišljujem in na smertno uro mislim.
0 preljubeznjiva Mati! vse svoje
upanje stavim v predrago kri Je¬
zusa Kristusa in v tvojo prošnjo
za-me. O tolažnica žalostnih! ne
zapusti me takrat v tisti veliki
brhkosti, in ne odreci mi svojega
tolažila. Če mi že zdej misel na
moje grehe, nesvestost, če so mi
odpušeni, nevarnost zopet vanje
pasti in ojstrost pravice Božje to—
'■ki strah dela, kaj še le bo ob
s mertni uri? O moja gospa! za-
dobi mi še pred tisto uro veliko
žalost nad vsimi grehi, pravo po¬
daljšanje in za ves čas, kar mi
£ a  je še živeti, stanovitnost v

344

službi in ljubezni Božji. In ko moja
smertna ura pride, takrat, o Ma¬
rija, o moje upanje! mi stoj na
strani v hudih stiskah, podpiraj
me, da ne obupam, kadar mi bo
peklenski sovražnik moje obilne
grehe pred oči stavil. Sprosi, da
bom takrat še veliko pogostneje k
tebi klical, in da med klicanjem
tvojega sladkega imena in imena
tvojega Božjega Sinu svojo dušo
izdihnem. To gnado, ktero si to¬
liko svojim resničnim služabnikom
skazala, tudi jez od tebe želim
in upam zadobiti. Amen.

Tri Češenasimarije.

F sredo.

O prečista Devica Marija, Mat*
Božja! kolikokrat sem že s v  svo¬
jimi grehi pekel zaslužil! Že P°
mojem pervem grehu bi se bila

345

morebiti sklenila sodba čez me, ko
bi ne bila ti, o predobrotljiva Mati!
s svojo prošnjo potolažila jeze pra¬
vice Božje; moje terdo serce si
premagala in omečila in me prisi¬
lila v te zaupati. In v koliko zmot
bi pri tolicih nevarnostih že bil
zabredel, ko bi me ti, o ljubez¬
niva Mati! ne bila obvarovala.

Pa kaj mi bo pomagalo tvoje
^miljenje, in vse gnade, ki si mi
jih ti, moja gospa! zadobila, če se
vendar zavoljo svoje lastne zani-
hernosti pogubim ? Oh! odpusti mi,
da te nisem poprej ljubil; odsih¬
mal te hočem za Bogom nar bolj
ljubiti. Ne pripusti, da bi tebi
hdej nezvest bil, ali, da bi se od
®°ga ločil, kteri mi je zavoljo tvoje
Prošnje toliko gnad dodelil. Ne
Pripusti, o preljubeznjiva gospa!
da bi bil jez pahnjen med tiste,
hi tebe v peklu sovražijo in pre-

15 **

346

klinjajo. Ali bi mogla pripustiti,
da bi se pogubil kteri tvojih slu¬
žabnikov, ki te ljubijo? O Marija!
povej mi, če bom pogubljen? —
O gotovo bom, če tebe zapustim.
Pa kdo bi zamogel kdej tebe za¬
pustiti, kdo tvoje tolike ljubezni
pozabiti! Ne bo, ne bo pogubljen,
kdor se z zaupanjem tebi priporoči
in pri tebi pomoči iše. O prelju-
beznjiva Mati! ne zapusti me v
moji slabosti, da se ne pogubim;
opominjaj me, da vselej pri tebi
pomoči išem. Reši me, o moje
upanje! reši me večnega pogub¬
ljenja; pred vsem pa me obvaruj
greha, kteri sam v pogubljenje
pahne. Amen.

Tri Češenamarije.

F četertek.

O častitljiva kraljica nebeška

347

ktera nad vse angelje povzdignjena
naj bliže Božjega sedeža sediš!
jez, ubogi grešnik, te pozdravim
iz doline solz, in te prosim, oberni
k meni svoje milostljive oči. Lej,
o Marija! v kakošnih nevarnostih
se znajdem, dokler na svetu živim,
v nevarnostih, Boga in zveličanje
zgubiti. V tebe upam, ljubim te,
in hrepenim, kmali k tebi priti, te
v  nebeškem raji gledati in častiti.
Kdaj, o Marija! pride dan, da se
kom zveličan pred teboj znajdel?
Kdaj bom poljubil milostivo roko,
ki mi je toliko dobrot delila? Bil
sem velikokrat v svojem življenji
te M nehvaležen, o Ijubeznjiva Mati!
a| i v nebesih, če va-nje pridem,
ii ne bom več nehvaležen; ondi
&°ri te bom vso večnost ljubil,
lastil in hvalil. Hvaljen bodi Bog,
ki mi je dal to terdno upanje, ktero
st{ *vim na predrago Jezusovo kri,

348

in na tvojo prošnjo. Vsi tvoji
resnični služabniki so imeli to zau¬
panje, in nobeden ni bil osramoten.
O Marija! prosi svojega ljube¬
ga Sina, naj me zavoljo svojega
zasluženja in terpljenja v tem zau¬
panji poterdi. Amen.

Tri Češenamarije.

V petek.

O Marija! med vsimi stvarmi
si nar blažji, nar viši, nar čistejši)
nar lepši in nar sveteji. O da bi
te vsi ljudje spoznali in ljubili)
kakor si vredna! To me veseli)
ker vem, da je toliko število zve¬
ličanih duhov v nebesih in p ra '
vičnih duš na zemlji, ki tvojo do¬
broto in lepoto neprenehoma hva¬
lijo in poveličujejo. Posebno P 3
me veseli, da Bog sam tebe bolj
ljubi, kakor vse angelje in svet¬
nike. Tudi jez, ubogi grešnik)

349

te ljubim, o preljubeznjiva kraljica!
pa vse premalo; zato želim veči
in gorečneji ljubezen do tebe imeti,
ktero mi pa sama ti sprositi za-
moreš; zakaj tebe prav ljubiti je
gotovo znamnje večnega zveliča¬
la ; sprosi mi torej pri Bogu gnado,
ktera je potrebna, da se zveličanje
doseže. Spoznam tudi dobro, o
predobrotljiva Mati! koliko hvalo
8 em dolžan Jezusu, tvojemu Sinu,
kteri je neskončne ljubezni vreden.
In ker tako močno želiš, da bi vsi
ljudje Jezusa ljubili, sprosi mi, da
ga prav in goreče ljubim. Sej
zamoreš vse pri Bogu, sprosi mi
le to gnado! Ne išem pri tebi
ne  posvetnega blaga, ne časti, ne
bogastva; samo to želim, kar tudi
tv oje Serce želi, da svojega Boga
ljubim. Vem, da ni mogoče, da
bi ti take želje zavergla; — ni¬
kdar ne, zakaj že čutim nagibe v

350

svojem sercu, nagibe svojega Boga
ljubiti. Prosi, o Marija! le prosi
za-me, dokler nisem pri tebi v ne¬
besih, kjer bom svojega Boga in
tebe, preljubeznjivo Mater, ljubil in
vžival vekomej. Amen.

Tri Češenamarije.

V saboto.

O Marija, presveta Mati mojega
Odrešenika! če obilne gnade pre¬
mišljujem, ki si mi jih sprosila, in
pa nehvaležnost, s ktero sem ti
jih povračeval, moram spoznati, da
novih gnad prav nič nisim vreden ?
vendar v tvoje veliko usmiljenje
le še upam. O moja mogočo 3
besednica! imej z menoj usmiljenje-
Ti med nas deliš vse gnade, ^
jih Bog nam ubogim daje; in
zato ti je toliko moč, toliko bogastvi
toliko dobrotljivost dal, da nam na

351

pomoč hitiš. Zveličan želim bitij
torej izročim v tvoje roke svojo
dušo in svoje zveličanje. V številu
tvojih sosebnih služabnikov želim
biti, ne zaverzi me! Vedno išeš
revnih, jim pomagati: ne zapusti
tedaj revnega grešnika, kteri k
tebi pribeži. Govori za-me; tvoj
Božji Sin bo uslišal tvojo prošnjo.
Vzemi me v svojo brambo in dosti
®i bo; zakaj če me ti varuješ, mi
n e bo nobena reč več strahu de¬
lala; ne moji storjeni grehi, zakaj
11 mi boš sprosila odpušenje; ne
hudobni duhovi, zakaj ti si mogoč¬
ni, kakor vse moči peklenske;
n e pogled Jezusa sodnika, zakaj
tvoja prošnja ga bo utolažila. Va-
r uj me tedaj, moja Mati! in zadobi
^1 odpušenje mojih grehov, ljube-
Ze « do Jezusa, sveto stanovitnost,
Sr ečno smert in večno zveličanje.
Bes je, nisem teh gnad vreden;

352

vendar jih bom prejel, ako ti Boga
za-me prosiš. O Marija, moja kra¬
ljica! v tebe upam, v tem upanji
imam pokoj, v tem upanji želim
živeti in umreti. Amen.

Tri Češenamarije.

Pobožnost v čast žalostnega Mariinega Serca.

V.  O Bog 1 , hiti me otet;

O.  Gospod! teci mi pomagat.

Čast bodi Očetu in Sinu in sve¬
temu Duhu.

1. Priserčno te milujem, o pre-
žalostna Mati! zavoljo žalosti, ktero
je tvoje ljubeznjivo Serce pri P re '
rokovanji svetega starčika Simeona
občutilo. O ljuba Mati! zavoljo te
priserčne žalosti mi sprosi poniž'
nost in dar strahu Božjega.
Cešena Marija . . .

353

2 .  Priserčno te milujem, o pre-
žalostna Mati! zavoljo britkosti,
ktero je tvoje materno Serce ta¬
krat občutilo, ko si v Egipt bežala
in tam prebivala. O ljuba Mati!
zavoljo te priserčne britkosti mi
sprosi radodarnost posebno do ubo¬
gih, in dar pobožnosti. — Cešena
Marija . . .

3. Priserčno te milujem, o pre-
^alostna Mati! zavoljo žalosti, ktero
je tvoje skerbno Serce občutilo,
k° si preljubeznjivega Jezusa zgu¬
bila. O ljuba Mati! zavoljo te pri¬
serčne skerbnosti mi sprosi čistost

dar učenosti. — Oešena Ma¬
rija . . .

4. Priserčno te milujem, o pre-
fMostna Mati! zavoljo groze, ktera
je tvoje materno Serce spreletela,

si Jezusa s križem srečala. O
ijnba Mati! zavoljo te ljubezni in

354

priserčne bolečine mi sprosi po-
terpežljivost in dar moči. — Češena
Marija . . .

5. Priserčno te milujem, o pre-
žalostna Mati! zavoljo terpljenja,
ktero je tvoje terdno Serce prestalo,
kadar so Jezusa križali, in ko je
on smertne britkosti terpel. O ljuba
Mati! zavoljo tega priserčnega ter¬
pljenja mi sprosi zmernost in dar
sveta. — Češena Marija . . .

6. Priserčno te milujem, o pre-
žalostna Mati! zavoljo boleče rane,
ktero je tvoje usmiljeno Serce ta¬
krat prejelo, ko so Jezusovo stran
s sulico odperli in njegovo preljO'
beznjivo Serce prebodli. O lj«b a
Mati! zavoljo svojega od bolečin
prebodenega Serca mi sprosi lju¬
bezen do bližnjega in dar umnosti-
— Cešena Marija . . .

7 .  Priserčno te milujem, o p ,e '

355

žalostna Mati! zavoljo tihe žalosti,
ktero je tvoje Ijubijoče Serce ter-
pelo, ko so Jezusa v grob pokla¬
pali. O ljuba Mati! zavoljo te
tihe priserčne žalosti mi sprosi
stanovitnost in dar modrosti. —
Cešena Marija . . .

P. Prosi za nas, o prežalostnaMati!
0. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Dodeli nam milostljivo, Gospod
■^zus Kristus! prosimo te, da pre¬
lista Devica Marija, tvoja Mati,
ktere presveto Serce je ob tvojem
trpljenji meč bolečin presunil, zdej
in ob naši smertni uri pri tvoji
Božji milosti za nas prosi. Po tebi,
Jezusu Kristusu, Odrešeniku sveta,
kteri z Očesom in svetim Duhom
^iviš in kraljuješ Bog od vekomej
do vekomej. Amen.

356

V praznit pmvetep Mariinep Strta.

Tvoj praznik obhajamo, o pre¬
sveto in prečisto Mariino Serce!
ki si veselje mojega serca. Tebe
se veseli dans sveta cerkev, in
vsi tvoji dobri otroci. Ne zaverzi
tudi mojega veselja, ki sem te čez
leto pozdravljal, in s sinovskim
zaupanjem k tebi pritekal. O da
bi te mogel dans častiti, kakor te
časte vsi angelji in svetniki, kakor
te časte vse tebi vdane serca,
kakor te časti sveta cerkev, kakor
te časti samo Jezusovo Serce!
Moje serce govori tebi, o presladko
Serce! ti veš, da zaupljivo tebi
govori. Usliši tedaj moje prošnje?
o presveto Serce! ter ne zaverzi
mojega serca, kterega ti izročim,
o Mati! ki sem tvoj otrok. Napolni
ga s čednostmi, ki jih v svojem
presvetem Sercu imaš, da bo P°'

357

nižno, krotko, poterpežljivo, čisto
■n dobrotljivo, da bo tvojemu pre-
Ijubeznjivemu Jezusu in tebi do¬
padljivo. O prečista Devica in
Mati, moja Mati! usliši mojo prošnjo
zavoljo svojega preljubeznjivega
Serca. Amen.

G® ® I H© v

device k Materi Božji.

0 devic Devica, neomadežana
"evesta svetega Duha! čutim in
s P°znam, kako sem slaba in revna ;
zato k tebi pribežim, o pomagaj
vselej, kadar pride moja čistost
v  nevarnost. Od vsih strani stre¬
ho skušnjave po mojem sercu,
.bnja se v meni pregrešno nag-
njenje do sveta in njegovega min-
jivega veselja, približuje se mi
j*°vražnik nedolžnosti, zapeljuje me
'ndobni svet; pa s tvojo pomočjo,

358

o sveta Mati! nikdar nočem nič
hudega storiti in zoper svojega
Boga grešiti. Njemu samemu že¬
lim služiti s čistim, sramožljivim
sercem, njega hočem z neomade-
žanim sercem nad vse ljubiti. Pridi
tedaj, preljubeznjiva Devica! in biti
mi na pomoč, skri me v svoje
varstvo, sprejmi me v svoje pre¬
sveto Serce, in ne pripusti, da bi
se pogreznila v posvetni hrup. Ne
pripusti, da bi deviški venec oma-
dežala, stergala ali še celo zg 11 "
bila. Ne pripusti, da bi se mi belo
oblačilo nedolžnosti vzelo, temuč
prosi za-me in pomagaj, da ž njim
ozališana pridem pred obličje tvo¬
jega Božjega Sina, da od njega
ne bom zaveržena, da bom smela
ž njim na nebeško svatovšino it*
in mu s teboj in vsimi svetnik*
novo pesem peti vekomej. Amen.

359

Bi® @) D 81 © v?

mladenča k Materi Božji.

O prelista Marija Devica! nar
manjši greh ni omadežal tvojega
Serca, tvoje prečisto telo ni nobe¬
nega grešnega nagnjenja občutilo,
tvoje oči so bile vedno ponižne in
sramožljive, tvoje usta so le od
neskončne ljubezni Božje in nje¬
gove milosti govorile, le od Boga
nebeških reči so hotle slišati
f v °je ušesa. O da bi tudi jez
'®el čisto serce, živo hrepenenje
P 0  svetem Bogu, in veselje nad
nebeškimi rečmi, kakor si ga ti
lr nela! Ali moje serce se hoče
)%ati od nečistega ognja; misli
ln  želje mi hoče peklenski dnh na
pregrešno veselje oberniti; spačeni
ljudje me hočejo zapeljati; moje
pregrešno nagnjenje je čedalje moč-
V toliki nevarnosti je pomoč

360

pri tebi, o preči sta Devica! K tebi
se tedaj zatečem, o pomoč kristja¬
nov! k tebi povzdignem svoje oči,
zgodnja danica! Pokaži mi pravi
pot, kteri me popelje iz te stiske;
odženi od mene sovražnike lepega
življenja; premagaj v meni vse
pregrešno nagnjenje, nakloni celo
moje serce k Jezusu, da na svetu
le njega čez vse ljubim, in raji
umerjem, kakor da bi njega, ne¬
skončno dobroto, zopet razžalil, in
tebi, o preljubeznjiva Mati! žalost
delal, ki te za Jezusom čez vse
ljubim in ki v tebe vse zaupanje
stavim v življenji in smerti. Amen.

M) o 0 i t e f

k prečisti Devici Marii, čednost čistosti
zadobiti.

i.  Presveta Devica! nad vse
svetnike in angelje v nebesih t e

361

I

oastim iz vsega serca, kakor hčer
nebeškega Očeta, in ti darujem
svojo dušo z vsimi njenimi močmi.

Cešena Marija . . .

2 .  Presveta Devica! nad vse
angelje in svetnike v nebesih te
festim iz vsega serca, kakor Ma¬
ter edinorojenega Sina, in ti izro¬
čim svoje telo z vsimi njegovimi
občuti jeji.

Cešena Marija . . .

3. Presveta Devica! nad vse
a »gelje in svetnike v nebesih te
častim iz vsega serca, kakor lju¬
bljeno nevesto svetega Duha, in ti
Uročim svoje serce z vsim njego¬
va 1  nagnjenjem ter te prosim, da
!"* °d presvete Trojice vse k mo¬
jemu zveličanju potrebne gnade za-

v*

Mešena Marija . . .

' fez ' Mai. Soroe.

16

362

ii @ b 11 © ?

matere za otroke k Materi Božji.

Preljubeznjiva Mati mojega
Odrešenika! lej, jez mati se k tebi
obernem in te pomoči prosim! Ne¬
beški Oče mi je otroke izročil,
sodnji dan jih bo od mene tirjal!
Bojim in tresem se, ko to pomi¬
slim in svojo slabost preudarim.
Kako čem svoje otroke večnega
pogubljenja obvarovati, ker so v
tolikih nevarnostih? Svet in pe¬
klenski duh jih zapeljujeta. V ti
stiski in britkosti k tvojemu ma¬
ternemu Sercu pribežim; ti veš,
kako veliko je materno terpljenje-
Tebi tedaj izročim svoje otroke,
o stegni svoje milostljive roke čefl
nje, vodi jih po poti zveličanja i"
navdajaj jih s strahom Božjim in ' h
ljubeznijo do Jezusa. Stori, o  «'
smiljena Mati! da te bom k^ej

363

z vsimi svojimi otroci v nebesih
gledala, ti jih tam čiste pokazala,
se ti zahvalila, in te z njimi častila
in hvalila vekomej. Amen.

očeta ali matere k Materi Božji za spride-
nega otroka.

Usmiljena Mati! ozri se na pre¬
veliko žalost, ktera moje serce za¬
voljo spridenega otroka napolnuje.
Noč in dan je moje serce polno
Vitkost, ker se vedno bojim ne¬
skončno pravičnega Sodnika, kteri
!) o otroka od mene tirjal. Obža¬
lujem zgubljenega otroka, ki me
J e  zapustil in me več ne posluša.
Obernem se tedaj k tebi, o usmi¬
ljena Mati! ker vem, da se nihče
n o pogubi, na kterega so tvoje
milostljive oči obernjene. O! ozri
se  tudi na mojega zgubljenega

364

otroka, reši ga iz hudičeve sužnosti.
Terdno zaupanje imam, da boš mojo
prošnjo uslišala 5 spoznam in obža¬
lujem, da sem prezanikerno za-nj
skerbel(a). Vendar upam, da se
boš na moje serčno hrepenenje
ozerla, mojega otroka rešila, ter
moje prošnje ne zavergla. Sveta
Marija, preljuba Mati! reši dušo
mojega otroka zavoljo kervi svo¬
jega Božjega Sinu, ki jo je za
nas vse prelil, in ne pripusti, da
bi bila ta predraga kri zanj za¬
stonj prelita. Amen.

otroka k Jlateri Božji za starše.

O moja preljubeznjiva Mati! s
posebnim zaupanjem te prosim, sprej¬
mi moje ljube starše v svoje varstvo
in sprosi jim blagoslova Božjega
čez  vse njih dela in opravila. Bo-

365

bro vem, koliko sem svojim star¬
šem dolžan; spoznam, koliko se
zame trudijo in skerbe; pa tudi
spoznam, da tega svojim staršem
nikdar poverniti ne morem. Lej,
zato se k tebi obernem, preljubez-
njiva Mati! in te pohlevno prosim,
priporoči moje starše nebeškemu
Očetu, da jih vse nesreče, nadloge
in bolezni obvaruje in njih meni
skazane dobrote tukaj na svetu z
gnadami, tamkej pa z večnim živ¬
ljenjem v nebesih poplača. Amen.

RO o> 0 H©f

k Materi Božji za bolnika.

Usmiljena Mati! tvoje Serce ima
^smiljenje z vsimi človeškimi nad-
Jugami. Lej, bolan je, ki ga lju—
bolečine zdelujejo njegovo telo.
^ pokaži veliko moč, ki ti jo je
tv °j Božji Sin dal, pokaži usmi-

366

ljenje, kterega je polno tvoje Serce.
Ozri se nanj (ali na njo) s svo¬
jimi milostljivimi očmi, in bolečine
bodo zginile. V terdnem zaupanji
na tvoje usmiljenje ne neham tvo¬
jega Serca prositi, dokler me ne
uslišiš. Ako pa ni presveta Božja
volja, da se ta bolnik ozdravi, nm
pa vsaj njegove bolečine polajšaj;
sprosi mu gnado, da voljno terpi
in se v Božjo voljo vda ter srečno
umerje. Naj se že zgodi karkoli
si bodi, neprenehoma hočem tvojo
moč in tvoje usmiljenje hvaliti, s
ktero te je obdaril Jezus Kristus,
kteri z Očetom in svetim Buhom
živi in kraljuje Bog vekomej. Amen*

Molitev

h prečisti Devici Marii zoper vse liude nii^ 1,

(Častitega O. Čuki  ta.)

O Marija, prečista Devica h'

367

moja preljubeznjiva Mati! lej revno
siroto, ki pod tvojo brambo in varstvo
zoper vse grehe in skušnjave pri¬
beži. Darujem ti svoje oči in u-
šesa, svoj jezik, svoje roke in serce,
da jih vsega greha obvaruješ. Po¬
magaj mi, o Mati! da nikdar Je¬
zusa, tvojega Sinu, ;in svojega
Boga, ne razžalim. V  skušnjavi
bočem vselej k tebi zdihovati in
klicati: Prečista Devica! v skuš¬
njavi sem, pomagaj mi 5 ves sem
Jezusov in Mariin, kterima sem se
na  vekomej daroval.

Moli potem trikrat Češena Marija . . .

Po svojem svetem devištvu mi
očisti, o prečista Devica Marija!
se rce, telo in dušo; v imenu Boga
Očeta in Sina in svetega Duha.
Amen.

368

v nevarnostih ali v skušnjavah zoper čistost.

(Se moli zjutraj in zvečer po angeljevim češenji.)

O Gospa moja! O Mati moja!
Tebi se vsega darujem, in, da se
Tebi vdanega skažem, Ti dans
posvetim svoje oči, svoje ušesa,
svoje usta, svoje serce, sebe po¬
polnoma vsega. Ker sem tedaj
Tvoj, o dobra Mati! varuj me,
brani me, kakor svojo lastnino in
posestvo.

Krajši molitev v kteri koli skušnjavi-

O Gospa moja! o Mati moja'
spomni se, da sem Tvoj. Varuj
me, brani me, kakor svojo lastnino
in posestvo.

Zil ih o vanj e k Materi Božji v vsaki potrebi.

O Marija! tolažba žalostnih?
naše upanje, naša edina Mati! ozri

369

se dans name, sliši moje zdikova-
nje, in usliši prošnjo mojega serca.
Moje serce je žalostno in se ne
ve kam oberniti, kakor k tebi, o
Marija, o moja Mati! Pridi mi te-
dej na pomoč v moji žalosti, ne
od verni svojih milostljivih oči od
mene zapušenega, ker sem v toli¬
kih nevarnostih, in usliši prošnjo
žalostne duše, ktera bi rada nepre¬
nehoma klicala: „0 Marija! brez
greha spočeta, prosi za nas, kteri
s e k tebi zatečemo.^

Molitev

k Materi Božji v žalostnih časih.

Bodi češena, kraljica nebes in
zemlje! O devic Devica, zgodnja
danica! bodi češena, ki si polna
gnad in se kot luč blisketaš. O
Mogočna kraljica! hiti naši deželi

na  pomoč. O kraljica angeljev!

16 **

370

bodi vsim kristjanom pomočnica.
Ozri se, o Marija! milostljivo na
našo deželo in spolni naše pri-
serčne želje, ki jih tebi ponižno
izročujemo; odpri svoje preljubez-
njivo materno Serce in ne zapusti
svojih služabnikov v naši domovini!
O pokaži nam, da si naša Mati!
Amen.

UFO

'tUjo

Pobožnost k mnogoterim Svet¬
nikom.

Molitev

4

k Jezusu, Marii in Jožefu.

Jezus, Marija in Jožef! živefi
ste na zemlji v delavnosti, neznani
svetu, v nizkem stanu in tihem
miru, svetejši od vsih druzih. Oh!
zadobite mi spoznanje, da še ne

371

živim sveto, če le molim, zdihujem
in žalosten obraz imam, ampak, če
po vašem zgledu Božjo voljo in
dolžnosti svojega stanu zvesto spol-
nujem, dobro po svoji moči delam,
se greha varujem, roke pri delu,
serce pa pri Bogu imam.

Jezus, Marija in Jožef! po¬
manjkanje in nadloge, britkosti in
preganjanje ste terpeli, pa ste bili
vendar zadovoljni in veseli. Oh
storite, da bom rad delal, da bom
8  tem, kar mi Bog po moji prid¬
nosti da, zadovoljili, da tamkaj na
nnem svetu boljšega pričakujem,
da mir ljubim in se do tistih, s
kterimi skupej živim, krotkega in
Postrežljivega skazujem 5 in tako
bo tudi moje serce vedno zado¬
voljno in veselo.

Jezus, Marija in Jožef! vaš
lepi zgled bodi vsim otrokom in
Maršem vedno pred očmi, in naj

372

nas vse k posnemanju spodbada,
da bodo vaše sladke imena na
smertni postelji za nas tolažljive.
Ljubezen in edinost naj bo po vsih
hišah, kakor ste bili tudi vi eno
serce in ena duša. Tako bo tudi
povsod sreča in blagoslov Božji,
dokler k vam v nebesa ne pridemo
in večnega zveličanja ne dosežemo.
Amen.

Molitev v čast svetega Jožefa.

O moj Bog! ki si svetega Jo¬
žefa, revnega, pa pravičnega moža,
ženina prečiste Device in rednika
svojega preljubega Sina izvolil?
dodeli mi na njegovo prošnjo čisto
dušo in neomadežano telo. Daj
gnado, po njegovem zgledu tebi
pokornemu in poterpežljivemu biti?
da pravično živim in srečno umer¬
jeni. Ohrani me v svoji ljubezni?
in dodeli mi po tem revnem in brit-

373

kem življenji nebeško veselje po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Molitev v čast svete Ane.

O sveta Ana, mati nebeške
kraljice in Božje porodnice! sprosi
resnično ljubezen do Jezusa,
daj moje serce svoji preljubeznjivi
hčeri, naj ga vedno čistega obva¬
ruje; pridi mi na pomoč v vsaki
skušnjavi; varuj me v življenji, ne
Za pusti me umirajočega, da bom z
rsimi svetimi zakramenti previden
>« popolnoma pripravljen s tega
sy eta šel, in s teboj in s prečisto
devico Marijo Jezusa vekomej
hvalil. Amen.

Molitev v čast svetili aposteljnov Petra ln
Pavla.

O sveta aposteljna, Peter in
p uvel! ktera sta za sveto vero

374

svoje življenje dala: sprosita mi
gnado, se nikdar in nikjer vere ne
sramovati, ktero sta s svojo ker-
vijo poterdila, ampak po njenih na¬
ukih zvesto živeti ter jo očitno in
serčno spoznati in pričati, da od
Jezusa v nebesih plačilo zadobim,
ki ga je nebeški Oče pripravil temi
kteri žive in umerjo v pravi ven
Jezusa Kristusa, večnega pastirja
naših duš, kteri živi in kraljuje i
Očetom v edinosti svetega Duha,
Bog vekomej. Amen.

molitev v čast svetega Štefana.

Sveti Štefan, kteri si še umi¬
rajoč za svoje sovražnike molu-
sprosi mi gnado od Boga, svojo
jezo in serditost premagovati, svojo
sovražnike ljubiti, jim dobro storit*,
kteri me sovražijo, in moliti zanjo?
kteri me preganjajo, da tudi mo '’ 1
Bog odpusti, naj v njegovi g na 1

375

umerjem in nebesa odperte najdem.
Amen.

Molitev v čast svetega Jurja.

Pomagaj mi, o sveti Juri! ko
se imam s svetom, s svojim pre¬
grešnim nagnjenjem ali s peklen¬
skim duhom vojskovati; podpiraj
m e, ko me serčnost zapuša, in sprosi
roi gnado, svojega duha po tvojem
zgledu vedno k Jezusu povzdigo-
yati, kteri revne in zapušene reši,
ln  si s pravičnostjo, zmernostjo in
ljubeznijo pridobiti tisto krono, ktera
zdej tvojo glavo zališa. Amen.

Molitev v čast svetega Janeza Mepomučana

Daj mi, o Bog! v življenji in
s fflerti svojega zvestega duhovna
Janeza moč žive vere in svetost
s Povedne skrivnosti prav spoznati.
Podeli mi gnado, po zgledu tvo-
J e ga svetega marternika svoj jezik

376

le v tvojo čast, v svoje zveličanje
in v prid svojega bližnjega obra¬
čati, da bom enkrat tistim prištet,
kteri se z jezikom niso pregrešili;
po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

Molitev v čast svetega Janeza Kerstnlka

O sveti Janez! kteri si bil že
pred svojim rojstvom posvečen in
kteri si s svojim ojstrim življenjem
kakor tudi z močjo Božje besede
veliko ljudi spreobernil: sprosi tudi
za-me pri Jagnjetu Božjem duha
vere in pokore, da po poti večnega
zveličanja hodim in se enkrat s
teboj v nebesih vekomej veselim-
Amen.

Molitev v čast svetega Frančiška Ks a verJa

O sveti Frančišek! ki si tolik 0
duš z ukom in čudeži, s sveti®
življenjem in mogočno prošnjo p 11

377

Bogu v nebeško kraljestvo pri¬
peljal; spreoberni tudi mojo dušo,
pomagaj mi bolnemu in umirajo¬
čemu, in priporoči me križanemu
Jezusu, da me po srečni smerti v
nebeško veselje vzame. Amen.

Molitev v čast svet. Frančiška Serafskega.

O sveti očak! ki si goreč od
°gnja Božje ljubezni in ozališan z
ranami križanega Jezusa, čigar
trpljenje si noč in dan premišlje¬
ni, veliko duš za nebesa pridobil:
rani moje merzlo serce z žarki
Sv oje slave, da po tvojem zgledu
,u <li jez posvetno nečimurnost za¬
mujeni, svoje pregrešno poželenje
ntiram in s ponižnim in krotkim
'Inhom po poti hodim, ktera derži
^ Jezusu, mojemu Bogu in moji
^bezni. Amen.

378

Molitev v čast svetega Alojzija.

O sveti Alojzi, angeljski mla-
deneč! akoravno sem tolikanj ne¬
vreden, te vendar častim, in ti po¬
sebno priporočim čistost svoje duše
in svojega telesa. Prosim te za¬
voljo tvoje angeljske čistosti, pri¬
poroči me neomadežanemu Jagnjetu
Jezusu Kristusu in njegovi pre¬
sveti Materi 3Iarii, Devici vsib
devic, in obvaruj me vsakega
smertnega greha. Ne pripusti mi,
se s kakim madežem nečistosti
oskruniti, temuč, kadar me v skuš¬
njavi ali v nevarnosti greha vi¬
diš, odverni vse nečiste misli in
želje od mojega serca; obudi '
meni spomin večnosti in križanega
Jezusa, vtisni globoko v mojo dušo
sveti strah Božji, in vžgi me 1
Božjo ljubeznijo, da te na zendj 1

379

nasledujem in s teboj v nebesih
Boga vživati zaslužim. Amen.

Oče naš. Cešena Marija.

Molitev v čast svetega Antona Padovana.

Ozri se, o Bog! na ljubeznjivo
ponižnost in gorečo ljubezen svo¬
jega zvestega služabnika Antona,
to daj mi gnado, v njegovem živ¬
ljenji zaničevanje sveta in zvestobo
tvoje zveličavne besede spoznati,
da  me nič od tebe, o Bog! ne
odverne, da se zaupljivo k tebi
°l ) ernem in po zgledu svetega An¬
tona na zemlji revnega Jezusa z
v °seljem nasledvam, svojega bliž¬
jega kakor samega sebe ljubim,
111  v dobrem stanoviten ostanem,
Potem pa večno veselje v nebesih
'tosežem. Amen.

Molitev v čast svete Terezije.

0 sveta Terezija, češena ne-

380

vesta nebeškega ženina! ki si zve¬
ličanja vsih grešnikov tolikanj
goreče želela, ozri se milostljivo
na mojo prošnjo in vžgi moje serce
z iskro svoje goreče ljubezni, da
tvojega preljubeznjivega nebeškega
ženina iz vse moči svoje duše lju¬
bim 5 sprosi mi gnado, se na svet
ne navezovati, pri molitvi in pre¬
mišljevanji nebeških reči zbranemu,
v svete skrivnosti Jezusovega
Serca vpeljanemu, in z vsimi svo¬
jimi mislimi v večnost obernjenemu
biti, kjer bom Jezusa s teboj hva¬
lil in častil. Amen.

MoUtev v čast svete Jederti.

Sveta Jedert, pobožna in do¬
brotljiva prijatlica Jezusa Kristusa-

ki si vedno čisto živela in v ker-
šanskih čednostih čedalje bolj ra-
stla: sprosi mi gnado, da po tvojem
lepem zgledu živim, svoje življeuj e

381

nebeškemu Očetu darujem, in tako
večno zveličanje dosežem. Amen.

Molitev v čast Svetnika, čigar Ime imaš.

0 izvoljeni prijatel Božji, sveti

čigar ime mi je bilo pri svetem
jrerstu dano, ohranil si vero, svet
j 11  peklenskega duha si premagal
‘ n  imaš zdej nezvenljivi venec
večnega življenja. Poznaš nevar¬
nosti te revne doline in sovražnike
zveličanja, in veš, koliko je sile
* ! 'eba, nebeško kraljestvo na - se
Potegniti. S toliko večim zaupanjem
tore j k tebi pribežim in te prosim,
Pomagaj mi, da po tesni poti zve-
|‘ ( anja vse dni svojega življenja
'odim, p 0  dolžnostih svojega stanu
Pobožno živim, se iz ljubezni do
' e susa zatajujem, vse težave srečno
Premagam, in tako čist vsega greha
Pridem pred obličje Božje, kjer se
)Q m s teboj veselil vekomej. Amen.

382

Molitev k svetemu Angelju varhu.

O sveti Angelj, meni, odkar
sem rojen, od nebeškega Očeta n
varha poslan, izročim ti svoje serce,
da ga daš Jezusu, mojemu Zve¬
ličarju. Varuješ me v življenji,
tolaži me tudi v smerti. Oživi
mojo vero, poterdi moje upanje,
vžgi v meni Božjo ljubezen. 1’°'
magaj mi, da v dobrem ne oslabim;
varuj me, da v nevarnosti ne gre¬
šim; podpiraj me, da vse vidne in
nevidne sovražnike svoje srečno
premagam. Spodbuduj me k p°'
terpežljivosti, ohrani me v miru,
sprosi mi, da bo moja zadnja je ( i
kruh angeljev, moje zadnje besede-
Jezus, Marija in Jožef, moji zadnji
zdihljeji ljubezen do Boga, in moj a
tolažba tvoja pričujočnost. Amen-

383

®o

Pobožnost za mnogotere po¬
trebe in osebe.

Rojstni dan.

Ponovljenje kerstne obljube.

Vsegamogočni, večni Bog! v-
stvaril si me po svoji podobi in
me ohranil do tega trenutka; vodil
moje pota; iz marsiktere nevar¬
nosti si me rešil in obvaroval to-
liko druzega zlega; dal si mi do-
starše in dobre ljudi, ki mi
'edno dobrote dele; slab otrok
Se m bil in še tebe pomniti nisem
®°gel, ko si me ti že z usmilje-
n J e m obiskal. Sprejel si me pri
f v etem kerstu za svojega otroka
111  za deležnika nebeškega kralje-
s t y a. i z  vsega serca se ti zahva-

384

lim za vse te dobrote, posebno pa
za sveti kerst. Odpovem se dans
zopet hudiču in vsemu njegovemu
napuhu, in vsemu njegovemu dja-
nju, kakor tudi vsim zapeljivcem,
njegovim najemnikom; odpovem se
vsim napčnim šegam in vsim dru¬
gim pregreham, in vsemu zapelji¬
vemu svetu. Verujem v tebe, vsega-
mogočnega stvarnika nebes in
zemlje; verujem v Jezusa Kristusa,
Gospoda našega, ki je bil rojen
in je terpel; verujem v svetega
Duha, sveto katoliško cerkev, ob¬
čestvo svetnikov, odpušenje gre¬
hov, vstajenje mesa in večno živ¬
ljenje. S tvojo gnado terdno skle¬
nem, po nauku svete, katoliške in
apostoljske cerkve do smerti ži¬
veti, da v večno zveličanje pridem
po Jezusu Kristusu, Gospodu u a '
šem. Amen.

385

RIM It©v

za ljubezen do čednost in za sovraštvo do
grehov.

(Tomaža Kempčana.)

Gospod, močni Bog, čigar je
v »e, kar je dobrega, vsadi v moje
s erce ljubezen do svojega preslad¬
kega imena. Vsadi v me korenine
Pravih čednost in kali svetega
Premišljevanja, da se razcveto v
dobre dela ; da rastejo in na kviško
Poganjajo, da ne bom kakor nero¬
dovitno drevo stal prazen v tvoji
krši, ampak kakor rodovitno oljko
^e ozališaj, in karkoli napčnega
!'ad menoj najdeš, s korenino vred
lz plevi in pokončaj. Daj mi so-
' raži ti svoje grehe, in premagati
Vse  strasti, krotiti poželjivost, in
streti prevzetne nagibe; daj po¬
biti nevošljivost, umiriti togoto,
Pregnati lenobo, studiti odertijo,

Je*, la Mar, g erce , 17

386

zaničevati slovečnost, bežati pred
častjo, in zavreči tolažbo vsih po¬
svetnih reči, da se ne bo nič po¬
svetnega, nič minljivega, nič ne-
čimurnega, nič radovednega, nič
telesnega, nič prijetnega, nič oj-
strega, nič poželjivega, nič nevoš-
ljivega, nič lažnjivega, nič izmiš¬
ljenega mojega serca prijelo, ga
gnalo, mikalo, vjelo, zapletlo ali
zapeljalo.

Daj stud do vsih posvetnih reči;
želje do večnih, ljubezen do vsega
dobrega, zadobiti vse čednosti, spo¬
znati nar vikši resnico, vživat
večno zveličanje. Daj blaženo in
srečno smertno uro, in v tvojem
strahu in tvoji ljubezni vedno ži¬
veti. Izprazni moje serce vsih
stvari in vsega, kar bi mi uteg¬
nilo na poti biti in me otemnit'-
Naj bom priprost, čist in ves v te
zamišljen in zamaknjen. Daj pr av *’

387

znotranji, Božji mir, in brez vsih
zmešnjav pokojno serce.

Daj, da ne bom na nič časnega
pregrešno serca navezoval, in da
ne bom hotel, da bi me ljudje po¬
znali, častili in po nespametnem
ljubili, ker vsi drug druzega go¬
ljufajo, kteri brez tebe kaj nepo¬
lnega hočejo ali ljubijo. Naj se
mi noben človek s prilizovanjem
ali s hlinjenjem ne prikupuje, am-
Pak. daj, da modro vse od sebe od¬
ganjam , in le k tebi zveličavno
fračam, in da nič, bodi v človeku,
jmdi v kaki drugi stvari, ne čislam
jn ne ljubim, zunaj kar in kakor
J e  tebi v čast. Amen.

Molitev za ljubezenpoftbližnjega.

O Jezus! nar lepši zgled lju-
,ez ni si nam ti živo pred oči po¬
javil. Nas grešnike in svoje sovraž¬
ne večnega pogubljenja rešit, si z

17 *

388

nebes prišel in za nas preterpel
grozne bolečine, še celo kri in
življenje si dal za vse ljudi. Kdo
sme tedaj upati, tebi dopasti, ako
ne ljubi vsih ljudi, in tudi sovraž¬
nikov, ker vsi so z nami vred odre¬
šeni? Ti si se nam storil brata;
zato je tvoj nebeški Oče tudi naš
ljubi Oče, vsi smo njegovi otroci;
kako nespodobno in pregrešno te¬
daj bi bilo to, ko bi v miru ne ži¬
veli, in poterpljenja ne imeli med
seboj, ker vendar vsi želimo in
prosimo, da bi ti, o Gospod, z nami
poterpel!

Še na križu so te sovražniki
preklinjevali, zasramovali in zani¬
čevali 5 ti pa si oči v nebo vperl
in molil za-nje. O moj Zveličar,
nikoli se ne bom nad svojimi so¬
vražniki jezil in stresal, da me
zmed svojih ljubili prijatlov ne od-
veržeš!

389

O Gospod! vse ljudi hočem lju¬
biti; obljubim ti od svojega bliž¬
njega nič hudega ne natolcevati,
ne govoriti; obljubim ti, za bliž¬
njega moliti, in svojim sovražnikom
dobro storiti, kar je v moji moči.
0 napolni moje serce z ljubeznijo
do tebe; potem bom tudi svojega
bližnjega prav ljubil. Daj mi mirno,
poterpežljivo, ponižno serce, da ne
opade, kadar je razžaljeno, da se
ne  stogoti, ko je zaničevano.

Daj nam, kakor dobrim otrokom
me d seboj živeti, drug za druzega
s berbeti, drug drugemu dobro de-
nikogar ne zavidovati, in tudi
‘ Sv ’°je sovražnike ljubiti, da tvojo
jubezen zaslužimo in pri tebi mi-
Ust  dosežemo, ker si djal: V  tem
'°do vsi spoznali, da ste moji
,1< e nci, ako bote ljubezen imeli med
Se b°j. Amen.

390

Molitev za dobre duhovne pastirje, posebno
ob kvaternih dneh.

O Bog! kteri si duhovstvo po¬
stavil, svojo sveto cerkev ohraniti
in razširiti, dajaj nam, prosimo te,
duhovne, ki bodo tvojo voljo spol-
novali. Napolni škofe s svetim
Duhom, da samo vredne služabnike
v duhovno službo posvečujejo, ktere
si ti sam v svoje svetiše klical.
Pripravi sam s svojo mogočno
gnado tiste, ktere si v imenitno
duhovsko službo izvolil; daj ji®!
že zdej tvojo sveto besedo z ve “
seljem premišljevati; daj jim, duha
tvoje svete postave spoznati, daj
jim, tvoj sveti nauk enkrat z go¬
rečnostjo in s pridom učiti.
jim, da sveto življenje z učenostjo
združijo, da tebe in tvojo sveto
cerkev ljubijo, da modro in neutrud¬
ljivo v tvoji hiši delajo, da bodo

391

ponižni, krotki in usmiljeni do zmo¬
tenih in slabih. Daj jim, da z na¬
ukom, s svetim življenjem in mo¬
litvijo sebi izročene duše zveličajo.
Po vikšem pastirji naših duš, Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Molitev za spovednika.

Vsegamogočni, večni Bogi
°zr\ se na svojega otroka, kteri s
ponižnim sercem pred teboj kleči.
Priserčno se ti zahvalim, da si moji
duši gorečega pastirja dal, kteri
m i v tvojem imenu pomaga, kadar

grehi od tebe ločijo 5 kteri me
v °di po poti zveličanja, in me to-
* a *i, kadar me moji grehi teže. O
®°j Bog! nikdar mu ne morem po¬
lniti poterpljenja in prizadevanja,
ki ga z menoj ima. Poverili mu
u  ves trud, in bodi mu milostljiv,

392

ko v molitvi svoje serce k tebi
povzdiguje, ko nar svetejši daritev
daruje, ko tvoj zveličavni nauk o-
znanuje, ko bolne in umirajoče to¬
laži, posebno pa, ko nas grešnike
v tvojem imenu sodi, zdravi, uči
in nam grehe odpuša. Razsvetli
ga, da bo vselej moj grešni stan
prav spoznal, mi potrebne nauke
dajal, modro svetoval, zveličavno
pokoro nalagal in me kakor moj
angelj varh po pravi poti pokore
in poboljšanja v večno življenje
peljal. Meni pa daj do njega spošt¬
ljivemu, ponižnemu in zaupljivemu
biti, da po poti hodim, ktero mi
ljubeznjivo kaže. Usliši, o Jezus!
to mojo pohlevno prošnjo, da se
bo tvoj služabnik, naš oče, v sredi
svojih ovčic v nebesih pri tebi
vekomej veselil. Amen.

393

Molitev za škofa.

O Jezus! pastir in vladar naših
duš! daj svojemu služabniku, ki si
ga pastirja naše škofije postavil,
vse čednosti, ki jih v svoje in naše
zveličanje potrebuje. Bodi ti sam
zgled, po kterem naj se ravna, da
s e tudi mi po njem ravnati zamo-
r emo. Daj mu živo vero, gorečo
ljubezen, visoko modrost in veliko
ra °č; daj mu zveste pomagavce.
J) aj mu, da bo pastir po tvoji volji,
kteri živi le za svoj sveti poklic,
kteri nič ne upa, in se nič ne boji
kakor tebe, da bo mogel z vese¬
ljem od sebi izročenih ovčic od¬
govor dati in večno življenje do-
seči. Amen.

Molitev za svetega očeta papeža.

O Jezus, nevidni poglavar svete
cerkve! na skalo si postavil svojo

17 «

394

cerkev; vse peklenske moči zoper
njo nič ne premorejo. Varuj in
vodi svojega namestnika, rimskega
papeža, da vse tvoje pota v tvo¬
jem duhu vodi, in s svojo čedo v
večno življenje pride. Amen.

Molitev za cesarja.

Vsegamogočni, večni Bog, varh
vsih kraljestev! dodeli svojemu
služabniku, našemu cesarju, duha
resnice in pravice, duha modrosti
in milosti. Napolni njegovo serce
s svojo ljubeznijo, da bo revnim
in bolnim oče, vdovam in sirotam
mogočen varh in močen podpornih
pravice. Razsvetli ga, da po moči
k tvoji časti in k sreči svojega
ljudstva s svojim vladanjem prip°"
more, da sam dolgo in srečno živi
in kdej v nebesih posvetno svet-

395

lost s krono večnega zveličanja
zamenja. Amen.

Molitev zakonskih in staršev.

O Bog! kteri sam si sveti za¬
kon, v kterega si naji poklical, iz
svetih namenov v raji postavil,
dodeli, da v njem vedno po tvojih
svetih zapovedih kakor tvoja dobra
otroka — čisto, ponižno, mirno,
pridno, pobožno živiva, s svojimi
slabostmi poterpiva, otroke, ki so
oama izročeni, po tvoji sveti volji
v  tvojem strahu rediva, jih po moči
v sih nevarnih priložnost in vsega
greha varujeva, njim in svoji dru¬
žni sama z lepim zgledom vedno
to povsod svetiva in vse svoje
dolžnosti tako zvesto in voljno
8 Polnujeva, da tebi, nebeškemu
°fetu, dopadeva, že tukaj tvojo
milost zasluživa in se kdej zdru-

396

žena pri tebi v nebesih veseliva.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

Molitev otrok za starše.

Nebeški Oče! kteri hočeš, da
naj svoje starše spoštujem, daj mi
gnado, to storiti, kar mi svetujejo
ali zapovedujejo, in opustiti, kar
mi prepovedujejo, jih serčno lju¬
biti, posebno v potrebi in starosti
podpirati, tolažiti, in jim pomagati}
tebi in njim za toliko dobrot za¬
hvaliti se in za njih zveličanje po-
gostoma goreče prošnje k tebi po*
šiljati. Poverni jim tedaj na duši
in telesu vse, kar so mi dobrega
storili in mi še storijo. Ohrani njih
zdravje, obvaruj jih vse nesreča
in daj jim večno zveličanje v ne¬
besih. Po Jezusu Kristusu, go¬
spodu  našem. Amen.

397

Molitev ubozik sirot.

Nebeški Oče! ni jih mojih lju¬
bih staršev! ne vidim jih več na
tem svetu! Obupati bi mi bilo, ako
bi ne vedil, da si ti Oče ubozih
sirot. Bodi tudi meni Oče vse dni
mojega življenja. Ohrani me vedno
v svoji gnadi, in obvaruj me vsih
telesnih in dušnih nevarnost, in
opomni me večkrat, česar so me
Moj dobri oče in moja dobra mati
v  življenji opominjali, da sladko
u panje imam, v tebi, svojem Očetu,
se  veseliti vekomej. Amen.

Molitev posla.

O Bog, naš Oče! kteri po svoji
premodri previdnosti hočeš, da sem
drugim pokoren in jim služim, do¬
deli mi gnado, vse dolžnosti svo¬
jca stanu natanko spolnovati, ka-

398

ker pred tvojimi očmi, in zavoljo
tebe zvesto in pridno delati, go¬
spodarja in gospodinjo spoštovati,
jima v vsih poštenih in pravičnih
rečeh pokornemu biti, se po nju¬
nem lepem opominjevanji ravnati,
teh, ki z menoj služijo, ne zaničevati,
obrekovati ali opravljati, ampak vse,
kakor samega sebe ljubiti. Dodeli
mi, da se hudobni družini ne dara
zapeljati, ne v nesramnost, ne v
kako drugo hudobijo; temuč tebe
neskončno svetega in pravičnega
Boga naj imam vedno pred očmi,
na polji in na domu, po noči in
po dnevi. Daj mi čisto in p®'
božno živeti, vse težave voljno
prenašati in v pokoro svojih gr e '
hov obračati, da si nebesa zaslu¬
žim in da se bom z Jezusom, kten
je iz ljubezni do nas podobo hlapca
nase vzel, tamkej vekomej vese¬
lil. Amen.

399

Molitev vikšili za podložne.

O Gospod! svojega namestnika
si me izvolil pri podložnih. Raz¬
svetli me, da vse svoje dolžnosti
do njih prav spoznam; daj mi, da
vedno po očetovsko za nje sker-
bhn, jih opominjam, svarim, stra¬
hujem in z njih slabostmi poter-
pljenje imam. Vodi me, da pri
vsem svojem djanji in nehanji za-
niorem reči: Pridite in učite se od
mene, v Boga verovati, vanj upati
* n  se zanesti, in ga iz vsega
serca ljubiti, da me kdej pred tvo¬
jim sodnjim stolom ne bodo tožili,
tomuč, da bom mogel z njimi in
zavoljo njim skazane ljubezni iti v
veselje, ki si ga pripravil tistim,
toeri tebi v ubozih in sirotah po-
tožno in neutrudljivo služijo. Amen.

400

Molitev učenca.

Vsegamogočni, večni Bog! od
kterega pride vsak dober dar in
vsako popolno darilo, dodeli tudi
meni pravo spoznanje nebeških
resnic; daj mi, tvojo sveto voljo
bolj in bolj razumeti; podpiraj me
v mojem učenji in nikdar mi ne
pripusti, da bi se od puhle učeno¬
sti napuhnjen, na krive pota podal,
ali, da bi me kaj druzega vese¬
lilo kakor križani Jezus. Obvaruj
me vsake preširnosti in vsake za¬
peljivosti, napolni me z resnično
ljubeznijo do svoje svete cerkve,
vodi me vedno po poti prave mo¬
drosti in spolni nad menoj obljubo,
ki si jo dal tem, kteri sebi izro¬
čeni zaklad do konca zvesto obra¬
čajo ; po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

401

Molitev za prijatle in dobrotnike.

O Bog! kteri ljubezen posve¬
čuješ in vse dobro plačuješ, ozri
se milostljivo na moje prijatle in
dobrotnike, ohrani, tolaži, razveseli
jih in poverni jim na duši in te¬
lesu vse meni skazane dobrote, da
tebe iz vsega serca ljubijo, in,
kar je tebi dopadljivo, store in
terpe; po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Molitev za sovražnike.

O Bog! vse nas ljubiš, kakor
°če svoje otroke ljubi. Ozri se na
m °je nadloge, ki mi jih moji so-
Vr ažniki napravljajo. Odpusti jim,
ker ne vedo, kako močno tebe ža-
in poboljšaj jih s svojo gnado.
^hvaruj pa tudi moje serce vsega
sovraštva; daj mi moč, hudo z do-

402

brim povračevati, in odpusti mi vse
moje grebe; po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Molitev pri volitvi stanu.

Moj Bog, moj Oče! s priseb¬
nim zaupanjem se k tebi obernem-
Zveličan želim biti. To je moja
perva skerb in naj gorečniši želja-
Za zveličanje svoje duše sem tudi
pripravljen vse storiti in opustiti-
Gospod! kaj hočeš, da storim?
Razsvetli me in daj mi, tvojo sveto
voljo spoznati. Vem, da mi g re
vselej in povsod tvoje zapovedi
spolnovati, da se zveličam; zato
te pohlevno prosim, pokaži mi stan,
kterega naj si izvolim, da srečno
svoj namen dosežem. Govori te¬
daj, o Gospod! slišim te, in P 1 *'
pravljen sem, tudi nar ljubšemu
nagnjenju svojega serca se odpo-

403

vedati, ako je tvoja sveta volja.
Usliši me v tej veliki reči, na
kteri je zastavljena moja časna in
večna sreča, prosim te po Jezusu
Kristusu. Amen.

Molitev ob suši.

Bog! v kterem živimo, se gi¬
bljemo in smo, dodeli nam potreb¬
nega dežja, da v časnih rečeh po¬
sebno pomoč dosežemo in s toliko
večim zaupanjem nebeških prosimo.

Dodeli, prosimo, vsegamogočni
Kog! da, ker v svojih nadlogah v
tvojo milost zaupamo, nas tvoja
1’onioč vedno vsih nevarnost ob¬
daruje.

Daj nam, prosimo, Gospod!
zdravega dežja in zemlje suho
nbličje z nebeškimi potoki milost¬
jo namoči. Po Gospodu našem
^ e zusu Kristusu. Amen.

404

Za lepo vreme.

Bogi  ki te greh razžali, in
pokora potolaži, ozri se milostljivo
na prošnje k tebi kličejočega ljud¬
stva in odverni od nas šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslu¬
žimo.

K tebi, Gospod! kličejoče usliši,
in dodeli nam, te prosimo, lepo
vreme, da, ker za svoje grehe p°
pravici terpimo, s pomočjo tvoje
milosti tvojo dobroto občutimo.

Prosimo, vsegamogočni Bog-
tvojo dobroto, da nalive dežja usta¬
viš, in nam svoje jasno obličje po¬
kažeš. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu. Amen.

Ob hudi uri.

Bog! ki te greh razžali in po¬
kora potolaži, ozri se milostljiv 0
na prošnje k tebi kličejočega lj ,,( *'

405

stva, in odverni od nas šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslu¬
žimo.

Od svoje hiše, prosimo, Gospod!
duhovno hudobo preženi in odver-
ui nadzemeljsko napako hudega
vremena.

Vsegamogočni, večni Bog! za¬
nesi, ker se bojimo! bodi milost¬
ljiv, ker prosimo, da nas po škod¬
ljivem ognji v oblakih in po silnem
viharji žuganje hudega vremena
na pelje tebe hvaliti.

Gospod Jezus! ki si vetrovom
'I 1  morju zapovedal, in je bila ve—
lika tihota, usliši prošnje svojega
ljudstva, in dodeli, da po tem znamnji
svetega križa *j* preide vse divjanje
hudega vremena.

X  segamogočni in usmiljeni Bog!

1  nas s tepenjem zdraviš in z od-
Pušenjem ohranuješ, dodeli, te pro-
' Slni °, da se v miru zaželenega po-

406

tolaženja razveselimo, in dar tvoje
dobrote vselej vživamo. Po Go¬
spodu našem Jezusu Kristusu.
Amen.

Ob slabi letini in lakoti.

Skaži nam dobrotljivo, o Go¬
spod! svojo neizrečeno milost, da
nas vsih grehov odvežeš in rešiš
kazen, ktere za nje zaslužimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše
pohlevne prošnje, in lakoto milost¬
ljivo odverni, da umerljivi človek
spozna, da po tvoji jezi take šibe
pridejo in po tvoji milosti odidejo-
Tebi podverženo ljudstvo, k*
zavoljo svojih grehov lakoto terpii
Gospod! milostljivo k sebi spi'®'
oberni, ki si rekel, da bo vse pri'
verženo tistim, kteri tvojega kra¬
ljestva išejo. Kteri živiš in kra¬
ljuješ z Bogom Očetom v edinost*
svetega Duha, Bog vekomej. Am e "’

407

Ob merjenji in kngi.

Usliši nas, Bog, naš Zveličar!
in na prošnje svete in častitljive
Božje porodnice Marije vselej De¬
vice, in svetega Sebastijana spri-
čevavca, in vsili svetnikov svoje
ljudstvo strahu svoje jeze reši, in
Po obilnosti svojega usmiljenja otmi.

Skaži milost, Gospod! našim
Ponižnim prošnjam, in ozdravi dušne
' n  telesne bolezni, da odpušenje
P re jmemo, in se vedno v tvojem
^goslovu veselimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše
Pohlevne prošnje, in kugo in mer-
j® n je milostljivo odverni, da umer-
r}  človek spozna, da po tvoji
Jez > take šibe pridejo, in po tvoji
milosti odidejo. Po Gospodu našem
e ausu Kristusu. Amen.

408

Ob živinski kugi.

O Bog! kteri si človeku tudi
neumno živino pri delu v pomoč
dal, pohlevno prosimo, da nam ži¬
val, brez kterih se človeški rod ne
more živiti, pri naših potrebah ne
pustiš poginiti. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu. Amen.

Ob vojski.

Bog! kteri vojske zatiraš in
nasprotnike tistih, kteri v te za*
upajo, z močjo svoje hrambe pre¬
maguješ , pomagaj svojim služab¬
nikom, ki tvoje milosti prosijo, da
silo svojih sovražnikov zataremo-
1,1  teke z neprenehano zahvalo la¬

stimo.

Bog! od kterega  pridejo svete
zelje, prave misli in pravične dela
a j svojim služabnikom tak mir , ki
S a  svet ne more dati, da bodo

409

naše serca tvojim zapovedim vdane,
>n po zatertem strahu sovražnikov
časi s tvojo pomočjo varni in mirni.

Poteri, prosimo, Gospod! na¬
puh naših sovražnikov, in pobi njih
neukretnost z močjo svoje desnice.
i >0  Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu. Amen.

Ob kaki zahvali,

Bog! kterega usmiljenje nima
števila, in kterega dobrote boga¬
stvo je neskončno, hvalimo tvoje
v _eličastvo za dodeljene dari, in pro¬
sto vedno tvoje milosti, da, ki
Pušnikom dodeliš, kar žele, jih ne
j^pusti, temuč jih pripelji k pri¬
hodnjemu plačilu.

Bog, kteri si vernih serca z
' a7 ‘Svetljenjem svetega Duha učil,
a J nam v ravno tistem Duhu pra-
j.' co  spoznati in njegovo oveše¬
ni 6  vedno vživati.

<l! ' ^ M«, gwo8i

18

410

Bog'! kteri nobenega, ki v te
zaupa, ne pustiš preveč stiskati,
temuč prošen dobrotljivo na pomoč
prideš, za svoje prošnje in spol¬
njene želje ti hvalo dajemo, in te
pohlevno prosimo, da bomo vselej
vsih zopernost obvarovani. P®
Gospodu našem Jezusu Kristusu.
Amen.

Molitev, kadar smertuo uro zvoni.

Ze spet  eden umira. Gospod
življenja in smerti! daj mu z živo
vero, s terdnim zaupanjem in *
gorečo ljubeznijo do tebe umreti.

Tudi meni bo treba enkrat um-
reti. Daj mi, o Bog! tako živeti
da me bo sedanje življenje ob smertui
uri veselilo. — Gospod Jezus! za¬
voljo svoje smertne britkosti dodeli
tudi meni srečno smertuo uro. Arne 11

Molitev za bolno sestro ali za bolnega brutn
O moj Bog! z žalostnim sef’

411

ceni dans k tebi pritečem, pri tebi
pomoči iskat. Ki jo (ga) ti ljubiš,
predobrotljivi Oče! in ki jo (ga)
jez posebno ljubim, moja sestra
(moj brat) je bolna (bolan). Usmili
se je (ga), daj ji (mu) v bo¬
lezni poterpežljivost in popolno iz-
•očenje v tvojo voljo; daj ji (mu)
kmali poprejšnje zdravje. S pri¬
srčnim veseljem se ti bova potem
v  tvoji sveti hiši zahvalila, in se

svoje žive dni spodbadala, le
P° tvoji sveti volji živeti, da bova
e nkrat večnega veselja deležna.
Amen.

Molitev za bolno mater ali za bolnega očeta.

Preljubeznjivi Oče dobrih otrok!
lS  priserčnim zaupanjem se tvojemu
milostljivemu sedežu približam ter
[ e  za svojo bolno mater (svojega
'olnega očeta) ponižno prosim. Ozri

8e  na njih bolečine, potolaži jih v

18 *

412

njih britkostih, daj jim popolnoma
vdati se v tvojo sveto voljo, in
dodeli jim  kmali ljubo zdravje, da
bodo tebe z Jezusom Kristusom,
tvojim Sinom, in s svetim Duhom
hvalili. Amen.

Molitev bolnikova.

Moj Bog-! ti si mi to bolezen
poslal. Ti me vidiš in veš, koliko
terpim; sej tvoja ljubezen tudi zdej
nad menoj čuje. Le iz ljubezni mi
to terpljenje pošlješ, da minljivost
vsega posvetnega prav spoznam,
in svoje serce k tebi, o večna lju¬
bezen ! povzdignem.

Kako kratke in minljive so vse
reči pod nebom! Kaj mi pomagajo
vse posvetne veselja! Ne morejo
mi zdravja dati. — Marsikako željo
in djanje si moram zdaj očitati;
vest se glasi, moliti me sili moja
nadloga.

413

Spoznam, da mi je le tvoja lju¬
bezen, o Bog! to bolezen poslala.
Kam bi bil zabredel, ko bi me tvoja
ljubeznjiva roka od posvetnega hrupa
ne bila odtergala! Nemara bi bila
smert prišla, ko bi poprej še nanjo
ne bil mislil! — Ta bolezen pa
me uči posvetne reči zaničevati, in
'e za zveličanje svoje duše skerbeti.

Zahvalim se ti, ljubeznjivi Oče!
za  tvojo ljubezen in ne bom nikdar
zoper tvojo previdnost godernjal;
f e  le veseliti se hočem, da smem
jz ljubezni do tebe kaj terpeti.

* oliko zdravih dni sem že od tvoje
dobrotljive roke prejel ; zakaj bi
^ U{ li bolezni s hvaležnim sercem ne
prejel?

Premišljevati hočem britko ter-
pij e nje Jezusovo, po zgledu svo-
Odrešenika voljno terpeti in
J Se  svoje bolečine tebi v čast in
Ua 'o darovati, Rad se s tvojo

414

pomočjo tvoji šibi podveržera in
vsemu, kar mi je k mojemu več¬
nemu zveličanju terpeti, ker je veliko
lože, zdej z dobrimi in izvoljenimi
terpeti, kakor pa potlej s hudob¬
nimi v večnem ognji goreti. Daj
mi gnado te dneve obiskovanja v
tvojo čast in v inoje zveličanje
obračati. Amen.

Molitev za zdravje.

Moj nebeški Oče! ozri se na
moje bolečine in usmili se me. Do¬
pusti mi, da se moje serce k tebi
zateče, in dodeli mi ljubo telesno
zdravje. Rad bi ti s spokornim živ¬
ljenjem tukaj na svetu še služili
se večnega plačila bolj vrednega
storiti, in s tvojo gnado zaklado'
nabirati; zakaj, če me že zdej p>' et '
svojo ojstro sodbo pokličeš, kako
bom obstal ? Vendar ne moja, ampa
tvoja volja naj se zgodi. Prosim

415

te po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Molitev za poterpežljivost.

S priserčnim zaupanjem kličem
k tebi, o moj Bog! v svoji potrebi
in se zanesem na tvoje neskončno
usmiljenje. Vedno se moram z
nepoterpežljivostjo bojevati, in me
velikrat premaga. O Jezus! ti veš,
kako sem slab, kako hitro se pri¬
tožujem, žalujem in omagam. Pre-
'jubeznjivi Jezus! daj mi moč, tvoj
z gled nasledovati. Popolnoma si
kil vdan v voljo nebeškega Očeta;
kiez godernjanja in brez pritožbe,
'oljno si terpel neznane bolečine.
^ a j tudi meni moč, to bolezen iz
ljubezni do tebe voljno terpeti;
Poterdi me, da voljno tvoje pomoči
Pričakujem, in si svoj križ rad za
'očrio zveličanje zadenem ter ga
Za  teboj nosim, ki si zame križ na

416

svojih kervavih ramah nesel. 0 Je¬
zus ! iz ljubezni do tebe hočem
voljno terpeti, in, ko me nepoter-
pežljivost obhaja, hočem k tvojim
svetim ranam priteči, in ti svoje
serce darovati, da v tvoji ljubezni
ostanem, in se vnovič poterdim. In
sej vsaka britkost, vsaka nadloga,
vsaka bolečina na svetu kmali neha,
večno in silno veliko plačilo ji j e
hranjeno v nebesih, kjer bodo vse
solze od naših oči zbrisane, kjer
se bo sedanje terpljenje v večno
veselje spremenilo. Poterpežljivo
hočem tedej terpeti in prestati do
konca vse bolečine, ker to je dobro
in zveličavno. O Jezus! podpiraj
me s svojo gnado in ne zapusti
slabega otroka. Vekomej želim tvoj
biti živ in mertev. Amen.

Molitev za polajšanje bolečin.
Vsegamogočni, večni Bog! noč

417

in dan terpim in sem zapušen, brez
tolažbe, brez pomoči. Vedno bi
klical: Moj Bog! moj Bog! zakaj
si me zapustil? Tako zapušeno je
moje serce, in tako žalostna je
moja duša. Dobrotljivi Oče! nočem
tožiti zoper tvojo naredbo; pa v
svoji nadlogi kličem k tebi: Usmi¬
li se me! — Zaupam in zanesem
se na tvoje usmiljenje in na svo¬
jega Jezusa; zato te prosim, usmili
se me in polajšaj moje bolečine.

Sej je tebi vse mogoče, ti za-
moreš in hočeš pomagati, ti si poln
ljubezni in usmiljenja. Polajšaj
mojo bolečino, da z nepoterpežlji-
v ostjo tebe, o nebeški Oče! ne
•'azžalim. — Lej, Oče! v imenu
Jezusovem te prosim, usliši me,
!u pomanjšaj moje težave. Pa naj
b« vse tebi v čast in iz ljubezni
'1° tebe! tvoja presveta volja naj
Se  zgodi! Le moji duši zanesi, in

18 **

418

poterdi me v mojem boji. Sveti
Bog! pravični Bog! usmili se me!
Amen.

Darovanje bolnikovo.

O Jezus, moj Odrešenik! s
hvaležnim sercem premišljujem tvoje
rane in tvoje bolečine, kako si križ
objel, kako so te znak na križ
djali, kako so ti roke in noge z
ojstrimi žeblji prebodli, kako so
križ od tal vzdignili in po koncu
postavili, da si visel med nebom
in zemljo — ti, o Jagnje, ktero
je bilo zaklano za grehe sveta.

O Jezus! kdo mi bo dal, da se
kakor ti tudi jez v voljo nebe¬
škega Očeta vdam? Tvojo voljo v
vsih rečeh spolniti, in ves tvoj biti,
tudi jez želim.

Odkrito ti je moje serce, to
revno serce 5 znano ti je, kako silno
mi je žal, da sem te kdaj razžalil«

419

Ne tepi me po svoji pravici; sej
si poln ljubezni in usmiljenja. Ozri
se milostljivo name, odpusti mi moje
grehe in zbriši moj dolg 1 .

Tebi izročim svojo dušo, tebi
darujem vsaki trenutek svojega živ-
Ijenja, kolikor ga je še, in tudi vse
bolečine, vse terpljenje. Tebi da¬
rujem svoje telo in svojo dušo in
želim le tebi živeti in umreti.

Verujem v tebe, o večna res¬
nica, Oče, Sin in sveti Dub, edini
Bog! V imenu svete Trojice želim v
sveti katoliški veri živeti in umreti.

Zanesem se na tvojo neskončno
dobroto in milost, zavoljo Jezuso¬
vega zasluženja upam odpušenje
svojih grehov in večno življenje
zadobiti in v tem zaupanji v svo¬
jega Jezusa želim živeti in umreti.

Tebi, sveti Oče! so vsi moji
grehi znani, in jez spoznam, da
z avoljo tolikih grehov nisem vreden,

420

da me ljubiš. — Pa vsak greh
sovražim in ga priserčno obžalujem,
ker je nar veči nehvaležnost do
tebe, o neskončna dobrota! — Ob¬
ljubim ti, od zdej zanaprej raji
umreti kakor še kterikrat grešiti-

— Nič več ne grešiti, nič več!

— V  tej žalosti in v tem sklepu
hočem živeti in umreti. Amen-

Molitev bolnikova k Materi Božji.

Priserčno želim, da bi v mojih
brhkostih nebo in zemlja za-mu
prosile; zato se za Bogom k tebi
obernem, prečista Devica Marija in
Mati Božja! Ti si gnade polna!
Gospod je s teboj, ti tolažnica ža¬
lostnih, pribežališe grešnikov, be¬
sednica umirajočih! Mati Božja-
oberni svoje milostljive oči na-me
ubozega grešnika in usliši mejo
prošnjo. Tudi jez sem prištet tistim
otrokom, ki ti jih je moj umirajoči Od-

421

rešenik izročil. Prosim te s priserčnim
zaupanjem, ne zaverzi moje proš¬
nje v moji neznani nadlogi, in po¬
kaži, da si moja mati! Sprosi mi
pri Bogu gnado, da ohranim živo
vero, in serčnosti ne zgubim za¬
voljo svojih grehov, da me upanje
vstajenja mesa v hritkosti podpira
in da me goreča ljubezen Božja
°b smertni uri razveseluje. Prosi
Boga za-me, da mi gnado dodeli,
v bolezni poterpežljivemu, krotkemu
m v njegovo sveto voljo popolnoma
vdanemu biti. In pokaži mi po tem
revnem življenji Jezusa, kteri z
Bogom Očetom in svetim Duhom
^ivi in kraljuje vekomej. Amen.

Poslednji zdililjeji umirajočega.

Da i umirajočemu podobo križanega Jezusa v roke
in moli pri njem naslednje zdihljeje počasi,
ne preglasno, ter večkrat prenehaj.

_ Molim te, o živi, resnični Bog —
ce } Sin in sveti Duh.

422

Verujem v tebe, o večna resnica!

Upam v tebe, o neskončno usmiljenje!

Ljubim te, o neskončna dobrota!

Iz ljubezni do tebe rad umerjeni, ker
si ti, o Jezus! iz ljubezni do mene umeri.

O dobrotljivi Bog! ne pripusti, da bi
te kdej zgubil.

O neskončna dobrota! ljubim te iz
vsega serca.

Ker te iz serca ljubim, večna do¬
brota! mi je iz serca žal, da sem te
tolikokrat razžalil.

S tvojo gnado se bom varoval se
kdej grešiti.

O Jezus! kmali bom stal pred tvo¬
jim sodnjim stolom, bodi mi usmiljen in
milostiv!

O Jezus! bodi Odrešenik moje duše,
in reši jo!

O Jezus! tebi živim, tebi umerjeni,
tvoj sem živ in mertev. Amen.

V tvoje roke izročim svojo dušo.

Naj umerjem, o Jezus! da tebi živi®*

O Marija, Mati Božja! prosi Jezusa
za-me.

O prečista Devica Marija! ne odvia_

čuj svojih milostljivih oči od mene, in pokaz

423

toi Jezusa, blaženi sad svojiga telesa! O
milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica
Marija! prosi za-uie.

O Marija! skazi se, da si moja mati!

O Marija! ne zapusti me, svojega otro¬
ka, v nar veči nadlogi!

O lepe nebesa, moj pravi in večni
dom ! Kdaj vas bom vidil?

O moj Bog, večna lepota! kdaj te
ko moja duša popolnoma ljubila in gledala
1  obličja v obličje?

O Jezus! kdaj se bom tebi za veko-
® e j pridružil?

Moj Bog! ti si moje vse!

Vsega se rad znebim, vse rad preter-
P*®, da le tebe, o Bog! dobim.

Usmili se me, o Bog! svoje revne stvari,
Za  ktero je Jezus iz ljubezni svojo kri prelil.

O Jezus! usmili se svojega služabnika,
Za  kterega si svojo drago kri prelil!

Križani Jezus je moja ljubezen!

Gospod! glej, da mi pomagaš! Go-
s P°d! hiti mi pomagat.

, O Jezus! kmali te upam gledati v ne¬
besih.

, _ Tebi, o Jezus! izročim svojo dušo, ki
Sl  j° odrešil.

424

Sveti Mihael! vojskuj se za-me.

Sveti Jožef! bodi pri meni!

Svet angelj varh! ne zapusti me!

Vsi svetniki Božji! pomagajte mi,in
prosite za-me!

Pomagaj mi posebno, ti moj Jjubi na-
tron, sveti I.!

O Jezus! vterdi me v zaupanji v tvoje
neskončno zasluženje!

O Jezus! daj mi gnado svoje grehe
prav obžalovati!

O Jezus! v tvojih svetih rokah hočem
umreti!

O Jezus! v tvoje presveto Serce izro¬
čim svojo ubogo dušo!

O Serce mojega Jezusa! tebe pozdra¬
vim umirajoč.

O Serce mojega Jezusa! tebe molim in
hvalim in častim s temi svojimi zadnjim'
zdihljeji.

O Serce mojega Jezusa! tebi darujem
svoje terpeče serce. (

O Jezus! bodi pri meni inrešime-

O Jezus! bodi pri meni in poterdi me-

O Jezus! bodi pri meni in vzemi moj 11
dušo v nebesa!

425

Jezus, Marija in Jožef! pomagajte mi
in usmilite se moje uboge duše!

Umreti hočem, o Jezus! v pokoro za
svoje grehe.

Umreti hočem, o Jezus! ker si ti za¬
me umeri.

Umreti hočem, o Jezus! da tebe vi¬
dim in večno ljubim.

Jezus, Marija in Jožef, vedno v mo-
jmii sercu!

Jezus, Marija in Jožef, vedno v mo¬
jih mislih!

Jezus, Marija in Jožef, vedno na rno-
j e m jeziku!

Jezus, Marija in Jožef, moja posled-
n J a  misel, moj poslednji zdihljej.

Jezus, Marija in Jožef! vaš sem živ
m mertev!

Jezus! v tebe verujem! Jezus! v tebe
u pam! Jezus! tebe čez vse ljubim!

Jezus! bodi milostiv meni ubogemu
Sušniku! Jezus! Jezus! Jezus!

Jezus! v tvoje roke izročim svojo dušo!

Jezus, Marija in Jožef! v vaše roke
' Zr očim svojo dušo!

Jezus! tebi živim; Jezus ! tebi umer-
Jeui 5 Jezus! tvoj sem živ in mertev. Amen.

Jezus! Jezus! Jezus!

426

Molitev, kadar seje duša že od telesa ločila.

Pridite na pomoč, svetniki Božji!
Pridite naproti, angelji Gospodovi!
Sprejmite to dušo, in peljite jo pred
obličje Narvikšega.

Naj te sprejme Kristus, kteri te je po¬
klical, in angelji naj te neso v Abrahamovo
naročje.

Oni naj sprejmejo njegovo (njeno)
dušo in peljejo pred obličje Narvikšega.
Gospod! usmili se.

Kriste! usmili se.

Gospod! usmili se.

Oče naš i. t. d.

In nas ne vpelji v skušnjavo.
Temuč reši nas hudega.

Gospod! daj mu (ji) večni pokoj-
In večna luč naj mu (ji) sveti.
Vrat peklenskega brezna.

Reši, o Gospod! njegovo (njeno) dušo-

Naj počiva v miru.

Amen.

Gospod! usliši mojo molitev.

In moje vpitje naj do tebe pride.
Gospod s teboj 5
In s tvojim duhom.

427

Molimo.

Tebi, o Gospod! priporočimo
dušo tvojega služabnika Ovoje slu¬
žabnice} I., da, ker je svetu od¬
meri (odmerla}, tebi živi, in kar
je po človeški slabosti v življenji
grešil (grešila}, ti po neskončni mi¬
losti in dobroti odpusti in zbriši. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev po zadobljenem zdravji,

Priserčno se ti zahvalim, o moj
Kog! da si mi zopet ljubo zdravje
dodelil. Daj mi, da nikdar ne poza¬
bita veliko dobrih sklepov, ki sem jih
blizo groba pred tvojim oblič¬
jem storil. Daj mi, da mi bo vedno
v  spominu tista strašna ura, ko bo
h‘eba pred tvoj ojstri sodnji stol sto-
PKi, da se zopet v posvetne veselja
" e  zakopljem in tebe ne pozabim,
bieri s Sinom in s svetim Duhom
z ‘ v iš in kraljuješ vekomej. Amen.

428

Molitev za ranjke starše.

Večni Bog 1 ! priserčno ti priporo¬
čim svojega ljubega očeta, svojo lju-
beznjivo mater, ki sijih k sebi po¬
klical. Veliko dobrega so mi storili,
da se jim živim nisem mogel dosti
zahvaliti, in jim poverniti. Poverili
jim ti vse, predobrotljivi Oče!
reši jih iz terpljenja, ako se more¬
biti še v hudih vicah čistijo; vzemi
jih kmalo v nebeško veselje; naj
jim sveti večna luč tam v kralje¬
stvu izvoljenih; naj počivajo v miru*
Daj pa tudi nam pravično živeti,
srečno umreti, in za njimi k tebi
priti v večno veselje, kjer nas ne
bo več smert ločila. Amen.

Molitev za ranjke brate, sestre, sorodovino,
prijatle in dobrotnike.

O Bog vsega usmiljenja! ki od-
pušenje deliš in naše zveličanje lju¬
biš, ponižno te prosim, odpusti vse

429

njih grehe mojim bratom in sestram,
mojim rodovincem, mojim prijatlom in
dobrotnikom, ki so se pred menoj s
tega sveta ločili, po prošnji pre-
čiste Device Marije in vsih svojih
svetnikov, in daj jim v drušino svo¬
jih izvoljenih priti, da, kar so vse¬
lej želeli, srečno dosežejo, tebe z
°bličja do obličja gledati, tebe vži—
vati, tebe častiti in hvaliti vekomej.
Amen.

Molitev za vse verne mertve.

Bog Stvarnik in Odrešenik vsih
vernih! dodeli dušam svojih slu¬
žabnikov in služabnic odpušenje vsih
grehov 5 da milostljivo odpušenje, ki
80  ga vselej želeli, po bogaboječih
Prošnjah dosežejo. Kteri živiš in kra-
Ijuješ z Bogom Očetom v edinosti
Svetega Duha, Bog vekomej. Amen.

Poslednji dan.

Strašen dan bo dan plačila,
Zemlja bo se v prah zdrobila,
Priča David in Šibila.

Grozen strah bo svet obdajal,
Kadar bo sodnik prihajal,

K ojstri sodbi človek vstajal.

Jela bo trobenta peti,

Mertvim po grobeh groineti,

K sodbi priti jim veleti.

Smert, natora bo stermela,
Kadar bode stvar ož’vela,

K Božjemu sodniku h’tela.

Bukve bodo prinesene,

Dela bodeš bral storjene,
Dobre vse, in nepoštene.

Bo sodnik tedaj se vsedel,
Vse, karkolj je kdo naredil,
Celi svet bo tistkrat zvedil.

Revež, kam se čem podati?
Kje prijatla tam iskati?

Komej dobrim bo obstati.

431

Kralj nezmerne visokosti!

Rešiš svoje brez vrednosti,

Reši v moji me slabosti!

Spomni se, o Jezus mili!

Da so zame te vmorili,

Prosim, tisti dan se vsmili!

Truden hotel si hoditi,

Zame svojo kri preliti;

Daj k zveličanju to biti.

Daj te ’meti pomočnika,

Svojih duš Odrešenika,

Preden vid’mo te sodnika.

Da sem kriv, to sam spričujem,
Sam pred sabo se sramujem,

Pa zanesi, Bog! zdihujem.

Rane grešnice zacelil,

Tolovaja si zveselil,

Meni upanje dodelil.

Nisem vreden odpušanja;
Vendar, Bog pomilovanja!
Varuj v ogenj me jokanja.

432

Med ovce me dem ovčico,
Reši zmed kozlov srotico,

In pokliči na desnico.

Ko zaveržene, preklete
Pahnil v ogenj boš vjete,

Deni me takrat med svete.

Slišaj prošnjo, Bog! pohlevno,
Dušo glej pobito, revno,
Skerbi zame stvar nevkrevno.

Dan jokanja, polin straha,

Ko bo človek vstal iz praha!

Naj mu njega hudobije
Milost tvoja, Bog, omije!

Daj jim Jezus, naš pastir,
Večni pokoj, večni mir! Amen.

433

Mnogoteri nauki.

V vsili stanovih se da pokora delati.

Skorej vsi ljudje žive v pokorjenji; ker
I' a  pokorjenja prav ne obračajo, jih veliko
br ez pokore umerje. Ni ga stanu, da bi ne
svojih lastnih težav, terpljenj in skuš-
“jav; kako slep je človek, če tega v po-
l ' 0ro  ne obrača, kar terpeti le mora, če tudi
ne jevoljin! Kako velika je dobrota Božja, ki
Vse  v zasluženje sprejme in za pokoro vzame,
ar  hudega nad človeka pride, če le človek
P ra v oberne in voljno terpil

Pride stiska ali dušna mračnost nad-te;
rec ' z Jezusom: „Moj Oče, zgodi se tvoja
Če zboliš, ali brez lastnega zadolženja
° b  Premoženje prideš, reci z Jobom: „Gospod
j e t * a U Gospod je vzel; njegovo presveto ime
; ,rjfli  češeno 1 Ako smo prejeli dobro iz njego-
rok, zakaj bi tudi hudega ne? M  Ložej boš
er P e l, in zasluženje boš imel, če tako terpiš;
?a sv oje grehe boš pokoro storil, — in ko bi

lj ’ ;7,  ia Mar. Serca.

434

tudi nedolžen bil, nikar ne toži; sej ti bo
Gospod obilno povernil, kakor nekdaj pravič¬
nemu Jobu.

Majhne reči si velikrat lahko odrečeš, pa
boš imel veliko zasluženje. Ali je kaj tako
težkega, z modrimi tovarši v drušini biti, in
ne z vetrastimi in posvetnimi ? kake svete bu¬
kve brati, namesto posvetnih? ali pa Jezusa
v presvetem Zakramentu obiskati, namesto v
glediše ali druge posvetne družine hoditi? -
Majhno zatajenje in vendar veliko zasluženje
bo, če začneš biti v obleki ponižnejši in spo-
dobnejši, v govorjenji previdnejši in zderžljivši,
pri jedi zmernejši; če ubogim daš, kar v pre-
obilno lepotijo ali v igro oberneš. O koliko
zasluženja zamudiš iz lastnega zadolženja!

Previdnost Božja nam dan na dan sto in
sto priložnost daje, pokoro delati. Mali vžitek
ali razveselica, ki se truplu odreče; kaka sla¬
ba počutljivost ali bolehnost, da se ne perto-
žiš; čmernost in nevšečnost kakega človeka, s
kterim živiš, če jo voljno preneseš; neprijetna
beseda, rezno očitanje, ki ga molče sprejmeš
malo vročine ali mraza, ki ga poterpljivo P re ;
biš; postrežba, ki jo bližnjemu skažeš; bolj 5 '
jed, kosec kruha, sad, sladčica, ki si jo odre¬
češ, in še druge enake reči so sicer majkn e

435

in lahke, vendar jih Gospod Bog kakor prije¬
ten dar sprejme.

„Kaj veliciga je, — pravi sv. Avguštin,
— Bogu tudi v naj manjših rečeh zvest biti."
Majhne kapljice so, vendar zamorejo sčasoma
ves kelih terpljenja napolniti, kterega nam je
Gospod odločil, da naj ga pijemo, človek ve¬
liko greši, če ne v velikih rečeh, pa v malih;
zato se je treba vedno pokoriti in čistiti. V
zakramentu sv. pokore, če ga človek vredno
prejme, so grehi zbrisani in njih večne kazni;
časnih kazen veči del še mnogo ostane, in člo¬
vek mora za nje pokoro delati. V vicah bo
imel pokoro silno hudo, kdor je tukaj ne stori;
s veti očetje uče, da med vicami in peklenskim
°gnjem je samo ta razloček, da pekel vekomej
ter pi, vice pa le za čas.

Na smertni postelji in v večnosti bodo
Britko objokovali, kteri so zamudili toliko in
toliko priložnost, za grehe zadostovati. Ni gren¬
ki stiske za umirajočega, kakor spomin na
*" as > kterega ni hotel v pokoro oberniti, in ni
vjedanja za pogubljenega, kakor obupna
m ’ Se l> s kako majhnim prizadevanjem bi se bil
®°gel zveličati. V kratkem času tega življe-
n i a  se morejo vsi naši grehi zbrisati; unkraj
ne  more tavžent let — ne more vso brezkon-

19 *

436

čno večnost ne enega samega smertnega greha
več oprati.

Sklep.  1. Vsak dan bom težave svoje¬
ga stanu v zadostenje za svoje grehe Bogu
daroval. 2. Brez godernjanja bom vse stiske
in nesreče sprejel, naj pridejo od kodar koli.
— Vse moje terpljenje naj bo z Jezusovim ter-
pljenjem sklenjeno, da zadobi zasluženje. 0
Bog, poterdi ta sklep.

Kako se zaderžati do otrok tega sveta 1

('Frančiška Saleaijana.)

Velikrat boš imel s posvetnimi otroci opra¬
viti, kteri bodo po svoji navadi nad vsem kaj
grajati našli, kar na tebi vidijo, ali mislijo
viditi, če se z njih nagnjenji ne strinja. Nikar
se ne prepiraj z njimi; ne kaži nejevolje nad
njih očitanjem; bodi, kakor bi se za to ne zmenil ;
pojdi svojo pot, in priporoči take uboge ljudi
Božjemu usmiljenju v svojih molitvah.

Posvetni duh.*)

Kdor v svet zahaja, se njegovega duha
navzame, mu začne všeč biti njegovo obnaša¬
nje, ima njegov zgled pred očmi, in se

*) Iz Humberta.

437

njem ravna; od todi pride toliko razujzdanost
in mnogoterih hudobij, od todi stud do Božjih
reči, od todi n ep o ko j, kteri vest celo v svet¬
nem šumu, v sredi nespametnega veselja sti¬
ska in tlači.

Kdor želi zveličan biti, so mu drušine
dolgočasne; on svoje tolažilo v molitvi in na
svetem mestu najde, svojo varnost pa v tihem
življenji. Kolikor manj imaš radovednosti v
sobi, in kolikor manj se na zunanje spušaš,
toliko bolj se ti bo Bog znotraj dal občutiti.

Obhod s svetom.*)

Obhoda z ljudmi se ne moremo ogniti, do¬
kler smo na svetu; toda z ljudmi obhajati, in
z raven tega Boga ne žaliti, in samemu sebi ne
škodovati, je drago pa redko znanje. Že od
otročjih let imamo z ljudmi pajdaštvo; vendar
komaj s šestdesetimi leti človek ume, kako z
ljudmi obhajati, da bo prav. Po pravici je re¬
kel neki pisavec: „Kolikorkrat sem bil med
ljudmi, sem se manj ko človek iz njih tovar-
% vernil“; to se pravi: manj pameten in
®anj z Bogom sklenjen.

*) Iz Humberta.

438

Prijatli. *)

Ne hvali se, da imaš veliko prijatlov; za¬
kaj resnični prijatli so redki. Izvoli si jih zmed
jezer, pravi modri, in naj bodo spodobni ljudje,
čisti in odkritoserčni: taki prijatli so zaklad.

Da škode ne terpiš, pridružuj se nar po-
božnejšim, da boš vidil nad svojimi prijatli le
take reči, ki te morejo boljšati. — Ne žali
nikogar v govorjenji; potegni se za nepričujo-
če, bodi prizanesljiv do sovražnikov kakor do
prijatlov; ako se ne sme sovražniku nič žalega
storiti, koliko manj prijatlu I Kdor druge v
zasmeh pripravlja, se zameri; kdor sebe ali
svojo deržino hvali, v zaničevanje pride; kdor
govori od dobrot, ki jih je drugim skazal, se
s tem za nje plača; kdor druge graja, kaže
pomanjkljivo odrejo (omiko).

Priljudnost do oseb druzega spola je ne¬
varna. Od tacih okolišin velja, kar modri pra v *i
da se namreč morajo „ušesa s ternjem ogradi¬
ti", in nad vsakim pogledom čuti; ker to, kar
človek sliši in vidi, velikrat duši do dna seže,
in jo ognjusi.

Serce se nar hujšega strupa naleze P°
sprehodih in večernih kratkočasili, kjersožen-

*) Iz Humberta.

439

ske vpričo. Kolikor prijazniši je ta strup viditi,
toliko je škodljivši. Bolj kakor kjer si bodi,
velja tukaj nauk: „Kdor se nar manjšega ne
varuje, bo zalezel v velike razujzdanosti 11 . Kako
marsikteri misli, da je nedolžen, pred Bogom
je pa ognjušen! —

Sklep. 1) Kolikor dolžnost stanu, spo¬
dobnost in keršanska ljubezen pripusti, se sve¬
ta ogibati. 2) Med svetom, kadar se ga ni moč
ogniti, na Božjo pričujočnost misliti in popred
fi oga pomoči prositi. 3) Si le take prijatle
^voliti, ki za dušo niso nevarni. — Varuj me,
0  Bog, vsih drušin, v kterih bi te razžalil!

Igre in vedrila.*)

Oddahniti in razvedriti se, je pripušeno
zl asti takim, ki so v nauk zamišljeni, ki se
trudijo, ali ki od bolezni okrevajo; pa morajo
take igre biti, ki so sploh poštene. Tergati
■n metati se, šene spodobi pametnim ljudem.

igraj dolgo, igraj le za malo, ali pa celo
ne  za denarje; vse visoke igre, in igre iz do-
'nčkarije jenjajo nedolžne biti. — Pa le red-
lv '° igravci pri tem nauku ostanejo, ker igrajo
dolgo^ nezmerno, zavoljo samopridnosti; in iz

*) Iz Humberta.

440

toga izhaja silo veliko hudobij. Neki ime¬
niten mož je rekel, da se pri hudem igrata
vselej hude hudobije najdejo. — Jeremija, sve¬
ti prerok, in čista Sara, Tobijeva žena, sta
usmiljenja prosila in rekla Bogu: »Gospod!
spomni se, da se nisem nobenkrat v družbi igra-
čev znajdel“. Jer. 15. Tob. 3. — Igrač nima
nobene  čednosti. — „Ako ljubezni nimam",
pravi sv. Pavel, „nisim nič". Igri vdan človek
še sence ljubezni nima. On je brez ljubezni
za ženo in otroke, ktere on s svojo igravno
strastjo na beraško palico spravlja; brez lju¬
bezni do svojih nasprotnikov, ktere iše obro-
pati, in marsikterega ob vse pripravi; brez lju¬
bezni do mladih ljudi, ktere zapeljuje, k igri
vleče, in mu merzenje pri njegovi rodovini na¬
koplje; brez ljubezni do ubozih, kterim vinarja
ne privoši, dasiravno v igranji kupe denarja
ali premoženja razmeče; in poslednjič brez lju¬
bezni do samega sebe, ker mu je malo mari
če tudi zdravje zakoplje, in svojo dušo pogubi,
da le svojo pohlepnost potolaži, in denarja dobi.

Grozna je ta pohlepnost, in toliko groz-
nejši zato, ker jo človek še le potlej zapusti,
ko je samega sebe in druge v nesrečo pahnil,
in svojo vest še s krivicami obložil, ktere J e
dolžan povračevati.

441

Zvečerni shddi.

Zvečerni in ponočni shodi z osebami dru-
zega spola so mesnice, v kterih hudič nedol¬
žnost pokončuje, in duše v časno nesrečo in
večno pogubo suje. Nevarnega človeka se
moraš že pri belem dnevu ogibati, koliko bolj
po nočil Kdor bolj temo ljubi, kakor
luč, pokaže, da so njegove dela hu¬
dobne*). Judež je bil svojega Go-
spodaponočiizdal;  tudi ti Kristusa izdajaš,
že se v tako nevarnost podaš. „Kdor nevarnost
ljubi, bo v njej konec storil.“ **)

Ti mladina! zvečer doma ostani; če pa
imaš opravek in je sila, bodi varna, in kolikor
je le moč, ostani v družbi s svojo rodovino,
a 'i s takimi, ki veš, da imajo strah Božji. —
Varujte se tudi po dnevi vsih drušin, od kte-
'ih niste prepričani, da so skozi in skozi po¬
ltene v govorjenji, v zaderžanji, v obleki.
Ako mislite v zakon stopiti, ne bodite nikjer
Sa mi z osebo, ktero ste si izvolili; — kdor je
Pošten in poštene misli, se ne izmika pametnim
ljudem spred oči. Podučeno, bogaboječe in
pošteno dekle ne govori nikoli z mladim člo-
Ve kom, če ne vidijo starši, ali pa drugi dosti

*)  Jan. 3. **) Prid. 8.

19 **

442

modri, ki so namesto njih. — Varujte nedol¬
žnost, kakor zlato iglo, in dobro obračajte
dragi čas: nedolžnost zgubljena in ura
zamujena, ne pride nobena.  Kratka je
zmota, dolgo je kesanje! V enem trenutku si
utegneš ognjeno posteljo postlati, na kteri boš
mogel vso večnost ležati! —

Sklep.  Za terdno skleni, moj kristijan,
ki Boga in svojo dušo ljubiš, 1) se vsih slabih
drušin varovati. Imaš um in pamet, za to
postoj in vselej dobro premisli, kaj bi utegnilo
iz tega priti, ako bi se v to ali to tovaršijo
podal. 2) Če kdo vpričo tebe kaj pregrešnega
zine, posvari ga, zlasti, če je v tvoji oblasti,
ali če je sicer upati, da bodo tvoje besede kaj
zdale, ali da bo vsaj od druzih pričujočih po -
hujšanje odvernjeno. Vselej se varuj, da ne z
besedo, ne z obrazom, s posmehom ali drugač
dopadajenja nad pregrešnimi pogovori ne pO'
kažeš. Ako vidiš, da so drugi še nespačenj
v taki drušini, prosi, sili jih, da naj s teboj
vred satanovo derhal zapuste. Jezus bo s
takimi, ki se tudi drušini umaknejo, kteri j e
rekel, da je on v sredi, kjer sta dva ali trije
v njegovem imenu zbrani. — Sv. Bernardin,
še celo mlad, je nečimurno govorjenje tako
sovražil, da se vpričo njega nobeden ni P ie '

443

derznil, kaj nespodobnega ziniti. — O moj
Bog! ne dopusti, da bi jez kdej oskrunil jezik
z govorjenjem, ušesa s poslušanjem, ali pa serce
z dovoljenjem v to, kar je pregrešnega.

Plesi in šemarije. *)

Po mestih napravljajo plese in rajanja z
večina šumom, in večidel se s tem tudi veči
pohujšanje daje, na kmetih se to godi z manj¬
šimi troški, pa tudi tukaj nikoli ne brez ne¬
varnosti.

Plesiša, na ktere šeme ali maškare ho¬
dijo, so naj nagnjusnejši. Še v besedi ni
Pripušeno se hliniti, koliko manj pa, svoj stan,
'me, spol, samega sebe zatajiti, in se temu
veseliti, da v zijalasti podobi nima videza ne
krčanskega, ne človeškega!

Sv. Ciprijan, sv. Avguštin, in sv. Tomaž
kij o: kdor svoj obraz s mazili lišpa, da Boga
Preklinja, ker hoče s tem popravljati, kar je
sa m Bog vstvaril. Ali se pa mar s šemo,
kera Božje delo ogerdi, stvarnik manj pre¬
dnja, kakor s lišpi po obrazu? — Recimo
ra ji, da ni nič bolj zaničljivega, kakor obšemljen
^ovek; že ajdovski modrijanje so spoznali, da

*) Sincel.

444

se take samopašne šemarije ne strinjajo s po¬
štenjem in s človeško vrednostjo, in naša
sveta vera jih preklicuje.

Drugi plesi, ako ravno so samina  sebi,
kakor sv. Frančišk Salezijan pravi, prazna reč,
so vendar zavoljo okolišin, zlasti pri osebah
različnega spola, vselej nevarni, redko brez
škode. „Ne imej družbe s plesavko
— opominja sveti Duh — da se ne pogu¬
biš." Sir. 9, 2. Lahko bi povedali mnogo
izrekov sv. cerkvenih očetov, kteri od pervega
do poslednjega vsi grajajo ples, kakor sv. Kri-
zostom, kteri pravi: „Ako bi bilo toliko svetlih
zvezd na nebu, kolikor se je že grehov na
plesu zgodilo, bi bila temna noč svetlejši, kakor
beli dan.“ Pa naj se pred oči postavi samo
posvarjenje nekega kraljevega dvornika in
imenitnega vojšaka, kteri pravi:

»Plese sem zmirej nevarne štel: in ne
le um, ampak skušnja, moja lastna skušnja
me je k temu nagnila. Dobro vem, da je P 1 ' 1
tacih priložnostih za nektere veči, za nektere
manjši nevarnost; vendar tudi vem, da se P rl
tem nar hladnejši natore ogrejejo. Veči del
je v tacih shodih mladih ljudi, kteri imajo že
v samoti dosti opraviti, da svoje skušnjave P lC '
magajo; koliko težej jim mora še le biti, P°

445

tacih krajih se jim ustaviti, kjer vse olišpane
reči, svetloba, godba, gibčni ples zamorejo
počutljivost naj ojstrejšega spokornika spuntati.
Jez torej mislim: kdor je kristijan, naj bi na
noben ples ne hodil; menim, da bi spovedniki
po svoji dolžnosti delali, ko bi od tistih, kterih
spovedniki so, tirjali, da bi nikoli na plesiša
ne hodili." Tako govori grof de Bussi.

Ako že pleseš na kaki domači svatovšini
vpričo staršev ali poštenih gospodarjev, le
kratko pleši, da te ples ne bo omotil (nar
kolje pa storiš, če se v ples celo nikoli ne
Podaš). Po pivnicah ali oštarijah se nikoli ne
Potikaj, in ne pleši, če hočeš nedolžen ostati.
Kteri po pivnicah ali druzih malovrednih bajtah
■n zakotnicah plešejo, so že svojo sramožljivost
zaplesali, in tudi nedolžnost je v veliki nevar¬
nosti. Boljše je vbogajme dati, kakor pa
godcem v gosli metati; bolje, da ubožci za
molijo in ti po ozki stezi v nebesa poma-
8 a jo, kakor da tebi godci godejo po široki
nesti v peklenski brezen. Zapeljivi svet sicer
v se drugači govori, ali njega poslušati varno
ni > zakaj: „Svet prejde in vse njegovo pože¬
le; kdor pa stori voljo Božjo, ostane ve-
komej.“ *)

-* J Jan. 2, 7. Živi. sr. pot.

446

Glediše ali teater. *)

Ko bi glediše le samo spodbudljive do-
godbe ali imenitne dela velicih mož s spodob¬
nostjo pred oči stavilo, bi, se ve da, ne bilo
pregrešno. Pa ni tako; temuč, ravno temu
nasproti, se ondi vse vidi, kar poželjivost budi,
poželenje mesa in oči, in prevzetnost življenja
podžiga. Zraven te nevarne priložnosti, da je
glediše shodiše mladik ljudi obeh spolov, je
glediše samo na sebi, in zavolj reči, ki se ondi
poočitujejo, nevarno in škodljivo. — Odrova
naprava, lesk in bliš, vse vravnave, pogled
igravk, njih lišp, berhkost, sladnostni gl aS >
nježno in mehkužno obnašanje igravcev, P°d'
Iezljiva predstava pregrešne ljubezni v škodo
svete sramožljivosti, zabavljivi omeni, s kterim:
se memo grede čednost vjeda, — vse to se v
serca vtisuje. Ako je težko, se tacim vtisom
zoperstaviti, ko je kdo sam, ali se jim bo v
vsi razmišljenosti pred odrom mogoče ubraniti?

Ako pa premišljujemo reči, ki so bistvo
in lastnija glediša, se ondi vidijo perskavne
burke, razujzdanosti, skoki in razposajene kre-
tanja, — per komedijah plesavci in plesavke,
ki se prederzno v nevarnost življenja spušajo,

*) Sincel.

447

nespodobno na verveh guncajo, in sem ter tje
premetujejo; zgoli take reči, ki strasti spod¬
bujajo.

Nar hujši pa je lastni zapopadek glediš-
nih iger, kteri je sleparska od cerkve prepo¬
vedana ljubezen, vjedajoče in hudobno zabav¬
ljanje mnogoterih stanov, izdajstva, maloprid-
n °sti, poboji, umetno izmišljene zmaštovanja,
srečno zvite pota lakomnosti; zakletve, grozo-
vitne neusmiljenosti, samomori; velikrat se
celo s sveto vero in posvečenimi osebami kvanta
‘n norčuje. Take in enake reči so glediški
2a Popadek, in veliko nar pregrešnejših hudobij
s e ondi kakor imenitne dela hvali.

Kako je tedaj mogoče, da bi kristijan,
bi take reči z dopadajenjem vidi in sliši, se
Pri tem še nedolžnega mislil ? — Svet pa vendar
krdi, da je glediše koristno, da ravno tako
hudobijam nasprotva, kakor pridige.

Kako grozno preklinjevanje je tako go¬
njenje! Burkanje tedaj se bo svetemu evan¬
geliju enako delalo? Komedijantova beseda se
b° tedaj z Božjo besedo primerjala! — Da
komedija hudobijo v smeh pripravi, — to naj
h°i pa gnjusobe do hudobije ne obudi; kome-
(1 i a  stori, da se ljudje pregrehi smejejo, nikoli
i* a  ne, da bi se nad njo jokali; ona uči pre-

448

kanljivost, nezaupnost, zaničevanje bližnjega
in zabavljivost, ne pa keršanske ljubezni; gle-
dišarija je mati milijonov grehov, obžalovanja
pa še nad nobenim ni obudila.

Mož, ki je bil nekdaj sam gledišar (igra-
vec na gledišu), mi je rekel: „Vi zoper glc-
diše pridigvate, in prav delate; glediše je za¬
četek stokrat več grehov, kakor si morete
misliti". Sadje, ki ob bregovih sodomskega
jezera raste, je na videz neizrečeno lepo; ako
se ga pa dotakneš, se zdrobi, in smerdi, da
ni prenesti. Ravno tak je gledišni sad; tudi
leta zapusti v duši kužno sapo, ktera dušo po¬
časi mori, ali pa nagloma konča.

Sklep.  1) Odpovem se za vselej vsio
gledišarijam. 2) Kteri so v moji oblasti, jih
ne bom pušal vanje hoditi. — Poterdi me, 0
Bog! da bom zvesto spolnoval, kakor sem P rI
svetem kerstu obljubil, ko sim rekel, da „ sC
odpovem hudiču, in vsemu njegovemu napako,
in vsemu njegovemu djanju“.

IVečimurnost in lišp v noši ali obleki.

Duh keršanstva tako hoče, da naj Kristi¬
jan, kolikor more, natihoma živi, in se P rec
svetom ne skazuje. To zlasti v mladosti ^

449

posebno velja. Naš Gospod sam je do tride¬
setega leta na tihem živel; in potlej, ko je
med ljudi očitno stopil, se je to le zavoljo
zveličanja človeštva zgodilo, in kadar mu je
njegov visoki poklic pripustil, se je rad v samoto
umaknil, da je ložej molil in premišljeval.

Kako zelo temu Gospodovemu zgledu na¬
sproti ravna, kdor se še zvera, lišpa, nečimurno
oblači, in taki med ljudstvo na ogled stopi,
da bi se ljudje tolikanj bolj nad njim zgledo-
Va li! Ošabneži slišijo velikrat nauke in svaritve
z °per ošabnost in napuh, pa si nočejo k sercu
vz eti; za to ne bodo imeli pri ojstri sodbi nič
Ogovora, ker sveto pismo, sveti očetje ošabnost
preklicujejo, in celo ajdje jo zametujejo, sama
pred seboj pa je nagnjusna in zaničljiva.

Sv. Pavel posebno ženskim priporoča tako
Vnašanje, da se vidi nad njimi priprostost,
Pametnost in spodobnost. Poslušaj ga, kako
piže  do Timoteja: *) „Ako se ženske lepotičijo,
na J s e zgodi pošteno in sramožljivo, brez ko¬
drastih las, brez zlata, brez biserov, brez
Pfedrazih oblačil; temuč kakor se ženskim
spodobi, ktere hočejo z dobrimi deli pobožnost
s|j azovati.“ — Tudi apostoljski poglavar sv.

*) I. Tim. 2.

450

Peter keršanskim ženam kliče, da naj bolj
skerbe za lepšanje svojega serca, kakor za
lepšanje tčga, kar je zunanjega; opominja
jih, da naj jenjajo, lase umetno vravna-
vati, se z zlatom lepotičiti, in vse preskerbne
biti, kako bi se oblačile 1 ). V svetem evan-
gelii se posebno zato hudobnemu bogatinu
očita, ker se je prevzetno, predrago oblačil,
in ni vbogajme dajal 2 ). Sijonske hčere so
napuhnjene hodile, se vse presilno lišpale in
lepotičile; torej jim je Bog po preroku grozno
zažugal, da bo prišel dan, ko bo vse njih le-
potije v nič djal, ,,in 'bo smrad namesto pri'
jetnega dišila, in pleša namesto zavihanih la s “>
in še več druzega hudega 3 ).

David pravi, da so hudodelniki Božjo hišo
zažgali: ^Zažgali so z ognjem tvoje svetiše 11  )■
Take požigavke so prederzno nališpane ženske,
ktere žive tempeljne svetega Duha, to J e <
nedolžne mladenče zažgo, kteri se na nje ozi¬
rajo. Tako uči sveti Bernardin. Ošabna ženski
se v sv. pismu tudi mreža in nastava lovcev
imenuje: „Vidil sem žensko, ktera je n> reža
lovcev" 5 ). Take mreže so orodje hudobnega

DI. Pet. 3. 2 ) Luk. 2. 3 )  Iz. 3, 16. 4 ) Ps- 73 > 7 '

5 ) Prid. 7, 27.

451

duha, da z njih pomočjo vjame, kar sam ne
more. „To mrežo razpnejo hudiči, kjer koli
se ženske ošabno lepotičijo", pravi učenik
Hugo. Kako grozen bo odgovor za tako žensko
sodnji dan, ktera je šla s svojim mrežastim
in nečimurnim oblačilom hudobnemu duhu na
roke!

Po perji se tiča spozna, in po nečimurnem
oblačilu nečimurno serce. Kjer koli je veliko
Hšpanja, ondi je malo čistosti, ali pa nič.
1 ertulijan pravi, da le same nesramne ženske
Se  prederzno in nepošteno zališajo in lepotičijo.
Poštena žena, poštena obleka; vetrasta žena,
ve trasta obleka! — Nič ni škodljivšega v so¬
seski , kakor ženske, ki se prešerno oblačijo,
a 'i pa svojega života dosti ne zagernejo. Ta
a hup se razširja po ulicah, po cestah, po hišah
’ n  celo po Božjih vežah, in ne le mladost,
am pak tudi siva starost je v nevarnosti, od
n j e ga okužena biti.

Ni se tedaj čuditi, da sveti očetje od
P^ederzne in nališpane obleke tako zaničljivo
8°vore; ker s tem naznanjajo, koliko in koli¬
kšno hudo iz nje izvira. Sv. Ciprijan jo
'®enuje strup čistosti, smertni nož čednosti;
Pertulijan jo imenuje meč, ki dušo rani, pri¬
dno nečistosti; sveti Gregori: predhodnico

452

prešestva; sv. Ambrož: netilo pregreh; sv.
Jeronim: ogenj, nad kterim se mladost osmodi.
Sv. Ciprijan uči, da le deklice, ki so se že
vsi sramožljivosti odpovedale, in le žene, vsega
spačenega zaderžanja, se s presiljeno nalepo-
tičenim oblačilom in lišpom košatijo, lepoto
podobe in kalup trupla na ogled stavijo. Pravi
še dalje, da osebam, kterim je obleka nar veži
skerb, ravno za čednost prav nič mar ni. Sv.
Jeronim terdi, da dekleta, ki glavo lišpajo,
obličje s kodricami lepotičijo, se umetno meli-
kužijo, lica mažejo, ozke rokave, obleke brez
guba, z vezenjem prevlečene čevlje nosijo (dan¬
današnji bi zamogli tudi mrežaste peče, rute,
in marsikaj druzega pristaviti) — da take de¬
kleta, ki se tako rekoč na prodaj ponujajo, so
oskrunjene, dasiravno je viditi, da bi bile še
device. On pravi, da mladost-, ki lase više,
in se z dišili maže, je kuga in mišica, ki nc-
dolžnost mori.

Že nejeverniki so spoznali, da so ženske
malo vredne, ktere se čez mero lepotičijo.
Stari Špartanci, nejeverci, so le samim nepo¬
štenim ženskim dovolili se z zlatom in cvetli¬
cami košatiti, poštenim je bilo to prepovedano.
Cesar Avgust je velikrat rekel: „Ženska obleka,
na kteri se visoka cena, in zoperna mehkužnost

453

skazuje, je bandero šopirnosti, in shramba raz¬
uzdanosti".

Tukej je bilo veči del od ženske neči-
murnosti v lepotičenji govorjenje, pa le za to,
ker se ta greh pri ženskih obilneje nahaja, in
je veliko nevarneji, ne pa, kakor da bi se
ošabnost pri moških zagovarjala, ktera je na
vsakem spolu, na vsakem stanu in na vsaki
starosti pregrešna in zaničljiva. „Napuh je
slehernega greha začetek — pravi sveti Duh
~~ kdor v njem tiči, bo s kletevjo napolnjen
in  pogubljen". *)  Ne sme se posebno tudi
Pozabiti, kako deleč pohujšanje velikrat seže,
kterega našopirjeni ljudje s svojo ošabnostjo
delajo. To je posebno premisliti tistim, ki
kako nečimurno ali celo pohujšljivo nošo v
kok kraj zaneso, zdelovati začnejo, svetvajo,
razširjajo; in pa takim, ki se tako nakošateni
dru gim nastavljajo, da bi se nad njimi zgledo-
Vali , in bi bili pohujšani. Tu velja Kristusovo
za žuganje, kakor sploh od pohujšanja: „Gorjč
človeku, p 0  kterem pohujšanje pride!"**)

S tem pa ni rečeno, da bi se mogel člo-
Vek  tako oblačiti, da bi se od vsih druzih
i U(1 > razločeval. Čedno in snažno se sme
^ovek oblači ti in mora; to olepšanje pa naj
*) Sir. 15, 10. **) Mat. 18.

454

se zgodi, kakor sv. Pavel opominja: z zmer¬
nostjo in pametnostjo.  ‘) „Lepotičenje
telesa ne stori človeka ljubeznjivega, ampak
čednost in lepota serca", uči sv. Krizostom.
„S tem se bote olepšale, ako svojega trupla
ne lepotičite 8 , pravi sv. Ambrož. In sv. Peter
pravi: „Vaša lepota ne bodi zunanja, v sple¬
tenih laseh, v zlati noši, ali v dragem oblačilu,
ampak znotranja, da ste krotke in pohlevne v
duhu; le to ima pred Bogom vrednost 11 . 2 )
Ako tedaj hočete, kristijanjel srečni biti na
duši iu telesu, nosite se pametno, trezno in
po svojem stanu; ošabna ali prederzna noša
vas v zamero pripravi pri Bogu, pa tudi pri
pametnih ljudeh v zaničevanje.

Sklep.  Sklenem z Božjo pomočjo 1)
se pametno in spodobno po svojem stanu no¬
siti ; 2) se vsih pohujšljivih in nespodobnih
šeg v noši varovati. — O Bog! poterdi me,
da raji umerjem, kakor da bi le eni sami
duši z nečimurnostjo in ošabnostjo pomagal k
pogubljenju.

Pohnjšljive bukve. 3 )

Ko bi se ljudje zoper kako kraljestvo
toliko spenjali, kolikor se zoper sveto vero, 1
0 I. Tim. 2. 2 ) Pet. 3, 3. 3 ) Humbert.

455

ga moglo hitro konec biti. Naj tečnejši po-
uioček, ki ga je hudobni sovražnik znajdel, da
bi z njim sramožljivost moril in vero podko-
Paval, so pohujšljive bukve in pisarije. Ko bi
sveta vera ne bila Božje delo, ta strašna
najdba bi jo že zdavnej bila spod solnca
spravila.

Nektere tacih bukev bravca s posvetnim
duhom in z nesnago navdajo, kakor postavimo,
tako imenovani romani (mažure ali sanjarije),
Povesti od sleparske ljubezni, nesramožljive
Pesmi, komedije in več tacega. Druge navdi¬
hujejo zmote, hudobno počenjanje, bogotajstvo;
t° so take bukve, ki so pisane zoper sveto
r >msko-katoliško cerkev, kakor so verske za-
hMjice ali satire, skvernjine, ki so napolnjene
1  objedanjem Bogu posvečenih oseb; in še ve-
hbo druzih.

Ljudje višega stanu in bolj omikani z le-
' ,lrn  zgledom vero ložej podpirajo (pa tudi ve-
'ho veči pohujšanje dajejo); torej morajo taki
Zv esto v bran stati zoper sovražnika našega
ZVe bčanja. Takim ta prekanjeni sovražnik zvi-
t^ue zanjke nastavlja, jih končati, in to on s
bohujšijjvimi bukvami doseže.

Kako bi se nam mogle take bukve pristu-
Ultl i uk o bi njih spisovavce poznali! Večidel

456

so zatajevavci vere, brezbožna, nesramna in
preklicana derbai, ki je kolo in germado za¬
služila. Kako se tedaj pošteni ljudje v to podajo,
kaj tacega brati, kar so taki ljudje pisali? —
In vendar nespametni ljudje nad takim strupom
veči veselje imajo, kakor nad svetim pismom,
in vse radi verjamejo, kar taki pri Bogu in
ljudeh zaverženi nesrečneži pišejo! —

Obljubim, da bi se sramoval v svojem
stanovališu robo preklicanih in nesramnih ljudi
razstavljeno imeti, — vendar pa s takimi rečmi
svojega duha napolnuješ, in. razstavljaš sra¬
motne izdelke tacih nesnažnih pisavcev v svo¬
jem spominu! — Obljubim, da bi ostermel,
ako bi mogel s hudobnim duhom v tovaršijo
stopiti; in vendar tako delaš, ako bukve pre¬
biraš, iz kterih satan s teboj govori. „Bog
s teboj govori, in te uči po dobrih bukvah,

— pravi sv. cerkveni učenik, — in hudič s
teboj govori, in te zapeljuje po hudobnih
bukvah". — Obljubim, da bi te bilo sram- i
svoje otroke malopridnim in pečatenim P°^'
puhom v nauk dati, in vendar se ti sam ¥
svojo pogubo učiš iz bukev in izdelkov take
zaničljive derhali.

„Sej le zato te bukve beremo, da se
obdelamo, da se pisave in jezika iz njih učimo.

457

se nekteri izgovarjajo. — Pa, ali nimamo
dobrih bukev v obdelanje duha? Sv. Avguštin
pravi: „Z branjem slabih spisov človek ne bo
zgovoriven, ampak hudoben: iz njih se uči,

brez strahu hudobijo spoznati, brez sramožlji-
'osti od nje govoriti, jo brez zaderžka poče¬
njati". Ne da bi se s takim branjem kdo
°'>kal, se še le v pogubo pahne; zgubi vso
Pravo prevdarnost, bo prederzen, nesramen,
ne jeveren in poslednjič Boga zataja. To je
y zrok, da nekteri ljudje od posvetnih reči prav
Pametno govorč; kakor se pa od vere kaj
s Pregovori, take zanikerne modrarije na dan
spravijo, da je groza. V tacih bukvah namreč
So  zgoli lažnjive vodila ali podstavni nauki,
tore j so tudi posnetki in sklepi iz njih same

laži

m slepila. In kakor se komu take bukve

Priljubijo, potlej se težko več ozdravi od tega
vsake dobre bukve se mu studijo, in
^°rej ob zmožnost pride, od Yere in lepega

življ

'jenja govoriti.

Paki ljudje so v žalostne napake zamo-
' ni  I Ako v dobrih bukvah čudno in spod¬
aj’ 70  dogodbo nalete, ne verjamejo; če pa
s abih najdejo nesramne laži, izmišljene do-
, e  zoper sv. cerkev, — to pa pri tej priči
rjumejo. Najdejo v pobožnih bukvah rezno

,es ' m Mm.  Serce. 20

458

premišljevanje prihodnjega življenja, nauke
svetega evangelija, se jim to zdi neslano: če
pa v merševi čačkarii na nesramne norčije
zadenejo, ali pa na bukve, ki sv. vero zasme¬
hujejo, — so jim neizrečeno prijetne, in jih z
vso samogoltnostjo požirajo. Tako se godi:
„Bog pusti te prevzetne serca njih lastni hu¬
dobni misli“. O grozno zaslepljenje, kteremu
je resnica laž, in laž resnica!

Kteri človek, ki ima skisano kri, se bo
ozdravil, ako strup požira, in se za zdravnike
ne peča? Ravno ti imaš z neštevilnimi p°'
hlepnostmi sprideno serce, ki si s takimi stru¬
penimi bukvami neprenehoma zavdajaš, vse
zveličavno branje pa, in duhovne, ki so v tvoje
zveličanje postavljeni, zaničuješ: kdo te bo
ozdravil? —

Kolikor obilneji, kolikor bolj perliznjene
so mehkužne in slepilaste besede v tacih bu¬
kvah, toliko bolj so škodljive. Kolikor slad-
kejši je strup, toliko hitrejše umori. Hujšega
sovražnika ne moreš v svoji hiši imeti, kakor
so pohujšljive bukve; v ogenj z njimi!
druzega niso vredne. Ako jih hraniš, hram
modrasa, kteri bo smertno mišico po hiši raž
perskoval, ako ne dans, pa jutri.

Gorjč jim, ki take bukve pišejo! Gorj 1

459

jim, kteri jih natiskajo, poterjujejo, prodajajo,
dele, posojujejo! S koliko silo in ojstrostjo
vsaka gosposka zatira bukve, ktere bi bile
zoper vladarja (cesarja, kralja i. t. d.) pisane,
>n strahuje pisavca; — le samo za Božjo čast
v sa gorečnost dremlje! — Ali je mar Božja
čast manji, kakor človeška?! — Zoper cerkev,
zoper vero, zoper sramožljivost pride brez
Števila knjižur na dan; pa k vsemu temu je
gosposka nekterih krajev vnemama; gospodarji,
v ®, učeniki puste svojim podložnim take reči
^'ati brez zaderžka; pastirji vernih vpijejo zo-
P° r  napake, in povračuje se jim zaničevanje.

Sklep.  1) Pohujšljivih bukev, pisem,
pisarij i. t. d. se bom varoval svoj živi dan,
kor take reči so mišica, ktera dušo umori. 2)
^kerbno bom branil, da moji podložni ne bodo
n ’č tacega brali, kar bi jim serce spridilo, um
spačilo, in jih navdajalo s studom do sv. vere,
'■  zaničevanjem do njenih služabnikov, in z
ne Pokoršino do sv. cerkve. 3) Ako kterikrat
s Pazim v svoji hiši mažure (romane), burkinje
'komedije), pohujšljive ali krivoverske bukve:
P bom neutegoma razdjal. — Varuj, o Bog!
" 1Cne  in moje podložne, da ne pridemo v ne-
Varn °st, z branjem hudobnih bukev vekomej

P°gubljeni biti.

zo*

460

Lenoba.

Sedanje življenje je čas setve. Zdej
lahko sejemo, kar bi radi želi; življenje mine;
in nobeden ne more nič več dobrega storiti. Zato nas
opominja Kristus: „delati, dokler je dan;
pride noč, in nihče ne more  delati 11 *).
Kratek, kratek je čas setve; nikar ga gubiti,
kristijan! „Ne motite  se  — pišeapostelj —
Bog se ne da zasmehovati. Kar človek
seje,  to  bo  žel. Kdor v svojem mesu

seje, bo od mesa pogubljenje žel; kdor

pa v duhu  seje, bo od duhavečno  živ¬
ljenje  žel**). ,Slehern bo plačilo p«
svojem delu  prejel"***). Tej delavnosti za

srečno večnost je pa lenoba naravnost nasprotij
ker ona dušo in telo mori. Stoječa voda se usmradi
in bo gerda mlaka; tako tudi človeško serce v
svojem dobrem slabi, ako človek zadušo in telo pri'
dno ne dela. V luži se zaredi veliko gerdobe; že
več pa v lenem sercu, zakaj: lenoba je vse
hudobije mati.  — Nikar pa tudi ne mišk
da svojo dolžnost spolnuješ, ako si obsut s
praznimi, morebiti celo nečimurnimi opravili-
spodbudljivo branje, poduk v keršanskih res¬
nicah in lepšanje duše z blagimi čednostmi p- 1

*) Jan. 9, 4. **) Gal. 6, 7. 8. ***) Kor. 3, 8.

461

v nemar pustiš. Otroci, ki iz ilovice hiše de¬
lajo, tudi menijo, da je njih delo velika reč,
in vendar vse ni druzega kakor otročarija.
Tudi vse posvetne dela, v kterih ne išemo ne
tasti Božje, ne bližnjega, in ne lastne prave
sreče in zveličanja, so otročje in nečimurno
Postopanje pred Bogom in njegovimi angelji.
»Marta, Marta! skerbna si, in si ve¬
liko prizadevaš. Pa le eno je po¬
gubno. Marija je nar boljši del iz-
v ° 1 i 1 a, kteri ji ne bo vzet.“

Marija je nar boljši del izvolila, ker je
Ts ° skerb obernila na Božjo čast in svoje
zveličanje. Vso skerb na Božjo čast in zve¬
ličanje duše človek obrača, če tudi vse, kar
*kla z a telesno potrebo, Bogu daruje, in se
skerb n o varuje vse lenobe in nemarnosti,
kdor pri delu postaja, se skoz okno radovidno
° z ‘ ra > po bajtah in igrališih potika, delo pa
§a ne veseli; taki se navadi od mladih nog
za nikerno živeti, in bo berač ali tat, ali ne-
čistnik, ali pa vse skupej, in še veliko druzega
hutlp ga. Žalostno je življenje, grozna smert,
Za kaj: „Slehern bo plačilo prejel po
Sv °jem  delu 11 *). — Dalje je dolžnost kri-
^ an u, zlasti spokorniku, neprenehoma  v
*) Luk. 10 , 41. 42.

462

pokorjenji živeti. Kdor koli ve, da je Boga
žalil, naj k pokori pribeži; in če je že tudi
veliko let v pokori preživel, naj vendar ne
pozabi besed sv. pisma: „Zavoljo odpu-
šenih grehov nikar ne bodi brez
strahu".  *)

Pijančevanje **).

Strašno brezno je pijančevanje, ki mori
truplo, in dušo pogubi. Žalostna je velika
suša, ki hribe in doline posuši, da zemlja poka,
in začnejo gore same od sebe goreti; še huje
se pijancu godi, ki se v vol, vino ali celo
v žganje  poda; on sam v sebi  sušo ima,
ktere mu tudi smert ne bo pogasila. Pijancu
želodec oslabi, da ne more več živeža kuhati;
zato ti nesrečni veliko pij o, in premalo jedo;
kako bi ne omagali 1 Pijanca noge več ne
nosijo, roke mu upadajo, huda bolezen se za
njim pomika, smert se približuje, in pekel se
že odpira, ki bo pijanca požerl. — Pijanec in
pa voz, s kterim obdivjani konji dirjajo, sta |
si podobna. Pijanec je zgubil pamet, voz P 8
svojega voznjača; oba se potereta. Na pervem
voglu se voz zdrobi; pijanec pa, ko se po ši '
roki cesti opoteka, smerti iše, in jo tudi velikrat

*) Sir. 5, 5. **) Življ. sr. pot.

463

najde. Vsaka luža je dosti globoka, da se
utopi, vsaka stopnica dosti visoka, da se ubije.
Sterta glava in pa sterto kolo; — kako bi
pijanca nosile! »Zavoljo nezmerne pijače, pravi
sv. Duh, jih je veliko že smert storilo". *)
Kaj pa bo za dušo?

Ne da bi delal, pijanec po pivnicah po¬
seda, in sam sebi zlati čas krade. „Rokodelec,
ki se pijančevanju vda, ne bo obogatel" **).
»Ti, kteri pijančevajo, in si med seboj poje¬
dine napravljajo, se bojo spraznili, in zaspanec
se  ho s cunjami oblačil" ***). Ne da bi skerbel
za svoje ljudi, prihranil kaj za stare dni, in
ubogim pomagal, pijanec svoje premoženje v
vino in žganje pomeče, in dolge dela, kterih
ne  bo nikoli plačal. Pogosto preklinja, kvanta
in opravlja, malo pa moli; malokdaj k spovedi
8 re > in še takrat se ne poboljša. Gerdo je
"jegovo življenje, strašna njegova smert; gorel
b ° na tem svetu, gorel bo na unem, kdor se
Pijančevanja ne varuje. V vinskem kraji so
živeli štirje poglavitni pijanci, vsi so žalosten
k°nec imeli. Pervi je za vodenico umeri,
hkugi je zvečer z gorice šel, in na bregu v
kolovozu obležal. Ploha po noči priteče, in
8 a  zalije. Tako se je na hribu utopil. Tret-
"Tsirr37734. **) Sir. 19,1. ***) Prip. 23, 21.

464

jemu pijancu je jastreb življenje vzel. Vjeli
so namreč jastreba in doma priklenili. Pijanče,
vse zgubljeno, ga gre dražit. Serdita tiča ga
s kljunom za roko popade, ktera mu hitro
oteče in začerni. Prime se ga prisad in —
umerje. — Kaj se je četertemu prigodilo, ne
vem; samo to vem, kar sv. Pavel pove: »Pijanci
ne bodo nebeškega kraljestva posedli" *)•
Pijanec na svet nobeden ne pride, temuč se
pijančevanja le sčasoma privadi. Ni pa pre¬
grehe, da bi človeka tako hitro vjela, ko pi-
janšina. Od začetka le pokuša; poslednjič pa
pijanec misli, da mu brez vina ali žganja ni živeti.

Nekoliko jih pije, in mislijo, da brez
močne pijače ne morejo delati; taki delavci
že na pragu pogube stoje; ne bo dolgo, da
bodo moč in pamet zapili. Drugi pijejo za
kratek čas, za dobro voljo, in večega veselja
na svetu ne poznajo, ko po gerlu vlivati, laki
že globoko v nesreči tiče. Težko se bodo
uboštva in nesrečne smerti ubranili; za takim
veseljem vselej veči žalost pride. Tretji pijejo
brez občutka in brez pameti. Taki pijanci
živi pekel v sebi nosijo, in ljudje biti nehajo.

V letu 1827 je prišel možak na češkem iz
mesta Tabora ves pijan. Po kosilu gre za

*) Kor. 6, 13.

465

ženo na vert, jo krega, da še ni podzemljic
posadila, ji vzame kol, s kteriin je sadila, in
jo hoče pretepati. Ona uide, pijanec pa v
hišo gre. Nekaj pozneje ga gre iskat, in ga
najde v hlevu kleče — viseti; v pijanosti se
je bil obesil.

Žganje in žganjepivci. *)

Škodljiva je človeku vsaka močna pijača,
hi se čez mero vživa; žganje pa je sedemkrat
hujši,

prav živ strup za ljudi, posebno za
mlade **). Kdor se v žganje poda, mu začne
život od znotraj po malem goreti, življenja
žlahtna moč uhaja in smert naglo prihiti.
Nekemu kmetu, ki se je v kuhinji grel, se
oanagloma truplo užge; in ko so hotli gasiti,
Je več in več sivega plamena iz njega švigalo.
Povedal je, da se ognja še dotaknil ni, pa
nanagloma se mu je v želodcu vnelo, in v eni
minuti so mu roke in noge gorele. Nesrečni
žiovek je rad žganje pil, in ga je večkrat ob

*) Življ. sreč. pot.

**) Mladim kužejem žganja piti dajejo, za to,
da majhni ostanejo. Tudi otroci v svoji
rasi zastajajo, in večkrat za vse življenje
pritlikovci ostanejo, ako se jim žganje daje.

20 **

466

enem dušku pol steklice potegnil. Hiranje ži¬
vota se žganjepivcem očitno pozna. Mlado
obličje naglo obledi, in prihaja bledo kakor
perst, ali pa rudeče kakor kuhan rak. Želodec
se kerči in stiska, mozeg po kosteh se suši,
in ves život se trese, kakor šiba na vodi od
prevelike suhote. Vsaka nevarna bolezen se
ga rada prime, in če zboli, ga ni lahko ozdra¬
viti. Po vsih deželah je huda bolezen kolera
nar več pijancev pobrala; redek je pijanec,
da bi ga bila pri življenji pustila, kodar je
divjala.

Kdor začne žganje piti, začne tudi pamet
zgubivati; v kratkem se bo ves poživinil. Ta-
cega ne veseli delati, ne Bogu služiti, ne za
svoje ljudi, ne sam za-se skerbeti. Gerši ko
živina živi, in kadar se izpije, ga je konec,
ali pa si še sam življenje vzame. Vse to žganje
dela; žganje iz človeka govedo naredi. Za to
pravijo, da je žganje izmislil peklenski, ki vse
hudo dela. To vsaj vemo, in očitno vidimo,
da toliko več ljudi zdivja, kolikor več se jih
v žganje poda. Drugi pijanci sploh še
popoldne začno, žganjepivci pa že na teše
pijo, — že zjutraj žganje iz njih hahlja, kakoi
iz vrelega kotla, kako bi se taki pijanci ne
pokuhali, in ne posušili!

467

Ne moti se, keršanski brat, in ne reci,
da je pijancev veliko, kterim se nič hudega
ne zgodi. Ako se ni, se jim še bo. — Ne
zanašaj se, da se tebi ne bo taka godila; huda
navada le po malem človeka za seboj mika,
pa naglo ga zgrabi, kadar si več pomagati ne
more, in ž njim v pogubljenje dere.

Varuj se v začetku hude navade, ktera
le priliznjeno vabi; dans jo je lahko prema¬
gati, jutri bi bilo prepozno. — Ne daj se po¬
siliti, če se ti žganje še tako sladko ponuja
Piti, boljše je, nikdar sladkega strupa ne okusiti,
kakor za njim umreti.

V Ameriki in na Angleškem imajo pre-
le Po bratovšino, da se žganju in vsim močnim
Pijačam za vselej odpovedo, in se med seboj
1 )0  bratovsko take pijače varujejo. Pri nas iz
kihe, žita in sadja žganje delajo, in si tako-
rekoč iz ljubega kruha smertni strup naprav¬
ljajo; zato je toliko dober kup, da si za kake
krajcarje vsak dan lahko smert kupi. — Pod-
Ze mljice, ki so jih brez vestniki nar huje v ta
str up obračali, je Bog odtegnil, pa še nočejo
spoznati, in drugo sadje bolj kaze; bi radi,
^ bi Bog še tega vzel!

468

Nauki za device.

(Jajs.)

Ti, keršanska deklica! zvesto čuj in moli,
da ostaneš nedolžna in čista; tvoj stan ima
posebno hude nevarnosti.

1) Nečimurnost in želja dopasti,
ktera je tvojemu spolu kakor prirojena, je prav
velikrat perva stopinja k grehu. Prava de¬
vica,  pravi apostelj, želi le Bogu dopasti z
bogaboječo in čisto dušo, in z ravno tem bo
tudi vsim dobrim ljudem dopadla; za nečimurne
in spake se pa ne zmeni pošteno dekle. Takim
dopasti bi ne bila njena čast, ampak sramota
in nesreča.

2) Preveliko lepotičenje, nespametna noša,
in prederzno vedenje so nastave, v ktere se
lahko nesrečno zamotaš. Veliko jih je ob
praznikih iz napuha, pri delu pa zavoljo zani-
kernosti ali zložnosti nespodobno in pohujšljivo
napravljenih. Le čednost je lepota, in
spodobna noša nar lepši lepoti ja
tvojega spola. Nespodobnost in ne¬
sramnost pa je tvoja nar hujši sra¬
mota.

469

3) Blebetavo in zijalasto dekle ne more
dolgo nedolžnosti ohraniti in bo kmali svojo
norčavost objokovalo. Glej vešo, kako pre-
derzno okoli svetle sveče ferfra — se osmodi
in mertva cepne!

4) Kdor na sprehode in po vasi  hodi,
vselej slabši domu pride. Mlade drevesca, ki
so ob cestah, so nar popred od prešernih ljudi
poškodvane. Ne postopaj po ulicah; že po¬
sebno pa po noči nikoli ne hodi nikamor. Ne
hodi nikoli sama predeleč od doma, tudi ne
sama po daljnih potih, ne po samoti, ne po
gošavi; — boj se razbojnikov in ubi-
javcev nedolžnosti!

5) Veliko jih je, ki preveč in prezgodaj
na  tako imenovano preskerbljenje mislijo, in
8a ravno zato zgrešijo, ker ga po grehih išejo.
Od grešnega znanja noben pametni nič dobrega
ne  pričakuje. Bodi bogaboječa in pridna; boš
vidika, da te bo Bog preskerbel. To misli:
bogaboječ človek naj pred na dobro zaderžanje
Sleda; z malopridnim možem pa gorje tebi.
Veliko jih je, kakor morebiti sama veš, ki so
dfleva poroke komej pričakovale, — pa drugi
te den so že klaverno glavo obešale.

6) Bodi stanovitna in previdna,
ako  se ti zapeljivec bliža. Ne zaupaj prihuljen-

470

cem, ki se morebiti nedolžno derže, da bi te
lože vjeli. Varuj se vsacega razujzdanega člo¬
veka, bo naj kterega stanu si bodi. Varuj se
perlizovavcev;  oni nimajo nič poštenega
v sercu; omamiti in oslepiti te hočejo, da bi
svoj hudobni namen zakrili. Kdor se ti pri¬
lizuje, ta te zaničuje kakor nečimurno revo;
zaničuj ga tudi ti kakor neslanega in prekan-
Ijivega človeka. Kar ti nesramen  človek
obljubi, nikar mu ne verjemi; goljufati te hoče,
kakor je druge goljufal. In ko bi tudi pri
besedi ostal, kako nesrečen bi bil zakon brez
blagoslova Božjega po pregrešnem življenji!

Ne daj se z nikakoršnim darom oslepiti
in vjeti; drago bi ga mogla s svojo častjo in
nedolžnostjo plačati. O kolikrat se nedolžnost
za kak rudeč trak, za en ples, za požirek vina
proda!

Kadar se kača proti tebi zaleti, beži,
ali pa udari  na vso moč! če te hudoben
človek prime, beži, če je mogoče — iztergaj
se mu, kliči na pomoč! na vso moč udari! ne
boj se nič kakor le samega greha: vagaj vse,
da čednost ohraniš, vagaj za čednost še več
kakor za življenje. Bog da devičji roki moč,
ktera se za Božjo čast in za svojo nedolžnost
bojuje.

471

7) Pijanega človeka se ogni, kakor ste¬
klega psa. Varuj se skerbno, da se tudi sama
nikoli ne vpijaniš; ob čast in ob čednost bi
prišla. Ni na svetu geršega, kot pijana ženska.
Da se boš pa vsega tega varovala, ne hodi
nikoli v pivnice ali oštarije.

Ne hodi na plesiša; perva stopinja pri
plesu je velikrat perva stopinja k grehu.

8) Ne spi na polji, — ne pri peči; ne
Pri ognjiši; — ne na svislih ali hlevih; pojdi
v  svojo kamrico in zakleni se vanjo. Moškim
nikoli ne sveti, kadar grejo ven ali pa spat,
tudi ne spi v takem kraji, kjer so osebe dru-
ze ga spola; po noči ne imej nikoli nič pri
°knu opraviti. Gluha  bodi in mutasta!
~~ Ne bodi nikoli med ljudi, če nisi vsa in
podobno napravljena. —

9) V bolezni se nobenemu človeku ne
zaupaj, od kterega nisi prepričana, da ima
®°ga pred očmi. Zdravnik naj bo vselej vpričo
Maršev pri tebi. Bodi tukaj posebno previdna;
suma ne hodi k njemu! Duša je več vredna,
kakor življenje.

10) Čistosti ne moreš ohraniti, ako se ne
v aruješ tudi druzih grehov, ktere bi te k ne¬
čistosti napeljevali, ali vsaj milosti Božje ob¬
upali, brez ktere ni mogoče čisto živeti.

472

Bodi torej ponižna. Kar si, si le po milosti
Božji. Če drugi padajo, jih pomiluj, in pomisli,
da so slabi; spoznaj svoje slabosti tudi ti. Naj te
to svari! Prosi še priserčneje, da te varuje, da
tudi ti ne padeš, morebiti še globokeje.

Bodi varna v svojem govorjenji: govori
malo, misli veliko, kako bi Bogu dopadla.
Varuj se jezičnosti,  če se hočeš greha va¬
rovati. Ne obrekuj  in ne grajaj. O, kako rad
vsak druge slabe vidi iz samoljubnosti in na¬
puha, da sebe nad druge povzdiguje. In Če se
ravno zoper čistost ne pregrešiš, se pa nemara
s svojim hudim jezikom zoper zapoved ker-
šanske ljubezni do bližnjega pregrešiš.

Bodi postavna in modra, —- pa vendar
krotka in prijazna — ne samoglavna, ne so¬
vražna , ne čmerna, s tem bi samo sebe in
čodnost pogerdila.

Sovraži vso hinavšino in hlimbo, ktero
Bog in vsi dobri ljudje sovražijo. Ne pušaj
nobene čednosti v nemar iz strahu pred ljudmi,
naj bo molitev, ali kaj druzega,- ne stori pa
tudi nič zavoljo časti, da bi te ljudje hvalili-

Samo s pravo in nehinavsko pobožnostjo
boš dosegla Božjo milost, ktera ti je potrebna
pri tolicih nevarnostih in skušnjavah, da boš
v čednostih živela in se zveličala.

473

Za posle. *)

Ako te je Bog za posla namenil, podaj
se voljno v njegovo sveto voljo, in misli: V
tem stanu, kakor v drugem zamorem Bogu
dopasti, in še ložej se zveličam, kakor v kakem
imenitnem stanu. Spolnuj svojo dolžnost in
v aruj se krivice, ktero posli velikrat delajo.

1) Bodi pokoren svojim zapovednikom,
■n vsim, kakor je prav. če po Božji volji
ljudem služiš, Bogu služiš. Delaj vselej voljno
ln  veselo, toda ne le vpričo gospodarjev, ampak
tudi, kadar te ne vidijo. Bog te vidi, on te
bode tudi plačal.

Stori svojim gospodarjem vse, kar bi ti
botel, da bi služabniki storili, ako bi bil ti
gospodar. Delaj jim pridno, kakor bi sam za
Se be delal; varuj njih reči, kakor bi tvoje bile.

Kar iz zanikernosti ali iz lenobe pri delu,
P r > živini, ali pri druzih rečeh zamudiš ali
spridiš, je tako, kakor bi bil ukradel.

2) Bodi zvest in pošten v malem — kakor
v  velikem. Kdor po majhnem večkrat jemlje,
Se  škoda velika naredi, tedaj tudi velik greh.
Knko težko stane toliko poverniti!

*) Iz Jajsa.

474

Ne plačuj si sam skrivej, če se ti tudi
plačilo premajhno ali živež preslab zdi. Po-
terpi, da kaj boljšega dobiš. — Bolje je ter-
peti, kakor težko vest imeti.

3) če nimaš pravega vzroka, pred od¬
ločenim časom ne hodi iz službe. To bi bilo
greh, ker je zoper pogodbo, in ker večidel
hiši škoduje.

4) Glej, da vselej resnico  govoriš. Kdor
se enkrat zlaže, se potlej nemara še desetkrat
zlaže, da bi se izrezal; pa še mu ne obstane.
Lazniku ne verjamejo, če tudi resnico govori.

5) Ne bodi jezičen,  varuj se podpiho¬
vanja! to je gerd greh, dela zamere in prepir,
podira mir v hiši, — v zakonu, in tebi samemu
dobro ime obropa.

6) Tistim, ki s teboj služijo, in vsim pr>
hiši bodi prijazen in postrežen; pomagaj jim,
kjer in kakor moreš in smeš.  — Toda ne
pečaj se z nobenim preveč; nobenemu preveč
ne zaupaj; bodi vsim enako dober, in ^ eZ
nobenega ne vleci. Vsak je tvoj bližnji.

7) Ne delaj tujih grehov, ne s sve¬
tovanjem, ne s pomaganjem.  Ne strezi
nikomur v hudobnih rečeh, hudobije ne pr 1 '
krivaj! ne zamolčuj! Če pri otrocih, ali P rl
teh, ki s teboj služijo, kaj slabega na domu,

475

ali pa zunaj doma vidiš, in sam ne moreš
ustaviti, je tvoja dolžnost povedati, da oni
ustavijo.

8) Če te kdo v greh nagovarja ali tvojo
čednost zalezuje, moraš povedati gospodarju
ali pa gospodinji. Ako pa pri njima pomoči
ne dobiš, tirjaj svoje plačilo, vzemi slovo in
Pojdi od hiše. Zapusti grešno priložnost, če
ne > se pogrezneš v pogubljenje.

9) Misli v mladih dneh na starost. Bodi
Priden; dobro oberni kar imaš; ne zapravljaj
brez potrebe. Varuj se pitja, igre in predrazih
oblačil. Terdno si moraš svoje krajcarčke
zaslužiti, in še ne veš, kako kervavo jih boš
če potreboval. V starosti mora veliko pijan-
oev in igravcev beračevati, in pa še pred
durmi tistih, kjer so nekdaj bahali ali zaprav¬
ljali. Drugi morajo lepe oblačila, za ktere so
v  mladosti ves svoj prislužek izdajali, v sta-
rosti, in v sili po nič prodajati, da se nasitijo.

Izvolitev stanu.

Naj boljši stan je stan nedolžnosti. Ko
bi bilo svetnikom v nebesih, dušam v vicah,
a 'i pa zaverženim v peklu dano, se na svet
Poverniti: vsi od pervega do poslednjega bi ta
s tan izvolili; in vsi moramo stanu nedolžnosti

476

iskati, ako nočemo kdaj z nevošljivcem in ubi-
javcem Kajnom deleža imeti. Kdor je veržen
iz raja svete nedolžnosti, ga ne čaka druzega,
kakor s trudnim delom pokore se zopet temu
srečnemu vertu nedolžnosti približevati, zakaj
„če se ne spokorite, bote vsi pogi¬
nili",  pravi Jezus. (Luk. 13, 3.) Nar srečnejši
stan je tedaj stan nedolžnosti; in v ta zveli¬
čani stan smo pri sv. kerstu vsi stopili. Ako
se še v njem znajdeš, moj kristijan! imej Boga
noč in dan pred očmi, in varuj se greha, da
ga ne zgubiš. Če si ga zgubil, delaj pokoro,
da se ne pogubiš. — Kar pa stan tiče, kterega
naj bi si v življenji izvolil, vedi, da Bog ne
gleda tolikanj na stan človekov, ampak na
njegovo serce. Iz vsakega stanu derži pot v
nebesa, ako njegove dolžnosti prav spolnujemo.
Pa ravno za to, ker ima vsak stan svoje po¬
sebne dolžnosti in težave, nima pa vsak človek
enacih moči in nagnjenj, ravno za to ni vsak
stan za vsacega človeka, časna in večna sreča
ali pa nesreča je velikrat na tem, kako si
človek stan izvoli. Navadi se od mladih nog
pridno delati in pogosto moliti,  varuj
se lenobe, zapravljivosti, prevzet¬
nosti in slabe tovaršije,  in derži se
skozi in skozi tega nauka, da tudi nar manjši

477

reži nobenkrat ne storiš in ne pripustiš, kar
veš, da Bog prepoveduje; potlej ti ni treba
ravno skerbnemu biti zavoljo prihodnjega stanu.
Zakaj, če si ti res z Bogom, bo tudi Bog s
teboj, in te bo razsvetlil, da boš izvolil taki
stan, kteri te bo v nebesa pripeljal. Kadar pa
je treba, se za prihodnji stan odločiti, imej
tele reči pred očmi:

1) Stan izvoli po vrednem prejetji zakra¬
mentov sv. pokore in presvetega Rešnjega
Telesa, in potem ko si Boga v duhu in
v resnici gnade in razsvetljenja prosil.
Ne voli stanu, kadar je duh vprežen v
kako žalost ali nesrečo; in tudi ne v
posebnem veselji ali v omotici; ampak
kadar imaš mirno in pokojno serce, da
moreš z zdravim umom vse preudariti.

2) Preudari dolžnosti in težave stanu, k
kteremu se čutiš nagnjenega, in pomisli,
ali jih boš mogel spolnovati ali ne.
Tukaj se dela za tvoje zveličanje, torej
ne prenagli se. Vselej poskerbi popred
za dušo, potlej še le za telo. — Posvet-
vaj se s svojim spovednikom, s starši in
z druzimi modrimi ljudmi. — Ta čas po¬
gosto moli, tudi kaj druzega dobrega
stori, da sprosiš pomoči od Boga.

478

Zavernjenje ugovora.

Nekteri kristijanje pravijo, ali si mislijo:
„Toliko je dobrih naukov, svetov in pobožnost
keršanskega življenja, da bi ne mogel nič
druzega delati, kdor bi hotel vse spolnovati;
ali pa še pravijo, da celo mogoče ni, živeti po
vsih naukih in predpisih". — Na to odgovori
sv. Frančišk Salezijan: „Ako bi se mogle vsak
dan vse te pobožnosti opraviti, se ve, da bi
ves čas vzele. Pa tega Bog od tebe ne tirja,
temuč, da vsako reč ob svojem času, in ob
svoji priložnosti opravljaš". Koliko je cesar¬
skih zapoved in ukazov, kterih se mora pod¬
ložnik deržati, in vse ob svojem času prav do¬
polniti, kterim bi tudi en sam dan ne mogel
kaj! Tako je tudi s keršanskimi pobožnimi
deli, kterih človek na enkrat ne more opraviti;
ako jih pa zversti vsako za svoj čas, se da
tudi pri obilnih opravilih veliko storiti.

Svet Feliks, kmetiški hlapec, ni utegni'
po dnevu moliti, je molil po noči, in molil je
obilno. Vsaki dan je k sv. maši šel, in ven¬
dar pri delu ni nič za to zamudil. Pr* del* 1
je Kristusovo terpljenje premišljeval, in je Bogu
svoje terpljenje izročal. Sv. Notburga, služab¬
nica, ni imela sama kaj vbogajme dajati, torej

479

je svojo gospo prosila, da je smela med uboge
razdeliti, kar je pri mizi ostalo; in ko ji je
bilo to prepovedano, se je vsako nedeljo in
zapovedani praznik s kruhom in z vodo zado-
volila, svoj del pa je ubogim dala, da jih je
vsaj enkrat v tednu razveselila. Sv. Ludovik,
kralj, je pri vsih svojih mnozih opravilih bil
pri dveh mašah na dan, je veliko 'molil in
tudi nekaj časa premišljeval; bolnišnice je
obiskal, se vsak petek spovedal; nosil je spo-
boriven pas, in še več druzih pobožnost je
opravljal. Vendar pri svojih posvetnih opra¬
nih ni nič zamudil, in njegov kraljev dvor
j e  bil v lepšem redu, kakor kdaj popred. Kdor
ra d pobožne dela opravlja, Bog da njegovim
s 'etim delom blagoslov in tek, da ne zamudi
^ a ji ako ravno vsak dan kaj časa v Božjo čast
to v srečo ali tolažbo in v pomoč bližnjega
oberne. To vidimo nad sv. Feliksom, sv. Izi¬
dom, in druzimi neštevilnimi svetniki. Tudi
tostna skušnja je že marsikterega ravno te
re & prepričala.

Vendar pa moraš vselej razločiti, kristi-
ton! kaj je dolžnost, in kaj jele svet.
dolžnost gre s vetu naprej, in mora vselej
polnjena biti, svet pa je le svetovan. Napčno
to bilo ako bi, postavim, posel zoper voljo

480

gospodarjevo v delavnik delo pustil in k maši
šel, ker v delavnik k maši iti ni zapoved,
ampak dobro je; gospodarja slušati v tacih
rečeh, ki so po Božji volji, pa je dolžnost.
Na drugi strani pa bi zopet velik greh storil,
ako bi v nedeljo ali zapovedani praznik na
gospodarjevo povelje delal, ali pa k Božji
službi ne šel; zakaj le v tacih rečeh sme in
mora posel svojim zapovednikom pokoren biti,
ktere niso zoper Božje ali cerkvene zapovedi.

Ako pa kdo še pravi, da po Božjih za¬
povedih celo ni mogoče živeti, tak je zlo za¬
slepljen; on Bogu naj modrejšemu krivico
pripisuje, češ, da on neskončno usmiljen, do¬
brotljiv in pravičen od nas kaj tacega tirja,
kar bi bilo čez našo moč. Tako govorjenje
bi bilo silo hudo prekliujevanje čez sveto pre¬
vidnost Božjo, česar nas Bog obvaruj!

Zgledi pravih spokornikov,

mlačnim kristijanom v premislik.

Sveti Janez Klimak je bil nekdaj za ne¬
koliko dni šel v samostan pravih spokornikov,
in je ondi vidil reči, ktere morajo človeško

481

serce s stermenjem napolniti. Poslušajmo, kaj
Dam sam pripoveduje:

„Ko sem prišel k unemu samostanu spo¬
kornikov, ali v kraj pravih pokorivcev" — so
Djegove besede — „sem zares vidil reči, ka¬
kršnih lenega oko nikoli ni vidilo, nerodno
ubo nikoli ni slišalo; vidil sem, kar mlačnemu
Di nikoli v serce prišlo, besede in djanja, ki
Bogu silo delajo, priserčnost in ognjeno go-
rečnost, ki zamore Božjo dobroto naglo z
uebes nakloniti. Nektere tistih zadolženih, ki
:  So  pa še nedolžni bili, sem vidil, kako so
ce le noči pod milim nebom stali, da niso noge
Premaknili. Ako jih je zaspanost omagovala,
80  natori silo delali, in si niso kar nič po-
čitka privošili, temuč režali so sami nad seboj,
2  Dejevoljo in hudovanjem se psovali, se dra¬
mili od spanja. Drugi, kakor se mi Je vidilo,
So  Proti nebu gledali, ter z žalostnim glasom,

• zdihovanjem in vpitjem pomoči od ondod
klicali. Drugi so bili v molitvi; kakor hudo-
rielniki, so imeli roke na herbtu zvezane, od
Pl°boke žalosti osramotene oči so v zemljo
v pirali, ter se nevredne šteli, proti nebesom
Pogledati. Tudi si niso upali Bogu kaj reči,
govoriti ali moliti, ker v svojih zmedenih mi-
s Bb in zmedeni vesti niso vedili, kako in s

in Mar. Serce.

482

čem začeti moliti. Mutasta in brez besede je
bila njih duša, in njih duh s temoto in sko-
rej z obupnostjo obdan, ko so jeli v Boga
misliti. Nekteri so sedeli na tleh v spokornem
oblačilu s pepelom potreseni. S koleni so
obličje zakrivali, in s čelom ob zemljo butali.
Drugi so se neprenehoma na persi tolkli, in
so s silnimi zdihljeji obnovljene sape dušnega
življenja z nebes klicali. Nekteri zmed teh
so zemljo s solzami močili, in zopet drugi so
sami sebe tolkli, ker niso imeli solz, dahi
bili svoje grehe objokovali. Zelo veliko pa jih
je bilo, ki so, kakor je pri mertvih navada,
sami čez svojo dušo strašen in grozen krii’
zaganjali, ker stiske zbujene vesti niso nit
več mogli prenašati. Drugi so v sercu rjuh
kakor levi (njih vest), v ustih pa so glas ve-
kanja zadušili. Kterikrat pa silne bolečine niso
mogli več deržati, in so kar neprevidnih
zavpili. Vidil sem nektere v takem telesne®
stanu, da bi bilo misliti, da so sami iz sebe
šli, in da jim je življenje oterpnilo in obmolk-
nilo na vekomej 11 .

„Viditi je bilo, da so v tej gosti temi i c
dušni noči za vse reči tega življenja občutenj 1
zgubili. Duha so bili v globočino ponižnost*
pogreznili, in v ognjeni bolečini (zavoljo f e '

483

hov) so jim vroče solze čez lica lile. Drage
sem vidil, kako so sedeči premišljevali z očmi
v zemljo vpertimi. Vedno so z glavo zmaho-
vali, in kakor levi so globoko iz pers, in iz
srede oserčja vpili in zdihovali. Nekteri zmed
teh so bili z upanjem navdani, ter so prosili
popolnoma odpušenja vsih svojih grehov; dragi
s ° se iz neizrečene ponižnosti odpušenja ne¬
vredne šteli, in so na vso moč vpili, da jim
ni moč Bogu odgovora dajati od svojih grehov.
Nekteri so Gospoda prosili, naj jih tukej stra¬
huje, da unkraj usmiljenje dosežejo. Dragi,
stiskani od vestne teže, so odkritoserčno rekli:
Na «r je dosti, naj le vekomej pogubljeni ne
homo, ako bi tudi ne prišli v nebesa. Vidil
sem ondi v ponižnosti skrušene, in od butare
Ves ti stiskane duše, ki so k Bogu tako zdiho-
Va le in klicale, da bi se bilo moglo kamenje
k  usmiljenju omečiti. V tla so imeli oči vperte
ter so govorili: Dobro vemo, o vemo, da smo
vs e kazni in terpljenje zaslužili, in po pravici,
k er nismo v stanu, za svoje grehe zadostiti,
k° bi tudi ves svet sklicali, da naj z nami
* al uje. Za kar mi molimo, prosimo in zdihu¬
jemo, je le samo to le: Gospod, ne stra¬
huj nas v svojem serdu, in ne tepi
na s v svoji jezi  (Ps. 6, 2.), ampak po

21  *

484

svojem usmiljenji, zakaj dosti nam je, ako
bomo rešeni tvojega strašnega žuganja, in
tvojih neizrečenih in skritih šib. Ker, kako
bi smeli več ko tega prositi, ker svoje obljube
nismo neomadežane ohranili, temuč smo jo po
pervim odpušenji vsih zadolženj tako nagnjusno
zopet oskrunili".

„Ondi tam, o prijatli! bi vidili lahko v
djanji spolnjeno, kar je David govoril: Vidili
bi ljudi z nadlogo obložene in do konca sklo¬
njene, ki ves dan sem ter tje žalujejo. Ps. 37.
Kužen duh je hlapel iz gnoječih in gnjijočih
telesnih ran, ker se niso verdevali, in so po¬
zabili svojiga kruha jesti. Voda je bila s sol¬
zami zmešana, ki so jo pili. Koža jim je na
kosteh visela, in sahnili so, kakor trava, kise
odkosi. Ne bil bi druzega od njih slišal, če
ne teh besedi: Gorje! gorje! gorje meni ubo¬
gemu! gorje meni ubogemu! prav se mi godi*
prav se mi godi! ali pa: Prizanesi, prizanesi,
o Gospod! Nekteri so rekli: Usmili se, usmili
se! Drugi so še živeje vpili: Odpusti, Gospod!
odpusti, ako je mogoče, še odpušenje doseči.
Pri njih bi vidil jezike, ki so kakor goreli od
žeje, in iz ust moleli. Nekteri so si zvolili za
pokorjenje solnčne pekoče žarke: drugi so se
v lastno martro nastavili steklenemu mrazu.

485

Drugi so konaej vodo pokusili, že so odjenjali
piti. Le toliko pijejo, kolikor je treba, da žeje
ne umerjo. Nekteri pa so komej malo kruha
vžili, druzega so deleč od sebe vergli, in so se
hudovali, da so nevredni, jed vživati, ktera je
z a pametne, ker so kakor nespametne zveri
delali. Kje je bilo pri njih slišati smeha?
hje vnemarnih besedi? kje viditi kipeče jeze?
hje serda? Ni jim mar bilo, da bi bila še kaka
togota pri ljudeh najti, tako zelo jim je bila
pokorivna žalost pogasila vso serditost. Kje
se  je pokazalo pri njih še kako ukljubovanje?
hje kak vesel dan? kje prešernost v govorjenji?
hje verdevanje telesa? kje le sled nečimurne
tosti? kje je imela mehkužnost le nar manjši
lI Panje tukaj pestovana biti? kje je bila le
uiisel vino piti? ali sadje vživati? kje je bilo
tokaj pričakovanje pokrepčavne jedi? kje kako
Dihanje počutljivosti ? Upanje do vsih teh reči
j’® je bilo popolnoma ugasnilo. Kje je bila
P r i njih še skerb za kaj posebnega? kje po¬
hlepnost, človeka soditi? Nikjer ne več. Pri
n i'h se je dobilo neprenehano vpitje in zdi-
h°vanje k Bogu. Glas molitve je bil edini
^ a s, ki se je slišal. Drugi so se s pestjo močno
Da  persi tolkli, kakor bi pred nebeškimi vratmi
s toH, so k Gospodu klicali: „Odpri nam ne-

486

beške vrata, Sodnik! odpri jih nam, ki smo si
jih zaperli s svojimi grehi". Drugi so rekli:
„Pokaži nam le svoje obličje, in zveličani bomo".
Ps. 79. Eden je govoril: „Razodeni se, o
Gospod! ponižnim, ki sede v temotiin smertni
senci, s svojo svetlobo". (Luk. 1.) Drugi:
„Hitro nam pridi tvoje usmiljenje naproti, o
Gospod! kakor zgubljeni grešniki smo, ki ni¬
mamo več upanja; odtergali smo se od tebe,
o Gospod! in omagujemo na dnu globočine
greha" i. t. d.

„Vidilo se je, kako so uni izvoljeni od
vednega klečanja imeli kolena z debelo kožo
obrašene; oči od vednega jokanja izsušene in
globoko v glavo vderte. Lasje na trepavnicab
so bili takorekoč preč odjokani. Lica so bile
ranjene, in bi djal, sežgane od vročih obilnih
spokornih solz, ki so čez nje lile. Njih obličje
je bilo kakor velo, in neusmiljeno bledo; ne
bilo bi ga razločka več med njimi in med
merliči, ko bi se bilo primerjalo. Persi so
bile vse razboljene in podpljute od vednih u-
darcev, in kri je tekla iz raninih prog, ktere
so s pestmi vnovič prebijali. Kje je bila tu
postelja, se opočiti? Kje obleka — čista ie
varna zoper led in mraz? ....  Kaj je v
primeri z njih nadlogo vsa muka tistih, ki so

487

od hudiča nadlegovani? Kaj je proti temu vse
žalovanje unih, ki mertve objokujejo? Kaj vsa
revšina pregnanih? Nič, nič ni za res njih
maka in kazen, ki jo neradovoljno terpe, ako
se primeri z radovoljnim terpljenjem, ki ga ti
terpe".

»Prosim pa, bratje, ne mislite, da je iz¬
mišljava, kar sim rekel. — Velikrat so višega
v  samostanu prosili, da, ki je bil kakor angelj
v  človeški podobi, naj bi jim roke in vrat z
imlezjem in verigami obložil, in njih noge na
i es  pribil, kakor se s tistimi dela, ki so k
smerti obsojeni, in naj bi jih ne rešil pred, da
bodo pokopani. Še celo pokopa se niso vrednih
Steli. Tudi to k pomilovanju budivno poniže¬
vanje in ljubezen, ki izhaja iz skesanega serca
ln  spokornega duha blazih mož, bom še po¬
vedal. Kadar koli jim je bilo namreč umreti,
lu  pred nepodkupljivega sodnika stopiti, je
bmti, kdor je umiral, prosil in rotil svoje: vredne
vi šji, da naj ga ne pokopujejo po človeško,
teinuč naj ga kakor divjo zver, ali valovom
reke izroče, ali pa zverinam v logu veržejo
Požret. Umni in razsvetljeni predniki so jim
večkrat v to prošnjo dovolili, ter so zapove¬
di jih brez psalmov in slovesnega petja ven
vreči. _ Kadar jim je pa poslednja ura pri-

488

tekla, tedaj je bil pogled, ki strah in usmi¬
ljenje budi".

„Kadar koli so namreč spokorivni bratje
vidili, da je kteri zmed tovaršev blizo smerti,
vendar pa še zaveden, so obstopili umirajočega.
Vsi žalostni in hrepenljivi, kakor taki, ki jih
po vodi žeja, so mu z besedo in z djanjem
svoje pomilovanje skazovali. Z glavo omajevaje
in s priserčnim usmiljenjem so popraševali
umirajočega: Brat in tovarš pokore! kako je
zdaj s teboj ? kako se čutiš ? kaj praviš ti, hi
ravno kar v večnost greš ? kakošno upanje imaš ?
kako se ti dozdeva? Ali si dosegel s prene¬
senim trudom, kar si iskal, ali ne? Ali si
stopil v pristan zveličanja, ali je tvoje upanje
še omahljivo in nesvesto? Si li dosegel tek
(namen) življenja, ali si ga zgrešil ? Imaš h
varno upanje odpušenja, ali si še nesvest, kar
tvoje večno zveličanje zadeva? Si li dosegel
svobodo, ali so tvoje misli še puntanju in
nepokojni muki pohlepnosti podveržene? čutiš
li v svojem sercu žark Božjega razsvetljenja,
ali je še polno temote in sramotne zmedenije?
Ali se ti je kterikrat v sercu glas oglasil, ki
pravi: „Lej! ozdravljen si", ali: „Tvoji g 1 ' 6 ^ 1
so ti odpušeni", ali: „Tvoja vera ti je poma¬
gala?" Ali morebiti še slišiš tisti strašni gla s >

489

kaj, ki pravi: „Grešniki naj se proti peklu ober-
nejo", in: »Zvežite mu roke in noge"; ali:
»Hudobni naj se proč vzame, da ne bo vidil
Božjega veličastva". Kaj praviš ti k temu?
Prosimo te, povej nam, da vemo, kaj nas čaka.
čas tvojega življenja se dokončuje, in druzega
vekomej ne najdeš več. Na to so rekli nekteri
umirajoči: »Cešen bodi Gospod Bog, ki moje
molitve ni zavergel in svojega usmiljenja ni
vzel od mene". Ps. 75. In zopet drugi: »Hvaljen
bodi Gospod, ki nas ni dal njih zobem v rop".
Brugi pa so v stiski rekli: »Morebiti bo šla
uaša duša skozi neprenesljivo vodo". Ps. 123.
To so tisti rekli, ki so bili še v nesvestnosti
zavoljo svojega zveličanja, ali v stiski zavoljo
te ga, kar ima priti ob dnevu sodbe. Drugi pa
so še veliko žalostneje govorili, in rekli: Gorjč
duši, ktera obljube ni neomadežvane ohranila!
^akaj to uro, ravno to uro bo izvedila, kaj ji
J e  pripravljeno. — Ko sem vse to pri njih
vi( lil in slišal, bi me bilo skorej obupanje sterlo,
bor sem vidil svojo hudobo in lenobo, in jo
Primeril s pokornim žalovanjem unih svetih
®ož. Me morebiti zdaj poprašate: kakošen pa
jo bil tisti kraj, kjer so prebivali, kakošna je
b>la njegova podoba? Hiša je bila temotna in

31 **

490

mračna; od smradu, nečednosti in umaza vsa
neverdjana. Reklo se ji je po vsi pravici ječa
in obsodnica. Pogled sam tistega kraja je
naznanoval popolnoma pokoro in žalovanje,
Vendar, kar se nekterim težko in neprenes-
ljivo zdi, je unim lahko, prijetno in prenašljivo,
kteri so padli iz nebeške milosti in z višave
čednosti. Zakaj duša, ktera je zgubila pri¬
jaznost Božjo in upanje, zveličani pokoj do¬
seči, — duša, ki je pečat čistosti prelomila,
se ob zaklade Božje milosti, in ob vse Božje
tolažilo pripravila, — ki je zavezo in dopad¬
ljivost Božjo raztergala, in v sebi častitljivi
ogenj duhovnih solz ugasila; taka duša je od
silne bolečine zadeta in ranjena, kolikorkrat
koli se spomni, koliko zgubo da terpi iz svo¬
jega lastnega zadolženja in nemarnosti. Torej
z gorečnostjo in z veseljem sprejme imenovano
terpljenje, pokorjenje in trude, in si verh tega
prizadeva, samo sebe v dar prinesti, ako je
le še kaka iskra ljubezni ali strahu Gospodo¬
vega v njej ostala."

Sv. Janez Klimak življenje pravih spo¬
kornikov še dalje popisuje, in proti koncu
pravi: „0 prijatli! ne vem, kako sem se mogel
doslej muditi pri tem žalovanji. Skorej ves
v nesvesti bi bil kmalo samega sebe pozabil

491

zavoljo stermečega čudenja nad čednostmi unih
izvoljenih mož.“

»Trideset dni sem se mudil v uni ječi,
in sem se nejevoljin vernil v slovesni samostan
k velikemu opatu. Ko me ugleda opat vsega
spremenjenega in, bi djal, nezavednega, je v
svoji modrosti lahko vedil, od kod je ta spremen.
Kaj je to, oče Janez? mi reče. Si li vidil
spokornikov junaške vojskovanja? — Vidil sem
jih, oče! — mu rečem — čudil sem se, in sem
srečneji štel te, ki so padli in svoje grehe
tako objokujejo, kakor une, ki niso padli, in
jih ne objokujejo tako“.

Ta obširni popis zatajevanja pravih spo¬
kornikov od svetega Janeza Klimaka je sem
Pridjan, da bi spoznali, kolika je gnjusoba
greha pred svetim Bogom. Spoznamo pa jo
le tedaj, ako od svetega Duha gnado pravega
razsvetljenja sprosimo. Drugič, da bi osra-
m °teni spoznali, kako majhna je gorečnost
na ših časov v zadostovanji za storjene grehe.
Kaj bi torej pri tolicih zgledih vsaj manjši
re či zvesto spolnovali, ki so komej senca proti
u nim stermečim delom. Tretjič, da naj bi ne
Uničevali postnih in zderžnih dni in druzih
zatajevanj, ki nam jih naklada dobra mati
Sv eta cerkev zgoli iz ljubezni do nas, da bi se

492

pokorili za svoje grehe, se v lepem življenji
vadili, iu zveličali svojo dušo. — Sicer pa naj
tako imenovani močni duhovi naših časov nikar
pomilovaje ne zmahujejo nad unimi svetimi
spokorniki: Obljubim, da se niso še pokesali
svojega prečudno ojstrega zatajevanja, in se ne
bodo vekomej!

V čast naj svetejšega Jezusovega
Serca in Serca Njegove neomadežane
Matere.

493

Perva pesem pri sveti maši.

K začetku

l.

I^red tabo na kolenih,

0 Bog, te molimo,

In polni želj ognjenih
K tebi zdihujemo.

Daritev svete maše

Si daj, o Bog dopast’,

In zdihovanje naše
Povikšaj tvojo čast.

3 .

Ko Jezus se je ločil,

Je pri večerji tam
Prelomil in izročil
Ta kruh prijatelam.

Posvetil je to vino,

Ter ga učencem dal,

To k mojemu spominu
Storite, je pridjal.

3 .

Telo je to, vzemite,

Telo , in moja kri,

Nikdar ne pozabite,

Kaj Jezus vam stori.

494

Za vas on hoče umreti
(O človek pomni to!)

Da di ljudem živeti,

Da jim odpre nebo.

4 .

To naše darovanje

Vzem’, o Bog! od nas ,
Usliši zdihovanje

In naše prošnje glas.
Teleta so očaki
Dajali nekadaj ,

Zdaj dari niso taki,

Naš dar je Kristus zdaj.

K glorii ali slavi.

1 .

Čast, hvala in hvaležnost
Je tvoja b’!a in bo;
Nepokoj in betežnost,

O Bog! odverni jo.

Daj nam miru in tebe,

Bog! vedno deržati se;

V teb’ iskati tebe,

Vesel’ častiti te.

2 .

Za naše hudobije,

Za nas se pokoriš,

Smert ta nam greh odmije,
Tud greha mik pobriš’,
Bod’ hvala svetem’ Duhu,
Tud njemu čast gre še,
Zbuduje serce gluho ,

Svoj ogenj v njem užge.

Pred evangelijem.

l.

’Z ust Božjih se izhaja
Svet evangelium,

V serce se nam usaja,
Nam razsvetljuje um.
Bog govori, Bog večen,
Pri Bogu ni laži,

O srečen , trikrat srečen,
Kater se ga derži.

3 .

Besede Božje vera
Nam kaže pravo pot,
Gotovo stezo, ktera
Gre v nebesa od tod.
Ohrani to povelje

In nauk svoj pri nas;
Daj nam potem veselje
Seboj na večni čas.

K kredo ali veri.

1 .

Bog Oče, mi spoznamo,
Da vse je tvoja stvar,
Kar je in kar imamo,
Dobrote tvoje dar.

Od tebe, Oče, ide
Sin rojstva večnega,
Spočetje njega pride
Od Duha svetega.

3 .

Marija je rodila
To Božje detice,
Devištva ni zgubila,

Ne pred, tud potlej ne.
Naš greh je njega vmoril
Za greh je bil prodan,
In kakor je govoril ,

Je vstal on tretji dan.

496

3 .

Na desni rok’ Očeta
Je v svetem raji zdaj,

Se pride , to obeta ,

Samo ne vemo , kdaj.

Pa kadar se izide

Za svet odmerjen čas,

Pove nam, da spet pride
Očitno sodit nas.

i.

Sosesko keršenikov
Al’ cerkev ver’jemo,

Tud občestvo svetnikov,
Zedinstvo v en’ telo.

Tud grehov odpušenje
Na temu svetu zdaj ,

Života res vstajenje,

Potem pa sveti raj.

K darovanja.

1 .

Naj, Bog, dopade tebi,

Kar ti darujemo;

Scer kruh je sam na sebi
In vino zgolj samo;

Pa 'z kruha in iz vina
Bo kmali, kar zdaj ni,

Edin’ga tvoj’ga Sina
Telo in prava kri.

3 .

To naše darovanje,

O Bog! ne z verzi ga ;

Vse misli in vse djanje,

Vse serca, v dar jih na !

O daj , da bomo zvesti
Ti, Oče , v vsih rečeh ,
Odvzem’ znad naše vesti
Težilo vsih pregreh.

S.

Vse naše premoženje,

Ves živež in telo,

Blago in tud življenje ,

Vse to naj tvoje bo.

Daj nam po 6voji volji
Zdaj dež, zdaj solnčni sej
Pokaže se na polji
Dobrota tvoja nej.

K sanktusu.

1.

Povzdignimo, kristjani,

Vsi svojo pesem zdej ,
Zapojmo sktipej zbrani:

Svet, svet na vekomej!
V nebesih in na zemlji
Se vidi njega moč;
Nevernikom odjemlji,

O Bog! njih uma noč.

2 .

Da sveto luč, katere
Dozdaj ne vidijo,
Spoznajo, udje vere
Z nam’ tvoje bodejo :

Da čast mu skup pojemo,
K’ nebo ga da med nas,
Hrup mu vesel ženemo,

Z angeljci vsi v en glas

O povzdigovanji.

l.

Molimo klečijoči
Boga zakritega,

Oko ga ne razloči ,

Pa vera znat’ ga da.

Zdej tukaj brez pogleda ,

O Bog! te vidimo.

Zadosti je beseda,

Da tebe vidimo.

3 .

Na lesu nekdaj križa
Je Bog zagernjen bil,
Zdaj , vera nas previža ,

Je človek tud se skril.

Ta dar dobrote tvoje,

Kruh tvojih angeljev,
Opomni misli moje,

Da, Bog, si zame vmerl.

3 .

Naj spere dušo mojo ,

O Jezus! tvoja kri,

Dodeli milost svojo,

Ti morje milosti!

Kar zdaj te nam zagerne,
Naj zgine, o Beg I spred nas,
Naj enkrat se odgerne ,

Nam gledat’ tvoj obraz !

K zavživanju.

t.

Vel’k čudež se odkriva ,
Vel’k čudež se godi,
Gospod se zdaj uživa,

Tud vera ’ma oči.

Podoba je soer vina ,

Podoba kruha vsa,

Ne vid’ se nič spremina,
Telo in kri je pa.

499

3 .

O srečen , kdor verjame ,
Da tukaj Jagnje je ,
Katero nam odvzame
Tol’k’ grehov butare.

Le to je jed, to vera
Kristjane poduči,
(Ljubezni neizmera')

Od ktere duša ž’vi.

3 .

Če  ga na konc' življenja
Po vrednem vžijcmo ,

Se smertnega strašenja
Več bal’ ne bodemo.
Težave in britkosti
Se tist’ ne bode bal ,
Kater’mu bo v slabosti
Ta kruh pomoč mu dal.

4 .

O Jezusi čast in hvala
Naj ti povsotna bo :
Ljubezen nam je dala,
Ljubezen tvoja to:

Ta vžitek, Bog! telesa
In tvoje te kervi,
Življenje in nebesa ,
Veselje v večnosti.

5 .

Daj tega nam želeti ,
Goreti vsim v njega 1
Daj prav nam ga prejeti,
Ko pride ločitba,

Da bodemo s temistim
Na pot se vzdignili,

500

In pa iz sercem čistim
V nebesa, va-nje šli.

K lte mlssa est.

1.

Ker smo zdaj mašo sveto
Spodobno slišali,

Povz’mimo čast odpeto
In hvalo z angeljci.

Dopade naj mu djanje
Opravljen’ga daru.

Zvirk gnade bod’ to darovanje
Nam, dolžna čast Bogo.

2 .

Deržimo pomoč’ Božje
Se skoz in skoz terdno ,

Le ta naj nam orožje
Pred vso hudobo bo.

Brez greha da naj stati
Pred zadnji dan;

Po angeljih nas zbrati,

Na njega desno stran.

Druga pesem pri sveti maši.

Kirje.

U

Pred stolom tvoje milosti
Tvoj verni ljud kleči:

In tebe, Bog, v ponižnosti
Svojega serca časti.

Štor’ milost tem , kater’ žele
V solzah oprat’ lastne dolge.

Odpusti, Oče, grešnikam,

In skazi se dobrotljiv nam,
Dobrot — Ijiv — nam,
Dobrotljiv skazi se nam.

Z.

Ob dari tvoje smo prišli
Kakor zgubljeni sin:

In kakor ovce smo zašli,
Zgubili tvoj spomin.

Al’ Oče vsega usmiljenja!

Na serca polne zgrevanja
Z dopadajenjem dolj poglej,
In svojo gnado zopet dej,

In gna — do — dej,

In gnado zopet dej.

3 .

Smo delo sej vsi tvojih rok
ln tvoja lastna stvar,

Opri slabosti svojih otrok,

Ti vel’ki Gospodar;

Za spravo zdej darujemo
Tvojega Sinu zročujemo ;

O Bog, skoz njega sveto kri
Vse naše grehe nam odmi,
Vse nam — od — mi,

Vse grehe nam odmi.

Glorija.

Čast bodi na visokosti
Bogu na vekomej
In mir po širokosti
Na zemlji bod’ vselej.

V ponižnosti pojemo
Teb’ hvalo trojni Bog!

Od tebe mi prejmemo

Rešenje iz nadlog, (dvakrat.

502

EvangeH.

Iz tvojih ust izide
Svet evangelium,

Na dno leto se snide
Vsih kristjanov um,

Modrost nas sama viža,

Resnica nas uči:

Kdor se pod njo poniža:

Ta srečno prav živi. (dvakrat.)

Kredo.

l.

Gospodi pred tabo s trepetanjem
Te tvoja verna stvar spozna.

In ver’je z živim spoštovanjem
Na tebe pravega Boga ,

Tud ver’je v tvoj’ga ljub’ga Sina
Spočefga od svet’ga Duha,

Ko Jesova ga korenina

V deviškem cvetji je scvetla. (dvakrat.)

3 .

Da je prišel iz zgolj ljubezni,

Ljudi nas spravit, Bogi s tebo,

Da na-se vzel je vsih bolezni,

Prelil na križu kri svojo,

Da spet je vstal, pekel premagal,

Na desni tebi zdaj sedi:

Da nas bo enkrat vse prevagal

Sodnik pravični vsih stvari, (dvakrat.)

3 .

Da sveti Duh nam cerkev viža,

Da bo do konca vedno žnjo :

Da kdor se k njem’ v solzah približa ,

Od grehov spet oeišen bo:

Zopet da enkrat bomo vstali,

Vsih svetih družba sprosi nam,

Da bomo skupej uživali

Življenje večno z Jezusam. (dvakrat.)

Darovanje.

1 .

Tvoj mašnik zdaj daruje,

Gospod, lete dari,

Z njim tud tvoj ljud zdihuje,

>  In s sercem kvišk puhti.

Čist kruh je ino vino,

Za grehe naše dar,

K tvojega Sina spomino

Je obložen altar. (dvakrat.)

3 .

Vzem’, Bog, leto darvanje,

Dobrotni Oče naš!

Omeči to zdihvanjc.

Da nam spet gnado daš.

Le smert in kri presveta
Tvojega ljub’ga Sinu
Nam daje up, da vzeta

Ta prošnja bo v nebu. (dvakrat.)

Sanktus.

1 .

Poj : Sveti, Sveti, Sveti,

Je Bog in naš Gospod,

Z angeljci pojte: Sveti
Si ti Bog, Sabaot.

V nebesih, no na zemlji
Vso hvalo, čast vselej
Stvari, Bog! svojih jemlji

Zdej, no na vekomej. (dvakrat.)

504

2 .

Veseli vkup pojemo
Iz serca celega,

Živo ga vsi sprejmemo
Njega svojega Boga,

Ko nam v imenu pride
Gospoda našega,

Ves svet se k časti snide
Sinu njegovega, (dvakrat.)

Po povzdigovanji.

1 .

Poglej, o Oče, z visokosti
Ves milostljiv na ta altar.

Ti na-nj postav’mo po dolžnosti
Zdaj tebi dopadljivi dar:

Ta dar je sam tvoj Sin edini,
lz zgolj ljubezni darovan:

Za nas prisojen umornini

Strašno na križu bil zaklan, (dvakrat.)

2 .

Slabosti on vse naše nosi,

Da nas pripravi v sveti raj.

On pri Očetu za nas prosi,

Da b’ z njim živeli vekomaj.

Naj te ljubezen ta ognjena
Skoz prošnje, Jezus! omeči,

Da se ta tvoje smerti cena

Nad nami nikdar ne zgubi, (dvakrat.)

Agnus Del.

Poglejte Božje Jagnje:

Kak toči svojo kri,

Kako zdaj glavo nagne,

Kako za nas medli.

505

On grebe nam odjemlje,

On nosi vse dolge,

Pokrajne cele zemlje

P o njemu mir dobe. (dvakrat:)

Obhajilo.

Gospod! jez nisem vreden, (dvakrat)
Da b’ tebe dans zavžil,

Al’ reci, da bom vreden, (dvakrat)
Ter bodem zopet živ.

V duhu tebe prejeti,
lz serca jez želim,

Daj, ženin naš presveti, (dvakrat)

Da gnado zadobim.

Pri koncu svete maše.

Daritev smo končali,

'l'a dar je Bog, tvoj Sin :

Mi smo vsi skup spoznali
Tvojih darov spomin.

Skoz njega smo prejeli
Rešenje s svojih vez,

Zdaj zadnjič nam dodeli

Svoj žegen iz nebes, (dvakrat.)

Pesem pred blagoslovom.

Častimo te,

Živi kruh angeljski!

O pravi človek skup
Ino Bog nebeški 1
Sveto, sveto, sveto,

Sveto, čez vse sveto
Jezusa rcšnje Telo
V svetemu zakramentu.

J ez. iu Mar. Sorče.

22

Pesem po blagoslovu.

Nikdar nas ne zapusti,

O Jezus vse sladkosti!

Sosebno pa zadnji čas
Bodi, Jezus, ti pri nas.

Častito vsak čas bodi
To sladko ime Jezus,

Ino ime Marije.

Adventna.

Vi, oblaki, ga rosite!

Ali zemlja naj ga da!

Ve nebesa ga pošljite
Skor Zveličarja sveta!
Milo so ljudje zdihvali,

V grehih in v temi ječali;
Bog je bil zemljo preklel,
Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški usmili,

Vidi tol’ko bolečin;

Da bi se ljudje rešili,

Se ponudi Božji Sin;
Dvico Gabriel pozdravi,

In Marija čista pravi:

Lej, pokorno je serce,
Kar Gospod mi zapove.

Zgodba sveta in vesela
Nam odklene vsim nebo:
Lej, Devica je spočela,

In Beseda je meso!

Pred Gospoda pokleknimo,
Njega milost zahvalimo.
Blagor tebi, grešni svet!
Jezus pride greh odvzet.

507

Bratje! dosti že je spanja,
Glas nebeški kliče nas,

Dan se bliža, noč odganja,
Zdaj prihaja srečni čas.
Odverzimo vso hudobo,
Oblecimo pa svetlobo,

Da preide grehov noč,

In nas vodi Božja moč.

Ne živimo več pregrešno,

Svet apostelj nas uči,

Ne nečisto, ne požrešno,
Nevošljivost naj beži;

Naj se vsak pred njim poniža,
Kter’ga prihod se nam bliža,
Da bo s čistim sercem vsak
Le Zveličarju enak.

O Zveličar! pridi skorej,

Da se spolni, kar želim;

O prinesi moč od zgorej,

Da se čisto spokorim;

Ti prinesi mir nebeški,

Da ga vživa duh človeški,

Daj, da pridem sodnji dan
Med ovce, na desno stran.

Božična pesem.
1.

Poglejte, čudo se godi!

Kaj mora nek to biti!
Nebeški dan o pol noči,

To mora kaj pom’niti,

Lej angelje pred nami stat’,
Luč svetla ga obsega;

Od groze moram trepetat’,
Povejte, kaj bo s tega.

32 *

508

2 .

Tako pastirji govore,

Pa angelj se oglasi:

Veselje oznanujem le,

O srečni, srečni časi!

Zveličar sc nocoj rodi,

Ni treba nič se bati,

Je vbožen, v jaslicah leži;
Lahko ga je poznati.

3 .

Zaslišijo nebeških trum
Častit’ Boga na nebo,

Veseli mu ženejo šum,

Da svet otme v potrebi,

Njih petja glas razlega se
Veselo po širjavah:

Mir vam, ki svete volje ste,
Bogu čast po višavah,

4 .

Pastirji se razvesele,

Ko slišijo to novico;

Do Betlehema hrepene,
Spoznat’ žele resnico.

Pogledat pojd’mo, pravijo;
Kar angelji so rekli;

Teko in se ne vstavijo,

In k jaslim so pritekli.

5 .

Tam dete vgledajo lepo,

Da ni se moč nagledat’,

Tak ljubo in tako sveto.

Žele mu dopovedat’,

Da ljubijo ga iz serca ,•

Da vse bi radi dali,

509

Nanke vse, ktcre dd ,

Da bodo spolnovali.

G.

Tod mi zdej k jaslicam pojd’mo,
In bod’1110 ga veseli;

Zahvalo, čast Bogu dajmo,

Da smo pomoč prejeli.
Pozdravljen bod’, Zveličar moj,
Vsak reci sam pri sebi,

Da si prišel do nas nocoj ,

Da bomo mi pri tebi.

Terpljenje Jezusovo.

Daj mi, Jezus, da žalujem,

Smert, terpljenje objokujem,

K’ si ga, Jagnje, ti prestal,
Grehe zbrisal, milost dal.

Jezus ! daj , da tvoje rane
Nas presunejo kristjane,

To terpljenje prebritko
Nam pomoč naj v smerti bo.

Nas odrešit’ smert si zvolil ,

Pred Očetom trikrat molil,

Si kervavi pot potil ,

Kelli terpljenja čisto spil.

Jezus , daj i. t. d.

Tolovaji te obdali,

Te zvezali in peljali,

Vklenili ti roke ,

Ktere celi svet derže.

Jezus, daj i. t. d.

510

Trinogi so te sodili,

Križaj ga, hudobni vpili ,
Tepli, bili, da se kri
Iz bolečih ran cedi.

Jezus, daj i. t. d.

Ternje bode čelo tvoje
Za velike grehe moje;

Tebi, Jezus, Kralj sveta !
Žezlo, terst, se v roke da
Jezus, daj i. t. d.

Oh! na križ so te razpeli,

In na križu te še kleli.

Oh! za nas si tolk’ terpel ,
In za naše grehe umeri.
Jezus, daj i. t. d.

Naši grehi so te zdali,

Tebe, Jezus, zasramvali;

Za naš greh tepen si bil,
In na križu kri prelil.
Jezus, daj j. t. d.

Daj nam tebe le iskati,

Svoje grehe objokvati,

Da se tvoja rešnja kri
Kdaj nad nami ne zgubi.
Jezus, daj i. t. d.

511

Velikonočna.

1.

Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smert, trohnoba :

Velikonočno jagnje bil
Je za-mo drago kri prelil.

Aleluja!

2 .

Otet je človek, rešen,

V brezen satan trešcn,

Smert nima svojega žela vec ,

Odpcrt je grob , in kamen preč.

Aleluja!

3 . -

Odrešil je očete,

Veliko časa vjete;

Častito jih pelja scbo
V zapcrto z grehom pred nebo.

Aleluja !

4 .

O kak’ se svet’jo rane
Neusmiljeno mu dane;

Veselje angeljsko verši,

Da smert ie mcrtva, nas uči.

Aleluja!

5 .

Je terdna naša vera,
llesnica jo podpera;

Zveličar je svoj grob prestal,

Tud nam bo vstat’, iz groba dal.

Aleluja!

512

6 .

Le kratka noč bo v grobi,

Ker angelj kmal zatrobi;

Telo tud potlej popelja
Zveličar v raj , in smert neha.

Aleluja!

7 .

Dopolnit naše želje,

Pripravit nam veselje,

Greš ti Zveličar pred menoj ,

Prišel bom , upam , tud za t’lioj.

Aleluja!

8 .

Življenje ponoviti ,

Tako v nebo daj priti,

Kjer pri Očetu ti. sediš ,

Od tam plačilo vsirn deliš.

Aleluja!

9 .

Pred sodbo bom postavljen,

Po svatovsko napravljen ,

S kervjo bom Jagnjeta opran ,

Med tvoje svate svat odbran.

Aleluja!

10 .

Aleluja! aleluja !

Aleluja! aleluja!

Po tvoje , Jezus , bratain brat ,

Daj tudi nam od smerti vstat’!

Aleluja !

O binkoštili.

1.

Prid’, sveti Duh , aposteljnom dan
Ker si bil danes va-nje poslan,
Da čuda Božje pravijo ,
Sovražnikom se vstavijo;

Prid’, sveti Duh, te prosi kristjan

2 .

Prid’, sveti Duh, daj svoje dari,
In jih med svoje verne ra zli ,
Resnico da poslušajo,

In nje sladkost okušajo ,

Prid’, sveti Duh, razsvetli nas ti.

3 .

Prid’, sveti Duh, omeči serce,
Zažgi v kristjanih svete želje,
Ljubit’, kar je pravičnega,

Se varvati krivičnega;

Prid’, sveti Duh, ljubezni svete.

i.

Prid’, sveti Duh, podpiraj slabost,
Poterdi v sercih pravo svetost,
Daj, da se ne spotaknemo,

Iz pota ne premaknemo,

Prid’, sveti Duh, ti naša krepkost.

5 .

Prid’, sveti Duh, ti zvesti vodnik,
Veselje naše, naš pomočnik,

O vodi nas do večnosti,

Pripelji nas do srečnosti,

Prid’, sveti Duh, ti naš poterdnik.

514

Pred svetim rešnjim Telesom.

Pridi molit, o kristjan!

Od ljubezni svete vžgan,

Kjer je Jezus v Zakramentu
Iz ljubezni dan.

Tukaj so sveto reči:

Jezusa Telo in Kri;

Duša, ktera njega vživa,

Se ne pogubi.

Hod’ česen Odrešenik!

V nadlogah pomočnik,

Svojim vernim, tebi zvestim,

Varli in učenik.

Posvečoj nas ti zares,

Cudapolni kruh z nebes!

Ti otmi nas vsili nevarnost
Duš ino teles.

Spokorjenja daj solze,

Grehov zbriši nam dolge ;

Vera, upanje, ljubezen
Naj v nas gore.

Kadar umerje telo,

Vzemi dušo ti v nebo.

Da se bomo veselili
Vekomej s tebo.

Pri svetem obhajilu.

0 kam, Gospod!

Gre tvoja pot?

Kam stopnje te peljajo ?

Se že mrači,

Se dan temni',

In zvezde že migljajo.

Zveličar moj!

Pri meni obstoj,

Te čem pod streho vzeti;

Res, hišica
Je srotica

Pa željna te sprejeti.

Straši me noč,

Sovražna moč;

Gospod! pri meni obstani;

Kjer ti stojiš,

Noč razsvetliš,

Strahovi so pregnani.

Vkup bodeva
Večerjala,

O sreča nezrečena!

Živ kruh mi bo
Tvoje Telo;

Men’ duša oživljena.

Gospod, želim
In hrepenim,

Da spolniš svete želje;

Posveti me,

Da ljubim te,

Doverši mi veselje.

516

O bod’ z menoj,

Preljubi moj!

Ki v lilijah prebivaš;

S cveticami
Posteljem ti

Serce, da v njem počivaš.

Pri meni čuj,

Me prebuduj,

Ne daj mi v grehu umreti;
Daruj pomoč,

Da mine noč,

Nebeški dan zasveti.

Sveto Serce Jezusovo.

Tam v kruhu vse svetosti,
Nebeškega sladu,

V zastavi in skrivnosti
Ljubezni in miru
Spoznano, hvaljeno,

Cešeno, ljubljeno

Naj Jezusovo Serce
Od vsili nas vedno bo.

Že pred nas je ljubilo
Serce Zveličarja.

Bo vse nam dodelilo,

Kar tukaj pros’mo ga.
Spoznano, i. t. d.

Stoji nam vsim odperto
Usmiljeno Serce;

Spokorno in razterto
Tud milost upat’ sme.
Spoznano, i. t. d.

V Serca presveti rani,

Ki nam odperto je,

Sc našim dušam hrani,
Svet mir, zveličanje.
Spoznano, i. t. d.

V to Serce zakleniti
Se hoč’mo zadnji čas,

K’ bo hotel Jezus priti
Že v zakramentu v nas.
Spoznano, i. t. d.

O Jezus! naj omije
Nas serca tvoj’ga kri,
Naj grehe nam pokrije,

In milost dodeli.
Spoznano, i. t. d.

Pesem k Mariinemu Sercu.

0 Marija, naša ljuba Mati!

Sprejmi v milostno Serce

Verne vse, k’ jih tvoje zveste množ’cc

Tebi dans priporoče.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Serce;

K tebi, k tebi kopernijo
Naše misli in želje.

Vse duhovne, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Serce;

Naše duše vedno jih težijo,

Naši grehi jih skcrbe.

O Marija, o Marija !

Ti imaš milostno Serce;

Spros’, naj Bog duhovnom usliši
Njih molitve in prošnje.

518

Naše starše, o Marija Mati!
Sprejmi v milostno Serce;

Ti jim vračaj, ti obilno plačaj :

Noč in dan za nas skerbe.

O Marija, o Marija!

Ti imaš materno Serce;

Vsi smo tvoji sini, hčere,

Naše serca te žele.

Vse nedolžne, o Marija Mati!
Sprejmi v milostno Serce;

Varuj, varuj, varuj njih nedolžnost,
Varuj, da je ne zgube!

O Marija, o Marija!

Ti deviško imaš Serce;

Vsi želimo tvoji biti —

Tvoji bratje in sestre.

Otročiče, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Serce;

Teb’ nezvest noben — nobeden biti
Vekomcj nikolj ne sme!

O Marija, o Marija!

Otročiško imaš Serce;

Otročiči tvoj’ črno biti;

To je, to je ljubo ime.

Grešnikom, Marija, ljuba Mati!
Vlivaj žal’vanje v njih serce;

Da čez grehe, čez nesrečne zmote
Jokajo, dokler žive.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Serce;

O ne pust’, da b’ nespokorne
Duše v-strašno večnost šle!

Vmirajoče, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Serce;

Sprosi, da jim zbriše večni Oče
Vse njih grehe in dolge.

519

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Serce;

Slehern naj na smertni postlji
Tvojo sladko milost zve.

Duše v vicah, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Serce ;

Naj se jim njih ogenj, bolečine
Hitro, hitro ohlade.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Serce;

Tud, če z naših kdo je v vicah,

Oh podaj mu berž roke !

Žive, mertve, o Marija Mati!

Sprejmi v milostno Serce;

K svet’mu Trojstvu vse, o V6C pokliči
Nad oblake, nad zvezde.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno Serce;

Daj vsim vernim prav živeti,

Da svet' raj si pridobe.

Marii brez madeža spočeti.

Med zvezdami zvezdica sije,
Podobna ji nobena ni;

Presvitle žarke krogi lije,

V lepoti njeni vse temni;

Ta zvezdica Marija ti,

Brez madeža spočeta si!

Na nebu zarja se razgrinja,
Čistejše, lepše ni zlato;

Prelepih žarkov svit vtrinja
Se v plan, dolino in goro.

Ta zarja, o Marija ti,

Brez madeža spočeta si!

Med ternjem rož’ca prievetela,
Prežlahni cvet duhtela je,

V lepoti svoji neovenela
Edina bila ona je.

Ta rož’ca, o Marija ti,

Brez madeža spočeta si!

Pregrehe noč je zemljo krila,
In dolg težil človeški rod,

I,e ena hči je prosta bila,
Jo mater zbral si je Gospod.
Edina hči Marija ti,

Brez madeža spočeta sil

Devica čista in presveta!

Naj večna slava ti doni,

Brez madeža ker si spočeta,
Adamova edina hči.

Naj lepši vsih devica si,

Brez madeža spočeta ti!

Marija v nebo vzeta.

Moj duh! iz telesa
Z Marijo v nebesa
Povzdigni se ti.

Gospa je postala,

Bo tam kraljevala,

Kjer Sin nje živi.

Moj duh iz telesa i, t. d.

Brez nje jez na sveti

Ne morem živeti,

Veselja več ni.

Moj duh iz telesa i. t. d.

Oh, hudo Iočenje!

Kdo da mi življenje?

Kdo pomoč deli?

Moj duh iz telesa i. t. d.

Če tud se ločila

Je Mati premila,

Nas ne zapusti.

Moj duh iz telesa i. t. d.

Je (Mati skerbljiva,

Gospa ljubeznjiva,

Za nas govori.

Moj duh iz telesa i. t. d.

Otroke v težavah,

V skerbeh in skušnjavah
Vse rešit' želi.

Moj duh iz telesa i. t. d.

Ga hoče oteti,

Kdor čisto živeti
Serčno hrepeni.

Moj duh iz telesa i. t. d.

Serce polno sreče,

V ljubezni goreče
Za njo pohiti.

Moj duh iz telesa i. t. d.

522

Marii.

O Devica! bod’ češena
Ti Kraljica vsih nebes!

Ti si vsim nam vir življenja,
Ti si sladka, mila res.

Svit blišobe te obdaja,
Solnčno sije tvoj obraz,

Vsa lepota svet’ga raja
Služi tebi v večni kras.

Vendar tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči; —

Vse, kar tebe bi prosili,

Nas poslušaš Mati ti!

Si ponižna in premila ,

Si nam dobra vsaki čas,

Si nam Mati, kot si bila
Še na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,
Glej nas revne grešnike ,

Da od zlega, pros’, in zmote
Ljubi Jezus reši vse!

0 Devica , bod’ češena !

Jlod’ češena vekomej!

Taka Mati ni nobena,

Kot si bila ti vselej.

Marija naše upanje.

O upanje mi lepo !

Vse moje zažeienje ,

Ti moje si življenje ,

Moj mir, Marija ti.

Ce te , Marija, kličem ,

Al’ če se spomnim na te ,
Sladkost, veselje za te
Prevzame mi serce.

Če kdaj težavna misel
Serce v grenkost pobije,
Samo ime Marije

Prežene vso britkost.

Na morji t’ga življenja
Si zvezda meni mila,

K’ bo moj čelnic vodila ,

Da pridem srečno v kraj

Pod tvojim ljubim plajšem ,
Preljuba moja mati!

Želim jez prebivati,

Umreti tud pod njim.

Če srečen, o Marija !
Vmerjem v ljubezni tvoji ;
O blagor duši moji I
V nebesa pohitim.

Z vezmi ljubezni svete
Mi ti serce ukloni ,

Tvoj sužinj, blagor meni!
Bom tebi zvest ostal.

Sej to serce, Marija!

Od zdaj ni nič več moje,
Bogu ga daj , je tvoje,

Ga nočem več nazaj.

524

Marija mati milosti.

Če nas hudobna moč zatira,
Nadloga britka nas mori,

Ze ves rešenja up umira ,

Serce pobito koperni;

Takrat povzdignimo svoj glas :
Marija mati milosti!

Marija mati milosti!

0 sliši, ne zapusti nas!

Če nas obidejo težave

In pride stiske hud vihar,

Če nas obdajajo skušnjave ,

0 ne obupajmo nikar!

Le kličimo s serca rekoč:

Marija mati milosti!

Marija mati milosti!

0 pridi, pridi nam v pomoč!

Če ti v bolezni in slabosti
Telo opešano medli,

In teža notranje britkosti
Otožnega duha mori:

O takrat serce zdihne naj :

Marija mati milosti!

Marija mati milosti!

Oh onemagat’ mi ne daj ! —

če vest te peče brez ponehe ,
Nikar v obup se ne podaj ,
Zapusti naglo grob pregrehe ,

Glej, čas je milosti še zdaj !

Le moli, kliči iz serca:

Marija mati milosti!

Marija mati milosti !

O prosi za-me grešnika !

525

In kadar strašna ura bije,
Življenja pride zadnji boj ,

Ko pot mertvaški nas zalije,
Že sodbo vid’mo pred seboj;
O prosimo za tisti čas :

Marija mati milosti !

Marija mati milosti!

Takrat ti ne zapusti nas!

Vselej nam mati mila bodi,

Da tvoje hvalimo ime;
Dobrote tvoje vsi narodi
Spoznajo naj in te slave,

Da edin se razlega glas:

Marija mati milosti!

Marija mati milosti!

Cešena bodi večni čas!

Sedem žalost Marije Device.

Božje Matere Device

Čast prepevaj jezik moj ,

Marternikov vsili Kraljice
Žalosti sočutje poj. —

Britkih žalost poina Mati!

Daj mi s tabo žalovati,

Da se grehov spokorim,

Odpušenje zadobim.

Ko si v tempeljnu darila
V rešnjo smert Zveličarja,

Ti je duša občutila

Meč terpljenja britkcga.

Britkih žalost i. t. d.

V britkem potu skoz pušavo,
V begu pred Herodežam,

Si terpela trud, težavo
S svojim svetim detetam.
Britkih žalost i. t. d.

S serčno žalostjo iskala
Si zgubljenega Sinu ,

Si po ljubljenem prašala
Britke dneve brez miru.
Britkih žalost i. t. d.

Oh, neznana bolečina
Ti je tergala serce ,

Ko si srečala tam Sina ,

K’ na Kalvarjo s križem gre.
Britkih žalost i. t. d.

Tvojo dušo meč prešine ,
Ker na križu Sin visi,
Čutiš smertne bolečine ,
Kadar dušo izroči.
Britkih žalost i. t. d.

Žalosti si kopernela,

7i  dušo voljno in serčno,
Kadar si v naročje vzela
Ljubega mertvo telo.
Britkih žalost itd.

Oh prcžalostno ločenje
V grob ti Sina polože,
Nad serca Tvoj’ga življenje
Težek kamen privale.
Britkih žalost i. t. d.

Zahvalna,

Hvala bod’ Gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite!
Stvarnika, dobrotnika
In Očeta ga častite!

Kerub, Seraf mn pojo,

Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet’ Gospod:

Vse je polno tvoje hvale;
Trume zvoljenih, o Bog!

Večno čast ti bodo gnale;
Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

Česen bodi, trojni Bog!

Oče, Sin in ti Duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;
Jezus Kristus, Božji Sin,

Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar naš!

Kolka je ljubezen tvoja!

V grehe sem bil zakopan,
Revna je b’la duša moja,

Ti pa prideš k nam na svet,
Smert, pekel in greh zatret.

Večni Bog in kralj nebes
Se poniža brat nam biti;
Nam živi in nam vmerje,

Nam nebesa zaslužiti;

Njega sveta rešnja kri
Nas očisti vse ljudi.

528

Na desnici Božji zdaj

Ga še imamo pomočnika,
Sodnji dan ga grešnik bo
Vidil ojstrega sodnika;
Milost, grešnik, le dobiš,
Dokler še na svet’ živiš.

Jezus! bod’ usmiljen nam,

V službi svoji nas ohrani,
Kri si svojo dal za nas,

Greh končaj, pri nas ostani;
Pelji naše duše v raj,

Delež zvoljenih nam daj.

Svoje ljudstvo srečno štor’,
Zdaj in vselej nas obvari;
Obdaruj in povikšuj

ln zveličaj svoje stvari;
Hvalo bomo peli ti
Tukaj in v večnosti.

Milostljiv nam bodi dans,

Pota v grehe nam zagradi;
Sveti in preljubi Bog!

Daj, da stor’mo dobro radi.

V tebe upamo vsak čas,

Da ne boš zavergel nas.

Obseg.

I. Domača pobožnost.

A. Serce Jezusovo.

Nauk o čcšenji Jezusovega Serca.

Čemu da cerkev češenje Jezusovega Serca pripo¬
roča, in kako imenitna je ta pobožnost . . .

Pravila bratovšine presvetega Jezusovega Serca .
Vsakdanje opravila k Jezusovemu Sercu . . .

Molitev zjutraj.

Nckteri nauki, kako naj se kristijan, ki Jezusovo

Serce ljubi, čez dan obnaša.

Zdihljeji k presvetemu Jezusovemu Sercu . . .

Zvečerno opravilo.

B. Serce Mariino.

Nauk o češenji Mariinega Serca.

Začetek in prečudno razširjanje bratovšine čistega
in neomadežanega Mariinega Serca ....

Duhovne dobrote bratovšine.

Vsakdanje opravila k Mariinemu Sercu ....
Jutranja molitev.

Stran

3

7

11

14

16

30

36

38

36

43

51

55

55

Stran

Vsakdanja molitev k Materi Božji za spreober-

njenje grešnikov.62

Zdihljeji k presvetemu Mariinemu Sercu ... 63

Posamne molitve enake ojstrim pušicam ... 65

Večerna molitev.68

II. Cerkvena pobožnost.

Razlaganje svete maše.

Molitve pri sveti maši v čast presvetega Jezuso¬
vega Serca.91

Molitve pri sveti maši v čast presvetega Mariinega
Serca .   124

Spovedne molitve.13®

Molitev pred spraševanjem vesti.130

Spraševanje vesti.I 52

Kesanje in sklep poboljšanja. I ' 5

Spoved. I 80

Molitev pred spovedjo.I 82

Molitev po spovedi, kadar odvezo dobiš . . • l 8 ®

Molitev po spovedi, kadar odveze ne dobiš . • l 8 ^

O odpustkih. .189

Molitev odpustke zadobiti.1®®

Molitev za mertvega.I® 2

Nektere besede o sv. obhajilu.I® 2

Pred svetim obhajilom. I ® 2

Po svetem obhajilu.

- • 21 1

Božje čednosti.*

Obiskovanje presvetega Rešnjega Telesa . . • 22 ®

Litanije presvetega Rešnjega Telesa . . . •

Stran

Sveti križev pot.247

Litanije presvetega Serca Jezusovega ....  2C4

Litanije presvetega Mariinega Serca.270

Litanije vsih svetnikov.274

Lavretanske litanije.291

III. Pobožnost za vesoljne potrebe.

A. Razne pobožnosti k Jezusovemu Sercu.

Darovanje samega sebe Jezusovemu Sercu . . 300

Ponižna prošnja k Jezusovemu Sercu ....  301

Hrepenenje po Jezusovem Sercu.303

Češcnje skrivnost Jezusovega Serca.305

V praznik Jezusovega Serca . 310

Priserčni zdihljeji k Jezusovemu Sercu ....  312

Molitev k Jezusovemu Sercu za dar čistosti . . 313

Molitev k Jezusovemu Sercu za gnado Božjo v

našem stanu in poklicu.315

Molitev k Jezusovemu Sercu v bolezni in britkosti 318
Molitev k Jezusovemu Sercu za srečno smert . 320
Hoteča prošnja k Jezusovemu Sercu v vsih potrebah 321
Molitev k presladkemu imenu Jezusovemu . . . 323

Molitev pred britko podobo Jezusovo ....  324

Molitev k pet kervavim ranam Jezusovim . . . 325

Go reča molitev k terpečemu Jezusu.329

^ozdravljenje Jezusovega križa.330

Molitev k Jezusu v grobu.332

B. Razne pobožnosti k Mariinemu Sercu.

Stran

Darovanje samega sebe Mariinemu Sercu . . . 333

Priserčuost do Mariinega Serca.333

Priserčni zdihljeji k Mariinemu Sercu ....  336

Molitev k presvetemu Mariinemu Sercu ....  33?

Molitve k prečisti Devici Marii za vsaki dan v tednu 339
Pobožnost v čast žalostnega Mariinega Serca . 353

V praznik presvetega Mariinega Serca . . . . 356

Molitev device k Materi Božji.357

Molitev mladenča k Materi Božji.359

Molitev k prečisti Devici Marii, čednost čistosti
zadobiti.360

Molitev matere za otroke k Materi Božji . . . 363

Molitev očeta ali matere k Materi Božji za spri-
denega otroka.363

Molitev otroka k Materi Božji za starše . . . 361

Molitev k Materi Božji za bolnika.365

Molitev k prečisti Devici Marii zoper vse hude misli 366
Molitev v nevarnostih ali skušnjavah zoper čistost 368
Krajši molitev v kteri koli skušnjavi ....  368

Zdihovanje k Materi Božji v vsaki potrebi . . 368

Molitev k Materi Božji v žalostnih časih . . . 369

C. Pobožnost k raznim Svetnikom.

Molitev k Jezusu, Marii in Jožefu.3?0

Molitev v čast svetega Jožefa.3?3

Molitev v čast svete Ane.3?3

Molitev v čast svetih aposteljnov Petra in Pavla 373

Stran

Molitev v čast svetega Štefana.374

Molitev v čast svetega Jurja.375

Molitev v čast svetega Janeza Nepomučaua . . 375

Molitev v čast svetega Janeza Kerstnika . . . 376

Molitev v čast svetega Frančiška Ksaverja . . 376

Molitev v čast svetega Frančiška Serafskega . 377

Molitev v čast svetega Alojzija.378

Molitev v čast svetega Antona Padovana . . . 379

Molitev v čast svete Terezije.379

Molitev v čast svete Jederti.380

Molitev v čast Svetnika, čigar ime imaš . . . 381

Molitev k svetemu angelju varhu.383

D, Pobožnost za razne potrebe in osebe.

Rojstni dan. — Ponovljenje kerstnc obljube . . 383

Molitev za ljubezen do čednosti in za sovraštvo
do grehov .385

Molitev za ljubezen do bližnjega.387

Molitev za dobre duhovne pastirje, posebno v kva-
ternih dnevih.390

Molitev za spovednika.391

Molitev za škofa.393

Molitev za svetega očeta papeža.393

Molitev za cesarja.394

Molitev zakonskih in staršev.395

Molitev otrok za starše.396

Molitev ubozih sirot.397

Molitev posla.307

Molitev prednikov za podložne.399

Stran

Molitev učenca.400

Molitev za prijatle in dobrotnike.401

Molitev za sovražnike.  401

Molitev pri volitvi stanu.402

Molitev ob suši.403

Molitev za lepo vreme.404

Ob hudi uri.404

Ob slabi letini in lakoti.406

Ob merjenji in kugi.407

Ob živinski kugi.408

Ob vojski.

Ob kaki zahvali.409

Molitev, kadar smertno uro zvoni.410

Molitev za bolno sestro ali bolnega brata . . . 410

Molitev za bolno mater ali bolnega očeta ... 411

Molitev bolnikova.412

Molitev za zdravje. ... 414

Molitev za poterpežljivost.41"

Molitev za polajšanje bolečin.41®

Darovanje bolnikovo.418

Molitev bolnikova k Materi Božji.420

Poslednji zdihljeji umirajočega.421

Molitev, kadar se je duša že od telesa ločila . 42"

127

Molitev po zadobljenem zdravji.*

Molitev za ranjke starše.42o

Molitev za ranjke brate, sestre, sorodovino, prijatle

in dobrotnike.^

Molitev za vse verne mertve 429

Poslednji dan. ^

Mnogoteri nauki.

Stran

V vsih stanovih se da pokora delati ....  433

1  Kako se zaderžati do otrok tega sveta? . . . 436

Posvetni duh.436

Obhod s svetom.437

, Prijatli.438

i Igre in vedrila.439

j Kvečerni shodi.441

Plesi in šemarije.443

Gledišč ali teater.446

Nečimurnost in lišp v noši ali obleki ....  448

1'ohujšljive bukve.454

Unoba.460

Pijančevanje.462

%anje in žganjepivci.465

Nauki za device.468

Nauki za posle.473

Izvolitev stanu.  475

tavernjenje ugovora.478

Zgledi pravih spokornikov mlačnim kristijanom v pre-
mislik.480

Svete pesmi.

Pesem pri sveti maši.493

®ruga pesem pri sveti maši.500

Pesem pred blagoslovom.505

Pesem po blagoslovu.506

Adventna.

Božična.

Terpljenje Jezusovo . .

Velikonočna.

O binkoštili.

Sveto Rešnje Telo . .

Pri svetem obhajilu . .

Sveto Serce Jezusovo
Pesem k Mariinemu Sercu
Marii brez madeža spočeti
Marija v nebo vzeta . .

Marii.

Marija naše upanje . .

Marija mati milosti
Sedem žalost Marije Device
Zahvalna.

Stran

506

507

509

511

51 ?

514

515

516

517

519

530

533

533

534

535

537

Natisnil R. Milic v Ljubljani.