glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje IZ VSEBINE: 3. Tudi SIS v izgubi 4. Še se bo kadilo 6. Teden otroka 9. Naš rokomet Polletni rezultati velenjskega gospodarstva Izgube zameglile uspehe V tehle silno zapletenih družbenopolitičnih in gospodarskih razmerah je tudi ugotavljanje rezultatov gospodarjenja izjemno zahtevno in težko, saj nas lahko številke, če jih primerjamo med samo in prehitro ocenjujemo, zavedejo. Se najbolj objektiven je pravzaprav podatek o likvidnostnem stanju, torej o stanju na tekočem računu. Če ocenjujemo polletne rezultate velenjskega gospodarstva, ne moremo biti zadovoljni, saj smo zopet med največjimi izgu-baši. Vendar nikakor ne bi bilo prav, če bi ostali zgolj pri tem podatku, saj nam sliko v celoti zamegljujejo velike izgube v rudarstvu in energetiki in torej s takšno primerjavo delamo veliko krivico ostalemu delu velenjskega gospodarstva. Žal pa podatkov o poslovanju ob polletju po posameznih panogah še nimamo. Zato si vseeno oglejmo ne- katere številke, pri tem pa upoštevajmo prej poudarjeno. Skupno je imelo velenjsko gospodarstvo ob polletju 5949 milijard dinarjev prihodkov. Največ prihodkov smo dosegli s prodajo proizvodov, storitev in blaga na domačem trgu, s prodajo na tujem pa smo ustvarili 19,3 odstotka poslovnih prihodkov. Skupni odhodki so znašali 6103 milijarde dinaijev, razporedili pa smo 990 milijard dinarjev dohodka, kar je več kot smo ga ustvarili. Za obveznosti za potrebe ce- »Dekleta in fantje, idobre igre.« Šaleška dolina ima letos v drugoligaškem tekmovanju kar dva predstavnika. Rokometašicam Velenja, ki začenjajo enajsto sezono neprekinjenega igranja v 2. zvezni ligi, se pridružuje republiški prvak Šoštanj. Dvorane v drugi ligi bodo oživele v novi tekmovalni sezoni v soboto. Upamo, da sta obe ekipi dobro pripravljeni za naporne igre za prvenstvene točke, da bodo velenjska dekleta uresničila cilja novega vodstva (o tem pišemo na športni strani), da Šoštanjčani kot novinci ne bodo igrali podrejene vloge. Na uspešno tekmovanje pa ne bo vplivala le dobra pripravljenost, ampak tudi materialne možnosti. Upravi obeh klubov sta v času pred prvenstvom obilo dela, da bi zagotovili prepotre-ben denar za drago tekmovanje v drugi ligi. Oboji si vsekakor v novem prvenstvu želijo tudi veliko več gledalcev v Rdeči dvorani, kot jih je bilo doslej; zato pozivajo ljubitelje rokometa, da si vsako drugo soboto le vzamete urico ali dve in jih pridete spodbujat. Obe ekipi bomo videli v domači dvorani šele v 3. kolu, ko bodo dekleta gostila igralke subotiškega Spartaka, fantje pa novosadsko Vojvodino. V prvih dveh kolih bodo Velenjčanke v Ajdovščini (Mlinotekst) in Kikindi (Akademac), v Umagu (Istraturist) in Bejlovarju (Partizan), in fantje — dobre igre! (ros) lotne družbene skupnosti je namenilo velenjsko gospodarstvo 44 odstotkov dohodka. Višji delež teh obveznosti predstavljajo davki in prispevki iz osebnih dohodkov (27 odstotkov razporejenega dohodka), ki jih morajo organizacije združenega dela poravnati neodvisno od njihovih poslovnih rezultatov, torej ne glede na to, ali so dosegle dovolj dohodka. Pri tem velja poudariti, da se občinske obveznosti niso povečale. Za čiste osebne dohodke in skupno porabo (vključno investicijsko) so ozdi razporedili 46,8 odstotkov dohodka, povprečni osebni dohodek pa je znašal ob polletju v gospodarstvu občine dobre tri milijone dinarjev. To je 536 odstotkov več kot lani v tem času in pomeni ob 449 odstotni ceni življenjskih potrebščin 15 odstotno realno rast. Pa še izgube! Že uvodoma smo povedali, da so velike, ob polletju pa so znašale 443 milijarde dinarjev. Največji delež, 87 odstotkov navedene višine pripada rudarstvu, 12 odstotkov energetiki, preostalo pa si delita Vekos in Projektivni biro. Ob likvidnosti se je vsekakor treba, če govorimo o finančnih rezultatih, tudi ustaviti. Vse slabša je tudi v občini Velenje in število blokad žiro računov je vse večje. Pri tem tistih, ki so jih imeli blokirane le dan ali dva niti ne omenjamo. Največ težav pa so imeli na tem področju do konca junija, zlasti v Eku in na rudniku. Bolj spodbudni od finančnih, so nekateri drugi pokazatelji gospodarjenja. To je vsekakor industrijska proizvodnja, ki je bila ob polletju 13 odstotkov višja od lanske. Spodbudni pa so tudi iz-vodni rezultati, podatki sicer še niso dokončni, lahko pa že ocenimo, da je izvoz vsaj 20 odstotkov višji od lanskega. Preveliki optimisti na osnovi vsega omenjenega sicer ne moremo biti, vendar so omenjeni rezultati vseeno dovolj trden dokaz, da bomo lahko težave, ki so pred nami, če bomo delali tudi v bodoče vsaj tako dobro, premostili. Več težav bo z rudarstvom in energetiko, kjer bo treba najti sistemsko rešitev in to gospodarsko panogo enkrat vendarle postaviti na realne ekonomske osnove. Mira Zakošek Mi smo za mode! ro Največji v Jugoslaviji Gorenje na 18. mestu Ekonomska politika je objavila že tradicionalno razvrstitev organizacij združenega dela v Jugoslaviji glede na doseženi skupni prihodek v letu 1988. SOZD Gorenje zavzema v tej razvrstitvi 18. mesto, lani je bila devetnajsta, pred Gorenjem pa sta iz Slovenije Mercator KIT (8) in Iskra (14). Vodi pa zagrebška Ina. SOZD REK Franc Leskošek-Luka zavzema v isti razvrstitvi 160. mesto, lani 140, ERA pa je na 320. mestu, lani 330. Na lestvici 140 največjih delovnih organizacij s področja industrije, rudarstva, kmetijstva, gozdarstva in gradbeništva, glede na doseženi skupni prihodek v letu 1988, pa je Gorenje na 13. mestu (lani je bilo petnajsto), sozd REL ša ke ma 109. mestu (lani pa je bil 99). Program prireditev ob letošnjem 8. oktobru Poglejmo katere prireditve se bodo zvrstile ob našem občinskem prazniku. To soboto, 30. septembra, bo v prostorih hotela Vesna v Topolšici šahovski turnir, začeli ga bodo ob 9. uri, ob 19.30 pa se bodo v domu kulture v Titovem Velenju srečali prijatelji-folkloristi Trsta, Kranja, Celja in Velenja. Dan kasneje, v nedeljo, se bodo v splet prireditev ob letošnjem občinskem prazniku vključili člani občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin, ki bodo organizirali občinsko odprto prvenstvo v SLO in DS. Začeli ga bodo ob 8. uri pred osnovno šolo v Šmartnem ob Paki. Za lep kulturni popoldan bodo tega dne, od 17. ure dalje, poskrbeli člani kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki. Za lep kulturni popoldan bodo tega dne, od 17. uri dalje, poskrbeli člani kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki. Pri razvalinah starega gradu bodo namreč otvorili letni oder in na njem zaigrali že petdesetič Linhartovo Županovo Micko. Od ponedeljka, 2. do nedelje, 8. oktobra se bodo v krajevnih skupnostih naše občine zvrstile prireditve ob tednu otroka. Petek, 6. oktober, bo pomemben za krajane krajevne skupnosti Šoštanj. Ob 12. uri bodo namreč pri spomeniku padlih borcev pripravili učenci tamkajšnjih šol ter člani osnovne borčevskega organizacij tega kraja komemoracijo, ob 17. uri pa se bodo nato zbrali še na slavnostni seji v počastitev krajevnega praznika. Nadvse pestra bo sobota, 7. oktobra. Tako se bodo že ob 7.30 izpred pošte v Titovem Velenju podali po zahtevni progi najboljši vozniki avtomobilov, ki se bodo udeležili rallya Marl-boro-Gorenje v organizaciji avto moto turing kluba iz Titovega Velenja. Ob 10. uri se bodo v domu kulture v Titovem Velenju zbrali na svečanem zasedanju delegati skupščine občine Velenje in vodstev družbeno-političnih organizacij občine, na kateri bodo podelili tudi priznanja in nagrade naše občine za letos. Prav tako ob 10. uri bo na vadbišču v Pesju (ob Plevelo-vem jezeru) zanimiv nastop psov, na katerem bodo pokazali, kako poteka šolanje slednjih od 4. meseca do 2. leta starosti. Gotovo pa bo zanimiv tudi kramarski sejem, ki ga bo pripravilo turistično društvo Titovo Velenje v Šaleku. Začeli ga bodo ob 12. uri. Uro kasneje bodo nadvse slovesno tudi pri Rekovi delovni organizaciji Sipak, kjer bodo otvorili nove proizvodne prostore. Ob 16. uri se bosta začeli kar dve športni prireditvi, in sicer bo Škalsko jezero prizorišče ribiškega tekmovanja za najtežjo ribo za prehodni pokal, na igrišču pri osnovni šoli Gustava Siliha v Titovem Velenju pa finale malega nogometa občinske konference ZSMS Velenje za pokal Našega časa. Za uvod v praznično nedeljo, 8. oktobra bodo poskrbeli ba-linarji naše občine, ki bodo na balinišču v Titovem Velenju organizirali balinarski turnir. Dve uri kasneje bodo krajani Topolšice predali svojemu namenu prenovljeno cesto. Ob 10. uri pa bodo na vrtu Kajuhovega doma v Šoštanju na koncertu skupaj zapeli in zaigrali godbeniki Zarje ter člani mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj. Ob 15. uri pa bo še drugi bi-cikl rally invalidov naše občine. V sredo, 11. oktobra, bodo na občinski konferenci ZSMS Velenje pripravili krajšo slovesnost, na kateri bodo podelili priznanja najboljšim brigadirjem brigade Karla Destovnika Kajuha, ki so jih ti prejeli za nadvse marljivo delo na letošnjih zveznih akcijah. V domu kulture v Titovem Velenju bo dan kasneje, v četrtek, 12. oktobra, okrogla miza o inovacijskih dosežkih in težavah na tem področju. Na slednji bodo med drugim podelili tudi nagrade za najuspešnejše inovacije v občini Velenje v letu 1989. V splet prireditev ob letošnjem občinskem prazniku pa se bodo vključili še člani velenjskega planinskega društva, ki bodo v dvorani skupščine občine pripravili v petek, 13. oktobra ob 17. uri proslavo ob 40-letnici delovanja društva. Trud terja plačilo Naš Rudarsko elektroenergetski kombinat se je. tako kot vse podobne dejavnosti v Sloveniji, znašel znova v velikih težavah, saj je spet med največjimi izgu-baši. Težave so iz dneva v dan večje, kar seveda ni čudno, saj prodajna cena ne pokriva proizvodne, to pa seveda pomeni, da je izguba vsak dan večja. Vse bolj pereče so likvidnostne težave in vodstvu sozda in obeh delovnih organizacij (rudnik in elektrarna) le še z velikimi težavami uspeva zagotavljati potrebna kreditna sredstva, saj zato pravzaprav nimajo več pravega jamstva. Dodatno zadolževanje pa je že tudi vprašljivo in zaskrbljujoče. ker predstavljajo že sedaj kar tretino njihovih stroškov obresti za najete kredite. Razrešitev tega problema, star je že vsaj desetletje, je seveda mnogo pretrt oreh za naše domače okolje, za ta kolektiv in celotno družbeno politično skupnost, kaže pa, da tudi za republiko, saj je resnično nerazumljivo, da nam doslej ni uspelo vzposta- viti ustreznih družbeno ekonomskih odnosov v tej panogi. Vedno sprejemamo le polovičarske rešitve, ki omogočijo trenutno in kratkotrajno rešitev problema, ki je takoj za tem še veliko večji in težji. In v čem je pravzaprav trenutno največji problem ? Ceno električne energije nam določa zveza in to na osnovi ugotovljene inflacije v 45. dneh. Torej se usklajuje za nazaj. Dejstvo je tudi. da je slovenska energija zaradi pogojev pridobivanja premoga (jamski kopi) približno 30 odstotkov dražja od povprečne jugoslovanske. Če pa smo se za to energijo opredelili, torej za vsaj delno samooskrbo. so poudarili člani velenjskega izvršnega sveta, ko jih je prejšnji teden predsednik poslovodnega odbora REK Rafko Brločnik. seznanil s problemi, ki jih tarejo, se ho morala Slovenija sprijazniti tudi z višjo ceno. In na to dražjo energijo bo morala prestrukturirati tudi svojo industrijo. Dokler ne bo tako. bomo gospodarske težave le prelagali z ene panoge na drugo. Vrnimo se k našemu problemu. Na seji izvršnega sveta, prejšnji teden, se je vsaj začasna bližnja rešitev svetlikala. Predvidena je bila precejšnja podražitev elektrike, ki bi našemu energetskemu in rudarskemu sozdu omogočila pokrivanje tekoče proizvodnje. Kot vemo. še ni uveljavljena in težave so danes še večje od opisanih. Pa se bo v republiki treba zganiti, saj menda ne bomo dopustili, da bi morali začeti v tem sozdu s stečajnim postopkom, ki sam po sebi ne bi prinesel prav nič. Razrešitve problema se je treba torej lotiti drugače, kajti brez energije danes res ne moremo živeti. Lahko morda sicer brez lastne, pa še to najbrž ne dolgo'. Mira Zakošek Podpisovanje listine v občini Mozir je S podpisovanjem listine v občini Mozirje so dokaj zadovoljni, saj je svoje podpise prispevala dobra polovica volilnih upravičencev. V krajevnih skupnostih je bil odziv zelo dober. Zlasti v manjših, pohval pa si ne zaslužijo v krajevnih skupnostih Mozirje in Nazarje. Zelo različno je bilo podpisovanje v delovnih organizacijah. Ponekod je bil odziv zelo velik, drugod pa so akcijo komajda pripravili, kar kaže na različno stopnjo angažiranosti sindikalnih delavcev. Skupno so do torka zjutraj zbrali preko 5.000 podpisov, kar je, kot že rečeno, več kot polovica volilcev v občini Mozirje. Po krajevnih skupnostih se je podpisalo 2.913 upravičencev in sicer: v Solčavi 132, Lučah 188, na Ljubnem 520, v Novi Štifti 157, Gornjem Gradu 541, v Bočni 250, Šmartnem ob Dreti 217, na Rečici 553, v Nazarjah samo 77 in v Mozirju 298. Podatek ni dokončen, saj so v združenem delu pospešeno podpisovali še v torek. titovo Velenje, 28. septembra 1989 številka 37 (993) cena 8000 dinarjev CELJSKO OBMOČJE Oddelku v Celju odzvonjava Oddelku mariborske Ekonom-sko-poslovne fakultete (prej Vekš) v Celju se slabo piše. Vendar ne zato, ker v posameznih občinah celjskega območja ne bi bilo zanimanja za tak oddelek, ki omogoča študentom lažje šolanje; slabo se mu piše zato, ker v nekaj občinah menijo, da je treba financiranje tega oddelka urediti sistemsko. To pomeni, da ga je treba urediti prek republiške izobraževalne skupnosti, ne pa da za to prispevajo denar občine tega območja. Ker pa je začetek študijskega leta že tik pred durmi, je skorajda nemogoče, da bi tako financiranje dogovorili. Že zdaj je jasno, da pogodba o financiranju ne' bo dobila vseh predvidenih podpisov — delegati velenjske občinske skupšščine so na zadnjem zasedanju že sledili mnenju izvršnega sveta in so glasovali proti podpisu pogodbe in ker tudi v drugih, morda še si-romašnejših občinah, tudi niso navdušeni nad plačevanjem, ni čudno, da so nekateri že kar predlagali, naj bo podpisnik le celjska občina. Kaj to pomeni za plačevanje pa seveda vemo; zato seveda Celjani niso zato. Še posebno ne, ker bi že tako po sedaj zastavljeni pogodbi plačevali višji znesek, kot bi ga, če bi dosled- no upoštevali število študentov. Pa tako tudi v Celju zdaj nekateri že pomišljajo na to, da se je pač treba sprijazniti z dejstvom, da tega oddelka v Celju ne bo več. Mladi, ki bi se šolali na tem oddelku, pa jim seveda za tak sklep gotovo ne bodo hvaležni. Toda četudi z novo pogodbo ne bo nič, morajo štiri občine tega območja (Velenje, Žalec, Šentjur, Laško) še poravnati stare grehe. Tudi po 15. septembru (ko je bil postavljen rok) je namreč ostalo nepokritih dobrih 140 milijonov dinarjev. (-fk) "Savinjsko-šaleška naveza- Ko se korenin zavemo Jesen ima res čudežno moč: glejte ljudje imajo vsf leto čas, da obiščejo svojce na vasi. Za to je (as spomladi, ko nas vabita svež hlevski gnoj. ki ga je treba razstrositi po zemlji, pa dišeče brazde zorane njive: za take obiske je čas poleti, ko je treba kositi in sušiti krmo: ali ko je treba kopati, metati, spravljati. Ampak vse to nima pravega mamljivega vonja. Ko pa nastopi jesen, tedaj ljudem v mestih nenadoma zadiši domača zemlja. V vsem tem je gotovo nekaj globljega, morda bi kdo rekel mističnega. Mestni ljudje so vse leto priklenjeni za gostinske lokale. za stole v kinematografih ali gledališčih; tekajo s seje na sestanke, s klepeta na kafetke, s srečanja na zbore bolj ali manj zaključenih družb. Vonjajo dim cigarete in bolj ali mani prave kave, se jezijo, če iz bolj ali manj urejene mestne kanalizacije kdaj pa kdaj prismrdi po gnojnici. Mestne prebivalke pa se seveda še najbolj jezijo na cene v trgovinah in na tržnici. Preklinjajo naše gospodarstvo v kar s svojim poznavanjem ekonomije seveda štejejo tudi kmetijstvo. Čudijo se. da krave nočejo spustiti cene mleka, pa nad kmečkimi grdo-bami. ki si zmišljujejo vse višje cene mesa. In tisti, ki so blizu raznih večjih ali manjših sindikalnih organizacij si prizadevajo, da bi med izleti na kmete iztisnili iz kmetov nizke cene svinjskih polovic, jabolk ali krompirja. Pod staro pretvezo, da morata kmet in delavec držati skupaj. In tako si sindikalni aktivisti štejejo za največji uspeh, če so uspeli kakšnega kmeta upetnaj-stiti za nizko ceno krompirja za ozimnico svojih delavcev. Saj kmet bo že preživel, si verjetno mislijo; pa morda še to, da je pač vse bolj prisoten boj na trgu. kjer ponudba in povpraševanje igrata pomembno vlogo. Ampak vsemu temu navkljub, ali pa tudi zaradi vsega tega — tega tumornega mestnega življenja. ko dim iz tovarniških in hišnih dimnikov skupaj z meglo istvarjata videz, da se bliža konec sveta, v tem resnično mra-čnejšem razpoloženju se kar tako nekako znenada spomnijo svojih korenin. Nekako ne vzdržijo več v bloku, ne v mestnem vrvežu, pripravljeni so se odpovedati klepetu in kavici z vejico, celo kakšni kino predstavi. Nenadoma jim na vso moč zadiši domača zemlja; z občutkom krivde. da domačih na vasi že niso obiskali vse leto. sedejo v avtomobile. Le še toliko so pri sebi. da se spomnijo, da še niso vrnili lanskih gajbic in steklenic, pa vse to naložijo na avtomobile in prikolice in v zagnanosti do domače grude zdrvijo vasi nasproti. Ko se čez dan ali dva vrnejo, se čutijo kot prerojeni. Kako tudi ne, ko so ob vrnitvi s sabo prinesli del vasi. Vas vonjajo iz kleti, kjer imajo krompir, pa s predalov, kjer se bohotijo jabolka. Na vas in njihove domače na kmetiji jih spominja jutranji po-žirek domačega. Zaradi vsega tega so notranje bogatejši in pomirjeni. Spet so pripravljeni na spopade z mestnimi tegobami. In tako so močni, da z lahkoto premagujejo misel na vas, na domače, na vonj gnoja, ki kliče k trošenju po njivah, na oranje in kopanje. Morda bodo vsem tem mislim podlegli le še enkrat; doma so rekli, da bodo za božiča koline. (trk) OD TU IN TAM Celje: vendarle predsednik Po raznih zapletih okoli kandidatov in nesklepčnosti so v Celju pretekli petek le izvolili novega mladinskega predsednika. To nalogo bo opravljal Robi Polnar, ki je bil doslej kot knjižničar zaposlen v knjigarni Mladinske knjige v Celju. Novega predsednika čaka skupaj z ožjim vodstvom zahtevno delo, saj kaže, da celjska mladina izgublja korak z ostalimi organizacijami. Opaziti pa je tudi dokajšnjo neaktivnost mladih v občini. r Laško: Ozimnica za žrtve neurja Kmetje iz raznih slovenskih občin so se izredno dobro odzvali na poziv Rdečega križa, naj pomagajo prizadetim občanom v laški občini s pridelki. Tako so že v kratkem času zbrali nad 38 ton krompirja, večje količine pšenice, zelja, čebule in česna. Vse te pridelke bodo v laški občini delili glede na število družinskih članov prizadetih družin. Upajo, da bodo vsi najhuje prizadeti — mnogim je neurje vzelo ves pridelek — dobili dovolj teh živil za ozimnico. Zreče: Obogateno smučanje Rekreacijski center Unior letos prvič ponuja dokaj obogateno ponudbo. Pričakujejo namreč, da bodo v Zrečah še letos končali kopališče v novo zastavljenih termah. Zato so se tudi odločili za prodajo kombinirane sezonske karte, ki omogoča smučanje na Rogli in kopanje v termah. Ker vedo, da pred koncem leta kopališče ne bo pripravljeno, so določili tudi dokaj sprejemljivo ceno: do 15. oktobra velja tri, potem pa štiri milijone dinarjev. Samo smučanje pa je za milijon cenejše. Celje: Zlatarska delavnica Pred tradicionalno mednarodno zlatarsko razstavo so v Celju v ponedeljek pričeli z (zdaj že tudi tradicionalno) mednarodno zlatarsko delavnico. Letos ustvarjalci z območja delovne skupnosti Alpe-Jadran ustvarjajo pod umetniškim vodstvom zlatarskega in juvelirskega mojstra Dieterja Bretterbauerja iz Celovca. Zlatarji bodo ustvarjali do sobote, ko bodo njihove izdelke prikazali v celjskem Likovnem salonu. (-fk) MLADI ZA MLADE, MLAD! ZA MLADE Za svobodo mislečega sveta Pred nami je 13. kongres ZSMS, ki bo gotovo prelomen. Tako včasih radi rečemo. Vendar je v teh jzjavah tudi nekaj resnice. Največ nam pove novi osnutek statuta, ki ga sedaj obravnavamo v OK ZSMS. Na OK ZSMS Velenje smo sestavili komisijo, ki se bo s predkongresnimi dokumenti podrobneje ukvarjala. Delo je v polnem zamahu, vendar vseh pripomb še nismo zbrali, če čakamo mnenje članstva. V tem prispevku želim predstaviti osnovne spremembe statuta z željo, da prispevam k temu, da bodo mladi in starejši pričeli razmišlja- »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965: od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8.000 dinarjev. Mesečna naročnina 31.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 87.000 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 150.000 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ti o tem, kako bo mladinska organizacija izgledala v prihodnje. Do sedaj, v sicer še veljavnem statutu, je spodnje starostna meja mladinca 14 let, zgornja pa 27 let. V osnutku novega statuta pa je spodnja meja 15 let, kar se razlaga s pravico do dela in izhaja iz mednarodnih konvencij. Zgornja meja pa bo ostala odprta oziroma neomejena. Mandat funkcionarjev naj bi trajal dve leti, vendar z neomejenim številom ponovitev. Temeljna raven organiziranosti ne bo več osnovna organizacija, temveč je to prenešeno na nivo občine, kaj pa bo z osnovnimi organizacijami pa je prepuščeno občinskim konferencam. Minimalni pogoj za konstituiranje občinske konference je 25 posameznikov, ki na ustanovnem zboru konstituirajo OK. Sodelovanje izven občinskih ravni je prepuščeno svobodni izbiri, s tem pa so preseženi dosedanji medobčinski sveti, ki so regijo zapirali navznoter. V osnutku novega statuta je opredeljeno tudi obvezno plačevanje članarine. Višino bo določala OK in bo vsa članarina tudi ostajala na tem nivoju organiziranosti. S tem pa se seveda ne odpovedujemo financiranju iz družbenega proračuna, kajti članarina naj bi bila le simbolična, njen namen pa je vzbujanje psihološke zavesti o pripadnosti neki organizaciji. Prisotno je bilo tudi razmišljanje o spremembi imena oziroma naziva naše organizacije, kar pa je izguba dragocenega časa, obenem pa ima naše ime v naši družbi določen ugled in veljavo ter ni kompromitirano. Ostajamo še naprej ZSMS, vendar z drugim pomenom. Za kratico ZSMS se sedaj skriva naziv - ZA SVOBODO MISLEČEGA SVETA! Vse mladince pozivam, da o gradivu, ki so ga prejeli predsedniki OO ZSMS razpravljate in podate predloge kako si vi zamišljate bodočo mladinsko organizacijo. S čem se strinjate in s čem ne, kajti le tako vas bomo lahko uspešno zastopali na kongresu. To sicer ne pomeni, da bodo vse naše ideje sprejete, vendar poskušamo lahko. Še je čas, da sami skušamo oblikovati mladinsko organizacijo. Ne dovolimo, da nam drugi v našem imenu krojijo našo skupno usodo. Bojan Kontič - Emona ekspres Komedija zmešnjav Piše: VINKO VASLE Pravzaprav so bili časi, ko smo imeli samo eno partijo, naravnost spokojni, človek je natanko vedel, kaj ga čaka: bralec je vedel, kaj bo prebral v časopisih, kupec je vedel, kaj bo prebral v časopisih, kupec je vedel, po čem bo kaj kupil v trgovini, novinar je natanko vedel, kaj lahko piše, vedelo se je, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano... Bila sta' red in disciplina. Potem pa je — kot vse kaže — nekaterim kapnilo, da je to en velik dolg — čas in so se lotili ustanavljanja novih zvez, ki jim zdaj tudi javno že lahko rečemo osnutek strank, ne da bi nas zato zaprli v norišnico. Pa še marsikaj lahko nekaznovano rečemo, ker zdaj je demokracija. Ampak, takšna z napako! Zaradi verbalnih deliktov po jugoslovanskih umobolnicah še vedno čepi več kot 100 posameznikov (prosim lepo, ta separatistična Slovenija je tudi tu spet nekaj posebnega: pri nas ni niti enega takšnega primera). Kar je zelo logično, kajti pri nas so bili tudi že takšni časi, ko si kakšno rekel čez »svete krave«, državo in partijo in te niso zaprli v arest, ampak spravili med norce — ker je oblast logično sklepala, da če si proti njej upaš kaj javno reči, nisi pri zdravi pameti. Zdaj naj bi bili pa vsi naenkrat ne samo zdravi, ampak tudi sila pametni. Za tiste, ki so notri, se pa tako in tako ve, kaj so. Megla, spoštovani moji, ne pa da se to avtomatično ve! Recimo, jaz tukaj zunaj ne vem, komu pripadam — partijo sem pred leti pustil na cedilu, da bi laže sestopila z oblasti, sindikatom sem zasadil nož v hrbet in mi zdaj ne pripada sindikalna ozimnica v moji delovni organizaciji, sem malo za zelene, malo pa za kmečko zvezo, Au-pel in Tomšič se tudi ne tolčeta za moje članstvo, med krščanske socialiste tudi nisem prešel, ker ne verjamem, da nam v tej zmešnjavi lahko bog pomaga, če nam pa socializem in samoupravljanje nista mogla. In takšnih zmedencev, kot sem sam, je pri nas še cela vrsta. In kaj smo zdaj: samo zmedeni, neopredeljeni, nevtralni ali neuvrščeni? Poleg vsega pa kot novinar tudi ne vem, kako naj bi se »politično profiliral«, kot se temu zdaj reče in pravijo nekateri, da sem svinja, ker enkrat iščem napake pri enih, drugič pri drugih in tako naprej. Ko sta si zadnjič skočila v lase Radio Študent in njegov ustanovitelj UK ZSMS, mi ni bilo najbolj jasno, kdo je bolj kriv in sem hotel sesuti oba, nakar me je arestant Franci Zavrl opozoril, da to ni nobena žurnalistična opredelitev in da^mu, kar menijo o naših ustav-to počenjajo slabi novinarji, nih spremembah na jugu deže- pred bodočim slovenskim parlamentom tanki in sem rekel, da mi seveda ni, ter dodal, da tamkaj še policaja redko vidiš, kaj šele tanke. Poleg tega pa sem ji moral še priseči, da Kučana niso ne izolirali ne zaprli, da Smole še kar naprej veselo obljublja, da ne bo odstopil niti za milimeter pri novih slovenskih ustavnih spremembah in da se tudi Drnovšek še kar uspešno drži in zagotovo ne bo podpisal odloka o kakšnem izrednem stanju. Saj ga niti ni treba, je komentirala moja upokojenka, ker smo baje mi eno samo izredno stanje, ona pa tako in tako že rahlo od zraka živi. Kljub temu pa je v dra-veljski cerkvi dala za mašo za Kučana, je še pristavila, ker ji je všeč. Vidite, tudi to je oblika — kdo bi si mislil, da bo kakšen partijski predsednik, pa čeprav takole posredno, prišel v cerkev skozi zadnja vrata! Včasih so ljudje molili za vse kaj drugega, ko je šlo za partijo. Sicer pa, tako nam vsaj nima kdo kaj očitati, saj tudi na jugu molijo za močno zdravje tovariša Miloševiča. V samo Ljubljano pa je te dni priromala pritožba srbskega društva za negovanje slo-vensko-srbskega prijateljstva, v kateri njegovi člani z ogorčenjem ugotavljajo, da slovenski miličniki zlasti Srbe in Bosance, ki potujejo v Trst, sprašujejo, kam gredo in po kaj gredo in da je to nezaslišano in nesprejemljivo. Naši so seveda to zanikali in dodali, da včasih to sprašujejo tudi Slovence, Hrvate in Makedonce, da o Albancih sploh ne govorimo. Potem se je te dni na dolgo in široko pritoževal nek tovariš Srb, ki je v Ljubljani že deset let in še vedno ni direktor. Verjamem mu in ga razumem, saj tudi jaz še nisem direktor našega atomskega inštituta. Resda se na atomsko fiziko spoznam kot krava na sedlo, ampak moja želja je le goreča. Ob tem se spomnim neke tovarišice, ki je hotela, da napišem oster članek o tem, kako so jo na ljubljanskem radiu šikanirali in je niso hoteli sprejeti v službo za napovedovalko. In zamislite gr-dobijo: samo zato ne, ker revi-ca jeclja! Pa kaj potlej, če bi zaradi nje poročila trajala eno uro, namesto dvajsetih minut? V našem mestu je spet cirkus. Po mestu vozi kombi, iz njegovih zvočnikov pa nam v areni abetajo neverjetne stvari. Med njimi prikaz dresiranih živali. Ampak to ni nič proti te- Potem sem enega od obeh malo bolj sesul kot drugega in sem slišal pripombe, da sem pristranski. Potem mi je soseda zadnjič rekla, če mi je vseeno, ker so le — tudi tam bi radi divje Slovence enkrat za vselej zdresira-li. In za ta cirkus naj bi jim še naprej plačevali davek za nerazvite. Jaz bi cirkuse prepovedal. Trojanski vozel Mladi v celjski regiji že dalj časa opozarjamo na nemogočo cestno povezavo med severovzhodno Slovenijo in Ljubljano. Upali smo, da bo dovolj, če to vprašanje sprožimo v skupščinskem sistemu pa bo stvar stekla. Vendar naš delegatski sistem ne deluje tako kot si mladi želimo. Poželi smo sicer navidezno podporo, naš župan pa se je zavezal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, vendar je ostal v Celju sumljivo tibo, ko se je razpravljalo o tem problemu. Ponujena je sicer možnost izgradnje dodatnega pasu čez Trojane (tretji pas), to pa bi izgradnjo avtoceste odrinilo v naslednje tisočletje. Ne maramo začasnih rešitev, hočemo trajno, to pa je avtocesta. Delegati zahtevajte ne le razprave o tem problemu v skupščini, temveč tudi rešitev. Ne bomo se vedno odrekali rešitvi naših problemov v korist drugih. Mar nam res preostane le skrajni ukrep — protestna zapora sedanje ceste na Trojanah? B. Kontič ŠALEŠKI DROBIR JF Prispevne stopnje bili so v laškem (mkp) V soboto je izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju odpeljal avtobus približno trideset delavcev Vegrada in tistih, ki so se prijavili pri sindikatu, na udarniško akcijo na prizadeto področje v Laško. Vegrad je na to področje pripeljal tudi nekaj mehanizacije, precej pa je prizadetim pomagal tudi z materialom, s katerim bodo regulirali hudournik. Tisti, ki so se udeležili te akcije, med drugim Jože Čas, sekretar za strokovno politično področje pri OS ZSS Velenje opažajo, ali pa so opazili, da besedo solidarnost poznamo bolj kot besedo in manj kot dejanje. Malo razočarani so bili, saj so pričakovali, da bodo tem ljudem izdatneje, predvsem pa hitreje pomagali. Tudi dijaki Centra srednjih šol iz Titovega Velenja so se odločili, da pomagajo. Namesto na prakso jih bo avtobus tri dni vozil v prizadete kraje, kjer bodo urejali tisto, kar so na grobo že naredili stroji. (foto S. Hudarin) £ '%'f 0 višjih na oktobrskih sejah skupščin Interventna zakonodaja je bila do letošnjega polletja za družbene dejavnosti pravo zlo. Ne samo, da se je politika na tem področju nenehno spreminjala, ampak je s svojimi restriktivnimi ukrepi krepko posegala na že tako nezavidljiva dogajanja v sisih negospodarstva. Tudi glede višine prispevnih stopenj. V letošnjem prvem polletju so slednje v občini zaostajale za lanskimi v enakem obdobju za 10,2 odstotka, kar se je močno odražalo v povečanem raz- koraku med zbranimi in potrebnimi sredstvi za uresničevanje dogovorjenih ter sprejetih programov. Avgustovski dvig prispevnih stopenj na lanskoletne poprečne bo težave na tem področju le nekoliko omilil, nikakor pa odpravil. Ob realnem zmanjšanju vrednosti sredstev za sise družbenih dejavnosti so bile občinske prispevne stopnje ob polletju letos za 3,7 odstotkov nižje od poprečnih republiških, trenutno pa znašajo odstopanja že 7,5 odstotkov. Izpad sredstev v prvem pol- letju letos in premalo zbranega denarja v naslednjih mesecih narekujeta korigiranje prispevnih stopenj iz bruto osebnih dohodkov od 1. novembra dalje za skupaj 24,62. To naj bi pomenilo za približno S odstotkov manjše neto osebne dohodke zaposlenih. Predlogi o povišanju prispevnih stopenj za družbene dejavnosti na oktobrskih sejah skupščin gotovo pri delegatih, ki naj bi se o njih izrekli in jih tudi potrdili, ne bodo naleteli na ugoden odmev. Čeprav je treba vedeti, da so že ob polletju nekateri sisi izkazali izgubo, sploh zdravstvo, da se kriza zlasti pri izvajalcih vse bolj in bolj poglablja, najbrž vprašanje, kaj če delegati višjih prispevnih stopenj ne bodo potrdili oziroma, če skupščine ne bodo sklepčne, ni odveč. Prav tako ne, kdo bo nosil odgovornost za izgube, ki bi ob upoštevanju danes znanih izhodišč za planiranje, te pa se spreminjajo skoraj vsak dan, ob koncu leta znašale že 36 milijard 797 milijonov dinarjev. T. P. Zdravstvo, otroško varstvo in izobraževanje v težavah univerza za tretje življenjsko obdobje odpira vrata (mz) Mesec oktober je pred vrati, z njim pa bodo spet zaživele tudi iizobraževalne oblike Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki jih v obrani Velenje že nekaj let izjemno uspešno organizira podružnica Antdragoškega društva in so postale že nepogrešljiv spremljevalec mntogih upokojencev in starejših občanov. Letos bodo s krožki pričeli drugi teden v mesecu oktobru, natančni i razpored posameznih izobraževalnih oblik, pa bomo objavili v na-slecdnji številki Našega časa. Danes pridajmo, da bodo poleg že utečenih krožkov (pletenje, neimščina, angleščina, zgodovinsko etnološki, plavalni in plesni) na novvo organizirali še začetni tečaj pogovorne angleščine, uvod v brid-ge,, medsebojni odnosi, sporočanje z računalnikom in ljudski plesi. Proogram bo torej zares pester, obširen in bogat in primeren za vsako-garr. Premislite in se odločite! usklajevanje predloga (mkp) Na zadnjih zasedanjih zborov velenjske občinske skupščine so > imenovali tudi medzborovsko, posebno komisijo, ki bo uskladila precdlog sklepa iz Zavodnej. Če bo možno, bo to storila že do naslednjega i zasedanja zborov. Iz zbora združenega dela sta v komisiji Janez Pukl in f Marija Savor, iz zbora krajevnih skupnosti Jože Krk in Ivan Sevšek, iz ddružbenopolitičnega zbora pa Franc Avberšek in Martin Budna. zmnimivi gosti - lokarjeva, pribi-čievič (mkp) V Titovem Velenju se je v zadnjem obdobju zvrstilo kar nekkaj zanimivih pogovorov z uglednimi predstavniki našega družbe-negga in političnega življenja. Prejšnji teden je bila med nami Sonja Lokkar, izvršna sekretarka CK ZK Slovenije, povabil jo je Občinski konmite ZKS Velenje. Včeraj pa je Občinski komite ZKS Velenje skupaj z Občinskim sinodikalnim svetom Velenje povabil v Titovo Velenje enega najboljših pozznavalcev problematike socializma kot svetovnega procesa dr. Braanka Pribičeviča. vbeščine iz slo in ds (bm) V sklop prireditev ob letošnjem prazniku občine Velenje sodi t tudi 7. odprto občinsko prvenstvo rezervnih vojaških starešin v znaianju in veščinah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščitne. Tekmovanje, ki bo v soboto, I. oktobra, v Šmartnem ob Paki, boststa organizirala krajevna organizacija ZRVS Šmartno ob Paki in aktitiv Gorenja v sodelovanju z občinskima konferencama SZDL in ZRXVS Velenje. Organizator je na letošnje tekmovanje, na katerem bodo s sodelovale ekipe vseh krajevnih organizacij in aktivov ZRVS občine \ Velenje, povabil še rezervne starešine iz pobratenega Splita, vojno poštšto 2420 Celje, občinske konference Mozirje, Žalec, Celje, Novo mesesto in Slovenj Gradec. Sodelovale bodo še ekipe Postaje miiice, te-ritoiorialne obrambe in druge. Skratka, občinsko tekmovanje bo zaradi števjvilnih povabljenih zanimivo in pestro, pričelo pa se bo v nedeljo ob b 8. uri pri osnovni šoli Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki. nmgrajeni obrtniki (jp) Med nagrajenci na 22. mednarodnem sejmu obrti v Celju so bili tutudi obrtniki iz občine Mozirje. Vili Marovt z Rečice ob Savinji je prejejel srebrno plaketo Mednarodnega obrtnega sejma, Alojz Selišnik iz Loč ič in Vojko Klemenšek iz Solčave pa bronasti plaketi mesta Celje. zddravila vse dražja (jp) Zdravstvena skupnost občine Mozirje je imela samo v prvem letoitošnjem polletju 17 milijard dinarjev odhodkov. Največji delež od-padade na bolnišnično zdravljenje in sicer slabih 40 odstotkov. Sicer se je fi; fizični obseg tega zdravljenja zmanjšal za 8 odstotkov, tako po številu lu primerov, kot po številu oskrbnih dni. Zdraviliško zdravljenje ostajtaja na lanski ravni, zaradi nadpovprečnega dviga cen, pa so močno poraj rasli stroški. Najbolj so se povečali stroški za zdravila, saj so ob pollolletju dosegli že skoraj 15 odstotkov vseh sredstev zdravstvene skupupnosti (lani le 11,3), samo število receptov pa seje povečalo za 4,7 odstdstotka. ennajst solidarnostnih stanova'anj t (jp) S posebej hitro družbeno stanovanjsko izgradnjo se ne morejo p« pohvaliti tudi v občini Mozirje. Sredstev za vlaganje v stanovanjsko ko izgradnjo je vse manj v združenem delu, stanovanjska skupnost pa trn tudi ne zbere dovolj denarja za gradnjo stanovanjskih blokov. Zato soi so v zadnjih letih namenili veliko več pozornosti urejanju starejših stancanovanj in pri tem nabrali dragocene izkušnje. Občasno v dolini vseerseeno zraste nov stanovanjski blok. Trenutno ga gradijo na Rečici ob Sdb Savinji in bo vseljiv ob letu dni. Predračunska vrednost ob začetku gradradnje je bila 9 milijard dinarjev, na 753 kvadratnih metrih površine pa bStinker< (sn(smrdljivec) previdno še letos 30 odiodstotno zmanjšanje SOi, vendar stostoji še v >zvezdah,< kdaj bo Lju-bljibljana zbrala 300 milijonov šilin-goigov za čistilne naprave. 1 Na vprašanje, ali bomo ustavili jli jedrsko elektrarno v Krškem, ni ni mogel Šinigoj dati nobenega odjodgovora. Priznal pa je, da je vocvodstvo v Ljubljani glede tega pocpod stalnim pritiskom skupin za okcokolje (beri: ekološka društva, op. op. pisca). Ob tem sta se domenila, la, da konec septembra Dušan Šinogoj vrne obisk. Upajmo, da bodo pogovori o ekologiji brez »zvezd« dobili podobo, kakršno nujno potrebujemo. Ob branju tega avstrijskega članka me je postalo sram in želim, da bi glede ekologije pogovori stekli ostro, nabrušeno in bi morda le kaj zalegli. Mi Slovenci tega ne zmoremo. Kaj pa je 300 milijonov šilingov proti konferenci neuvrščenih v Beogradu. Ne potrebujemo brezcarinsko uvoženih avtomobilov in druge krame, ki je je dovolj na našem trgu, nujno potrebujemo brezcarinsko uvo- TOIOI žene čistilne naprave za Termoelektrarne Šoštanj. In to take naprave, ki bodo preizkušene, ne pa preizkusni zajec domače proizvodnje. Tudi na SO Velenje kar naprej odlagajo in odrivajo zahteve Zavodenj, ki so tudi zahteve nas drugih v občini, da se z 1992. letom proizvodnja v TEŠ zmanjša na 10 odstotkov, če ne bo tamkaj čistilnih naprav. Saj bi radi še živeli, mar ne??? Marinka Obu Gorenje 9 a ~4* Treffen Haider-Šinigoj: Die Atmosphare war gut avs ?n.mt ** Atmo*p**r* Ikmmiimm O »s t * *«*!■> <}** vo* ,>*ss>r «*tet*» tu pf *>f? '< K*fn»*r .JMtiHti- *♦»»«»!** *fe** V»kfc»* <«!»«} K !«»««.-* <*4*g m h < -S-:i-:''"- •• •; i«< -Š . : : - v ,:: •: &Cf- fc.j :.*?•* tft? ? ••>••< - ><•>«* «i* t ••:> , '■:■■■■ !•::-:.! :;5 < : f\xiv>« •.,:,:>< r m4 Sjiifi ' " ' ' "' fc* ? S»i>* &?>< - - vi - - imm »U-. :4 K >:>:>•: M* V?« 4k Htkbf. i^vfS"; >..- ». > K 'i g > -i' % i > ' K :\rwmm,irn Razpad mestotvorne arhitekture (16) Iniciativni odbor žensk za volitve pri RK SZDL Slovenije V imenu odbora: Daša Bole Kosmač, Marija Ciga- le, Mojca Dobnikar, Tanja Rener, Vida Rudolf, Maja Vojnovič Vzori Obdobje, ki sva ga opisala in mu skušala dokazati nasilnost, pa ima tudi svojo »zvezdo«. Velenjsko knjižnico. Oblikovanje stavbe je zvesto načelom; poudarjanje konstrukcije, razčlenjenost fasadne površine in strukturiranje stavbne mase. Vendar pa knjižnica s svojo postavitvijo in organizacijo notranjih prostorov kaže na arhitekturno znanje. Z občutkom je postavljena ob kulturni dom in ne tekmuje z njim. Kompozicijo Titovega trga ne ogroža, z njim, s svojim stopniščnim stolpičem, celo uspešno koketira. Galerijski razstavni prostor je usmerjen v naravo, na sever. Zahodna fasada vzbuja vtis obraza, kar je lahko arhitekturno sporno, pa vendar se ne da zanikati prijetnega spoznanja opazovalca o soodvisnosti knjige in človeka. V zadnjem času tudi v T. Velenju opazimo pojav POST-MODERNE (sicer skromen, pa vendar). To je arh. stil, ki se je v svetu pojavil kot kritika funkcionalizma. Gre za obdobje, kjer se zopet uveljavljajo arhitekturni elementi. Včasih gre pri postmoderni le za izposojo le teh in njihovo lepljenje na fasado. Gre za lepo krinko — lupino, ki pa sama ni zmožna pravilnega podajanja vsebine stavbe. Druga veja postmoder-ne pa skuša prav tako z že nekdaj uveljavljenimi elementi, ustvariti stavbi potreben dialog vsebine s fasado. Primer postmoderne arhitekture je novi SDK. Sicer so na novo zgrajeni stavbi že vidne določene nerodnosti, pa vendarle bi jo pohvalila kot arhitekturo, ki zopet uvaja čistost stavbne gmote, vračanje arhitekturnih elementov (okno, steber . ..). Drug primer je nadzidava nad blokom upokojencev. Primer, ko vidimo, da je nadzidava zahtevna projektantska naloga in kot taka lahko lep izziv arhitektom. Zelo lep primer ponovnega vračanja arhitekturnega znanja je dozidava Gorenje-Servisa. Lep vhodni portal označuje vhod v stavbo in z svojo obliko in materijalom opozarja na svojo pomembno funkcijo. Tudi požarni stopnišči, kljub izključno funkcionalni namemb- nosti nočeta ostati zanemarjeni in sta prav tako označeni z pločevinastimi kapami. Kljub zahtevni nalogi, saj gre tu za dozi-dek k dozidku, pa postmoder-na na tem primeru uspešno rešuje z obliko in izbiro materiala hierarhijo stavbnih členov. Končala bi s Šoštanjem. Tako novogradnje kot sanacije se ne pojavljajo več kot samozadostni tujki. Zopet lahko govorimo, da se mesto dograjuje in ne več ruši. Vedeti pa je treba, da je v zadnjem obdobju v našem prostoru dobrih rešitev zelo malo. Ponovno opozarjava, da se danes v Titovem Velenju, ki je bilo nekoč arhitekturno ambiciozno zasnovano, še vedno gradi in projektira objekte, v katerih ni ne duha in sluha o umetnosti gradnje. Edi Vučina Nande Korpnik IZOSTANKI Z DELA ZARADI BOLEZNI, NESREČ IN NEGE (POPREČJE 1989, MAREC v* 10 DO, DS, TOZD Poprečje Marec Poprečje 1988 1989 I- -VI/1989 DO TEŠ - TOZD TEŠ 1. 3,13 3,24 4,59 - TOZD TEŠ II. 4,65 3,78 3,58 — TOZD Vzdrževanje 5,13 5,01 5,15 — TOZD Inženiring 3,47 3,40 4,81 DO RLV — TOZD Jama Pesje 7,47 7,67 7,72 — TOZD Jama Preloge 9,39 9,20 8,61 - TOZD Jama Škale 8,96 9,35 8,71 — TOZD Priprave 8,28 8,39 8,34 — TOZD Jamske gradnje 5,85 7,97 7,85 — TOZD Jamski transport 7,69 8,58 8,67 — TOZD Jamska mehan. 5,62 6,35 6,09 — DS Zračenje 6,39 5,70 10.97 - TOZD Klasimica 5,22 5,22 4,99 — DS Kopalnica 6,93 6,66 6,42 — TOZD Zunanja dej. 5,60 5,78 5,95 - TOZD Mizarska dej. ni podatkov — — — TOZD Gradbena dej. ni podatkov — — - DSSS RLV 2,78 4,04 4,07 — TOZD Izobraževanje 7,26 8,19 6,33 DOESO 3,09 5,90 5,49 - REK, DO APS 2,91 3,09 3,55 - REK, 00 Tiskarna 6,37 6,63 7,14 — REK, Družbeni stan. 5.13 6,21 6,52 — REK, DS Zavarovanje 4,28 4,99 6,27 - REK, DSSS SOZD 4,47 4,47 4,89 SIPAK 4,51 3,75 4,71 GORENJE DO GOSPODINJSKI APARATI - TOZD Štedilniki 6,72 8,42 8,67 - TOZD Pralno pom. teh. 6,03 8,19 7,86 - TOZD Gostinska enota 6,44 5,50 5,04 - TOZD Zamrz. hlad. teh. 7,89 8.03 7,86 - DSSS GA 4,38 4,76 5,03 - TOZD Galvana 5,51 6,50 6,59 - TOZD Vzdrževanje 3.04 4,17 5.16 DO NOTRANJA OPREMA - TOZD Pohištvo 7,78 7.65 7.69 - TOZD Gradbeni elem. 8,50 10,45 8,89 - DSSS NO 4,53 1,79 3,40 DO ELEKTRONIKA SlROKE POTROŠNJE 6,91 4,18 5,09 DO GORENJE - Servis 5.59 6,86 6,20 DO GORENJE — Commerce 3,46 3.10 2,89 00 GORENJE - Int. banka 4,38 3,65 4,33 DO GORENJE - RR 3,21 2,99 4,67 DO PROCESNA OPREMA 2,97 3,54 3,73 GORENJE SOZD - DSSS 2,65 2,58 3.08 DO VEPLAS 7,09 6,55 6,62 DO ERA - TOZD Koplas 3,07 7,97 6,53 - T0Z0 Maloprodaja 5,58 5,92 6,63 - TOZD Veleprodaja 3,15 1,23 2,22 - TOZD Kmetijstvo 5,37 4,94 4,17 - TOZD »VINO« Šmar/P 5.23 6.98 6,20 VI. 1989) • - DSSS ERA 5,71 8,99 6,74 DO VEGRAD 6,09 7.21 7,31 CENTER SREDNJIH ŠOL 2,03 ni podatka ni podatka TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ 6,73 6,69 7,31 ELKROJ - Konfekcija S. 6.21 7.60 7.98 MERX - TOZD Potroinik 4,73 5,66 5.49 NAMA TITOVO VELENJE 3,75 2,91 4,29 DO VEKOS - TOZD Toplotna oskita 3,87 8.72 7,02 - TOZD Komunalna oskrba 4,27 2.93 2,98 — TOZD Stano. oskrba 6,81 14,11 9,76 - DSSS Vekos 3,18 5.42 6,01 PROJEKTIVNI BIRO 5,31 ni podatka 4,44 ZAVOD ZA URBANIZEM ni podatka 8.20 4,70 MODNI SALON 6,39 7,39 ni podatka ŽTP, TOZD ZA PROMET 4,33 4,94 4,68 VIZ - TOZD Biba Ročk Š. 3,19 2.09 1,38 - TOZD K. D. Kajuh Š. - TOZD Gustav Šilih V. 5,28 5.45 5,71 3,92 1.27 4,04 - TOZD Anton Aškerc V. 3,64 6.96 2,24 - TOZD Veljka Vlahoviča 4,25 2,70 2,39 - TOZD Bratov Mravlj. 3,39 3,16 1,99 - TOZD Miha Pintar Tol. 1,92 ni podatka 3,27 - TOZD XIV. divizije 4,16 4,84 3,65 - TOZD Bratov letonje 2,11 0,11 2,42 VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VELENJE 6,14 7,49 7,64 VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ 5,99 4,14 7,37 GLASBENA ŠOLA 2,80 2.51 3.53 ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE - TOZD Bolnišnica 4,97 4,67 6,13 - TOZD Splošno zdr. 5,08 6,43 5.34 - TOZD Zobozdravstvo 3,31 2,45 3,92 - TOZD Zdravilišče 6.13 3,20 ni podatka - DSSS ZC 3,35 2,28 3,66 SKUPŠČINA OBČINE VELENJE 6.83 8,18 8.24 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA 2,17 2,72 3.90 LJUBLJANSKA BANKA 2,73 2,61 3,67 PTT - TOZD TITOVO VELENJE 5,86 3,82 6.20 DO INŽENIRING 4,43 1,94 4,36 GOSTINSTVO PAKA 5,26 5,93 6.45 DOM ZA VARSTVO ODRASLIH 2,49 3.98 4,35 BRIVNICE IN ČESALNICE 3,33 3,63 3.64 POPREČNI IZOSTANEK Z DELA V OBČINI VELENJE 5,56 5.58 5,95 PRIPRAVILA SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE KP Podkraj — Kavče Referendumski denar bogati življenje Zgledovati bi se morali po čebelah... Vsak, ki obišče krajevno skupnost Podkraj — Kavče se lahko prepriča, da krajani ne držijo križem rok. Z vrsto pridobitev se lahko ponosno pohvalijo, čeprav tudi njim denarja ni nihče poklonil, veliko dela so namreč opravili sami s prostovoljnim delom. Po vsej krajevni skupnosti imajo več investicijskih del, ki jih uspešno izvajajo po planu KS za letošnje leto. Zaključujejo dela na kanalizaciji v Kavčah, na katero se bo priključilo 80 gospodinjstev. Vsi že težko čakajo poizkusni zagon, ta naj bi bil predvidena v oktobru, saj bo z ureditvijo kraja rešena glavna težava kraja, to je ekologija. Končana so vsa gradbena dela pri izgradnji PTT omrežja v Kavčah, na katerega se bo priključilo deset naročnikov v zaselku Roper-če. S prostovoljnim delom in prispevki, ki niso bili mali, bodo v krajevai skupnosti pridobili 43 novih telefonskih priključkov z možnostjo razširitve. V začetku leta 1990 načrtujejo izgradnjo primarnega voda iz Titovega Velenja, ki bo omogočil priključitev na novo telefonsko centralo. Obenem so zgradili tudi KATV omrežje z razdelilnim sistemom v Kavčah, na katerega bo priključenih 93 gospodinjstev. Sklenjena so vsa gradbena dela z montažo, prve signale pa naj bi dobili že do konca meseca. Ob vzdrževanju krajevnih cest so te dni posodobili in asfaltirali cesto v Tajni v dolžini 760 metrov. Tudi v spodnji Tajni te dni poteka rekonstrukcija in asfaltiranje odseka v dolžini 860 metrov. Seveda tudi tu ni šlo brez lastne udeležbe krajanov v denarju in prostovoljnem delu. Do zime naj bi se v Podkraju na toplovod priključilo sedem gospodinjstev, ki z velikimi odrekanji gradijo sekundarno omrežje. Vzporedno s cesto urejajo v Podkraju tudi pločnik, ki je bil načrtovan v preteklem letu. Kako so vse to uspeli uresničiti? O tem pravi predsednik sveta skupnosti Drago Ring takole: »To nam je uspelo s pomočjo širše družbene skupnosti, največ nalog pa smo opravili z referendumskimi sredstvi. Te smo seveda oplemenitili s prispevki krajanov in udarniškim delom. Danes z veseljem ugotavljamo, da bosta srednjeročni in referendumski program uresničena v celoti. Tudi v prihodnje si razvoja in napredka krajevne skupnosti ne znamo predstavljati brez referendumskih sredstev, saj vemo, da nas čaka še veliko nalog. Temu vprašanju se je posvetil tudi svet krajevne skupnosti in oblikoval okvirni program. V njem je na prvem mestu sanacija cest v Kavčah in Podkraju, izgradnja otroških igrišč, razširitev javne razsvetljave in tako naprej. Zelo pa si želimo, da bi bili krajani tudi v prihodnje tako zavzeti za uresničevanje nalog, kajti vse načrtovano bomo zmogli le s skupnimi močmi.« Poleg napornega dela, ki ste ga krajani prostovoljno opravili in ga ni bilo malo, niste pozabili na družabnost. »Tako je. Ker nas je vse leto družilo delo, nismo pozabili na družabnost. V ta namen smo organizirali srečanje starejših krajanov, praznovanje dneva žena, najbolj pa nam je uspelo srečanje pri domu krajanov, ki nam je nadomestilo krajevni praznik. S prikazom kmečkih opravil, šaljivimi igrami, pesmijo in plesom smo proslavili naše skupne uspehe,« je dejal Drago Ring. B. Mugerle Skoraj vsakodnevno ga srečujemo, FRANCA ODRA iz Mislinje, na kolesu, kako se vozi k svojim varovankam. Marsikomu bi se zdel na prvi pogled takšen stavek nekoliko smešen, toda ko boste v nadaljevanju nekoliko več izvedeli o njem, potem bo tudi podoba čisto drugačna. Za Franca bi lahko dejali, da je nekakšna posebnost Mislinje poduki Br0nasti Orfej—spodbuda za naprej Devet let je minilo od takrat, ko so se na glasbeni sceni pojavili Podkrajski fantje. Sestav ansambla, ki šteje danes osem članov, od tega pevski kvartet, se je v teh letih nekoliko spremenil, še vedno pa ostajajo zvesti fantovskemu petju. Podkrajske fante poznajo po številnih nastopih daleč naokoli in ne le v Šaleški dolini. Njihovo ubrano petje in igranje je razveselilo že prenekaterega poslušalca. Daleč največji uspeh pa so Podkrajski fantje dosegli, ko so po uspešno izpeljani avdiciji lahko nastopili na letošnjem Festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju in tam prejeli bronastega Orfeja. »Že večkrat smo poskušali zapeti in zaigrati na kakšnem festivalu in se tako predstaviti širši javnosti, vendar doslej kakšnih večjih uspehov še nismo imeli,« odkrito priznava vodja ansambla Franc Vedenik. »Letos pa smo si kot nalogo postavili uspeh na avdiciji za ptujski festival, kar nam je tudi uspelo. Priprav smo se lotili drugače kot prejšnja leta. Mislim, da smo včasih pripravili prezahtevne skladbe, takšne, ki saj navkljub svojim 89. letom na nekakšen poseben način kroji sedanjost, ki se prepleta s preteklostjo. Zanj bi lahko dejali, da je takorekoč živa legenda, saj pozna marsikaj in marsikaj ve o stvareh, ki so včasih Mislinji dajale svojo veljavo in pečat. Tega pa ni bilo niti tako malo. Do 1934. leta je delal v tovarni lepenke, katere lastnik je bil takratni veleposestnik Perger, po ukinitvi tovarne, katero so požgali borci legendarnega Pohorskega bataljona, pa se je zaposlil na žagi, kjer je bil vse do upokojitve 1956 leta. Nanizali smo nekatere dogodke, ki so bili nekakšen mejnik v njegovem življenju. Kar pa nas je vodilo v pogovor z njim pa so njegove — čebele, božje muhe kot jih rad imenuje. S čebelarstvom se ukvarja že od 1916 leta kot kratkohlačnik, ko je zapustil šolske klopi. Največ panjev je imel 16 in kot se rad spominja, so bili takrat veliko boljši časi in pogoji za čebelarjenje, danes pa ... Saj vemo kako hitro se časi spreminjajo in da so vse prej kot naklonjeni tej pomembni in koristni panogi. S trpkostjo pove, da mu je lani »varoza« uničila vse čebele, kljub skrbi zanje, pa ne samo njemu temveč tudi okoliškim čebelarjem v Mislinji. Letos je ponovno dobil 6 panjev, pa kaj ko tudi paša ni bila zaradi vremenskih razmer kdovekaj. Da čebele tako hitro in naglo izumirajo so kriva predvsem številna škropiva s katerimi danes poskušamo uničevati škodljivce ter povečevati pridelek. Pri tem pa smo pogosto zaslepljeni, kakšno nepopravljivo škodo delamo sebi in naravi s tem. Spominja se, da si včasih lahko samo dobro nakrmil čebele za zimo, pa so preživele, danes pa moraš zanje intenzivno skrbeti skozi vse leto, pri tem pa uporabljati še številna zdravila. In vseeno se potem postavi vprašanje — bodo preživele? Sedela sva pri čebelnjaku in se pogovarjala o stvareh, kakršne danes ljudje stežka razumejo, vse gre s tolikšno naglico, da komaj sledimo dogodkom. Franc je danes eden najstarejših čebelarjev v Mislinji in njeni okolici, prav tako pa tudi v čebelarski družini Slovenj Gradec, katere član je. Sonce je prav prijetno pripekalo, obletavale so naju čebele in reka Mislinja, ki teče le streljaj vstran od njegovega čebeljnaka je šumela prav tako kot v Francovih mladih letih. Le on je bil s spomini kdove kje. Morda se mu je stožilo po starih, dobrih časih, ki jih je naglica zdajšnjega trenutka povsem uničila. Čisto tako nehote sem pomislil, da sta se mu čas in spomin vseeno ustavila pri njegovih ljubljenkah — čebelah. Silro Jaš jih občinstvo ni najbolje sprejelo. Tokrat smo se odločili za dve lastni skladbi, avtorja sta člana ansambla valček in polko. Na avdiciji se nam je uspelo uvrstiti med trideset tistih, ki so lahko nastopili na 20. jubilejnem festivalu. Nastop sam je bil nepozabno doživetje. Veseli smo, da smo osvojili bronastega Orfeja. To priznanje ni le spodbuda za naprej, ampak tudi odprta pot med boljše ansamble in zagotovljen nastop na naslednjih festivalih brez avdicije. Občinstvo nas je lepo sprejelo, saj so ploskali celo med predvajanjem naših skladb.« Podkrajski fantje takšnega uspeha niso pričakovali. Že v kratkem pa jih bomo lahko poslušali tudi s kasete, ki jo snemajo v mariborskem studiu. Kakor koli — z nastopom na Ptujskem festivalu in nagrado bronasti Orfej so prebili led. Uspešno pot je treba nadaljevati. g. Mugerle Prireditve ob tednu otroka Vsak prvi oktobrski ponedeljek, je mednarodni dan otroka, katerega osnovni moto je dati otroku največ kar človeštvo premore. V Jugoslaviji je zveza organizacij za vzgojo in skrb za otroke poimenovala letošnji teden otroka, ki bo potekal od 2. do 9. oktobra »Pravice otrok v SFRJ — danes in jutri«. V prihodnjih dneh bomo torej namenili otrokom več pozornosti na različnih sestankih, kjer bomo opozarjali na osnovne pravice otrok za njihov zdrav vsestranski razvoj. Zvrstilo pa se bo tudi veliko različnih prireditev. Omenimo nekatere! Kotalkarski klub Velenje bo pripravil pionirjem za njihov dan, 29. september, veliko KOTALKARSKO REVIJO, kulturni center pa ure pravljic. V Šoštanju bodo v ponedeljek, 2. oktobra ob 16. uri v tamkajšnji knjižnici, v Titovem Velenju pa 4. oktobra prav tako ob 16. uri v knjižnici. Velenjski vrtci bodo odprli 3. oktobra ob 16. uri vrata vsem predšolskim otrokom od 3. do šestih let, še posebej pa vabijo tiste, ki vrtcev redno ne obiskujejo. Pripravili jim bodo lutkovne igrice oziroma zabavne igre. Takole so jih poimenovali: vrtec Ciciban — Pojmo, plešimo, ustvarjajmo, Lučka — Veveričina slaščičarna, Mojca — Mojca Pokrajculja, Vrtiljak — Rajajmo in se veselimo ter Tinkara — Sapramiška. Na Kardeljevem trgu bodo 6. oktobra ob 18. uri vrteli filme, 7. oktobra pa bo v Mali dvorani Doma kulture lutkovna predstava. Praznovanja ob tednu otroka bo sklenilo društvo prijateljev mladine Lokovica z nedeljsko otroško olimpiado, začela se bo ob 14. uri, nanjo pa vabijo vsa društva prijateljev mladine občine. V občini pa bodo pripravili tudi tri zanimive razstave. V izložbi Mladinske knjige si bo ves prihodnji teden mogoče ogledati razstavo ob 45-letnici Cicibana, od 15. oktobra naprej bodo v avli občine razstavljena dela 16. male Napotnikove kolonije, v velenjski knjižnici pa bodo uredili razstavo o Tonetu Seliškarju. (mz) Sejem t piše Jože Hudales Zdaj, ko je spomin na letošnjo sejemsko prireditev 2. septembra v Starem Velenju še živ, zapišimo še nekaj besed o sejmih v Velenju med obema vojnama. Kot smo že zapisali je bil največji velenjski sejem 1. maja. Stojnice so tedaj zasedle ves tržni prostor od Bezjakovega »hotela« oz. Ježovnika do Zorka. Ljudi se je vedno kar trlo, bilo jih je več tisoč, čeprav Velenje samo ni imelo več kot 800 ljudi. Sami velenjski tržani na sejmih skoraj niso kupovali, saj so imeli za nakupe dovolj priložnosti v velenjskih trgovinah skozi vse leto. Tudi sicer velenjski veljaki niso bili navdušeni nad sejmi, tako kot v nekaterih drugih krajih, vendar se starim tradicijam niso mogli upirati. Na sejmu so se namreč mnogi srečevali s svojo konkurenco, ki je tudi sicer že v samem Velenju bila dovolj močna. Tako se spominjajo, da je Miha Valenčak (trgovec in gostilničar) večkrat dejal: »Jaz bi vsakmu sejmarju dal en fasl pira, sam de mi zgine od tu«. Sicer je tudi njemu sejem, na katerem je imel svoj »gostinski« in »trgovski štant«, prinesel zajeten kupček denarja, vendar je hkrati vedel, da bo zato kupčija v naslednjih tednih slabša. Podobno se je menda jezil tudi velenjski lončar Rednak. n® V • je ziv Na sejme so predvsem hodili kmetje iz Šentilja, Šentjanža, Škal, Cirkovc, Podkraja, Pesja, Pake, Kozjaka, pa celo iz Belih vod, Zavodenj, Raven itd. Večina med njimi je seveda morala celo leto vse potrebno kupovati v Velenju, zato je jeza nekaterih tržanov razumljiva. Najbolj živahno je bilo ponavadi na »Vedetovem pungretu«, (danes so na tem mestu Vegrado-ve mehanične delavnice), kjer so prodajali živino. Tu so celo leto stale preproste staje z železnimi obroči, za katere so privezovali živino. Cene živine niso bile stalne, zato so lahko pogajanja okrog cene dolgo trajala in so bila zvezana s kupom različnih običajev. V Velenju so prodajali tudi konje in prav konjske mešetarje je bilo najbolj zanimivo opazovati. Konjem so pregledovali zobe, dvigovali noge, pregledovali kopita, merili obseg prsi, dvigovali so jim rep itd. Nato so se dolgo in glasno prepirali o ceni, in običajno je bilo tako, da je kupec ali mešetar potem izginil, čeravno je prodajalec že hotel pristati na prodajo. Če je prodajalec tedaj želel obdržati kupca ga je poklical nazaj, a je potem morai zbiti ceno še za nekaj dinarjev in kupčija je bila sklenjena. Ko so si začeli udarjati v roke, je gostilničar Bizjak takoj pristavil svoj pisker-ček in prinesel kar na dvorišče »fasl pira«, da bi kupčijo dostojno zapili. Mnogi kupci so imeli tudi prave »sisteme«, kako čim ceneje priti do živine. V zvezi s tem je celo krožila zgodbica, da je velenjski konjar Švener pred 1. svetovno vojno bil v dogovoru z več mešetarji, ki so mu vsak zase zbijali cene za konje, da je lahko kupoval čim ceneje. In teh konj je potem izdeloval konjske klobase, ki so bile prava poslastica. V kasnejših letih, zlasti po letu 1930, je živinska trgovina v Velenju precej upadla. Kupcev ni bilo veliko, denarja še manj, in kmetje, ki so pripeljali živino na sejem iz okolice se običajno niso dolgo pogajali za ceno, saj so si želeli pripeljano živino čimprej prodati. Tako se je dogajalo celo, da kupčije včasih niso niti pošteno zalili. V tem času prostor za živinski sejem ni bil več v sa-"mem trgu, ampak se je preselil na »Edvardov pungret« pri Kolodvorski restavraciji. Razen živinskih prekupčevalcev so tudi ostali sejemski prodajalci imeli svoje ustaljene sejemske prostore. Na levi strani trga pri mizarju Smodišu so imeli svoje štante lončarji, ki so prihajali iz Zreč oz. okolice Slovenskih Konjic. Poleg njih je imel svojo stojnico »špegler«, ki je prodajal ogledala za britje in drugo drobno galanterijo. Otrokom je bil njegov »štant« najbolj všeč, saj je bil najbolj pisan. Na drugi strani ceste so bili rešetarji — Pajniči iz Ribnice, ki so se potem v Velenju celo stalno naselili. Med Smodiševo in Velenčako-vo hišo, kjer je bila gostilna, so vsako leto prodajali bruse, potem pa sta sledila dva velika »štanta«, kjer je Valenčak pokazal svojo trgovsko in gostinsko ponudbo. Na nasprotni strani so običajno prodajali vsakovrstne igrače: košarice, iz slame pletene otroške vozičke, različne figurice iz sadre itd. Pred občinsko hišo (današnja stavba KS Staro Velenje) ni bilo stojnic, pred hišo pa sta seveda stala oba občinska žandarja in pazila na red. Pred Tišljerjevo trgovino (danes Železnina) je imel štant trgovec Tišler, kjer je prodajal vse, kar je pač imel tudi v trgovini — metrsko blago, poso-dje, orodje, živila, galanterijo itd. Nasproti je svoje »lodne« (velike pletene košare oz. zaboje) razpostavil pek Kurnik, ki je za ta dan napekel predvsem žemlje in dolge bele štruce^ki jih je prodajal po 8 kron. Črnega kruha pa Kurnik na semanji dan sploh ni' pekel, saj je bil to praznik. Poleg peka so se ob velikem kostanju udomačili Kozjačani, ki so na sejem prinašali velike košare, koše, pletarje in druge pletene izdelke, ki so nastajali v dolgih zimskih dnevih, ko na kmetijah ni bilo veliko dela. Naslednji štant je bil pri Hu-dalesovem »štepihu«, kjer so prodajali različne cenene vaze, nabožne kipe, sklede, in drugo »kramarsko blago«. Zraven je imel stojnico tudi Simon Blatnik, dokler je še imel trgovino v Velenju. Prodajal je pač »mešano robo«, podobno kot Tišler in Valenčak. Ob Pocajtovem vrtu so kovači iz Slovenj Gradca običajno prodajali kose, srpe, nože itd. Zadnje stojnice so stale nekje pri Brlizgu (danes Majcen), kjer so svoje konfekcijske izdelke prodajali krojači. Na zadnjem jesenskem sejmu pa so tu prodajali še jabolka in drugo sadje, ki je prihajalo predvsem iz Šentilja. Kmetje, ki so »vsakodnevno« kupovali v trgovinah le sol, sladkor, petrolej, in še kako malenkost, so z nakupi čakali na najbližji večji sejem in tam opravili nakup za vse leto, in za celo družino. Cene so bile na sejmu ponavadi stalne in nekoliko nižje od cen v trgovinah, kvaliteta sejemskega blaga pa je bila zato včasih precej slaba. Kmetice so predvsem kupovale konfekcijo, predpasnike, kakšno obleko itd. Šivilj je bilo tedaj malo, zlasti na podeželju in je bil sejem dobra priložnost za tak nakup. Na sejmih so nakupile tudi vse kuhinjske potrebščine: ku-halnice, nože, vso posodo, ki se je čez leto razbila itd. Kmetje, deloma pa tudi tržani, so precej kupovali suho robo, koše, košare, sekire, motike, kose, srpe, sode, kadi, škafe itd. Običajno so na sejmu nakupili tudi čevlje za vse člane družine. Tako ni čudno, da je bil v Velenju najbolj obiskan prav sejem 1. maja, saj so kmetje do tedaj opravili vsa največja kmečka opravila, poleg tega pa so bile tudi potrebe tedaj največje, saj je od zadnjega, novembrskega, sejma preteklo že več kot pol leta. Sejem je bil tudi prvovrsten družabni dogodek in mnogi so prišli sem le zato, da bi srečali znance, nekaj prigriznili ali popili. Hrane in pijače običajno niso prodajali na »štantih«, ampak v gostilnah, ki jih je bilo v samem trga dovolj; pri Bizjaku — Raku, pri Valenčaku, pri Gollu in pri Žo-harju. Dopoldan so v vseh gostilnah ponujali predvsem »telerflajš« (čista goveja juha z mesom), za kosilo pa brez golaža ni šlo. Popoldan se je pekla in jedla pečenka. Jedilniki so bili tako ustaljeni, da je gost, ki je želel jesti, kar brez naročila dobil na mizo tisto, kar je bilo pač tedaj pripravljeno. Vsi si seveda niso mogli privoščiti posedanja v gostilnah. Marsikatera revnejša družina si je malico ali kosilo prinesla od doma in jo použila kar sede na »velenjskem štepihu«, nasproti občinske hiše. Tudi tisti, ki so si lahko privoščili nakup golaža so pogosto imeli s sabo vojaške me-nažke in so jedli kar iz njih na trgu. Pretiranega pijančevanja ob sejmih v Velenju ni bilo. Ko seje zmračilo je občinski pometač že pometal po trgu in kmalu ni bilo več nobenega sledu o sejemski gneči, ki je vladala cel dan. Anketa Kaj obleči pozimi ? Že nekaj časa nam trgovci obljubljajo astronomske cene, ki bodo letos visele ob zimskih plaščih in zimski garderobi. Vendar bomo potrošniki vsaj glede nečesa na boljšem kot oni in proizvajalci, če za nov zimski plašč ne bomo mogli zbrati toliko kolikor so nam namerili, ga ne bomo kupili. Težje je njim — najprej proizvajalcem določiti ceno (misliti morajo verjetno tudi na to, čez koliko časa bo blago dobilo kupca), nato pa ga prodajalcem prodati. Saj res — ko so kleti in zamrzovalne skrinje, pa shrambe polne, ko smo s hrano preskrbljeni za bližnjo zimo, kaj pa obleka. Kako se bomo oblekli? V staro ali novo? MATEJA ŠVENT: »Pri nas pa letos ne bo denarja za zimsko garderobo. Bomo hodili kar v tistem, kar že imamo. Dobili smo stanovanje in vse, kar imamo porabimo za opremo. Cene pohištva pa saj veste kako visoke so. Znajti se je treba, precej stvari kupimo na obroke, kjer se da, čim manj pa si pomagamo s krediti. Običajno se za nakup odločimo v Levcu, ali pa tam, kjer so pogoji ugodnejši.« SONJA KAJBA: »Vso garderobo dobivam iz tujine — nekaj sem jo dobila sedaj, ko sem bila v Holandiji, drugače pa jo nabavim v Italiji, nekaj tudi v Avstriji. Popolnoma druga kvaliteta in design kot pri nas! Pa da ne boste mislili, da se njihove cene od naših kaj razlikujejo. Kje pa! Ene kavbojke stanejo v Holandiji toliko ali pa celo manj kot pri nas. Ker pa sem študentka, mi obleko včasih kupi prijatelj.« MINA ALI-HODŽlC: »Zaposlena sem kot trgovka v Beko in povem naj, da prihodnji teden že pričakujemo zimske plašče. Stali bodo okoli 8 milijonov dinarjev. Precej ugodno ga bodo lahko kupili tisti, ki imajo z Bekom pogodbene kredite, kar nekaj organizacij v Titovem Velenju jih ima, tem bomo prodali na 4 obroke z 20 odstotnimi obrestmi.« IVAN NOVAK: »Jaz, da bi kupil? Jaz ne, ker pri nas vse nabavi žena. Doma sem iz Ča-kovca, kjer imam tudi ženo in njej -dam denar, pa potem ona kupi tisto, kar potrebujemo. Cene pa so pri nas marsikdaj nižje kot tukaj, tako da se iz- P'aČa<< OSMAN SOFTIČ: »Za letošnjo zimo smo si obleko že kupili in tako-smo pripravljeni. Kupo-IS > vala sva oba z ženo, skupaj, za dva otroka in za naju. Največ sva kupila v Nami, nekaj pa v Varteksu. Ampak vse je tako drago, krediti pa niso več ugodni.« (mkp, B. M.) SREČANJE Stane Jamnikar Povsem po naključju je Stane Jamnikar iz Titovega Velenja pred 41 leti »zajadral« med planince. Pridružil se je namreč skupini planincev, ki so odšli v Logarsko dolino na delovno akcijo pri izgradnji Cin-karniškega doma. Do leta 1948 pa za planine sploh vedel ni. Postalo mu je torej vse, kar je tistega dne doživel všeč in ostal je planinskim vrstam zvest vse do danes. Težko je dopovedati in opisati človeku, ki ni ljubitelj planin, gora, kaj planine nekomu pomenijo. »Le to vam lahko rečem, da je življenje gori veliko lepše kot v dolini. Tam pozabiš na vse tegobe. Razživiš se, prijeten občutek te preveva ob pogledu okoli sebe. Ljudje se v gorah zbližajo. Ni pomembno kdo in kaj si. Gor smo vsi enaki. Cvetje, gozdovi... — narava je pač narava, sploh lepa je v jeseni,« zatrjuje. In tisti, pravi planinci, so po njegovih besedah pridni, pošteni, skratka sami »fejst« ljudje. Gotovo ne sodijo med tiste, ki ne vidijo vseh lepot pisanih barv, ki se v čistem zraku in polni svetlobi tako lepo odsevajo od belih skal, ki jim gore nudijo vse drugo, samo razvedrila in oddiha ne. »Vsak ni za morje, tako vsaj ni za planine.« Nekateri pri hoji v gore, pri odkrivanju lepot narave uživajo. Druge žene v gore radovednost, tretji se podajo na pot zaradi rekreacije. Med radovedneže sodijo tisti, ki obiščejo Triglav le enkrat. »Naš očak je lep, vendar je še veliko vrhov lepših,« komentira: Mangart, Kamniške Alpe, Jalovac, ki krasi tudi planinsko zastavo. Stane meni, da o drugih naših vrhovih ljudje premalo vedo. Sam je prehodil po dolgem in po čez že celo Slovenijo. Nekatere poti že večkrat. Tudi na-vrhu marsikatere hrvaške gore je že bil. »Slovenske planine so lepe, hrvaške pa dokaj zanimive.« Letos praznuje planinsko društvo iz Titovega Velenja 40-letnico uspešnega delovanja. Kolikšen je pri tem Stane-tov delež, ki je tako po letih kot po zvestobi planinam njegov najstarejši član, vedo ljubitelji gora naše občine zelo dobro. Če povemo, da je v društvu opravljal že vse naloge, kolikor jih je od vodiča do predsednika društva, smo povedali veliko. Trenutno je tehnični tajnik društva, predsednik gospodarske komisije za Paški Kozjak . . . »Luštno je delati z ljudmi v odboru in komisijah, saj se nalog nihče ne brani, ampak po-primemo vsi za vse. S pravilnim pristopom do njih je moč narediti marsikaj in tudi uspeh je tu.« Za dosedanji trud v planinskih vrstah je naš sogovornik prejel vsa priznanja, ki za to področje obstajajo: od državnih do republiških zlatih in srebrnih . . . Vesel je, da je v društvo vključenih precej mladih — tako po množičnosti kot po dejavnosti se društvo uvršča na peto mesto v republiki —, da za vzgojo mladih planincev skrbi 60 mentorjev in vodičev. Nenazadnje tudi na 400 izletov, ki jih je pripravilo društvo v letih delovanja vedno v drugo smer, pa se od udeležencev nikoli še ni nihče poškodoval. Po tolikih letih bi rad Stane opustil vsakdanje dežurstvo v pisarni društva. Ne pa drugih nalog. V gore bo hodil dokler bo šlo. Če ne tako visoko, bo ostal malo nižje, kjer je svet prav tako lepši veliko bolj kot v dolini. Planinstvu je namenjal ves prosti čas, saj »če hočeš kaj narediti, je dela ogromno. Če res ni drugega, vzamem v roke posodo z barvo in obnovim označbe na Šaleški planinski poti tako kot sem jih zarisal pred 15 leti,« je sklenil pogovor Stane Jamnikar. -tap- Obrambni dan v KS Podkraj Kavče Sodelovale družine in veliko mladih Na letošnjem tradicionalnem obrambnem dnevu v krajevni skupnosti Podkraj-Kavče, ki sta ga v nedeljo izvedla tamkajšnja krajevna organizacija ZRVS in aktiv Šentilj, seje zbralo deset ekip. Med seboj so se pomerile v orientacijskem pohodu, v raznih spretnostih na tej poti, v streljanju z zračno in malokalibrsko puško in v drugem. Zanimivost je tudi v tem, da se vsako leto tega orientacijskega pohoda udeleži vse več družin iz Podkraja in Kavč, celo zelo mladi so bili med njimi. Letos je prvič sodelovala tudi družina Repnik, ki sicer vsako leto materialno pomaga pri izvedbi obrambnega dneva. Najbolj razveseljivo je to, da se tega usposabljanja krajanov v veščinah SLO in DS udeleži tudi veliko mladih. Po končanem orientacijskem pohodu in tekmovalnih veščinah je zbranim spregovoril predsednik krajevne konference SZDL Podkraj-Kavče Janko Ževart. Govoril je o pomembnosti obrambnega dneva in o potrebi takšnih srečanj. Zatem je predsednik KO ZRVS Podkraj-Kavče najuspešnejšim pohodnikom podelil priznanja in knjižne nagrade. Prva je bila ekipa KO ZRVS Center-levi breg, druga KO ZRVS Podkraj-Kavče in tretja ekipa mladincev Podkraj-Kavče III. Najuspešnejša družina je bila Vedeni- Prvouvrščena ekipa KO ZRVS Center-levi breg, ki so jo sestavljali Ivan Šuster, Igor Centrih in Zdenko Gorišek kova, posebno nagrado za najboljši čas na pohodu pa je prejela družina Meža. Še nekaj besed o organizaciji. Bila je brezhibna, tako kot že večkrat prej. Največ zaslug zato ima neumorni predsednik krajevne organizacije ZRVS Podkraj-Kavče Alojz Grazer. Ne moremo pa mimo tega, da ne bi omenili obrambnemu dnevu zveste družine Lemež iz Podkraja, ki vsako leto za to priložnost brezplačno speče domač kruh. H. Mugerle Srečanje S toplimi besedami dobrodošlice, ki jih je za to priložnost spesnil krajan Dolfe Lipnik, smo stari »Šahtnčani« začeli že tretje srečanje. Zbrali smo se med 9. in 11. uro na starem mestu, ob restavraciji Jezero v Titovem Velenju. Tudi tokrat je bilo marsikatero oko rosno, saj smo se 44 letih srečali z mladostno prijateljico, ki živi sedaj v Ameriki. Ob topli dobrodošlici pripravljalnega odbora srečanja, nas je čakalo še prijetno presenečenje, ki sta ga pripravila zakonca Lipnik — ogled novega škalskega središča. Pred nedavnim so krajani predali svojemu namenu lepo šolo, pred katero stoji spomen!\ žrtvam druge svetovne vojne. Na dvorišču je zasajena lipa, ki je bila vedno simbol Skal in bo tudi poznejše rodove gotovo spominjala na nadvse vestno delo Škal-čanov. Prav tako nas je tovariš Dolfe v nekaj besedih seznanil s trudom in zagnanostjo krajanov tega dela Šaleške doline pri izgradnji ne samo tega objekta, ampak tudi pri izgradnji kultur- nega doma, v dvorani katerega sta pripravila tudi razstavo. Težko je opisati občutke ob pogledu na fotografije, saj so nam bili včasih to sejmišče, ta lipa, ti šoli tako zelo, zelo ljubi. Ob njih so se vsem udeležencem tretjega srečanja starih »Šahtnčanov« obudili spomini na čase pred petdesetimi, šestdesetimi Lastovke so odletele, z njimi je odšla pomlad. Rože v vrtu odcvetele, njih lepoto vzel je hlad. K nam pa danes priletela nova jata je nazaj, da še enkrat bi objela svoje gnezdo, rojstni kraj. Tukaj išče svet mladosti, kraj veselja in topline. Na vsakdanje vse radosti tu obuja spel spomine. Kje. le kje so gnezda naša ? Tu nekje, so pod vodo. meter / ČE LEVICA NE VE, KAJ DELA DESNI-CA •«■ Občinske družbeno politične organizacije in še nekateri drugi, so prejeli pred dnevi pisemce, ki sta ga podpisala vodja tozda Komunala in vodja delovne enote Vzdrževanje zelenic. V dopisu se strinjata z oceno Sveta potrošnikov, ki pravijo, da je bila stavba sodišča nekdaj vzorno urejena, sedaj pa so zelenice zaplevlje-ne. poraščene, grmičevje je neoskrbovano. . . Upamo lahko, da so omenjeni dopis spretno uporabili kot prilogo za zavrnitev računa Stanovanjski oskrbi s katero imajo sklenjeno pogodbo za vzdrževanje okolice omenjenega objekta. To, da spadata Stanovanjska oskrba in Komunala pod isto streho pa menda ni treba posebej poudarjati. TEMELJNA LISTINA Nekateri, ki do zadnjega ne vedo kam bi se postavili, so tele tri, štiri dni hiteli podpisovati Temeljno listino. Izbrali so pač manjše zlo. ELEKTRIKA Medtem ko naši rudarji kljub dobrim delovnim rezultatom dosegajo slabe ekonomske učinke, drugi na račun podcenjene elektrike poslujejo celo tako dobro, da so pozabili kaj jim to omogoča. KONTRAREVOLUCIJA... Ustavo si bo narod pisal sam, vendar pri nas očitno le s soglasjem in po možnosti v cirilici. Drugače ti itak prišijejo vse demokratične balkanske nalepke. Je že tako, samo milijon nas je. . VRATARJA NI VEČ Res je. da je treba v tehle gospodarsko zahtevnih časih povsod stiskati pasove in da se bo najbrž treba odpovedati tudi kakšnemu delovnemu mestu. V stavbi sodišča in družbeno političnih organizacij so s tem očitno že začeli, prvi pa je prišel na vrsto vratar, ki ga že nekaj časa nimajo. Nikomur ne želimo soliti pameti o potrebnosti tega delovnega mesta, odgovornim pa svetujemo, da se za nekaj trenutkov postavijo v pritličje, pa bodo sami videli. Razen, če se ravnajo po načelu, če je človek poklican na sodišče, bo že naše/ pravi naslov, kako pa, to je njegov problem. Fešta, da je bilo k(K)aj leti. Kramljanju ni bilo ne kosca M kraja. Lepo, res lepo je bilo, zato se v imenu starih »Šahtnčanov« prisrčno zahvaljujemo Vidi in Dolfetu za nepozabne urice srečanja. O. G. v srcih se spomin oglaša. Solza orosi oko. Tu nekje so vse stezice, ki vodile so domov. Tukaj spodaj so gredice, polne ljubljenih cvetov. Tukaj smo na teh vrtovih vzeli nagelj za slovo, ko v drugih smo domovih dati zakoncem roko. Tu pod vodo pokopali smo domove v globini, a v srcih so ostali mnogi. Lepi še spomini. Za ljubljansko Namo — Veleblagovnico Titovo Velenje slogan »Vedno kaj novega« še vedno velja, tndi ob organizaciji različnih prireditev na ploščadi pred Namo. Letos jih je bilo že luir nekoliko, čeprav je pogosto nagajal dež. Zadnja večja fešta, ki so jo poimenovali »Nama oblači — Kaj slači«, je bila v petek, njen pokrovitelj pa so bila tri znana imena in sicer velenjska Nama, Tališ in časnik Kaj iz Maribora. Predvsem so na tej zabavni prireditvi izvedli javno žrebanje za potrošnike. Prva nagrada je bila kar cela ovca, živa ali pečena, po želji nagrajenca. Obiskovalci, ki jih ni bilo malo, so lahko na ploščadi pred Namo videli in po-doživljali marsikaj zanimivega. Najlepšo Slovenko Anko Koc-mur, ki je na ploščad prijahala na konju, ne sicer na belem, na konju pa vendarle. Plesna skupina Kaj je odplesala in še posebej moške precej ogrela, ohladili pa so se lahko z mrzlim pivom. Zanimiva je bila tudi Talisova nagradna igra v pitju piva. Tekmo- valcev ni manjkalo, najuspešnejši pa je bil Velenjčan, ki je s sla-mico posrkal vrček piva precej pred ostalimi. Za nagrado je prejel, kaj drugega, kot zaboj piva. Kajevci so ob tej priložnosti pripravili zanimivo igro »leteči kaj«. Preprosto povedano gre za kos blaga, okrogle oblike, rdeče barve in z napisom Kaj. Tisti, ki ta simbol Kaja vrže najdlje, je zmagovalec. Za najboljši in najdaljši met iz občinstva bo zmagovalec eno leto zastonj prejemal časnik Kaj. Za nežni spol pa so simpatična dekleta plesne skupine Kaj prikazala modno revijo z oblačili, ki jih je moč kupiti v naših prodajalnah. Velja omeniti tudi ansambel Amigos, ki ga je Kaj predstavil kot presenečenje leta, čeprav nas s svojim igranjem ni ravno prepričal o tem. Vse to se je v petek dogajalo na ploščadi pred Namo — Velablagovni-co Nama Titovo Velenje in kdor se je udeležil te fešte se strinja z nami, da so takšne prireditve privlačne in zabavne. Teh pa v našem mestu tako ali tako manjka. B. Mugerle Najlepša Slovenka Anka Kocmur je prišla, beri: prijahala, na ploščad s konjem M KAJ ff) n m poMft1)1 T Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik Koncert enega najboljših zborov V petek, 29. septembra, ob 19.30, bo v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju koncert enega naših najboljših mešanih pevskih zborov CONSORTIUM MUSICUM, ki ga vodi dr. Mirko Cuderman. Na sporedu sta molitvi »Oče naš« in »Zdrava Marija« raznih skladateljev, kot so Gallus, Liszt, Verdi, Čajkovski, Stravinski, vse do sodobnih slovenskih in svetovnih skladateljev. Molitvi »Pater noster« in »Ave Maria« sodita gotovo med najpogostejše uglasbena krščanska besedila. Koncertni spored poskuša predstaviti le drobec iz bogastva skladb, ki so nastajale v različnih časih in deželah, in izražajo odnos skladateljev do globoke verske in etične vsebine obeh molitev. Koncert je namenjen abonentom preteklega koncertnega abonmaja, dovolj sedežev pa bo tudi za vse ostale, ki bodo želeli slišati ta zbor. Vstopnice 60.000 din, za mladino 30.000 din. Koncert simfoničnega orkestra Slov. filharmonije V četrtek, 5. oktobra, ob 19.30, bo v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki mu bo dirigiral Uroš Lajovic. Na sporedu bo koncert za flavto in godala Antonina Vivaldija »La tempe-sta di mare« in »Con sordini« ter Beethovnova 7. simfonija. Posebnost bo krstna izvedba »Dedicatio« Uroša Kreka. Solist na flavti bo Aleš Kacjan. Vstopnice 100.000 din, šolska mladina 50.000 din. Koncert je namenjen abonentom novega GLASBENEGA ABONMAJA 89/90. Vpisovanje abonmajev 89/90 V domu kulture v Titovem Velenju vpisujejo v naslednje abonmaje v tej sezoni: 1. GLASBENI ABONMA (6 koncertov) 2. MOZARTOV ABONMA (5 koncertov) 3. GLEDALIŠKI ABONMA (8 predstav) 4. MLADINSKI ABONMA (6 koncertov oz. gled. predstav) 5. LUTKOVNI ABONMA (8 lutkovnih predstav) Podrobnejše informacije dobite na telefon 853-574. Pohitite, da tudi letos ne boste ostali brez abonmajskega sedeža. Ure pravljic V mesecu oktobru bodo pričeli redne ure pravljic. Te bodo vsako sredo ob 16.00 za mlajše, ob 17.00 pa za večje otroke. V petek in soboto bo knjižnica zaprta Mestna knjižnica v Titovem Velenju bo v petek, 29. septembra in v soboto, 30. septembra, zaprta zaradi strokovne ekskurzije. /z muzeja Velenje Zgodilo se je • • Leta 1946 , je na ta dan celjski tednik »Na delo« poročal o okrajnem kulturnem festivalu, ki se je začel že 21. septembra. V okviru festivala so Topolšičani odigrali Cankar — Delakovo »Jerne-jevo pravico«, gledališniki iz Šmartnega ob Paki pa so pripravili »Aktiviste«, ki jih je napisal Zoran Hudales. V okviru festivala so nastopili tudi številni pevski zbori, med katerimi pa sta se poročevalcu zdelo omembe vredna le zbora iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Na delo, leto, I. št. 35, Celje, 28. 9. 1946, str. 4; Leto 1961 pa je Delavska univerza iz Velenja pripravila tečaj za gostinske delavce iz Šaleške doline. Na njem je sodelovalo 15 tečajnikov, ki naj bi postali kadrovsko jedro »dobrega gostinskega kadra«, ki ga je Šaleška dolina nujno potrebovala, »saj postaja vedno bolj turistični center«. Za tista leta je tak turistični optimizem gotovo bil na mestu, saj je Velenje daleč naokrog slovelo kot »vzor urbanistične zasnove« sodobnega socialističnega mesta. Večer, leto XVII, št. 226, Maribor, 28. 9. 1961, str. 4; Leta 1964 so se na današnji dan pričele zapletati stvari pri izgradnji Energo kemičnega kombinata v Velenju, saj je tedaj Splošna gospodarska banka iz Ljubljane preklicala svoj sklep o kreditiranju izgradnje iz lastnih sredstev v višini 2,9 milijonov din in iz sredstev republike za investicije v višini 231,1 milijonov din. Na intervencijo IS SRS in JIB (Jugoslovanske investicione banke) je SGB ponovno celoten elaborat dala preveriti komisiji. Na osnovi rezultatov te komisije je konec tega leta vendarle sklenila pogodbo o financiranju izgradnje. Kljub temu je kasneje prišlo do likvidacije tega, kot pravi Družbeni plan Slovenije »najpomembnejšega objekta bodoče graditve v Sloveniji«. Projekt je bil zasnovan že v času prve petletke in so zanj pripravljali projekte in raziskave že od leta 1947 dalje. Konec petdesetih let je bil v Velenju ustanovljen Energo kemični kombinat v izgradnji, ki je do leta 1964 že naročil glavnino opreme in začel z gradbenimi deli. Kombinat naj bi bil namenjen sušenju in vplinjevanju premoga. Dobljeni plin naj bi dobavljali po plinovodu v vsa industrijska središča Slovenije, deloma pa naj bi se plin uporabljal za sintezo dušičnih gnojil. Pri tem naj bi nastajale osnovne surovine za sintezo umetnih smol in lepil — torej kemična industrija. Likvidacija EKK v letu 1966 je pomenila ogromno škodo za slovensko gospodarstvo, kako pa bi delo Energo kemičnega kombinata vplivala na ekološko podobno Šaleške doline pa lahko danes le ugibamo. Pripravil: Jože Hudales Šmartno ob Paki Otvoritev letnega odra V poletnih mesecih se na odrskih deskah dogaja bore malo. Zastrte zavese se odpro šele v začetku nove sezone, običajno ob koncu tega meseca. Tudi vrata kulturnega hrama v Šmartnem ob Paki so bila ta čas zaprta, čeprav vrli člani tamkajšnjega društva niso mirovali. Lotili so se namreč uresničevanja pobude o ureditvi letnega odra ob razvalinah starega gradu nad Erino temeljno organizacijo Vino. Priprave na otvoritev pravzaprav novega kulturnega objekta se počasi bližajo koncu, saj bodo letni oder otvorili to nedeljo. Z veliko delovne vneme in volje, značilne za člane vseh sekcij šmarškega kulturnega društva, so uredili prostor, ki ne bo namenjen le njihovemu kulturnemu snovanju, ampak ga bodo lahko s pridom koristili tudi drugi za najrazličnejša družabna srečanja, gostovanja tujih umetniških skupin in podobno. Že samo z ureditvijo odra bodo prostoru, ki so ga po celjskih grofih pred leti malce uredili člani šmarške čebelarske družine, »vdahnili« življenje, ki naj bi bilo posebej pestro in zanimivo v poletnih mesecih. Nov kulturni objekt, s katerim se ponaša le malokateri kraj v bližnji in daljni okolici, bi kljub veliki vnemi članic šmarškega kulturnega društva brez pomoči širše družbene skupnosti naše občine tega bremena ne zmogli. Njihovi želji so kljub za kulturo vse tanjšemu kosu pogače prisluhnili v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, v Erini temeljni organizaciji Vino, Vegradu, šoštanjskih termoelektrarnah, Gorenjevi delovni organizaciji Notranja oprema kot seveda tudi v občinski kulturni skupnosti in zvezi kulturnih organizacij naše občine. Dan otvoritve, 1. oktober, niso Najnovejša je knjižica »Denarništvo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini«, za njeno izdajo pa se je odločila LB Temeljna banka Velenje. Omenjeni zapis je prvi te vrste v naših krajih. V preteklosti se je nekaj več o tem pisalo za Zgornjo Savinjsko dolino in manj za Šaleško. Sedanja knjižica nudi popoln pregled vseh hranilnic, ki so kdaj delovale na obeh področjih. Seveda to ni vse. Uvodni del je namenjen pregledu zgodovinskih dogodkov in razmer, osebnostim in delovanju bratov Vošnjakov, zadružništvu in denarnim zavodom pri nas. Najstarejša je bila »Gornjesa-vinjska posojilnica« v Mozirju, kmalu pa so ji sledile hranilnice in posojilnice v Šaleški dolini. Pri tem kaže poudariti dejstvo, da v Zgornji Savinjski dolini nemških denarnih zavodov nikoli ni bilo, bili pa so v Šaleški dolini. To je razumljivo zaradi dejstva, da se je ta del pričel industrijsko razvijati in je bil zato toliko bolj zanimiv za tujce. Vendar pa so bili nemški denarni zavodi v marsičem usodni in hudo nevarni za slovenstvo. Bili so seveda podaljšek napadalnega nemškutarstva Titovo Velenje Srečanje folklornih skupin V domu kulture v Titovem Velenju bo v soboto nevsakdanji kulturni dogodek in sicer srečanje folklornih skupin iz Slovenije in sosednje Italije. Srečanje se bo pričelo ob 19. uri in 30 minut, na njem pa bodo sodelovale folklorne skupine »Stu ledi« iz Trsta, »Sava« iz Kranja, »France Prešeren« iz Celja in »Koleda« iz Titovega Velenja. Omenjene folklorne skupine bodo zagotovo razveselile ljubitelje tovrstnih plesov, zato si kaže sobotno srečanje ogledati. B. M. Turnir v spomin Miligoja Jarnoviča Šoštanj nadigral tudi prvoligaša Borca izbrali po naključju. Z njim se bodo vključili v splet prireditev ob praznovanju letošnjega občinskega praznika kot tudi v počastitev 200-letnice prve uprizoritve Linhartove Županove Micke in se s tem spomnili začetkov gledališke dejavnosti na slovenskih tleh. Šmarški gledališčniki pa ne bi bili to, kar so, ce ne bi za to priložnost poskrbeli še za eno posebnost. Na letnem odru pri razvalinah starega gradu bodo namreč že petdesetič zaigrali še vedno priljubljeno Županovo Micko, ki so jo prvič »dali na oder« pred petimi leti in s katero so se uspešno predstavili na številnih gostovanjih. Razlogov za pravo praznovanje bo v nedeljo, 1. oktobra, v Šmartnem ob Paki torej dovolj. Gostje, ki jih bodo za to priložnost povabili v goste — poleg domačih pevcev in folkloristov bodo namreč nastopili še citrar Miha Dovžan s pevko Meto Ma-lus, Ribhčan Urban Tone Ko-zlevčar ter gledališki igralec Boris Cavazza — pa bodo slavju dodali še svoj pečat. Prireditev bodo začeli ob 17. uri. Če bo deževalo, bodo amaterski gledališčniki Gledališča pod kozolcem petdeseto predstavo Županove Micke zaigrali na odru tamkajšnjega kulturnega doma. (T- P.) Nova knjižica Aleksandra Videčnika Tokrat o hranilnicah in posojilnicah Izpod peresa neumornega Aleksandra Videčnika prihajajo nove in nove knjižice, plod njegovega raziskovanja narodopisne, kulturne in zgodovinske dediščine. Neprecenljiv je njegov prispevek k ohranjanju dediščine, rešil je pred propadom veliko zgodovinskega gradiva in pred pozabo številne podatke, ki danes še temeljijo na pričevanjih, vse skupaj seveda tudi tehten prispevek k poznavanju preteklosti slovenskega naroda. Rokometni klub Šoštanj je v soboto v spomin na začetnika rokometne igre v Šoštanju Miligoja Jarnoviča, ki je umrl pred osmimi leti, priredil zelo zanimiv turnir v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. V goste je povabil odlično prvoligaško ekipo banjalu-škega Borca, pri kateri igra tudi nekdanji njihov igralec Iztok Puc (sedaj je v JLA) in ekipo Aera Celja, eno največjih favoritov za najvišji naslov v novem prvenstvu v II. ligi. Pa se igralci Šoštanja, ki se že nekaj časa zelo zavzeto pripravljajo za novo prvenstveno sezono — tokrat v II. ligi, niso prav nič ustrašili že uveljavljenih nasprotnikov. Zaigrali so odlično in močno razgreli dlani, žal, malo številnih gledalcev. Upamo, da bomo. takšno igro videli tudi med prvenstvom, ki se bo začelo 30. tega meseca. Prvi dve koli pa bodo igralci Šoštanja gostovali. Kot vsa leta doslej se je tudi tokrat turnirja udeležila vdova Milica Jarno-vič s sinovoma in se na koncu iz srca zahvalila klubu s predsednikom Francem Plaskanom na čelu ter udeležencem turnirja za pozornost, ki jo izkazujejo spominu na njenega moža. V prvi tekmi sta se sestali Šoštanj in Aero Celje. Razplet igre v I. polča- su je napovedoval, da bo točki osvojila izkušenejša ekipa, saj so ob polčasu Celjani vodili z 12:9. Šoštanjčani so v tem delu igrali slabše in zastrelja-li celo tri sedemmetrovke. V drugem polčasu pa so dali vse od sebe, kmalu povedli s 15:14, imeli dobro minuto pred koncem igralca več ter žogo v rokah, toda kljub temu jim ni uspelo zadeti, tako da se je srečanje končalo 20:20. V skladu z novimi pravili so nato zmagovalca odločile sedemmetrovke. Kapetan domačih Vajdl je bil odličen, ubranil je dve in Šoštanj je prvo tekmo dobil z izidom 24:22. Podobna slika se je ponovila v naslednji tekmi med Aerom in Borcem. Ob polčasu je vodil Borac s 15:13, v rednem delu je bil izid 24:24, po streljanju sedemmetrovk pa so bili boljši Celjani in končni izid 30:29. V tretji tekmi pa so domači igralci resnično navdušili in zasluženo premagali Borca z 28:26 (14:12). Končni vrstni red: I. Šoštanj, 2. Aero Celje, 3. Borac. Trenerji so za najboljšega vratarja izbrali Torla (Borac), za najboljšega igralca novega igralca Šoštanja Dušan Novšak, ki je bil z 12 zadetki tudi najboljši strelec turnirja. (vos) in so spravili na boben marsikatero močno in lepo slovensko kmetijo. Pri nastajanju tega dela sta sodelovala prof. Jože Hudales kot recenzent in dr. Milan Ževart, ki je prispeval uvodnik. Brošura je zlasti zanimiva za mlade, Saj teh zadev ne poznajo, niti se žal pri pouku zgodovine niso učili o narodnostnem boju naših prednikov, pri čemer so prav hranilnice in posojilnice odigrale pomembno vlogo. Kolikor je bilo mogoče so torej opisane vse hranilnice in posojilnice. Vedeti je namreč treba, da v arhivih praktično ni gradiva, največ ga je pravzaprav pri posameznih zbiralcih. Precejšen poudarek v knjižici je namenjen bratoma Vošnjako-ma, ki sta odločilno vplivala na vseslovenske razmere ob narodnostnem gibanju v času taborov, pa Mihaelu Vošnjaku, pobudniku hranilništva na slovenskem. Torej je nekoliko tudi slavospev Šaleški dolini, ki je dala tako imenitne sinove, kot pravi Aleksander Videčnik. Knjižico bodo javnosti predstavili konec oktobra v Titovem Velenju. J. P. '% 4» SjiL Sodeč po igri na turnirju je ekipa Šoštanja dobro pripravljena za drugo ligo, pa čeprav so igre za prvenstvene točke povsem nekaj drugega. No upamo, da bodo igralci dobro »vozili« po napornih drugoligaških igriščih, kar je gotovo tudi želja vseh privržencev rokometa na startu. Na sliki od leve proti desni prva vrsta: Lesjak, Ramšak, Požun, Plaskan, Novšak, Voglar; druga vrsta: Gradišnik, Vajdl, Vrečar, Žolger, Šerbec, Krejan, Tiselj (trener). Kros ZTKO za pokal Našega časa Prihodnji četrtek na stadionu ob jezen. Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo v četrtek, S. oktobra, na stadionu ob Jezeru pripravila tekmovanje v krosu za vse kategorije, od mlajših pionirjev in pionirk do članov in člaaic. Tekmovanje se bo pričelo ob 15.30, glede na število kategorij pa bo do 17 JO kar 20 startov. Veljalo bo tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo občinske reprezentance, ki bo 14. oktobra nastopila na 24. jesenskem krosu za pokale Dela. Prijave sprejemajo na ZTKO Velenje na Foitovi 10 do torka, 2. oktobra. društvo šaleških likovnikov razpisuje vpisovanje v ZAČETNO SLIKARSKO ŠOLO NADALJEVALNO SLIKARSKO ŠOLO NADALJEVALNI TEČAJ KIPARJENJA SOBOTNO LIKOVNO DELAVNICO Šolanje bodo vodili akademski slikarji Igor Kregar, Terezija Bastl in Lojze Zavolovšek, kiparjenje pa akademski kipar Ciril Cesar. Prijave s plačilom šolnine bomo sprejemali » sredo, 4. oktobra 1989, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih, Kaju-hova 10 (Mayerjeva vila) v Šoštanju. Informacije dajemo tudi vsak dopoldan po telefonu 855 231, interno 325. Titovo Velenje — 7. oktobra — Avto moto rally Pokrovitelj tudi Marlboro Člani organizacijskega odbora pri Avtomoto turing klubu Titovo Velenje so pred letošnjim rallyjem za državno prvenstvo — ta bo v Titovem Velenju, 7. oktobra, v počastitev občinskega praznika — zelo zadovoljni. Ob Gorenju so pritegnili h pokroviteljstvu tudi znano firmo Philip Morris Marlboro. Po tem ter ob pripravah na to tudi v Šaleški dolini vse bolj privlačno prireditev so organizatorji seznanili pred dnevi novinarje v Ljubljani, v diskoteki Marlboro No Babilon. Poleg predsednika organizacijskega odbora Jožeta Mraza in predsednika kluba Juleta Slemenška, ki je v sedanjem času tudi direktor velenjskega rallyja, sta se konference udeležila tudi predstavnika pokrovitelja, posebno pozornost pa je vzbudil tudi naš znani tekmovalec Brane Kiizmič, trikratni zmagovalec velenjskih rallyjcv. Zvedeli smo, da so se v klubu na začetku leta bali, da letošnjega šestega rallyja ne bodo mogli organizirati. »Po tem nam je posijalo sonce. V Gornji so vendarle ugodili naši prošnji, da ostanejo še naprej pokrovitelji. Za manjkajoča sredstva bo poskrbela fir-■i Philip Morris Marlboro, ki je ob Gorenju z veseljem sprejela sopokrovi-tteljstvo, tako da imamo sedaj v glavnem finančne težave rešene,« je povedal Jule Slemenšek. Ob dveh tako imočnih pokroviteljih pa so se v klubu že okorajžili in napovedujejo, da bodo prihodnje leto na velenjski rally (pritegnili nekaj znanih evropskih imen tega športa. To pa je tudi v skladu z željami obeh pokroviteljev. Predstavnik firme Philip Morrisa je dejal, da so se tudi hitro odločili za pokroviteljstvo, ker so spoznali, da gre v organizacijskem odboru za velike navdušence in da bodo v prihodnjem letu namenili še več finančne podpore. Ob tem se je seveda zavzel, da prireditev dobi mednarodne razsežnosti. Proga letošnjega rallyja bo dolga nekaj manj kot 250 km, od tega bo kar 60 odstotkov celotne proge ali približno I43km hitrostnih preizkušenj. Tokrat ne bo speljana v celoti po istih cestah kot prejšnja leta. Od starih hitrostnih preizkušenj bo ostala le v Gaberkah na rušnem območju in najdaljša hitrostna preizkušnja preko Slemena do Belih vod. Druge so nove, in to kar dve pravi dirkalni preizkušnji. Prva bo vodila skozi Penk, druga pa od Andraža do Kavč (po glavni cesti Polzela-Titovo Velenje). Dve preizkušnji bosta na ožjih cestah, in to od Lokovice preko Velikega vrha do Šmartnega ob Paki in druga od Rečice ob Paki do Podvina, pod goro Oljko in do bližine Andraža. Start bo letos verjetno zadnjič na prostoru pred velenjsko pošto. »Če bomo uresničili naše želje, da prireditev postane mednarodna, bo prostor pred pošto zanjo premajhen in bomo morali poiskati drugega,« pravi Jule Slemenšek. 1 Predstavniki organizacijskega odbora in pokroviteljev ter naš 2 znani tekmovalec na novinarski konferenci v Ljubljani. Od leve i proti desni: Jože Mraz, Jule Slemenšek, predstavnik firme Phi-ilip Morris, Ivo MHovanovič, Maja Mravlje (predstavnica Gore-injaj in Brane Kiizmič (vos) IKončano isindikalno prvenstvo v nogometu Prejšnji teden se je končalo občin-ssko sindikalno prvenstvo v malem no-ggometu. Zanj se je prijavilo osem-r najsi ekip, kar je največ doslej. Prvo mesto je zasedla ekipa REK ! Sipak, ki je v finalni tekmi premagala t tekmece Gorenje Eko. Za 3. mesto sta s se pomerili ekipi RLV — Jamska me-I hanizacija in Gorenje Galvana. Zma-{ gala je ekipa Jamske mehanizacije in t tako osvojila 3. mesto. (mkp) Velika kotalkarska revija Velenjski kotalkarji so uspešno sklenili letošnjo tekmovalno sezono, za konec pa pripravljajo še veliko kotalkarsko revijo. Najprej se bodo z njo predstavili že jutri velenjskim pionirjem in jim tako voščili za praznik. V ponedeljek dopoldne, bodo pripravili reviji še za malčke velenjskih vzgojno varstvenih ustanov, ob 18. uri pa za vse Velenjčane. Veseli bodo, če si revijo ogledate v čim večjem številu. fmz) Rudar (T):Rudar (TV) 1:0 (1:0) Zdrsnili na peto mesto Nogometaši Rudarja so v nedeljskem derbiju v Trbovljah proti svojemu soimenjaku doživeli prvi poraz v tej sezoni. Domačini so zmagoviti zadetek dosegli že v 13. minuti, obe ekipi pa sta imeli do odmora še veliko priložnosti. Po polčasu so se gostitelji odločili za obrambno igro, gostje pa so silovito napadali, a jim žal ni uspelo premagati dobre domače obrambe. Kakorkoli že, z drugega mesta so zdrsnili na peto, vendar je razlika za vodilnim Teol Slovanom le dve točki, drugouvrščeni trboveljski Rudar pa ima prednost le ene točke. V nedeljo bodo velenjski nogometaši znova gostovali, tokrat pri zadnjeuvrščeni ekipi Vozil v Novi Gorici. RUDAR: Hrast, Polovšek, Oblak, Doler, Gabrič, Zirdum, Cvikl (Omič), Pevnik, Murič, Brjanovič in Boškovič. Elkroj:Pohorje 2:0 (1:0) Zamujena priložnost Igralci Elkroja so v nedeljo zamudili izredno priložnost za visoko zmago in izboljšanje razlike v zadetkih. Z neučinkovito igro so razočarali kakšnih 500 gledalcev, saj jim gostje niso bili dorasel nasprotnik. Ob dveh zadetkih Ermenca v 18. minuti in Bolka v 82. so zapravili kopico izrednih priložnosti. V prihodnjem kolu bodo gostovali pri Muri v Murski Soboti. ELKROJ: Janko, Gostečnik (Božičevič), Zurej, Grobelšek, R. Remic, Magli-ca, B. Remic, Hren, Turk (Mekiš), Da. Ermenc, Dr. Ermenc (Bolko). Pekre :ERA Šmartno 3:2 (3:1) Nespretni branilci Nogometaši ERE Šmartnega so klonili na gostovanju proti vedno neugodnim Pekram. Prikazali so sicer dokaj dobro igro, poraz z 2:3 pa kaže pripisati predvsem neizkušeni obrambni vrsti. Z zadetkom Korberja so Šmarčani v 33. minuti sicer povedli, nato pa v pičlih devetih minutah do odmora prejeli tri zadetke. V drugem polčasu je izmed številnih priložnosti eno izkoristil le Bervar v 54. minuti, kaj več pa gostom ni uspelo. V nedeljo bo v Šmartnem gostoval mariborski Kovinar. ERA Šmartno: Kronovšek, Oprčkal, Drofelnik, Rudnik, Irman, Eajdiga, Bervar, Kopušar, Centrih, Korber in Laznik. Atletske novice Rekordi v Postojni Primorski atletski klubi so bili konec prejšnjega tedna skupni organizatorji prvenstva SRS za mlajše mladince in mladinke. Atletske naprave na stadionu v Postojni omogočajo vrhunske rezultate in mladi atleti so to tokrat dobro izkoristili. Dosegli so namreč več rekordov SRS in tudi jugoslovanskih za mladinske in pionirske kategorije. Med rekorderje sta se vpisali tudi dve velenjski atletinji, in sicer Jolanda Steblovnik v teku na 1000 metrov s časom 2,56.43, kjer je tudi zmagala ter Melita Rant, ki je 600 m pretekla v času 1.34.29 in tako postala slovenska rekorderka med pionirkami. Tudi sicer so v tej disciplini velenjske pionirke dosegle prva štiri mesta. Uvrstitve ostalih 1000 m: Natalija Cesar, 3. mesto (3.06.53); 600 m mlajše mladinke: Jolanda Steblovnik, 2. mesto (136.51), Nataša Bizjak, 3. mesto (1.39.4), Natalija Cesar, 4. mesto (1.40.2) ter Darja Sibanc 7. mesto. Tudi pri mladincih imajo Velenjčani republiškega prvaka. V skoku v daljino je namreč zmagal Sandi Žep z rezultatom 633 cm. Pionir Robi Kožar pa je prvič tekel na 3000 m in zasedel 5. mesto. B. Šalamon Šah — v soboto turnir rp IV • v Topolšici Šaleško šahovsko društvo in Gorenje—Naravno zdravilišče Topolšica pripravljata 5. tradicionalni vikend turnir, ki bo v soboto, 30. septembra v hotelu Vesna. Pričel se bo ob 9. uri, odigrali bodo 9 kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 15 minut na igralca, pare posameznih kol pa bo določal računalnik. Za najboljše so pripravljene lepe denarne in praktične nagrade, prijave pa sprejemajo do pričetka tekmovanja. Velenjčani znova na zmagovalnih stopnicah Na dirkališču Grobnik pri Reki je bilo v nedeljo, 24. septembra 1989, zadnje letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v motornih dirkah, ki so se ga udeležili tudi člani Avtomoto touring klub Titovo Velenje in AMD Šaleška dolina. Tekmovanje za veliko nagrado AMD Domžale je bila sklepna dirka tudi za prikoličaije, ki so si prav letos znova po 5 letih priborili pravico sodelovanja na cestnohitrostnih dirkah, ki so jih s cest preselili na posebej pripravljena dirkališča. Prav velenjski prikoličarji so glavni pobudniki za obnovitev te zvrsti dirkalnega športa, ki je v nedeljo na Reki ogrel ne tako maloštevilne gledalce. Pet velenjskih posadk in ena iz Mengša je popestrila prireditev na Grobniku. To, kar so dosegli in prikazali velenjski motoristi, je vredno pohvale. Še posebej sta se izkazala brata Kr-euh na stroju Wartburg. Kar šest krogov sta sledila Janezu Remšetu in so-vozniku Miranu Bundertu, ki pa sta zaradi okvare motorja Yamaha končala ob progi. Kljub njunem odstopu sta Kreuha še naprej vozila predrzno, se športno borila s sekundami in zapeljala v travo. Prednost pred zasledovalci je bila takšna, da sta se vrnila na stezo in zasluženo ""ph Na drugo mesto sta se uvrstila Mirko Novak in Pavel Bunderla, Na četno pa Franček Dobrovnik in Borut K rajne Po sedmem krogu je zatajil motor tudi Martinu Ribarju in Dragu Tomicu. Kot solist je nastopil tudi Roman Zbičajnik na 125 ccm NBA motorju in se za mesto ^približal zmagovalnim stopničkam. Zal, tudi sposobnost strojev odloča. Kakšni so obeti tega športa? Ce bo prihodnje leto pokalno tekmovanje ekipe Porsche v Jugoslaviji, si lahko obetamo cestno gorsko dirko na Zavodnje. V tem primeru si bomo lahko te male bolide ogledali v živo, sicer pa pripravljajo dirko v naslednjem letu na letališču v Maribonj. Pripravljenosti mladih in tudi že izkušenih tekmovalcev ne manjka Vsi veliko vlagajo v ta svojevrstni šport in temu so prisluhnili tudi že posamezni pokrovitelji. Brata Kreuh podpirata Merx in Sipak, Ribaija in Tomica Gorenje-Gospodinjski aparati, in Veplas ter Disco S, Janeza Remšcta in Mirana Bunderla Plastika Lesjjak in Orodjarstvo Čeh, Novak jc član AMD Šaleška dolina. Roman Zbižaj-nik pa pokrovitelja še išče. Razpored tekmovanja Velenje — II. zvezna liga sever MLlNOTEST"{Ajdovščina) : VELENJE AKADEMAC (Kikinda) : VELENJE VELENJE UGLED (Temerin) VELENJE KRANJ (Kranj) VELENJE TREŠNJEVKA (Zagreb) VELENJE SREM (Srem. Mitrovica) VELENJE VELENJE : SPARTAK (Subotica) :VELENJE : BOSNA (Bosanski Brod) :VELENJE : ZAMET (Rijeka) :VELENJE : JEDINSTVO (Tuzla) :VELENJE : JEDINSTVO (Tuzla) : MTČ (Čakovec) PODRAVKA (Koprivnica) : VELENJE VELENJE : LOKOMOTIVA (Mostar) (30. 9JI- 10) (7JS. 10.) (14./15- 10) (21 ./22. 10.) (28./29. 10) <4. 5. II.) (11-/I2. II.) (I8_'I9. II.) (25. 26. 11) (2^3. 12.) (Z/3. 12.) (9./10. IX) (16/17. 12.) (23-/24. 12.) 1 V ŽENSKEM ROKOMETNEM I KLUBU VELENJE TRDIJO: »SKU-I PAJ LAHKO USPEMO« Pred ženskim rokometnim klubom, i njihovo člansko ekipo, je začetek t enajste sezone nastopanje v 2. zvezni i rokometni ligi. V tem obdobju je eki-| pa uspešno zastopala šaleški in slo-\ venski rokomet. V minulem prven-s stvTi so s pomlajeno ekipo osvojili 5. r mesto, ob tem so se nenehno ubadali s s finančnimi težavami. To je vsekakor r privedlo do krize v vodenju kluba. < Člani prejšnje uprave so gotovo imeli C denarnega prosjačenja vrh glave in c ob koncu minule sezone odstopili. I Medtem je klub že dobil novo vod-s stvo z Vinkom Zupančičem na čelu, ■ nova podpredsednica pa je Nada Za-v volovšek-Hudarin, ki je bila tudi sa- 1 ma vrsto let igralka. Novo vodstvo je 2 zavzeto začelo svoje delo, med dru g eim je bil tudi sestanek z občinskim v vodstvom, ki so ga v klubu razumeli, k kot je dejal Vinko Zupančič, kol iz- r redno priložnost, da seznanijo druž- t benopolitično skupnost z njihovimi r razmerami, da pridobijo posluh za <1 delo in da bi tudi v prihodnje delo te- I klo v medsebojnem razumevanju in f poznavanju zastavljenih ciljev. Na tem sestanku so tudi ugotovili, < da je rokomet, to velja za moški in i ženski, dosegel enega najvišjih dome-t tov v primerjavi z drugimi športi v ob- < čini. Kluboma so izrekli priznanje: i moškemu za letošnjo uvrstitev v 2. li-| go. ženskemu za dolgoletno deset-I letno — nastopanje v drugi ligi in kot I klubu, ki je najbolje organiziran v ! Sloveniji — skratka, najboljši, takoj i za ljubljansko Belinko Olimpijo. Za I primer lahko navedemo, da nobena »Skupaj lahko uspemo!« mlajših velenjskih selekcij v letošnjih prvenstvih ni dosegla manj od tretjega mesta. Vemo pa, da se od moralne podpore ne da živeti, ki jo je imelo tudi prejšnjo vodstvo, da pa je nastopila kriza zaradi pomanjkanja denarja in da se lahko to zgodi tudi novemu vodstvu, če mu ne do uspelo rešiti te brige. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom kluba, Vinkom Zupančičem, podpredsednico Nado Zavolo-všek-Hudarin in članom predsedstva Marjanom Klepcem. Dela ste se lotili zelo zavzeto, pripravili strokovno usmeritev kluba do leta 1993, imate zelo ambiciozne načrte za letos in naslednje leto? Vinko Zupančič: »Na eni strani gre za kontinuiteto dejavnosti kluba, na drugi za organski razvoj ob predpostavljeni kvaliteti strokovnega dela, ki vseskozi ni bila vprašljiva. Bile so materialne in organizacijske težave v delovanju kluba, zato je naša zamisel, da s kakovostjo dela na obeh omenjenih področjih izpolnimo delo kluba tako, da bomo preko organske rasti dosegli tudi tekmovalne cilje, to pa je prehod v višji razred. Vsekakor se zavedamo, da smo pri reševanju materialnih težav vezani na pomoč velenjskega združenega deia.« Predlagam, da razložite kako uveljaviti /.enski rokomet v dolini? Nada Zavolovšek-Hudarin: »Če se želimo vrasti v okolje, bomo mnogo bolj obveščali naše občane in privržence rokometa o delu preko razli- čnih oblik, da bodo vendarle vedeli, da je ves vloženi denar, tudi bogato obrestovan. Osnovna motivacijska elementa bosta kakovost dela in druženje deklet. Ob vzgojni funkciji je najpomembnejše to, da bomo lahko vsem mladim dekletom, ki bodo v raznih selekcijah, dali spoznanje, da le trdo delo prinaša dobre rezultate. Prav gotovo je vključitev teh deklet v klub in delo vodstva pomembno družbeno delo. Pomembno pozornost bom namenili trdni vezi s starši, šolami in tudi z delovnimi organizacija- mi, kjer dekleta delajo. Torej gre za pomemben četverokotnik (starši, šola, delovna organizacija, vodstvo kluba), ki mora biti trdno povezan, da lahko kvalitetno delo.« Torej boste v klub pritegnili še več mladih iz osnovnih šol? »Odločili smo se, da bomo po vseh osnovnih šolah uvedli krožke ali temeljne selekcije za delo z dekleti, v katerih bodo začela spoznavati abecedo rokometne igre. V temeljne selekcije bodo vključene učenke tretjih razredov osnovnih šol, naslednji korak Marjan K tepec, Nada Zavolovšek-Hudarin, Vinko Zupančič (od leve proti desni) -vos- bo pionirska rokometna šola, vanjo bomo vključevali najbolj nadarjene igralke vzgojnega razreda (učenke četrtih in deloma petih razredov). Namreč vse igralke bomo uvrstili v tri razrede : vzgojni, tekmovalni in rekreativni. V vzgojnemu bomo imeli igralke petih in šestih razredov in selekcijo starejših pionirk, v katero bomo vključevali učenke višjih razredov osnovnih šol. V tekmovalnem razredu bomo imeli kadetsko, mladinsko in člansko ekipo. Po osnovah strokovnega vodje je v novi prvenstveni sezoni cilj ohraniti status drugoligaša. v sezoni 90/91 doseči uvrstitev v zgornjo polovico lestvice, nato v naslednji sezoni uvrstitev do petega mesta in v obdobju 92/93 na prva tri mesta v ligi. V klubu pa bo živel tudi rekreativni razred, to bo ekipa veterank.« V program ste zapisali, da boste pri kadrovanju igralk za prvo ekipo upoštevali nekatere prioritete? Katere? Nada Zavolovšek-Hudarin: »Gotovo je prva ekipa tista, ki vleče, je vzor. Njej bodo podrejeni skoraj vsi cilji, s tem, da seveda ne bomo zanemarjali, kot smo že dejali, dela z nižjimi selekcijami. Osnova za pridobivanje igralk za prvo ekipo bo domače okolje. Temu bo podrejeno načrtno delo s selekcijami. Povezovali se bomo tudi z ostalimi slovenskimi klubi, ki tudi delajo bolj ali manj načrtno, izjemno kakovostne igralke pa bomo skušali seveda tudi pridobiti od drugod. Skratka strokovno delo kluba bo usmerjeno k oblikovanju orftmoili dekleta in dvigu kakovosti \ igri « V dolini se klubi ae anrija pohvaliti, da so tekme dobro itiiti Ta ugotovitev velja tudi za ŽRK. Hkrati vemo, da delovanje nekega Maki ■ samo sebi namen, da ae detaje Ir j uprave. Kako mislite aa pritegniti več gledalcev? Vinko Zupančič: »Klub brez gledalcev seveda ni polnokrvn. tudi za igralke je polna tribuna najlepša podpora ; to je tudi dokaz vraščanjja kluba v okolje iz katerega je zrasel. Preko široke informativne dejavnosti bomo skušali s pomočjo posrečenih propagandnih oblik, če lahko temu tako rečem, pritegniti gledalce in napolniti tribune. Druga zamisel je možnost kolektivnega članstva nekaterih organizacij, s katerimi bi nas ludi sicer vezali tesnejši stiki.« Torej, ko ste sprejeli < ste se obvezali, da morete - »Prepričani smo. da lahko s skupnimi napori uspemo. Reci moramo, da je bilo delo prejšnjega vodstva dobro, zataknilo se je le zaradi tega. ker ni bilo pravega posluha okoljja. Menimo, da je gospodarstvo občine Velenje dovolj močno, da lahko sfinancira vsaj dva močna kolektivna športa in vrhunske posameznike. Kajti. četudi en klub propade, drugi zaradi Bega ne bodo imeli več denarja. Torej, dejstvo je, da tekmovanje v 2. ligi zahteva ogromno denarja in organizacijskih naporov. Prepričani pa smo. da smo jih sposobni rešiti, zato smo tudi sprejeli našo dolžnost.« S tekmovanja na Reki: Dvojno slavje za Velenjčaae STEKLARSKO POH.IETJE p o 6 3 0 0 1 CELJE »STEKLAR« celje vas obvešča, da je od 1. 9. 1989 dalje poslovalnica v TITOVEM VELENJU odprta NON-STOP od 7. do 19. in v soboto od 7.-12. ure. — Nudimo vam vse vrste steklarskih uslug po konkurenčnih cenah. — Vse proizvode iz starega in novega proizvodnega programa si lahko ogledate, naročite ali kupite v našem novem BOUTIQU v Ozki ulici v Celju ZNALI VAM BOMO PRISLUHNITI IN URESNIČITI VAŠE ŽELJE IN ZAHTEVE! Za obisk se vam zahvaljujemo in se priporočamo! Radio Velenje V skladu s 4. toč. Pravilnika o postopkih in kriterijih za izvajanje raziskovalnega programa OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE objavlja RAZPIS RAZISKAV SKUPNEGA OBČINSKEGA POMENA ZA LETO 1990 V letu 1990 bo Občinska raziskovalna skupnost Velenje del sredsev za izvajanje svojega raziskovalnega programa namenila tudi sofinanciranju novih raziskav skupnega občinskega pomena in to z naslednjih prioritetnih področij: 1. EKOLOGIJE v okvira tematskih sklopov: — preoblikovanje obstoječih proizvodnih tehnologij v občini Velenje z vidika zmanjšanja obremenitev okolja; — promet kot dejavnik onesnaževanja okolja; — hrup in varstvo pred hrupom; — ogrožanje in varstvo naravne in kulturne dediščine 2. GOSPODARSKEGA, DRUŽBENEGA IN PROSTORSKEGA RAZVOJA v okvira tematskega sklopa: — spremembe mikroseizmičnih lastnosti tal glede na geološko zgradbo in aktivno rudarjenje. Opredeljena področja in tematski sklopi predstavljajo okvir za posamezne raziskovalne naloge, obenem pa bodo osnova za oblikovanje posameznih raziskovalnih projektov znotraj teh, v kolikor bodo podani pogoji za to. V skladu s tem razpisom pa so možne tudi prijave raziskovalnih nalog iz drugih področij, vendar pa bodo imele pri uvrstitvi v raziskovalni program Skupnosti prednost tiste raziskovalne naloge, ki bodo prijavljene v okviru razpisanih prioritetnih področij in tematskih sklopov. Prijava na razpis mora vsebovati vse podatke, ki jih zahteva Pravilnik o postopkih in kriterijih za izvajanje raziskovalnega programa Skupnosti in ga dobite pri tov. Ivanu Ojsteršku, Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Velenje, tel. 855-491 int. 30. Prijave pošljite Občinski raziskovalni skupnosti Velenje na naslov Titovo Velenje, Efenkova 61 in sicer v roku 20 dni po objavi tega razpisa. F A R M I N INŽENIRING TITOVO VELENJE P- o. Delavski svet DO Inženiring ponavlja razpis prostih del in nalog IPO — DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, — da ima viš|o ali visoko izobrazbo ali specializacijo ekonomske ali druge ustrezne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj, — da ima ustrezne moralne in politične lastnosti. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Mandat traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: Delovna organizacija INŽENIRING, Trg mladosti 6, 63320 — Titovo Velenje, z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO-. Osnovne podatke o delovni organizaciji lahko kandidati dobijo na sedežu delovne organizacije." Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi. VINOTOK — OKTOBER Ime je povzeto še iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil ta mesec po vrsti osmi — »octo« pomeni v latinščini osem. Martin iz Loke ga imenuje listognoj, medtem ko izraz kozoprsk, ki od Trubarja dalje dolgo časa označuje oktober, uporabi za poimenovanje novembra. Izraz kozoprsk. ki so ga zlasti v 19. stoletju od sile hudo preganjali, je v slovenskem besedišču edinstven — podobnega namreč ne najdemo pri nobenem drugem slovanskem narodu. Dalmatin v Bibliji ni sledil Trubarju, marveč je za oktober uvedel ime obročnik. Megiser je l. 1592 za oktober sicer tudi uporabil ime obročnik, z imenom kozoprsk pa je označil tako oktober kot tudi mesec september. Leta 1603je to napako popravil in je štel odtlej tako obročnik kot kozoprsk za oznako oktobra. Ime kozoprsk označuje čas, ko se koza prska, in ga srečamo tudi v slovenski pratiki iz l. / 741. živo pa je bilo na Koroškem v Rožu še v dvajsetem stolejtu. Današnje splošno znano slovensko ime za oktober, vinotok, se je uveljavilo l. 1847, imamo pa na Slovenskem še več drugih imen za ta mesec, ki so pretežno v zvezi z vinom, tako vinec, vinščak i moštnik, ali pa tudi bendimjak (v Reziji). bratvin (A. Krmepl), repar, lukovščak. vsesvešček (v Prekmur-ju) itd. nama »Bogat je narod\ ki zna spoštovati svoje sadove.« Izberite jabolka za ozimnico v veleblagovnici Nama: — jonathan in zlati delišes 11.000 din/kg — eidared 13.000 din/kg Ugodni pogoji za nakup ozimnice, pestra in kvalitetna ponudba živil, konkurenčne cene — razlogov je torej dovolj, da obiščete veleblagovnico Nama! Poskrbite za ozimnico, izberite jo v NAMI! Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje in 97,2 megaberca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 29. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo: 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 1. OKTOBRA: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.20 Kdaj. kje, kaj: 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (Po poletnem premoru ponovno uvajamo oddajo v kateri iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, na katera jih sami ne uspete dobite. Vprašanja bomo sprejemali po telefonu 855 963.) 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 2. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda 15.15 Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 3. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. I I M M M M I I I I I 1 REDNI KINO VELENJE Četrtek, 28. 9. ob 18. uri BARVE NASILJA - ameriški, akcijski. Vloga: Sean Penn. Petek, 29. 9. ob 10. 18. in 20. uri MAŠČEVANJE BREZ MILOSTI — ameriški, akcijski. Sobota, 30. 9. ter nedelja, I. 10. ob 18. in 20. uri SUPER AGENTA — ameriški, komedija. Vloga: Bud Spencer, Terence Hill. Ponedeljek, 1. 10. ob 10. in 18. uri ter torek, 3. 10. ob 18. in 20. uri VOZNIŠKO DOVOLJENJE — ameriški, komedija. Vloga: Corey Haim. Sreda, 4. 10. ob 10., 18. in 20. uri ŠOLA ZA STEVARDESE -AMERIŠKI, KOMEDIJA. Vloga: Brett Cullen. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 28. 9. ob 20. uri ter petek, 29. 9. nedelja, 1. 10. ob 22. uri GREŠNO ZADOVOLJSTVO — ameriški, trda erotika. Vloga: Jessie St. James. Sobota, 30. 9. ob 22. uri ter ponedeljek, 2. 10. ob 20. uri OBRAZ LUTKE - ameriški, trda erotika. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Četrtek, 28. 9. ob 20. uri KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN -ameriški, komedija. Nedelja, 1. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: ČUDEŽNI GRM — ameriška risanka. Ponedeljek, 2. 10. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE: CESARSTVO SONCA - ameriški film v režiji Stevena Spielberga. Vloge: Christian Bale, John Mal-kovich, Miranda Richardson ... KINO ŠOŠTANJ Sobota, 30". 9. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: ČUDEŽNI GRM — ameriška risanka. ob 20. uri NOČNI KINO: GREŠNO ZADOVOLJSTVO - ameriški, trda erotika. Nedelja, t. 10. ob 18. uri BARVE NASILJA — ameriški, akcijski. Ponedeljek, 2. 10. ob 19. uri SUPER AGENTA - ameriški, komedi- ja- KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 29. 9. ob 20. uri SUPER AGENTA — ameriški, komedija. Nedelja, I . 10. ob 15 JO. uri OTROŠKA MATINEJA: ČUDEŽNI GRM — ameriška risanka Ob 20. uri NOČNI KINO: GREŠNO ZADOVOLJSTVO - ameriški, trda erotika. Torek, 3. 10. ob 20. uri ŠOLA ZA STEVARDESE - ameriški, komedi- ja- KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU VtV€0 SONt&C Pri ..ROKU" - Titovo Velenje Tel (063) 854-627.655-999 Največji VIDEOKLUB v Velenju! Najnovejši filmi, med njimi tudi takšni, ki si jih želite tudi vi! KONKURENČNE CENE! Izposoja kasete 10.000 din, za člane le 5.000 din! VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljskih pa od 15. do 18. ure. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ DČ ROK P. OD ST. DEL. OBČINA VELENJE LJUBLJANSKA BANKA dipl. ekonomist ali eko- nomist — pripravnik X dč 8 11 000.000 1 GORENJE SERVIS dipl. ing. ali ing. računal- ništ. — programer načrtovalec 3 nč 8 15 000 000 1 GORENJE SERVIS ing. računalništva — pripravnik X dč 8 6.000.000 1 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGO- administrativni manipu- — razvrščanje in kontroliranje nalo- VODSTVA lant gov plačilnega prometa 6 m dč 8 6.136.000 1 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGO- VODSTVA poštni manipulant — posredovanje telefon, pogovorov 6 m dč 8 5.902.000 1 Koledar Četrtek, 28 septembra — Ven-celj. Ljubica, Esta (Estera) Petek, 29. septembra — Miha (Mihael), Gabrijel, Rafko Sobota, 30. septembra — Jernej (Jeromen). Jelka, Erna Nedelja, 1. oktobra — Remi (Remigij), Rezka, Julčka Ponedeljek, 2. oktobra — An-žej (Angel), Bogo, Miran" Torek, 3. oktobra — Žarko, Zinka (Tereza), Eva Sreda, 4. oktobra — Francelj, Evald (Evelin), Franja Mali oglasi NOVO HIŠO, na sončni legi, z vrtom 4000 m' v Zgornji Savinjski dolini zamenjam za hišo v Titovem Velenju. Tel. 857-195, od 18-20 ure. PARNI ČISTILEC nov 100 gram, prodam. Tel. 856-698, po 20. uri. JUGO 55 letnik 87, kovinsko modre barve, odlično ohranjen, prodam. Tel. 831-874. NOVO TROSOBNO STANOVANJE v Šoštanju menjam za tro, dvo ali enoinpolsobno v T. Velenju. Stanovanje solidarno. Katarina Šipura, Šalek 50 — Gorica, T. Velenje. APN 6 dobro ohranjen dodatno opremljen, prodam. Tel. 854-441. VIDEORECORDER SANYO 2300 EX, prodam. Tel. 856-486. PRODAM MOTOR AUTOMA-TIK 3leta star, dobro ohranjen. Tel. 857-602 popoldan. LADO RIVA 1500 1. 1988 in GS karamboliran 1. 80 ugodno prodam. Tel. 062-845-952. KRAVO FRIZIKO, lažjo, prodam s prvim teletom ali brez. Franc Tajnšek-Tonič, Šentilj. FIAT 126 1. 1980, ugodno prodam, prevoženih 70.000 km. Tel. popoldan 062-873-464. PRODAM ZAZIDALNO PARCELO na sončni legi v Kavčah v izmeri 830 m!. Tel. 853-894. GARAŽNA VRATA 200 x 240, malo rabljena in manjšo količino silikatne opeke, ugodno prodam. Tel. 858-613. EMOCENTRAL P EČ rabljeno, staro 2 leti, prodam. Tel. 853-631. VZAMEMO V NAJEM TEL. ŠTEVILKO, od ponedeljka do petka, med 7. in 14. uro. Tel. 855-763, dopoldne. MOŠKO ŠPORTNO KOLO 10 prestav poceni prodam. Tel. popoldan 858-751. DVOSOBNO STANOVANJE, v centru, v T. Velenju, zamenjam za dva manjša. Tel. 858-315, dopoldan ali zvečer po 20. uri. SPAČEK I. 76 poceni prodam. Tel. 853-018, popoldan. GOLF I. 82 prodam. Tel. 858-103, popoldan. ZASTAVO 850 1. 84 - avgust, prevoženih 40.000 km, dobro ohranjen, prodam. Tel. 857-622, po 20. uri. AVTO JUGO 55 A, leto in pol star, metal barve, ter 30 % ceneje nova okna KLI Logatec: 140 x 140, 180 x 140 ter 80 x 210 prodam. Tel. 857-707. R-4 PRODAM 1. 79, neregistriran, v voznem stanju. Ogled možen na naslovu T. Velenje, Jenkova 8, stanovanje 18. ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Tel. 063-24-296. DOBRO OHRANJENO SPALNICO ugodno prodam. Tel. 856-711, int. 98, od 7-11 ure. BTV TIP TRD, star 6 let, ugodno prodam. Tel. 858-420. NOVO VRSTNO HIŠO v T. Velenju prodam, tudi zamenjava za stanovanje in doplačilo. Tel. (063) 858-022. DIATONIČNO HARMONIKO, štirivrstično prodam. Tel. (063) 858-067. JUGO KORAL 55 1. 1988 registriran do oktobra 1990 prodam. Tel. 721-400 po 15. uri. ZAHVALA Ob izgubi očeta Emila Vrečarja se zahvaljujem vsem zdravnikom in ostalim sodelavkam bolnišnice Topolšica za pomoč pri premagovanju njegove bolezni. Renata BARVNI TV 36 cm, malo rabljen, in dvojni radio-kasetofon prodam. Tel. 853-194 ali 855-713. TOMOS AVTOMATIK ML 3, star tri leta, rdeč, dobro ohranjen, prodam za pol cene novega. Tel. 854-720. PRODAM DOBRO OHRANJEN FIAT 850, letnik 1982, Dežurstva Dežurni zdravniki (Velenje): Četrtek, 28. septembra — dnevni dežurni dr. S. Popov, nočni dežurni dr. Zupančič Petek, 29. septembra — dnevni dežurni dr. D. Popov, nočni dežurni dr. Pečnik Soboto, 30. septembra — glavni dežurni dr. Mijin, notranji dežurni dr Kočevar Nedeljo, I. oktobra — glavni dežurni dr. Mijin, notranji dežurni dr. Kočevar Ponedeljek, 2. oktobra — dnevni dežurni dr. D. Popov, nočni dežurni dr. Smonkar Dežurni zobozdravnik (Velenje): V nedeljo, 1. oktobra je dežurni zobozdravnik dr. Božo Jevšek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Dežurni zdravniki (Šoštanj): Četrtek, 28. septembra — dr. Pirtovšek Petek, 29. septembra, soboto, 30. septembra in nedeljo, 1. okto- Deiavska univerza Starši pozor! Po ugodni ceni organiziramo tečaje nemškega jezika za učencc vseh razredov osnovne šole. Informacije in prijave sprejema Delavska univerza Velenje, tel.: 854-539. POPRAVEK RAZPISA -OPRAVIČILO V časopisu Naš čas z dne 21. 09. 1989 smo v razpisu za imenovanje ravnatelja Osnovne šole Šalek pomotoma navedli, da razpis objavlja svet šole TOZD. Osnovna šola Šalek se v skladu z ZZD ustanavlja kot DO. Ostalo besedilo razpisa ostaja nespremenjeno. Za neljubo pomoto se opravičujemo! KADROVSKA SLUŽBA VIZ 43.000 km, registriran do 6. 7. 1990 in čebričke za kislo zelje s stiskal nico 85 litrov. Tel. informacije 854-668. PRODAM R 4, reg. do julija 1990. Informacije po tel. 063-858-452. PRODAM NOVO TROSILKO za hlevski gnoj KRPAN 36, tel. 831-278. V bra je dežurni zdravnik dr. Lazar. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 29. septembra do 6. oktobra je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 48, telefon: 857-875. Gibanje prebivalstva Poroke: Srečko Krajnc, roj. 1952, rudar iz Škalskih Cirkovc in Jožica Ta-šič, roj. 1950, delavka iz Kozja-ka, Aleksander Podlesnik, roj. 1963, str. tehnik iz Titovega Velenja in Amalija Bedenik, roj. 1964, krojačica iz Titovega Velenja, Milko Golčman, roj. 1966, rud. tehnik iz Titovega Velenja in Aljana Kolar, roj. 1966, soc. delavka iz Titovega Velenja, Janez Drofelnik, roj. 1965, prodajalec iz Paške vasi in Majda Bo-bek, roj. 1968, konfekcionarka iz Šoštanja, Ivan Kneževič, roj. 1965, rudar iz Komušine Gornje in Brana Žabic, roj. 1966, kemijski tehnik iz Lačaraka, Vili Poz-nič, roj. 1967, mesar iz Titovega Velenja in Nada Perovec, roj. 1969, študentka iz Topolšice. Smrti: Peter Kozmel, upokojenec iz Titovega Velenja, Tomšičeva 10, Pridite in izberite! — Pestra ponudba zaves in pohištvenega blaga po ugodnih cenah — Avtoprevleke, avtote-pihi in torbe za ribiške pali- c — Dobavljamo in montiramo tende in lamelne Po želji vam pri nas kupljene zavese tudi zašije-mo, izdelamo namizne prte ter klasične in okrasne roloje. Zaupajte nam vaše želje! roj. 1931, Janez Užmah, upokojenec iz Titovega Velenja, Jenkova 29, roj. 1917, Ivanka Šmon, upokojenka iz Titovega Velenja, Kersnikova 6, roj. 1911, Janez Razgoršek, hišnik iz Ločice ob Savinji št. 45, roj. 1932, Helena Tajnik, upokojenka iz Šoštanja, Koroška 24, roj. 1915. Poroke: Tone Žužek, roj. 1969, delavec iz Paškega Kozjaka in Brigita Timpran, roj. 1966, prodajalka iz Klanca, Vito Mihalinec, roj. 1968, str. mehanik iz Šoštanja in Damijana Mevc, roj. 1966, ekon. tehnik iz Šoštanja, Peter Obšte-ter, roj. 1963. strugar iz Raven in Erna Zapušek, roj. 1964, učiteljica razr. p. iz Raven, Henrih Petek, roj. 1962, str. ključavničar iz Titovega Velenja in Tatjana Gor-šek, roj. 1963, višji fizioterapevt iz Titovega Velenja, Nesib Hod-žič, roj. 1972, delavec iz Titovega Velenja in Samida Čehič, roj. 1970, delavka iz Jasenice. Smrti: Emil Vrečar, elektrostrojnik iz Titovega Velenja, Koroška 8/a, roj. 1935, Stanislav Penšek, upokojenec iz Topolšice 163, roj. 1924, Mihael Zorenč, upokojenec iz Podsrede 87, roj. 1903, Jožef Povh, upokojenec iz Šenbrica št. 54, roj. 1931. Oglašujem v Tel. št.: * v 853 451 Našem času 855 450 Komisija za delovna razmerja KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE razpisuje prosta dela in naloge MUZEJSKEGA TEHNIKA za določen čas — 6 mesecev (lahko tudi pripravnik) Razpisni pogoji — V. stopnja strokovne izobrazbe, ekonomske, kulturnološke ali splošno družboslovne smeri — aktivno znanje tujega jezika — poznavanje osnov računalništva Kandidati naj oddajo vloge komisiji za delovna razmerja Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje, Titov trg 4 v roku 8 dni po objavi. Komisija za delovna razmerja KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE razpisije ŠTIPENDIJO ZA PODROČJE INFORMATIKE V poštev pridejo kandidati naslednjih študijskih smeri: Filozofska fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, FSPN, VŠOD, VEKŠ Kandidati naj oddajo vloge komisiji za delovna razmerja Kulturnega centra Ivan Napotnik, Titovo Velenje, Titov trg 4 v roku 15 dni po objavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Emila Vrečarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo medicinskemu in strežnemu osebju bolnišnice v Topolšici, prim. dr. Alojzu Fijavžu, DO TEŠ, Skupnosti za zaposlovanje Velenje, tovarišicam in sošolcem OŠ Anton Aškerc, godbi za zaigrane žalostinke, govorniku za poslovilne besede ter gospodu duhovniku za slovesno opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi! V SPOMIN Boleč je spomin na 25. september, ko si nas pred štirimi leti mnogo prera-no za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in stric Franci Hrast še vedno ne moremo dojeti krute resnice, da se ne boš nikoli več vrnil med nas. V naših srcih si še vedno z nami. Vsi tvoji ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata Jožeta Povha roj. 25. 4. 1931, iz ŠENBRICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali številno cvetje in ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem darovalcem krvi, govornikom, pevcem, ter predstavnikom organizacij ZB VSI NJEGOVI Zakaj si moral nam umreti ko s tabo je bilo lepo živeti Odkar utihnil je tvoj glas žalost, bolečina domujeta pri nas ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi ljubega moža, očeta in dedija Antona Koprivca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebna hvala godbi SENOVO, Zvezi društva upokojencev T. Velenje, ZB SENOVO, pevcem, ter g. duhovniku za opravljen cerkveni obred. Še enkrat iskrena hvala, vsem. ŽALLJOČI: žena FANIKA, hčerki in vnuki J^onferenca osnovnih organizacij ZK Rudnika lignita Velenje ' Centralnemu I komiteju IZK Slovenije I I I I I I I I l j^^rei n Društvo invalidov Titovo Velenje j Skromno, praznovanje jubileja Tovarišice in tovariši, komunisti Rudnika lignita Velenje z zaskrbljenostjo spremljamo vse bolj grobe pritiske na organe in organizacije v naši republiki v zvezi z jutrišnjim sprejemanjem dopolnil k slovenski ustavi. Naša skrb bi bila v teh razmerah veliko manjša, če bi v dejavnosti federalnih organov lahko zaznali vsaj minimalno sled tistih naporov, ki bi zagotavljali kaj več od — v Sloveniji obsojene krepitve centralistično-etati-stičnih tendenc po meri unitarnih centrobirokratskih posameznikov in sredin. Prepričani smo, da gre v napadih na predlagane ustavne spremembe k slovenski ustavi za nenačelno koalicijo, ki ji nikakor ne gre za varovanje in utrjevanje Avnojske Jugoslavije, ampak za doseganje za nas nesprejemljivih ciljev, ki so zadnje leto naši državi prinašali le razdor med narodi in narodnostmi, siromašenje v preteklosti dovolj trdno stkanih vezi, ki so omogočale vsaj minimalno možnost dogovarjanja, ter za politično in drugačno odstranjevanje vseh tistih, ki mislijo in delajo drugače. Slovenski komunisti smo v preteklem letu vložili preveč naporov v svojo prenovo — ti se kažejo tudi v tem, da postajajo naše opredelitve mnogo bolj sprejemljive za širši krog delavcev in občanov naše republike, ki niso člani naše organizacije — da bi zaradi teh pritiskov, ki so nam po svoji vsebini in obliki tuji ter nesprejemljivi, ostali na pol poti pri uresničevanju sicer jasne vizije nadaljnjega razvoja naše organizacije. Zato in pa zaradi našega prepričanja, da je sedanja pot slovenskih komunistov edina možna pot tudi za njeno preživetje, odločno podpiramo stališča predsedstva C K ZK Slovenije v zvezi z vztrajanjem pri nanovo oblikovanih ustavnih spremembah, ki jih ustavna komisija predlaga v sprejem slovenski skupščini. Predsednik Srečno Bojan ŠKARJA, 1. r. I I I I I I I I I I I J Po grajski poti Ena od nalog Kulturnega centra Ivan Napotnik je tudi ureditev peš poti na velenjski grad. Pisali smo že, kako počasi se udejanja ta želja in kje se zapleta. Očitno pa je, da so besede, tokrat zapisane v našem tedniku, padle na plodna tla. Ko smo namreč pred zaključkom redakcije poklicali direktorja kulturnega centra Vlada Vrbiča, nam je povedal naslednje: Po objavi našega dopisa predsedniku Izvršnega sveta v Našem času. so se stvari bliskovito uredile. tako, da sedaj imamo vso dokumentacijo potrebno za nadaljevanje gradnje. Če si malo osvežimo spomin, smo gradnjo ustavili junija lansko leto. ko je urbanistični inšpektor izdal nalog za ustavitev del. V tistem času je prišlo do že znanih zapletov z izgradnjo nove skakalnice, za katero smo v Kulturnem centru menili, da se uresniči potem, ko se bomo zanjo na osnovi vseh argumentov odločili na demokratičen način. To naše stališče smo tudi uradno pojasnili v prispevku v Našem času. No, po MILIČNIKI SO ZAPISALI »OROPAN« DELOVNI STROJ V času od 15. do 18. septembra je neznani storilec demontiral in odnesel žaromet in zadnje luči z valjarja, ki je bil parkiran v Lazah. BODO PREDRZNEŽU LE STOPILI NA PRSTE? Že nekajkrat se je v tejle naši rubriki pojavilo ime B. B., ki rad kaj zmakne. Tudi ta teden je bil na pohodu. 18. septembra je najprej ukradel svinčnik in rudarsko svetilko v Zlatici, potem pa se je podal na Kardeljev trg v Hmezadovo trgovino, kjer je izkoristil odsotnost blagajničarke in ji odnesel ves izkupiček. Ker V prostorih družbene prehrane v šoštanjskih termoelektrarnah so člani velenjskega društva invalidov prejšnjo soboto s skromno slovesnostjo proslavili ne tako skromnih 20 let uspešnega delovanja. Pa ne zato, ker ne bi imeli kaj pokazati, saj društvo sodi med prizadevnejše tovrstne v Sloveniji, ampak zaradi načina življenja večine njegovih članov. Koliko trdega, marljivega dela, grenkobe, veselih in žalostnih trenutkov, skratka, vsega tega, kar nosi s sabo življenje, je vtkanega v teh 20. letih vedo najbolje tisti, ki so se na društvo obrnili s takšno ali drugačno željo. Veseli so, da je tudi širša družbenopolitična skupnost naše občine namenila uresničevanju gesla invalid — tvoj tovariš, precej več pozornosti. Rezultati teh prizadevanj so vidni v Gorenju, kjer poskušajo s humani-zacijo del invalidom olajšati vsakdanje tegobe, pa na Rudniku lignita Velenje, kjer so lani ustanovili posebno delavnico za invalide. Upajo, da bodo lepim zgledom sledili tudi drugi. Na sobotni krajši slovesnosti so se zahvalili vsem, ki so jim kakorkoli pomagali, prav tako posameznih aktivistom društvi Zveza društev invalidov pa je ob tej priložnosti z zlato plaketo nagradila RLV, tozd Higiena, zaščita in tehnika ter Toma Hudoletnjaka. Za nesebično dolgoletno in požrtvovalno delo pa sta se predsednici društva invalidov Titovo Velenje s spominskimi darili zahvalila še občinski sindikalni svet ter izvršilni odbor društva samega. (tap) 16. Mala Napotnikova kiparska kolonija tistem se je v sredstvih obveščanja pojavilo še cel kup člankov, ki so gradnjo skakalnice obravnavali na takšen ali drugačen način — toda teh člankov Kulturni center oziroma kateri od njegovih delavcev ni pisal in so bili pač stališča in ocene avtorjev. Kakor koli že. z izvajalcem del. ki je dosedanja zahtevna dela opravil z izjemnim prizadevanjem in znanjem, smo kljub zamudi pri pridobivanju dokumentacije, že v dogovoru, da gradnjo nadaljujemo še letos, tako da bodo ob ugodnem vremenu verjetno gradbena dela opravljena do konca leta. V prihodnjem letu pa nam preostane še zazelenitev in osvetlitev prenovljene pešpoti, ki ho Velenjski grad še bolj približala občanom. Pričakujemo torej lahko, da bo ta naloga udejanjena, saj so tudi določena nesoglasja, ki so se porajala ob izgradnji skakalnice med izvajalcem del in Kulturnim centrom, menda že bolj kot ne pozabljena. V Zavodnjah nad Šoštanjem se vsako leto v tem času, že šestnajst let, oglašajo kiparska dleta in kladiva v spomin na velikega umetnika Ivana Napotnika, ki se je tam rodil. V rokah jih več ali manj izkušeno vrtijo osnovnošolci velenjskih šol, pridruži pa se jim tudi kakšen izkušen umetnik. Letos so bili to člani šaleških likovnikov. Mala Napotnikova kolonija je res svojstveno doživetje. Ura likovne vzgoje se preseli na prosto v čudovito okolje, ki daje človeku kar samo umetniški navdih. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki si ogleda ustvarjanje najmlajših. Četudi se mnogi prvič lo- tijo oblikovanja lesa, nastanejo tu čudoviti izdelki, kipi, reliefi in človek kar verjeti ne more, da so jih naredili otroci. Nad ustvarjalnostjo, izvirnostjo in likovno izraznostjo mladih je bila presenečena tudi dr. Helena Berce Golob iz republiškega Zavoda za šolstvo, ki jih je obiskala. Med drugim je dejala: »Morda se nekateri niti ne zavedajo kakšne vzgojne smotre uresničujejo mladi likovni pedagogi in ostali organizatorji te kolonije. Zagotovo bo to pokazal čas. Trdno sem prepričana, da bodo tisti, ki na kakšenkoli način doživijo kiparsko kolonijo, znali v življenju drugače doživeti umetnost in razumevati likovnost in da bodo bolj ustvarjalni tudi na drugih področjih človekovega delovanja.« Zelo veseli so bili pionirji tudi obiska kiparja in slikarja Janka Dolenca, ki je prejšnja leta ustvarjal z njimi. Tistim, ki vam je morda ob temle prebiranju žal, da si ustvarjanja mladih niste ogleda- li, naj prišepnemo, da niso nič zamudili. Izdelki bodo namreč razstavljeni od 15. oktobra naprej v skupščinski avli. Tokrat nikar ne zamuditi! (mzj Brez štipendij (skoraj) ne gre Na Skupnosti za zaposlovanje Velenje, kjer podeljujejo štipendije iz združenih sredstev, zadnja tri leta opažajo, da se zanimanje zanje neprestano povečuje. To bi lahko bil dokaz, kako upada standard tudi prebivalcem v velenjski občini. Eden izmed najpomembnejših, ne pa edini, kriterij za pridobitev štipendije iz združenih sredstev je namreč socialni moment. Letos so na Skupnosti za zaposlovanje Velenje prejeli rekordno število prijav, kar 350 kandidatov (novih) je bilo zanje. To je približno še 20 odstotkov več kot lani, še zanimiveje pa je, da je precej stroge kriterije zadovoljilo kar 328 kandidatov, ki bodo to štipendijo tudi prejemali. Vloge pa letos na skupnost še vedno prihajajo. Vzroka še ne poznajo, bojijo pa se, da bo v primeru, če se bo tak trend nadaljeval, zmanjkalo sredstev, ki zaenkrat pritekajo v zadostni meri. Prišli so časi, ko si marsikdo brez štipendije šolanja skoraj ne zna več predstavljati, še več — ne zmore ga. Pa čeprav tudi štipendije niso več tisto, kar so bile. V teh inflacijskih časih jim vrednost iz meseca v mesec realno upada, pa čeprav jih v zadnjem obdobju vsak mesec revalorizirajo. >Boljša< štipendija, katere vrednost se pokaže po končanem šolanju, je gotovo kadrovska. In zanjo se splača potruditi, vendar pa je teh iz leta v leto manj. Organizacije združenega dela in podjetja jih razpisujejo predvsem za poklice, ki jih potrebujejo. To pa so predvsem tehnični poklici, tehnične usmeritve, ki dijakom in študentom skorajda zagotavljajo tudi zaposlitev. Če pa že zaposlitve ne, pa vsaj pripravništvo. Toda kaj — ko so želje in sposobnosti mladih tako različne. (mkp) pa ga miličniki že dobro poznajo, so ga po opisu hitro izsledili in mu ukradeno tudi zasegli. Prav gotovo pa so napisali tudi že prijavo sodišču. iz stanovanja odnesel 5,8 MILIJONOV Iz spalnice Antona A. iz Titovega Velenja je, 19. septembra dopoldne, neznani storilec odnesel 5,8 milijona dinarjev. Povedati pa je treba, da ni imel težkega dela, saj so lastniki stanovanja puščali ključ kar v omarici hi-dranta ob stanovanju na hodniku. zbil ga je vlak Marko Kolenc se je peljal 19. septembra s kolesom z motorjem po kolovozni poti v Pesju. Ko je pripeljal do železniških tirov očitno ni bil dovolj pozoren, saj je zapeljal preko njih v trenutku, ko je po njih pripeljal vlak. Ta ga je zbil, pri čemer je dobil Kolenc hude telesne poškodbe. v paki poginile ribe 22. septembra je prišlo v reki Paki znova do precejšnjega pogina rib, po še netočnih podatkih kakšnih 500 kilogramov. Vzrok pogina je nizek vodostaj in pa verjetno (to še raziskujejo) prevelika količina izločene vode z nasipa deponije v Prelogah. razbijal in grozil 24. septembra zvečer je Franc O. razbijal in poškodoval vrata v stanovanju Andreje O. Posredovali so miličniki, ki so ga opozorili. Očitno pa to ni bilo dovolj, saj je kasneje s kršitvami javnega reda in miru še nadaljeval. Znova so morali posredovati miličniki, ki so kršitelja zalotili pred Namo. Do iztreznitve so ga pridržali. VEČ KRAJ KOLES... Tudi zadnji teden so zabeležili velenjski miličniki več drobnih kraj po trgovinah, pa kraj koles oziroma rezervnih delov z avtomobilov. Med drugim je 19. septembra izginilo rezervno kolo Ljubu P. s Kardeljevega trga, naslednjo noč pa kolo z motorjem Alenki Č. Z verigo je imela zaklenjenega pred vhodom Šaleške 2. Zgornja Savinjska dolina Narašča obolevnost otrok in mladine Pravimo, da je zdravje naše največje bogastvo, žal pa zadnji podatki o zdravstvenem stanju prebivalcev občine Mozirje potrjujejo dejstvo, da je tega bogastva vse manj. Problematiko zdravstvenega varstva v občini Mozirje je izdelal inštitut za socialno medicino in socialno varnost pri univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani. Bistvena ugotovitev je, da so na prvih mestih po pogostnosti med odraslimi ljudmi bolezni dihal, kosti in gibal, poškodbe, bolezni obtočil in prebavil. Pogostnost teh bolezni na 1.000 prebivalcev je veliko večja kot je slovensko povprečje. Zlasti kritično je zdravstveno stanje šolskih otrok in mladine. Obolevnost te kategorije je veliko večja kot v Sloveniji, kar za 40 odstotkov. Najpogostejše so bolezni dihal, poškodbe, bolezni kože in podkožja, nalezljive bolezni, bolezni živčevja, čutil in prebavil. Vse te bolezni pospešeno naraščajo, najbolj pa nalezljive bolezni ter bolezni mokril in gibal. Pri predšolskih otrocih je bilo v obdobju 1981 — 1985 v Sloveniji zabeleženih ob prvih pregledih povprečno 3.232 primerov bolezni in poškodb na 1.000 otrok letno, v mozirski občini pa 3.514, kar je za devet odstotkov več. V občini Mozirje je posebej opazna večja pogostnost pri boleznih prebavil (za 30 odstotkov več), boleznih kože in podkožja (za 68 odstotkov več) in pri poškodbah (za 52 odstotkov več). Manjša pogostnost od republiškega povprečja je pri respiratornih boleznih (za 4 odstotke manj), pri boleznih živčevja in čutil (za 14 odstotkov manj) in pri nalezljivih boleznih (za 7 odstotkov manj). j. p.