r, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • $6.00 . $3.00 - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pol leta Za New York celo leto GLAS NARODA * f^h, The largest Slovenian the United States. I Daily m iS. Sundays Ust slovenskih delavcev y Ameriki. Issued every day except and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 12. — STEV. 12. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 15, 1935. — TOREK, 15. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLIII. POSAARCI SO GLASOVALI ZA PRIKLJUČITEV K NEMČIJI SKORO POL MILIJONA POSAARCEV JE GLASOVALO ZA NEMČIJO; DVA TISOČ GLASOV ZA FRANCIJO Pri plebiscitu v nedeljo je glasovalo več kot osemdeset odstotkov volilcev za vrnitev Posaarja Nemčiji. — Glas yvan je se je vršT.o mirno. — Le nekaj nad 40,000 volilvcev je izrazilo željo, da bi ostalo Posaarje pod pokroviteljstvom Lige narodov. 2ENEVA, Sv :ca, 1 5. januarja. — Tajništvo Lige narodov je danes objavilo izid ljudskega glasovanja v Posaarju. Za priklopitev Posaarja Nemčiji je bilo oddanih 476,089 gl asov. Zelj o, naj ostane Posaarje še nadalje pod pokroviteljstvom Lige narodov, je izrazilo 46,613 volivcev. — Samo 2083 volivcev je glasovalo, naj se priklopi Posaarje Franciji. SAARBRUECKEN, 14. januarja. — Pol milijona prebivalcev Posaarja je v nedeljo glasovalo pri plebiscitu in večina je glasovala, da se Saar, ki je bil I 5 let pod upravo Lige narodov, združi z Nemčijo. Celo oni, ki so nasprotniki Hitlerju in njegovi vladi, so večinoma glasovali, da se Saar vrne k Nemčiji, ker so nemške krvi. Glasovnice so bile oddane v zaprtih ovitkih, katere so volivci metali v skrinjice. Ob 8. zvečer so bile skrinjice zapečatene in 3300 vojakov mednaro dne armade je takoj pričelo privažati skrinjice z dežele v Wartburg dvorano v Saarbruecknu, kjer jih je preštela mednarodna komisija. Nevtralni opazovalci, ki so bili pomešani med prebivalstvom, so mnenja, da je okoli 40 odstotkov prebivalstva glasovalo proti takojšnji priklopi-tvi Saara k Nemčiji. Ker pa je 60 odstotkov zadostna večina, bo Liga narodov vrnila pokrajino Nemčiji. Svet Lige narodov pa ima še zadnjo besedo o tem, kako naj bo Saar vladan in če je manjšina večja kot 40 odstotkov, bodo oni okraji, ki so z veliko večino glasovali za Nemčijo, izročeni Nemčiji, ostali okraji pa bodo še dalje ostali pod Ligino vlado. Saar je zelo velikega pomena, ker ima velike zalo velike zaloge železne rude in premoga. Volitve so potekle popolnoma mirno. Policija in tuji vojaki so stražili volišča od 8.30 zjutraj do 8. zvečer. Vsaka stranka je skrbela, da so prišli na volišče vsi volivci. Celo bolnike so pripeljali po težavnih, zasneženih cestah. Nikdo se ni smel izogniti glasovanju, razun če je imel tehten vzrok. Zvečer je gorelo ob nemški meji od Metalacha do Homburga kakih 60 kresov v proslavo nazijske zmage. WALLERFANGEN, Saar, 14. januarja.—Nemški poslanik na Dunaju Franz von Papen, ki je doma iz Saara, je prišel na volišče in oddal svoj glas. ne da bi hotel povedati, kako je volil. Z njim je volila tudi njegova žena. Pristaši status quo so skušali von Papenu preprečiti, da ne bi glasoval, ker v juniju 1919 ni živel v Saaru. Von Papen pa je dokazal, da bi bil v Saaru. ako ga francosko vojaško poveljstvo ne bi bilo iz gnalo iz dežele. Kakih šest glasovnic je bilo razveljavljenih, ker je volilec po glasovanju zaklical "Heil Hitler", ker je s tem pokazal svojo pripadnost. Med temi je bila tudi neka stara žena, ki je rekla: "Kot Nemka sem bila rojena, kot Nemka hočem umreti in kot Nem-ko se priznavam tukaj. Heil Hitler!" Na vsakem volišču je stal član nemške fronte z napisom na svojih prsih: "Maul halten!" (Drži gobec!). Tvor nič ar j i skušajo preprečiti stavke OTON PROTI MADŽARSKIM FAŠISTOM Za korporativno državo samo v Avstriji. — Ho-če postati ustavni kralj revnega rta roda. Budimpešta, Madžarska, 14. januarja. — Voditelj legitimi-stov, župnik Grie^er, ki so je ravnokar vrnil s svojega obiska pri nadvojvodi Otonu v Steenockerzeel v Belgiji, je rekel v Gyoengyoesu, da je prejel od Otona pismo z naslednjo MEHIKANCI SE BOJUJEJO ZA CERKEV izjavrfc "Moja izjava, ki je bila pred kratkim objavljena v pariškem listu "Petit Journal", se nanaša samo na Avstrijo in ni v nikakem stiku z Madžarsko^ Avtrija nima zgodovinske u- i stave, toda kot madžarski kralj spoštujem tisočletno madžarsko ustavo in bom tej deželi vladal kot ustavni kralj. Madžarska ustava je dovolj gibljiva in je po njej voditeljem mogoče izvesti radikalne gospodarske premere v njenem okviru". Župnik Grieger je zatrjeval, da mu je nadvojvoda Oton rekel, da se njegova izjava v "Petit Journal' nanaša edino-le na Avstrijo. Oton je zaključil svoj govor v župnikom Griegerjem z besedami: "Gospod župnik, hočem postati kralj revežev". NAPADENO DEKLE SE JE USTRELILO Pittsburgh, Pa., 14. jan. —■ Dva moška sta nedaleč od nje-! nega doma napadla IS let sta-! ro Helen Adams, ji zvezala roke in ji potisnila v usta robec. Nekdo pa jih je prepodil. Nato pa je oče po vrati našel pismo naslednje vsebine: "Pazite, smo za vašo hčerjo, kar pomeni smrt". Helenin oče Louis Adams je kupil revolver, tla varuje svojo hčer. Toda hči je bila tako razburjena, da so ji odpovedali živci in se je ustrelila z revolverjem, katerega je kupil oče za njeno varstvo. 300 vernikov se je zaba-rikadiralo v cerkvi. — Štiri osebe so bile ubite in 14 ranjenih. Mexico City, Mehika, 14. januarja. — 300 mož, žena in otrok se je zabarikadiralo v cerkvi ter so se borili proti policistom in gasilcem. Po medsebojnem strejanju so štiri o-sebe obležale mrtve, 14 pa jih je bilo ranjenih. Vsled spora med vlado in katoliško cerkvijo je policija izgnala župnika cerkve sv. Duha v Pacubava blizu glavnega mesta. Žu pijani so se zbrali preti cerkvijo, ker so bile raznesene govorice, da prihajajo fašistični rdečesrajčniki, ki so pred nekaj tedni ubili pet vernikov. S seboj so vzeli otroke in sove zabarikadirali v cerkvi. Nato je vsa policijska sila skupno z gasilci obkolila cerkev. Med policijo in verniki se je začelo streljanje, ki je trajalo pol ure. Nekateri verniki so šli tudi na streho in so na policiste in gasilce metali kamenje. Okoli cerkve se je v kratkem nabralo 2000 meščanov. Policijski načelnik Gonzales je ukazal policistom, da sc umaknejo. Nato je 300 policistov napravilo kordon in je 1 >i 1 okraj "popolnoma ločen od o-stalega mesta. Ko so verniki odprli vrata, da bi odšli, jih je policija prisilila, da so ostali v cerkvi. PRINCESA POSTANE NUNA London, Anglija, 14. jan. — Neko poročilo iz Bruslja na list "New Chronicle" pravi, da bo sestra bivšega belgijskega kralja, G2 let stara princesa Josipina postala nuna in bo stopila v samostan v St. Liboa, blizu Frieburga v Nemčiji. PREBIVALSTVO NAZADUJE Albany, N. Y., 14. jan. — Zdravniški urad pravi, da prebivalstvo države New York ne bo nikdar znašalo nad 13,500,000. Svoj višek bo doseglo leta 1950, nato pa bo pričelo padati, ako se ne zviša število rojstev. REVMATIZEM POVZROČA SRČNE BOLEZNI j Boston, Mass., 14. jan. — Tekom svojega predavanja na 1 zdravniški šoli Harvard vseučilišča je rekel dr. H. B. Spra-[ gue^ da srčnih bolezni ne po-vzročuje niti alkohol, niti tobak, temveč samo navadni revmatizem. In vsi so molčali. Molče so prihajali, molče oddajali svoje glasove in molče so odhajali z volišča. LONDON, Anglija, 14. januarja. — Industrijski kralj iz Saara Hermann Roehling je rekel, da bo moralo iti v izgnanstvo 3000 Nemcev, kadar pride Saar pod Nemčijo. Roehling je rekel, da bo mnogo komunistov poslanih v koncentracijska taborišča, ako se ne spremene v "poštene" ljudi. HAUPTMANNU JE P0NUDEN0 __ŽIVLJENJE Hauptmannu je bilo obljubljeno, da ne bo obsojen na smrt, ako izda odvajalce. — H a u p t -mann noče povedati. Flemington, N. J., 14 jan. — Kot zatrjuje neka visoka osebnost, ki je v zvezi z javnim ob-tožiteljem je bilo Hauptmannu obljubljeno, da ne bo obsojen na smrt, ako popolnoma vse prizna in ako imenuje zlo<" ce, ki so bili v zvezi z odvedbo Lindberghovega otroka. Prva taka ponudba je bila stavljena odslovljenemu Hauptmanno-vemu. zagovorniku Jamesu M. Fawcettu. Ifauptmanu neprestano in nemirno hodi po svoji celici in prav nič ne kaže, da bi hotel umakniti svojo trditev, da je nedolžen. Navzlic do sedaj podanim dokazom Ilauptnianii še vedno upa, da bo~mogel dokazati, da se ob času odvedbe ni nahajal v bližini Lindberghove hiše, vsled česar bodo štiri porotnice in osem porotnikov v dvomu glede njegove krivde. Da je bila B. K. Hauptmannu stavljena taka ponudba, je dukaz, da je državi mnogo več ležeče na tem, da razreši skrivnost odvedbe, kot pa da llaupt ljianna pošlje na električni stol. Hauptmann pa bi si s svojim priznanjem mogel rešiti življenje samo, ako je imel kaki' pomačnike. Ako pa prizna, da je sam pisal iztirjevalna pisma, da je sam splezal po lestvi v Lindberghovo hišo, da je sam odnesel otroRa, ki je pozneje umrl vsled zlomljenega tilnika in je sam vzel odkupnino, tedaj ne uteče smrtni kazni. Flemington, N. J., 14. jan. Kako prežive liauptmannovi porotniki dolge uri? ob sobotah m nedeljah, ko so zaprti v Union hotelu, je povedal paznik, ki jih straži. Štiri ženske, in osem mož, ki tvorijo poroto, imajo v tretjem nadstropju hotela šest sol). Njih oddelek je ločen od ostalih sob in na straži je vedno ena ženska in en moški. Porotniki igrajo karte in največ pinocle in se med seboj mnogo obiskujejo. Moški spe po dva v eni sobi in ravno tako tudi porotnice. Kot pravi paznik, porotnikom ni dovoljeno brati časopisov, ker so polni poročil o Itauptmaiinovpm procesu. Iz časopisov sprejmejo samo športni del. Četudi govore porotniki mnogo med seboj, ne omenjajo procesa. V nedeljo niso niti šli na izpreliod, ker je zapadel sneg in niso imel i n i kakega cerkvenega opravila. GREEN0VA AGITACIJA ZA TRIDESETURNI DELOVNI TEDEN WASHINGTON, D. C., 14. januarja. — Narodna zveza tovarnarjev namerava s pomočjo svojih pristašev v kongresu še to zimo uveljaviti zakonodajo, ki naj bi preprečila generalne štrajke in štrajke iz simpatije. SABOTAŽA NA PARNIKU N0RMAND1E Novi francoski veliki parnik strogo straži j d. Graditelji se boje, da ga bo zopet kdo zažga1. Saint Nazaire, Francija, 14. Vsled mnogih sabotažnili poskusov na novem velikem par-niku "Normadie", katerega sedaj grade, je vedno na par-niku policijska straža. "Nor-niaudie" bo največji parnik na svetu. Kot se zatrjuje, so v glavnem električnem kablu za električni tok našli jeklene bučke, ki niso mogle imeti drugega namena, kot povzročiti kratki stik. Nekaj žic je bilo že tudi prerezanih. Ves materijal natančno pregledujejo. Velikanski parnik bo postavljen v prckooceansko službo prihodnjo pomlad. Francozi ga grade kot konkurenčno ladjo proti angleškemu parni-ku "Queen Alary", ki je bil v septembru lanskega leta krščen. "Normandie" bo dolg 10:29 čevljev, medtem ko je "Queen Mary" samo 1018 čevljev. —! Stroški bodo znašali .->»0 milijonov dolarjev. SOVRAŽNIK JUGOSLAVIJE ODLIKOVAN Dunaj, Avstrija, 14. jan. — Lorenz Karali, ki je član avstrijskega narodnega sveta in katerega je jugoslovansko časopisje obdolžilo, da je bil v zvezi z umorom kralja Aleksandra, je dobil od predsednika Viljema M i klasa visoko odlikovanje za svoje patriotično delo med Hrvati v Burgen-landu. Naročite se na GLAS NAHODA največji slovenski dciniSk v Združenih državah. 0T0 BO SMEL V AVSTRIJO Dunaj, Avstrija, 11. jan. — Ker je po francosko-italijanski pogodbi zajamčena neodvisnost Avstrije, vlada po celi Avstriji veliko zadovoljstvo. Ker pogodba tudi prepoveduje vmešavanje kake države v drugo državo, se bo mogla Avstrija uspešno boriti proti nemškemu nazijskemu vplivu in proti socijalistič.no-komunistič-ni propagandi iz drugih dežel. Ravno tako bo mogla Avstrija dovoliti nadvojvodi Otonu, da se vrne v deželo svojih pra-dedov in z dovoljenjem naroda tudi sme zasesti habsburški cesarski prestol. Tako so izjavili nocoj uradniki zveze ter dostavili, da bodo tvorničarji nasprotovali Wagnerjevi predlogi, čije svr-lia je uravnava delavskih sporov. Spori med delavci in podjetniki naj bodo uravnani na povsem drugačen način kot predlaga Wagner. Nadalje hoče Wagner s posebno predlogo oziroma postavo unionizirati vso industrijo. Tudi proti temu poskusu bodo tvorničarji nastopili. Zakonodaja, ki jo imajo v mislili tovarnarji, je slična angleški postavi, ki je uveljavljena že izza leta 1927. Po angleški postavi so prepovedani vsi štrajki, čijili cilj je kaj drugega kot uravnava spora med delavci in delodajalci v tej ali oni industriji. Nadalje je prepovedana vsaka stavka, ki bi utegnila prisiliti vlado k posredovanju ali bi pa škodovala splošnosti. Predsednik in njegovi svetovalci se bavijo z načrti, kako bi bilo mogoče vso industrijo tako unionizirati kot so unionizirane železnice. Podrobnosti Wagner jeve predloge zaenkrat še niso znane. Namignil je le toliko, da ima njegova predloga namen "oprostiti delavstvo ter preprečiti vsako ustrahovanje*\ Tovarnarji izjavljajo, da je Wagner jev namen, spraviti v unije vse delavce, pa naj so s tem zadovoljni ali ne. l'o njihovem zatrdilu je pa to protiustavno. Z železnicami je povsem drugače kakor z ostalo industrijo. Železnice imajo namreč meddržavni značaj. Tovarnarji vztrajajo na stališču, da mora imeti delavec prosto voljo, če se hoče pridružiti organizaciji ali ne. William Green, predsednik American Federation of Ui-bor bo začel jutri z veliko kampanjo za trideset urni delovni teden. Imel bo vsega skupaj dvajset govorov. Najprej bo govoril na Northwestern University v Chicagu. ALBANSKI UPORNIK POBEGNIL Tirana, Albanija, 13. jan. — Zanesljive vesti iz Albanije potrjujejo poročilo, da je upornik Mu ha rem Bajraktari pred nekaj dnevi pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. Na begu so ga spremljali štirje častniki in deset vojakov. V boju z vladnimi četami je izgubil enega moža, vladne čete pa tri. Notranji minister Musa Ju-ka pravi, da so bila poročila o resnem uporu pretiravana in da je prišlo do bojev samo v noči, ko je Bajraktari pobeg-, nil čez mejo. ______ .. ... ,... • iša« ^- : - L "Glaa Naroda" Owned and Published by »woe PUBLISHING COMPANY (1 Corporation) L. BUtt. Tress. — W. Mk «C the corporation and addresses of above officers: sf Manhattan. Near York CKf, N. I. GLAS NARODA" (Voice sf the People) ■very Day Except Sundays and Holidays IOOOOOOOO«* «1 Pol ia Cetrt leto velja ■ Aneriko is $6.00 $3.00 lets ..................|LW Za New York as celo leto 97.60 Za pol leta ...................$8.60 Za inozemstvo sa celo leto ...... $7.00 Za pol leta.................... f3.B0 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement **fllaa Naroda" lakaja vsaki dan lsvgemfli nedelj in praznikov. Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denaj naj se bligOToli paftlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo« da se sam tndi prejinjo blvaUSte naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisi DLAB NAHODA", 21« W. IStb Street, New York. N. I. TeU»bowe: CHotsoa 3—SK78 ŠE ENKRAT: LAVAL IN MUSSOLINI Mussolini, ki večkrat gobezda o svetovnem poslanstvu fašizma ter prerokuje, da se bo ka»kor povodenj razlil po vsem svetu, je smaitral za pametno, sporazumeti se z demokratsko Francijo ter s tem zadati hudo brco svojemu fašističnemu bratcu Hitlerju. Premeteni Mussolini je imel precej tehten vzrok za ta korak, ki je na prvi pogled povsem nelogičen. 44 Pohod fašizma preko svejta" se je sčasoma razvil v borbo med fašisti: Hitler proti Dollfussu, Mussolini proti Jugoslaviji, Madžarska proti Jugoslaviji in Mussolini proti Hitlerju. Fašist viseli fašistov — Mussolini — je spoznal, da med lačnimi volkovi ne more biti govora o kakšnem i>ri-jateljstvu. Pogodba med Ijtalijo in Francijo, ki med drugim garantira tudi "neodvisnost" Avstrije, je v prvi vrsti naperjena proti Hitlerjevim načrtom liemško-avstrijske združitve- Italija in Francija se boj i ta Hitlerjeve Nemčije ter skušata za vsako ceno preprečiti razvoj njene moči in oblaki. Pogodiva je pa tudi uničila vsa upanja fašistične Ma-džarske, da bi bila v njen prid revidirana saintgerniainska pogodba. Jugoslavija, 'ki predobro pozna svojega zemeljelačne-ga soseda, ni ničkaj zadovoljna z nenadnim pobratinstvom med svoje dosedanjo prijateljico in zaveznico Francijo in Mussolini jem. Pa naj ima togodba tak ali take posledice, naj se pojavijo nove interesne skupine, nova sovraštva in nova prijateljstva, bo zaenkrat na izgubi le Nemčija. Francija je dala Italiji par stotilsoč kvadratnih kilometrov afriške puščave in s tem zapečatila politično izolacijo Hitlerjeve Nemčije. Oskubena Avstrija je postala kar naenkrat najvaž-nejuše evropsko politično vprašanje. Vse evropske velesile so sklenile, da za vsako ceno — magari tudi z orožjem — preprečijo združitev Avstrije in Nemčije. To so posledice Hitlerjeve zunanje politike, katero je prekl dvemi leti itaiko samozavestno razboftma.1. Ponižanju sledi ponižanje in neuspeh neuspehu. Hitlerjeva nasilna politika, ki se je v Nemčiji navidez tako dobro obnesla, je izzvala v inozemstvu istotako nasilno politiko, ki je naperjena prati nji. Najbolj značilno pri vsem tem je, da vodi to nasilno politiko proti fašistu Hitlerju fašist Mussolini. Nova habsburška afera. V Parizu živi stalno bivši nadvojvoda Viljem Habsburški, ki ga del Ukrajincev še vedno resno smatra za kandidata na ukrajinski prestol. — Prete-ndent je med Ukrajinci znan pod imenom Vasiljko Vy-sivannyi. Nedavno se je bivši nadvojvoda seznanil z mlado Parižanko Paulo Couibasovo, ki jo je v družbi predstavljal za svojo nevesto. Paula se je naučila ukrajinščine in začela je politično delovati za ukrajinske separatiste in avstrijske legitimiste. Nevesta bivšega nadvojvode je bila poštna u-radniea, pozneje osebna tajnica nekega bivšega francoskega prosvetnega ministra, zadnja leta pa osebna tajnica Moritza Rotechilda. Kot taka je navezala osebne stike s finančniki in politiki ter znala pridobiti mnogo denarja. Zaroka z ukrajinskim pre-tendentom ji pa ni prinesla sreče. Politično delovanje je požrlo mnogo denarja in Parala jer Jttbtedla v dolgove. Te dni je ponudila veletrgovcu z vi- nom Eimardu za 400,000 frankov vrednostnih papirjev iu mu pokazala potrdilo Rotschil-dove banke, v kateri so bili ba-je ti papirji naloženi. Eimard je odgovoril, da nima s seboj vseh knjižic in predlagal ji je, da bi se ponovno sestala zvečer. Pred sestankom se je pa informiral v banki, kjer so mu povedali, da je potrdilo ponarejeno. Paulo so aretirali in preiskava je spravila na dan še druge sleparije. Dekle trdi, da je dajala ves svoj denar nadvojvodi Viljemu za propagando za habsburško restavracijo in legitimizem. Nadvojvoda pa trdi, da je samo površno poznal Paulo in da je ona le zlorabljala njegovo ime. Poročevalec lista * Popu-laire" se je zglasil pri preiskovalnem sodniku, ki mu je povedal, da bo zaslišan tudi bivši nadvojvoda. Ljudje iz njegove okolice potrjujejo, da je Paula res vzdrževala pretendenta in podpirala « svojim denarjem njegovo politično delovanje. Chicago, III Z obilnimi voščili za srečno novo leto smo pričeli to leto. Vsi pričakujemo boljših časov, ki se nam že dolgo oblju-bujejo, pa samo pri obljubah ostanejo. Razmere se sicer nekoliko izboljšujejo, a vzelo bo še časa, da bomo na normalni poti. Sporočati imam žalostne novice, da smo v par tednih izgubili 3 rojake na severni strani mesta Chicago, in sicer 22. decembra 1934 je umrl Anton Benčan, star 27 let, rojen tu v Ameriki, dva dni pozneje pa Peter Teran, doma iz Naklega pri Kranju, star 64 let. Dne 2. januarja 1935 nas je zavedno zapustila Mrs. Jennie Solar, doma iz Tržiča na Gorenjskem, star 56 let. Prizadetim moje sožalje! Na društvenem polju dobro napredujemo, kar pričajo dobro obiskane seje. Ker je ravno p red pustili čas, in da se malo razvedrimo, je Ženski klub 14Bled" sklenil prirediti veselico v soboto dne 19. januarja 1935 v Fleinerje-vi dvorani, 1638 N. Halstead St. Igrala bo izvrstna godna. Dobra postrežba v vseh ozirih. Skrbelo se bo za žejne in lačne. Kuharice se že pripravljajo, da tem boljše postrežejo z okusnimi prigrizkom. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina je 25 centov z vstopnico, brez nje 35 centov. Kdor se želi dobro zabavati, naj se udeleži. Xe bo 11111 žal. Na svidenje prihodnjo soboto v Fleinerjevi dvorani. Srečno novo leto vsem! Članica. Chicago, 111. Zopet se je oglasila smrt v našem mestu, topo t pri d nižini Pustavrh in jim je vzela skrbno mater in ženo. Pokojna Marija Pustavrh je bila doma iz Vrhnike na Notranjskem. V Ameriki je bivala iN let. Prej je bila družina v Waukegan, 111. 15 let, zadnjih 13 let pa v Chicagu. Tukaj zapušča užaloščenega soproga "111 7 otrok, vse že odraščene, in sicer 4 hčere in 3 sinove ter enega brata in eno sestro. Stara je bila 59 let. Ob ■smrti je spadala k dvema društvoma, namreč k društvu Narodni Vitezi, št v. 39 SNPJ in k Samostojnemu Podpornemu Društvu "Zarja", čiirar ustanoviteljica je bila. Obe društvi sta jo spremili ma zadnji poti. Pokojni večni mir in pokoj, sorodnikom pa moje sožalje. Zadnjo nedeljo 6. januarja se je vršila v šolski dvorani prelepa igra "Dompn". To je že stara igra in vendar še vedno zanimiva. Igrali so vsi izvrstno, posebno pa Mrs. Helena Kušar in Mrs Josip Fajfar. On je namreč predstavljal berača Urha tako dobro, kot da je rojen za to vlogo. Med igro je igrala šolska godba prav lepe slovanske narodne pesmi. Vse je bilo dobro, samo malo več rediteljev bi bilo treba, da bi red delali med otroci, ali naj jih pa matere doma puste dragi pot. Zadnjo soboto, 5. januarja, sem tudi jaz slišala radio program iz Beograda. Slišalo se je razločno, ali meni ni ugajalo, čeravno je bilo iz kralje-opere, niti petje niti godba. Strinjam se z G. N., da bi prihodnjič nekaj boljšega dali, namreč nekaj slovenskih na-riodnili pesmi. Rada bi vedela, da bi pelo newvorško društvo "Slovan" 11a tako močni postaji, da bi jih bilo mogoče tukaj v Chicagi slišati. Pozdravim Mrs. Antonijo Jevnik v Clevelandu in Petra Zgago. Frances Lukanich. Thermo, N. Mex. Naznanim vam, da sem prejel opomin zaradi naročnine, katera mi je potekla s starim letom. Človek res ne ve, kaj bi naredil. Ali bi bilo bolje ločiti se od lista ali od treh dolarjev, ker jih je tako težko dobiti v roke. Vseeno sem se odločil za nadaljno naročnino in vam pošiljam tri dolarje. Sedaj bi vam rad malo pojasnil, kako se imamo tukaj v novomehiških hribih. Tukaj se pečamo največ s farmarijo, kar se je pa nam prav slabo obneslo zaradi hude suše, tako da smo pričeli premišljevati, kako bomo preredili živino. Tukaj je večje število ljudi, ki žive na stroške davkoplačevalcev ali bolje rečeno na reliefu. Seveda, jaz nimam nič proti temu, in če je človek v potrebi, se mu mora pomagati, ali tu gre vse drugače. Več je takih, ki bi lahko živeli brez podpore, pa jo dobivajo, in so taki, ki so res potrebni, pa je ne dobijo. Kaj je temu vzrok ? Zdi se mi, da oni, ki so predpostavljeni, pa ne gredo po postavi, ampak po prijateljstvu. Tukaj se nahajata dva štora. Enega sem jaz gospodar, drugega pa Amerikanec. Pred-110 so začeli dajati miloščino, sem imel nekaj biznesa, seveda nekateri so se tudi zadolžili. Ko sem jih začel opominjati, da je čas, da poravnajo svoj dolg, kolikor jim je mogeče, se mi pa začeli hrbet obračati in so šli k Amerikancu, seveda z gotovim denarjem. Zakaj ne bi pa šli, ker kdor je šel doli kupit, je kmalu dobil relief. Ko sem sprevidel, kako to #re, sem se obrnil na uradnika, da bi tudi jaz imel isto pravico kakor moj konkurent, pa sem se zmotil. Tu je neka ženska, ki ima za pregledati, komu je treba ali ne. Vsakega pošlje k sosedu. Več sem jih že slišal, ki bi radi od mene jemali, pa jim ne pusti. Kot sc KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1935 so dospele. — Onim, ki so jih naročili so bile podane po pošti. — "Glas Naroda" jih ima v zalogi ter prodaja d knjige za $1.50 KNJIGE SO SLEDEČE: — 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo (Martin Muc) 3. Dejanje (Vladim ir Levst ik) 4. Solnčne pege (Vinko Bit ene) KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 1 Stli Street New York Citv vidi, ta relief največ sovraštva dela med narodom in pritiska 11a davkoplačevalce. Pozdrav! Leo Arko. Red Lake, Ont., Canada. Glas Naroda čitam precej pridno in vidim, da se Slovenci oglašajo iz raznih krajev iz South in North Ontario. Samo iz North Red Lake se noben ne oglasi. Seveda, menda sem sam Slovenec tukaj. Gotovo drugim zrak ne ugaja, ker je res precej oster. Cital sem dopis iz Beams-ville, Ont., v katerem se oglaša Slovenka Mary Pecek. Tam so lepi kraji, ki so tudi meni dobro znani. Upam, da bo Mary Pecek napravila za jesensko sezono dobre kaplice, ker jo pridem tudi jaz pokušat. Družino Pecek sem obiskal še v Kirkland Lake pred nekaj leti in upam, da jo obiščem tudi leta 1935. Želim dobro letino fanner-jem, majnerjem pa, da bi dosti zaslužili. Pozdravljam vse čitatelje Glas Naroda. Majner. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, do je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnil». Mi preskrbimo vse, bodih prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše ttroike. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ket predno se dobi it Wathingtona povratno dovoljenje, BE-EN-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in taaotavlja-nio Vam, da boste poceni in udobno potovat* SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. CO; BLAZNIKOVE Pratike za leto 193F Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N"A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELRINE. — 10. januarja dopoldne je bila pri belem dnevu oropana zlatarska trgovina Frank ('Vrneta v S. N. Domu v Clevelandu. Okrog 10.30 sta prišla dva moška, katerih eden je izgledal kot Italijan, ki sta z revolverji v rokah ustrahovala ( eraeta in njegovega sina Howard a, ju prisilila v klet pod prodajalno, kjer sta jima z vrvmi in žico zvezala roke in noge, potem pa sta se vrnila v trgovino ter jo skoro dobesedno oplenila. Pobrala sta najbolj dragocene diamantne prstane, zlate ure in drugo nakit je, vredno okrog $9,000. Tekom ropa ni nihče prišel v trgovino, vsled česar sta ban-dita, zbežala, ne da bi ju kdo opazil. Prvi, ki je prišel po ropu v trgovino, je bil John Gornik, glavni tajnik SDZ k o. j o urad se nahaja takoj zraven IVnio-tove prodajalne v S. N. Domu. ('uječ klice iz kleti, je šel doli ter našel (Vrneta, ki .je glavni predsednik SDZ 111 njegovega sina, katera je oprostil vezi, nakar je bila alarmirana policija. (Vrnetova prodajalna je bila v zadnjih letih že večkrat ponoči oropana, to pa j«' prvi rop pri belem dnevu. Družina je tudi hudo prizadeta vsled bolezni. Mrs. Cerne se že dalj časa nahaja resno bolna v bolnišnici. (V je bil (Vrne zavarovan proti ropu, in za koliko, ni znano. — V Clevtlandu je preminula dobro znana rojakinja Alojzija Kolenc, rojena Gram, v starosti (50 let. Ranjka je bila doma iz vasi Dolenja Breza pri Višnji gori, odkoder je prišla v Ameriko leta 1903. — V Chicagu je bil Anton Radič, oče petih otrok obsojen na leto dni zapora, ko je bil sjwznan za krivega, da je hotel zažgati svojo hišo z namenom. da dobi $4000 zavarovalnine. — Poznani slovenski plumber John J. Zawerschnik v Milwaukee, Wis., je bi! 11a glavni letni seji organizacije Knights of Pythias izvoljen za "kancelarja-komanderja", to je najvišji urad v organizaciji. Z njegovo izvolitvijo je prišel na to odlično mesto v organizaciji, (ki šteje samo v Milwaukee preko 30,000 članov) prvi Slovenec. Da more kak član pri tej organizaciji priti v odbor, mora čakati najmanj sedem let. Drugi Slovenec, ki je istočasno bil izvoljen v odbor je Frank Sušek. DENARNE P0Š1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.80 .......... Din. 100 $ 5.35 .......... Din. 200 $ 7J>0 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24,— ......... Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $1&25 ........................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................Lir 2000 $263.— ............................Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Zrn. Izplačilo večjih zneskov kot sgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo Še bolje pogoje. UEPLAČILA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH Za tzplafilo $ 5.— morate poslati..........$ 5.75 $10,— " " ..........$10.85 $15.— " " .........$16.— $20.— " - ..... ..... $21.— $40.— " " ..........$41.25 - $50,— " " ..........$51.50 Prejemnik dobi r starem krajo Izplačilo v dolarjih. Noj na nakazila izvrSujemo pa Cable Letter sa pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Glit Naroda" 11C WKST IStfc STREET NEW TORS, N. I. RAZLIKA. Zrlo rad poslušam drbatr, udrlržujcm s<- jili pa n«., krr sem precej počasih misli in ni mam odgovora takoj na jeziku oziroma pri rokah. Zadnjič se jr v veseli družbi v Brodklvnn razvila živahna debata: kateri človek je bolj krediten — tu rojen i Američan ali priseljenec, ki se je v teku let amerikaniziral Težavno vprašanje. Xa sto načinov je mogoče odgovoriti nanj, in vsi odgovori zaležejo, če so količkaj dobri. — Mi smo prvi — pravijo — turojeni Američani. — Vi inozemci se šele pretvarjate v Američane, četudi ste si preskrbeli ameriško državljanstvo. — Mi smo zgladili Ameriko — odgovarjajo tujerodci. — Mi smo speljali železniške proge od Atlantika do Pacifika, mi vlačimo v smrtni nevarnosti zemeljske zaklade na dan in obdelujemo zemljo ter vršimo najbolj težavna dela. Kaj bi bila Amerika brez nas? Edi-nole Indijanci so pristni Američani, vsi dragi so pa priseljenci oziroma potomci priseljencev. Amerika se je s pomočjo priseljencev povzpela in edinole zaradi priseljencev je na svojem današnjem stališču. Debata se je bila precej razvnela. Slednjič so vsi govorili vsekrižem in vsevprek, le moj prijatelj Rudo WeibI, je sedel molče v kotu in mislil svoje. Skoda, da ga ne poznate. Originalen možak, da malo takih. Iz Metlike je doma, in je navzlic svojemu nemškemu imenu pristen Sloveče. To se pravi Slovenec po narodnosti, po državljanstvu Američan, v splošnem pa svetovni človek, k»'i* je videl skoro ves svet in se je, kjerkoli je bil, kaj ko-ristnega naučil. Šolal se je v Idriji in v Berlinu, tekom svetovne vojne jr roentgeniziral ranjence, po vojni je pa videl razen Kvrope tudi Severno in Južno Ameriko. Haiti in Filipine. Japonsko in Kitajsko, in sani zlodej ve, kje. vse je še bil. Xe govori dosti, toda kadar reče katero, je globoko premišljena in dobro utemeljena. V kotu je sedel in poslušal dokazovanje, da so edinole tn-rojenci cvet in smetana ameriškega naroda. Ko mu je bilo dovolj, je mirno spregovoril: — Cast komur čast. Sleherni naj bo deležen zasluženega kredita in priznanja. Med tn-rojenimi Američani in med nami priseljenci je velika razlika. Mi, kar nas je bilo v Evropi rojenih, smo prišli v to deželo z razvito pametjo. Ce bi ne imeli razvite pameti, bi sploh po svetu ne šli. In ko smo dospeli na Kllis Island, je moral imeti vsak potreben kapital — najmanj petindvajset dolarjev. In obleko je moral imeti, perilo, čevlje, klobuk in trdno voljo, da si bo v tej deželi zaslužek poiskal ter da bo s poštenim delom koristil svoji novi domovini in sebi. Tukaj rojeni pa niso prišli v ! -Tf < n SARA DE CARDENOS: KONJ VELIKEGA MOJSTRA \r dobi ščita in kopja, v .ni. so bili to no-* vendarle Inišniea, ki so jo oskrbovali ne^iijetno izromnleni. Vzlic 'itezi sv. .Janeza. Ta versko- v>emu pa je usmiljenje zmaga-vojaški ml, podobpn templar lo vsako drugo euvstvo in brat skemu, jt* slovel tako po svo- vratar je od vedel utrujenega jih delili usmiljenja kakor po Saraeona pred velikega moj-hrabrosti v boju. V tistili dneh j -trn. je bil veliki mojster tega redu ! Slavni vitez je z vsem žarom ena najodlienejšili osebnosti svoje plemenite duše objel tuj-kršeanstva. Njegov prihod v ca, spomin.jajoč se Njega, ki Jeruzalem na prekrasnem tem-j nekoe hodil po teh ulicah in norjavem konju je vzbujal vsem pomagal s svojo usmilje-splošno občudovanje. A kar se no roko. tiče konja, je bil ta prav tako slaven kakor njegov gospodar, Ime muje bilo "Moriel" in ta- ke vitkega in gibkega konja, s tako blestečo in krasno dlako gotovo ni bilo v vsej Aziji iti Evropi. Pripovedovali so, da je ponudil babilonski sultan velikemu mojstru bajno vsoto za konja, ;t ta je ponudbo odbil. Nekega dne je potrkal na vrata doma sv. Janeza popotnik, ves bled in utrujen. Ponižno je prosil, naj ga sprejme v bolnišnico, v zatočišče kristjanov, češ, da ira trese mrzlica in da je Saracen Strežniki, ki so z usmiljenje nimi saiuaritanskimi deli deli- Bratje strežniki so izkazali novemu bolniku vso skrb, ga vprašali, kaj bi želel jesti, kaj piti, molili in mu streirli. — Strežnik, ki je bil zanj določen, mu je prinesel skodelo dobi" juhe, toda bolnik je vse trdovratno odklonil. Kmalu nato zaspal. Ko se je naslednjega dne jutranja svetloba razlila skozi velika okna v to miroljubno zavetišče bolnikov, so bratje o-pravljali svojo težko dolžnost s čudno lahkoto in prisrčnostjo. Tu je stopal madžarski plemič. noseč obveze in zdravila, malo dalje zopet odličen Benečan z oljem, za njim je šel po opravkih mlad Spanec naj-plemenitejšega rodu. Vse te ljudi najrazličnejše narodnosti je družil: Križ. Brat strežnik ni bil malo iz-nenaden, ko je musliman tudi danes odklanjal vsako hrano, pa naj so mu še tako ponujali. Ničesar ni maral užiti. Spal je. Zdelo se je, da njegova bolezen ni bila nevarna. Odkod torej tak odpor proti jedi r Brat Sas s sinjimi nedolžnimi očmi in skodelo juhe je v duhu klical na pomoč vse svetnike. Se enkrat se je približal bolniku in ga z materinsko nežnostjo vprašal: "Ali bi med* Ali pa smokvef Morebiti malo ribe?" "Ničesar," je suho odvrnil Saracen in se obrnil. Sonce je zašlo za kupolami svetega mesta, dom sv. Janeza je ponovno zagrnila tema. Brat Wilfred — tako se je imenoval Sas z modrimi očmi — je ves zbegan še enkrat skrbno poizkusil: 1'Povej mi, kaj bi rad. Samo reci, in če je dobiti za denar, boš imel!" 4Samo eno bi hotel. A kaj bi govoril. Rekel mi boš, da sem nor. Raje umrjem za lakot jo." Wilfred ni popustil. 4 * Nikar se ne boj. Vajeni smo streči bolnikom tudi tvojega rodu. Celo tvoje muhaste želje so svete pod to streho." Bledo in inalodušno obličje neznanca je radostno zasijalo. "Plemeniti kristjan," je rekel rahlo, "samo eno želim jesti: Morielu, konju velikega mojstra, vpričo mene odrežite prednjo nogo in jo spočite!" Brat Wilfred je onemel. Zares, to je bila želja, ki se ni mogla izpolniti. Toda že je bil o-sramotil čast reda, dejavši: — "Tudi tvoje muhaste želje so tu svete!" Strežnik je še enkrat poskušal pregovoriti Saracena, da bi jedel, a zaman. Ubogi Wilfred je bil v veliki srčni stiski. Ako bolnik umrje za lakot jo Kaj bi mislil svet o strežnikih, kaj bi porekel o K ristusu! Veliki mojster je zjutraj sprejel strežnika. Mladenič je povedal čudno željo bolnega muslimana: "Rad bi Morielovo desno nogo." Vedno možati in hrabri veliki mojster topot ni mogel zatajiti nejevolje in prevzel g-i je nekak sum. To je past, da mu uničijo konja, past lokavih, nizkotnih sovražnikov, Saraeenov! Kaj pa, če je to vendarle samo norec? In če bi umrl, ker strežniki niso ustregli njegovi muhi Konjsko meso je bilo za hrano v dobi vojne in lakote. Morebiti bo ta nesrečni brezumnik sprejel potem tudi drugo hra- no, ko bo videl, da se mu je želja izpolnila. Veliki mojster se je spomnil blaznega Grka, pri katerem si mogel vse doseči, če si mu pokazal podobo Aleksandra Velikega in vejico rož. "Napravil sem neumnost i.'i mu rekel," — je nadaljeval Wilfred, "da so pod to streho tudi njegove muhaste želje svete." Veliki mojster za zamisli. Raje se izpostavi nevarnosti izdajstva, kakor da mi mogel kdo le za trenutek sumniti, da ceni križar bolj svojega konja nego človeka, ki se mu je izročil v skrb in nego. To jutro se je odigral v bolnišnici sv. Janeza v Jeruzalemu čuden prizor. Presenečeni konjar je na ukaz prignal Mo-riela v bolnišnico. Brat Wilfred je stal žalostnih oči, z velikim, ostrim nožem v roki poleg sestradanega norca, ki je v nekakem pričakovanju ležal na postelji. Nož je zablisnil, a bolnik je planil in sedel, zavpivši: "Ne, ne, pustite konja, prinesite mi pečene jagnjetine!" Otroški obraz brata Wilfre-da je od radosti zasijal. Moriel se je vrnil v hlev. — Brat kuhar je dobil nalog, naj čim hitreje pripravi pečene jagnjetine. Ko je bila pečenka mehka, so jo na srebrnem krožniku prinesli bolniku. Saracen je jedel z velikem tekom in ko se je napil še dobrega vina, je prišel polagoma k sebi. Malo ur kasneje je zapustil bolnišnico. Ccz nekaj dni so prijeli vitezi sv. Janeza pismo, ki je nosi- VPRIZORJENO APAŠTVO Dolgo časa so se prepirali o t- m, da-li je pariška ulica de Lappe "pristna" ali "nepristna", namreč njeno temno, po apaših in zločinskih skrivnostih dišeče življenje. To vprašanje ni brez pomena. Nešteto tujcev, prihaja v Pariz med drugim z namenom, da si ogleda njegovo nočno življenje, njegove razvpite predele, in to zanimanje senzacije željnih tujcev ni brez pomena, tujski promet ima od tega korist, pftsebno seveda v tistih ulicah, ki jih bogati radovedneži zaradi njih razvpitnosti obiskujejo Zato ni čudno, da si pre-vejani domačini tu in tam, ker pristna romantika pač ni vedno na razpolago, pomagajo tudi z nepristno: divji razbojniki njihovih zanemarjenih ulic. razbojniki in dekline, ki uganjajo vsakovrstne predrznosti po nočnih lokalih teh ulic prod očmi radovednih tujcev, razgra jajo, plešejo divjaške plese in set udi pretepajo, se neredko proti trem, štirim zjutraj, ko — nočno življenje" poneha, spremenijo na poti domov v lo pečat velikega babilonskega sultana. Pismo je vsebovalo obljubo, da kristjanov v Jeruzalemu ne bo nihče oviral. Skrivnostni bolnik je bil sam sultan ali kateri njegovih zvestih dvorjanov, ki so se hoteli prepričati, kolikšno je usmiljenje častilcev (Jalilejca. Prepričali so se in vedeli kristjane ceniti. navadne meščane in meščanke, drzne apaške čepice se u-maknejo nenadoma solidni "meloni". Marsikje je apaška romantika le inscenirana komedija, prizor, ki naj privabi plačujočega tujca v te in te lokale. O ulici de Lappe so žc nekaj časa sumničili, da spada med takšne nepristne apaške centre. Tujcev je bilo čedalje manj vanjo. Ni jih bilo dosti več niti potem, ko so se začele nenadne nočne policijske racije po njenih beznicah, pri čemer je prihajalo v teh beznicah do streljanja v svetilke in divjih pobegov v temi, kar je vsekakor vzbujalo dojem, da gre za nekaj zares in dražilo hlepenje po senzacijah Tujci so še vedno menili, da so tudi policijske racije pesek v oči in navadna tujsko-prometna vaba brez resnega ozadja. Zadnje dni pa se je zgodilo, da so našli neko žensko v nekem lokalu te ulice zadavljeno. Kdo je storil ta zločin in zakaj, še ni znano, raznesle so se pa najbolj vznemirljive vesti o nekakšnem novem Jacku Razpara Ču, ki hodi po tem predelu in išče v temi noči svojih žrtev. Ali je tudi ta skrivnostni zločinec samo plod reklam, tuj-sko-prometne vabe? Oblasti ne dado o tem nobenega odgovora. Dejstvo pa je, da je bil na dan, ko so omenjeni lokal znova odprli, takšen naval tujcev v ulico, da jo je morala policija zapreti in spuščati goste vanjo le posamič, potem ko so se izkazali z legitimacijami. Rue de Lappe je znova našla svoj publikum. ..................................................... lllll'lllll»» POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : NEW YORK, N. Y. ; li^V/fliilllll'lllllllllfflf/flll'lliP^ Romani... ANA K A RENIN A. roman spisa1 L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trd« vezana. 1078 strani ........$6.50 "Ana Kareuina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najpomembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo l»i mural rita t i vsak Slovenec. AGITATOR, roman, spis&l Janko Kersnik. 99 strani. Cena ................................................80 Kersnik je i"oleg Jari'ifn naš najbolj |>olju-den pisatelj. Več i let. ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti m mogel završiti. j«- Kersnik uspešno dovršil. "Agitator" spada med njegova najboljša dela. , BELI MKCKSEN, roman, spisal Ju; Kozak, 116 strani. Cena ................................................... 40 Roman j" izšel v zalogi Vodnikove družite. Skrajno na|ieto dejanje se doguja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga 1h> 7. napetostjo eital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena .................60 <»d začetka do konea napet roman, i m »i dejanja. sj»letk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. In ga ne odloži l»rej, dokler ga ne prečita do konca. BEAT IN DNEVNIK, spisala Luiza IVsjakova. — 164 strani. Cen* ............................................60 Poleg Pavline Pajkov«« je I.uiza Pesjakovn takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. RAZKRINKANI HARSBURŽAN I, spisala grofi ta Larish. 193 strani. Cena .................................60 Roman, ki opisuje življenje cesarjevima Rudolfa. je naiM>tega dejanja jniln roman bivše avstrijske vladarske rodbine Hahshuržanov. BELE NOČ I, MALI JUNAK, spiral F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena .................................60 Kratke i*>vestl iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. GREŠNIK LENART, spisal lian Cankar. 114 st. Cena .70 MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. .... Cena* .75 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................60 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Lju- dje. eijih duševnost opisuje, so pristno slovenski i m opis njihovih značajev mora slehernega g! >boko prevzeti. 4'Moje življenje" je ii)ij|Mfm.'mhiiejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Amlre.ičkov Jože. 92 strani. Cena ................ Jt5 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal ob či tati ju njegovih povesti s«- vsak nehote sjioirni na staro domovino. DROBIŠ, spisal Franr Milčinski. — 13(1 strani. Cena .60 N'j š najboljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral par svojih najboljših ertie, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena .......................................................40 Concourtova de1 i so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično tlelo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteStvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ih»iios in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kiliot"' spada med mojstrovine svetovne literature. ORNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .80 Šojiek | h »vesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. f'e kdo i k »zna Dolenjce in njihovo dušo, jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim užitkom. 1913—1918, spisal Vitomir Jelene. Trdo vezano. 286 strani. Cena ................................................1.25 To so senilni jugoslovanskega dohrovoljca. ki se je nesebično udeležil borlie za svoIkkIo naš«* domovine. Knjiga zanima vsakogar, posebno pa liste, ki so bili tako nesrečni, da so se udeležili svetovne vojne, in tako srečni, da so jo preživeli. SREDOZLMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjee je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice i k »godi duševni »st našega človeka. Oh čitanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ................................................ .60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Nje- gov slog je izrazit, njegove misli so ^lol»oke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ................................................30 I »ejanje te lejie j »o ves t i se vrši na ameriškem Zai>a-pisati kot marsikdo, ki je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE. povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena .................................................... .50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega hravca. Hudim duševnim bojem glavnega juhaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRl'H, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena .................................................35 ŠOPEK SAMOTARKE. spisala Mani ca Romanova. 174 strani. Cena ..........._........................... .35 Zbirka povesti, ki jih je spisala pisatelji«!, ki iMizua žensko dušo. žensko srce ter boje. ki divjajo v njem. H IDI CASK. — BLAGE DUŠE. spisal Frane Betela. 96 strani. Cena .................................... .75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povaeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavee. 79 strani. Cena ................................ .35 Naš izboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju le i »o t o naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207 strani. Cena ........................................................L— To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro vse življenje živela in gospodinjila v župnišču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ .60 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj' prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov. BDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote 2 naintim pričakovanjem čitati do konca. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Suttner. 228 strani. Cena ................................................ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je iz i K) ved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena .............................................80 To je letalski roman, poln dejanja in liajbolj neverjetnih doživljajev, Čitatelj doživlja začno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena .................................75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci". "Vinetov". "Žut" itd. Dejanje "Gozd ovni k a" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu. HADŽI Ml'RAT. spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena .................................................40 •To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HEKTOKJEY MEt. spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 stranL Cena .....................................50 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Citatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovujaško zasnoval. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kas. 94 strani. Cena .........................................................35 To so i»ovesti. vzete iz življenja naših L>al-matineev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Centa .60 Dve čtriei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta kn. iga, "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko završeni. kot jih more završiti edinole naš nežno-čuteči Meško. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena .................................................... .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno'v spominu. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal teeh Svatopluk. 246 strani. Cena L20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dol><» strašne- ga in slave ra husltskeira voditelja -lana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv »m1 konea do kraja. IZBRANI SPISI. dr. Iliuka Dolenca, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar. roman, trda vez, 280 strani. Cena ................1.60 V tem romanu je inisegel naš pisatelj Finžgar res v moderni svet. Klasično je opisal borbo med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljuliezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez. 100 strani. Cena .......................................1.50 Janes Menciger se po pravici imenuje zaf-et-nika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s i»oti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IGRAtKE, spisal Franc Milčinski. 151 strani. Cena .80 Šopek f-rtie in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej izvesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja in pozablja, toda strast do igr mja ga nikdar ne mine. JAGNJE, 110 strani. Cena broširana ................ .30 V knjigi je poleg naslovne Se povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 štren!. Cena broširane ................ 60c trdo rezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol In pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu. JURČ IČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................9.— Jurčič ne potrebuje nikakegn posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-3e čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtiimi Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nei>ozabnih obrazov bodo večno živeli. ALI STE 2E NAROČILI SLO VENSKO-AM ERIK ANSKI KOLEDAR ZA 19357 - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES SAMOSTANSKI IQVEC Iz Slovenije. KJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA). M*A\J ¥ M~A\J ^ Z A 4 4 GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. S smrtjo si je hotel skrajšati kazen. — — — I Ljubljanska kaznilnica je 1 , imela tragično esnzacijo. 18- Pomlail v gozdu v gorah! Ne poana cvetlic, katere je po 1 let."j France Samec iz Radeč sejala vigred po (). decembra vo življenje iz ledenega spanja. " |ZJ1?!r?J z (Iru^luu Jetniki Visoko v strmih pečinah brez prestanka hmme padajo- P1™'1. v mizarsko delavnico, či plazovi, z zamolklim šumom drvi veter čez goličave, s svo-: Jer JO zaposlen. Ko» je jim gorkim dihom hiti čez izginjajoči sneg, v gozdu pograbi ?maIu P° H- °/ls<;1 na stranišče in ga dolgo ni bilo nazaj, so se njegovi tovariši pričeli bati. da se mu je kaj pripetilo. Ker tudi na ponovno trkanje ni bilo nobenega odgovora iz stranišča, so vlomili vrata in ugledali grozen prizor. Samec je ležal na tleh v mlaki krvi, veliko mizarsko dleto, ki ga je bil na skrivaj odnesel iz delavnice, pa mu je tičalo v prsih. Ko so ga dvignili, so opazili, da je že brez zavesti. Na pomoč poklicani reševalci so ga takoj prepeljali v l>olnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Medtem ko je bil še vse dopoldne brez zavesti si je popoldne že opomogel in zdravniki upajo, da bodo mlademu ohu-pancu rešili življenje. Žalostna najdba v planinah. Spomladi smo poročali, da ji1 zagonetno izginil od d< nin G9-letni posestnik Jož«' Krogar iz Stahovice pri Kamniku. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je odšel bos in brez suknjiča od doma in nikomur ni povedal, kam gre. S seboj je vzel sekirico in vrv. Ker ga ni bilo nazaj, so bili domači prepričani, da se mu je pripetila nesreča ali pa je izvršil samoumor. Kljub iskanju in poizvedovanju pa niso mogli odkriti nobenega sledu za njim. .'ID. decembra pa ga je našel lovski čuvaj iz Kamniške Bistrice o-bešenega v planinah nad Konjsko, v bližini znane pastirske "kozje" poti, ki vodi proti I)olu in Veliki planini. Truplo je viselo skoro osem mesecev na drevesu in je bilo že močno razpadlo. Priznanje po leta po umoru ljubice. V samotnem gozdu Kremen-ci blizu Boštanja je v prvi polovici meseca junija lani neki nabiralec gob našel razpadajoče žensko truplo. Ves pre- stare mogočne smreke in jih stresa, da se zganejo v svojem osrčju. In kar imajo še suhih vej, jih odlomi ter jih odnaša v piskajočih vrtincih. Piš in šum, vedno in povsod; na vsaki višini nastajajo žuboreči potočki, čez vse skale šum voda, v katero je skopnel sneg, obliva vse korenine ter se zbira v bobneč potok, ki gozd očisti vse navlake, podere vsako bolno, slabotno drevo in pusti samo, kar je zdravega in močnega. Kaiuenite skale, katere je zimski mraz odtrgal od pečin, se prično premikati, kadar izgine sneg; se vale iji drvijo skozi gozd v bobnečih skokih z ropotim in škrtanjem in kjer v svojem padcu zadenejo zemljo, razorjejo tla, da seme, ki je prestalo zimo in katero je prinesel pomladanski veter, najde v tleli svežo brazdo. V tem šumenju in bobnenju, sredi pomladnega boja z zimo, hodi samoten mož. Velikih korakov, polglasno pojoč pesem, gre preko napol skopnelega laza: vitka, koščena postava; mlad obraz z živimi očmi, in smejočimi ustnicami, katere obkrožuje mah plavili brčic. V podkovanih čevljih tiče gole noge; nogavice iz ne-listrojene srnjakove kože s dlako obrnjeno v notranjo stran, obdajajo gol en ice izpod kratkih, oguljenih usnjatih lilač mole naga kolena, ki izgledajo, kot bi bila vlita iz rjave kovine. Robata srajca in iz kosmaite preje stkan telovnik obdaja zravnano telo. Na kodrastih laseh nosi rjavo usnjato kapo z orlo-vim peresom, za pasom kratek lovski nož in majhen tulenj, na hrbtu robat lok s prst debelo žilo, v rokah pa drži z železom okovano palico. To je Hajmo, samostanski lovec, ki za prošta iz Berchtesgadena čuva jelene, gamse in kozor. ge. Ze pred tedni, ko je bil sneg še debel in ga je bilo komaj mogoče premagati s hojo, se je Hajmo naselil v lovski koči, visoko gori nad kraljevim jezerom, v široki dolini med pečinami, ki so vsled svojih rdečih sten dale ime " v rdečini". Od jutra do večera, vsak dan, je bil Hajmo na svoji službeni poti; to je bilo zanj težavno delo; niti uro ni smel poči-vati in je moral imeti ves dolgi dan odprto okno. Vsled ostre zime je postala divjačina zaupljiva in pohlevna in divji lovci so imeli lahko delo; v dolgih vrstah hodijo jeleni že zgodaj zvečer na pašo na odprte goličave in šele proti jutru se vračajo v gozdove; gamsi se drže globoko, in celo plahe kozoroge jo zima prignala iz nedostopnih pokrajin med pečinami do zapuščenih planinskih koč. Zato je bilo treba biti neumorno na straži, kajti rovno to nilko, naj plemenitejšo divjačino so divji lovci najl>olj zalezovali. Kozorog je kot potujoča lekarna: nanizani rogovi, park-Iji, posušena kri, ki jo ljudstvo imenuje "znojna kri", in posebno "srčne zvezde", majhne, kosti podobne podobe, ki se najdejo v srcu ustreljene živali, vse je čudovito in učinkovito zdravilo, katero gospoda in kmetje drago plačujejo. Sicer je zadela stroga kazen vsakogar, ki je ustrelil to žival: ječa in palica, izgubo desne roke, celo smrt — toda velik dobiček je zapeljeval k ropu, in tako je prišlo, je v gozdu na krajih, kjer ni bilo snega, izgubila. Ko je pro- J strašen nad tako strašno najdbo, je mož stekel do orožniške postaje v Radno, kjer je orožnikom na dolgo pričel pripovedovati o čudni najdbi. ()rožniki, ki so se z možem takoj podali na kraj razpadajočega trupla, so pozvali komisijo, katera je ugotovila, da je truplo ženskega spola in da je bila ženska umorjena z nekim topim predmetom, s katerim jo je bil zločinec udaril preko o- ti koncu tedna samostanski hlapec prinašal lovcu živež, je po njem Hajmo poslal doli v dolino žalostno poročilo, v strahu, kako bo prošt Henrik, ki je imel nad svojim loviščem in po-.lebno nad planinsko divjačino viteško veselje to sporočilo sprejel. In ves naslednji teden si Hajmo ni privoščil miru, ]>ono-či komaj malo spanca in nikdo mu ni mogel šteti v zlo, ako jo skozi njegove ustnice prišla kaka jezna beseda, kadarkoli je v pustem gorskem revirju našel sled človeške stopinje. Samo tako zdravje, tako železno, kot njegovo, je moglo prenesti to naporno delo. Kadar se je po celodnevni hoji vrnil v svojo kočo, mu je ležala v njegovih udih svinčena utrujenost in na njegove mlade oči je padel trden spanec brez sanj in bil je zopet čil, četudi je spal le malo časa. Hajmo si je, da v svojem trdnem spancu ne bi zaspal zgodnjeg-i jutra, iznašel budilko. Na roko si je z jermenom privezal težak kamen, kadar se je stegnil čez volčjo kožo in je kamen položil na rob svojega ležišča tako rahlo, da je pri najmanjšem »tresljaju padel na tla. Ako je bila v koči, ko se je prebudil, še temna noč, tedaj je Hajmo zopet položil budilko in spal dalje. Toda, kadar je skozi majhno okno opazil, tla so pričele zvezde bledeti, je skočil na noge, se je umil pri studencu, čegar ledeno mrzla voda je žuborela pred kočo, je po-vžil svoj borni zajtrek ter odšel v pomladno jutro. ' Noe •i so bile še mrzle in je vedno vzelo precej časa, predno je Hajmo pregnal mraz iz svojih udov. Nagla hoja po težavnih ]K>tih je oživljala njegovo kri, sveža rdečica je zopet pobarvala njegova mlada lica in njegove oči so se bliskale jasno kot voda, v katero sije solnce. ('imbolj divje so pihali vanj pomladni vetrovi, tem svobodnejše in prijetnejše mu je bilo pri srcu. Tn ko se je jutro, ko ni smel motiti in plašiti divjačine, ki je hodila v hosto, iz-premenilo v poln dan, je lovec, da bi dal duška svoji v notranjosti kipeči življenjski moči, glasno pel pesem v pamladni šum ni nasproti vzhajajočemu solncn, ki je razlivalo svoje bleščeče zlato na snežene vrhove gora. Toda, ko se je skrb, ki ga je že nekaj dni mučila, zopet priplazila do njegovega srca, je utihnil, je korakal molče od vrha do vrha ter je z o-strim pogledom motril okolico. (Dalje prihodnjič.) braza. Udarec je bil tako močan, da je žrtvi počila lobanja. Po tej ugotovitvi so orožniki imeli v rokah za dognanje identitete samo obleko neznane umorjenke in pa črn kmečki dežnik, ki o puško ter iz razdalje 1T> metrov ustrelil. Brusar je padci, zadel od številnih Šiber, ki so mu prevrtale pljuča in d rob. V nekaj mi- nutah je nastopila smrt radi notranje izkrvavitve. Sodišče je zaslišalo številne priče, ki vse slikajo Brusarja kot nasilneža. Pravijo pa nekatere, da je Kolednik namerno streljal, dočini sam trdi, da je streljal v silobranu, ker je imel Brusar v rokah kuhinjski nož. Isto potrjuje tudi Koled-nikov sin. Obtoženec se še zagovarja z duševno zmedenostjo, ki je posledica rane, zadoh-Ijene v vojni. Pri razpravi senat ni mogel priti do prepričanja, da je obtoženec izvršil dejanje po zrelem prevdarku. Obsodili so ga na G mesecev zapora. Senatu je predsedovol sodnik Lenart. Zločinski napad v Srakovljah. 2i> decembra popoldne med 2. in .3. uro je prišel k posestniku Stularju Tomažu, po domače Brezarju, v Srakovljah pri Kranju, ki je po vsej okolico znan in priljubljen kot zelo marljiv mlad gospodar, mlajši, okrog let star in Stularju nej»oznan moški. Izjavil je. da je brezposeln, brez vsakih življenjskih sredstev, in je mladega gospodarja prrsil za [»odporo. Stular mu je ljubeznivo odgovoril, naj gre raje delat, ker je mlad in zdrav, j in dela tudi sedaj še ne manj-1 ka za onega, ki ga iskreno išče. | posebno pa za tiste, ki >o mla-• di in zdravi. Nato je neznani j brez} m »selili prosilec potegnili iz žepa revolver in ura nameril na Stularja, ki je kretnjo takoj opazil, in ga zagrabil za roko. Zločinec je revolver sprožil in krogla je šla skozi Stularjevo roko. Neznanec je nato pobegnil. Napadeni, ki mu je kri v močnih curkih tekla iz rane, je odhitel za napadalcem, ki j>a se mu je posrečilo izgubiti se v bližnjem gozdu. Stular si je za silo obvezal roko in takoj odšel v Kranj k zdravniku, ki pa mu je rekel, da ne more pomagati, ker j< SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SIC WEST nth STREET NEW IOII, N. I. PLSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE ■f»miHi.i»im»iimiiniMWiiHHWHIIIBM»l«W»lilini SHIPPING NEWS 16. januarja: W:ushin}?»f;iria v Cherbourg 26. januarja: Lafayet'.e v Havre 30. januarja: Manhattan v Havre 2. februarja- Chiiinplain v Havre Hex v Genoa 6. februarja: Olympic v Chrbourg 9. februarja: liremen v Bremen lie de France v Havre 13. februarja: Conte di Savoia v Genoa 14. februarja: Washington v Havre 15. februarja: Berengarta v Cherbourg 21. februarja: Saturnia v Trut 22. februarja: Eurojia v Bremen Olympic v Cherbourg 23. februarja: Ohnmjilain v Havre 27. februarja: Manhattan v Havre Hex v Oenop ČE STE XAM EN JE NI V POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PRHKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPRESNIH PARNIKIH: "ILE de FRANCE" 1!». Jan.—9. Feb.—2. Marca u PARIS 1). Marca — 30. Marca HITRA VOŽ.V A — JiiBOIl.VA P« »STUKŽHA — KRASNE KABINE V TIlET.IKM RAZItEDU ZA I>VE IX ŠTIRI OSEItE Svetovno slavna francoska ku-.inja. — Brezplačno vino z obedi. VAPA PRTUAfJA rOTl'JE 7. VAMI DO C11JA Za narialjna navodla in karte piSite na — SLOVENIC P uBLisHiNG co. I LEO ZAKRAJŠEK TRAVEL BUREAU 1 GENERAL TRAVEL SERVICE. Inc. 216 West 18th St., New York City I 302 East 72nJ St., New York City 9r*erveh J^rte S PREPARANIM TREBUHOM PEŠ V BOLNICO Xa sveti vimVi* sn zdravniki haiioviiisko bolnišnici' v Banja Luki doživeli razburljiv douu ostala krogla v zapestju in jo'dek. Popoldne s«' je /glasil v more odstraniti samo operacija. Stular se je odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Hiša pri Brezarju stoji na bolj samotnem kraju in ni ruda. do jo je izbral ta zločinski potepuli, ki j«' računal s tem, da bi z ubojem gospodarja potem lahko mirno oropal hišo in pobegnil. r Ribniška graščina prodana? Kakor se en je, s«' prodaja ribniška graščina, ki je stoletja gospodovala nad ribniško dolino V stoletjih je noben turški napad ni zmagal, ker so jo v davnih časih vsako leto sproti popravljali in utrjevali podložni tlačani. Ena najstarejših graščin v deželi je. Skoro s tisočletno zgodovino se ponaša. ('asti-tljiva starina pa pred novim časom klanja sivo glavo. Sicer ne iz potrebe, ampak iz gospodarskih vidikov. Marsikak delavec je pri nji dobil zaslužek. Menda se vanjo nastani vojaštvo. ambulanci neki kmet, ki je prišel -tja brez vsake pomoči peš. Pred seboj je ilržal okrvavljeno posodo. K»» je stopil v ambulanco. je dejal: 44Jaz sem Radivoj Popovič iz Ivanj-ske. Moj sosed Vaskrsije Ka-ralič mi je dopoldne v prepiru razparal trebuh z nožem, tako da so mi čreva ušla ven. < >n je pobegnil, jaz pa sem čreva pobral.in jim zmetal v t«> poso- do. Prišel sem, da mi vtaknete čreva nazaj in zašijete trebuh". Zdravniki so na -voje res opazili in strežno osebje veliko začudenje v posodi čreva, ki so bila povsem nepoškodovana. Takoj so mu priskočili na pomoč in morda bi ranjenec ostal še pri življenju, da mu ni izteklo toliko krvi. ( e bi Po-poviču bila liudcna pomoč takoj na licu mesta, bi ostal pri življenju, zakaj čreva so bila povsem nedotaknjena. BREZZOBA DEKLETA - IDEAL ŽENSKE LEPOTE ŽELEZNIŠKA NES RECA V KANADI Pri mestu- Dundas je ekspresni vlak kolidiral z lokalnim. Petnajst oseb je bilo usmrče-jnih, večje število pa ranjenih. Kako strašna je bila kol iz i j a, je razvidno iz slike, ki predstavlja razbit vagon. Neko ljudstvo na Sumatri smatra le tisto žensko za ideal ženske lepote, ki je vreden, da ga občuduješ, spoštuješ in — kupiš, ki nima zob. Dekleta tega ljudstva si pričnejo že zgodaj s j »i lami odpravljati zobe. A tudi drugače so trudijo, d., bi bile videti — vsaj za liaše pojmi* — čini bolj grde in nevarne. Poleg hrezzobnih ust si omišljajo kmalu gube na čelu in spačena usta. A tudi moški, k: ni že na zunaj videti grozovit in surov, ne uživa pri mladenkah tega rodu nobenega u-gleda. V Perziji prakticirajo zakone na določen rok, po 12, ."*», 7 ali 10 let. Navzlic temu niso doživljenjski zakoni tam nič redkega. Da si pa možje, ki mnogo potujejo, omišljajo 44zakone na kratek rok" je umljivo. Težko življenje ima zaročenka pri nekem južnoameriškem indijanskem rodu. Tini doseže določeno starost, jo namreč ob kruhu in voili zaprejo v majhno kletko v pragozdu in tam mora čakati, da jo reši zaročenec, ki jI je določen že od rojstva. Vsa umazana, telesno in duševno r.-ničena pričenja svoje 4'medene tedne". Boljše mnenje imajo o zakonu zamorci iz roka Makalab-cev, ki slavijo poroko s ceremonijami in pojedinami kar trideset dni. Pozneje se ženi seveda ne godi več tako dobro, a če postane možu nezvesta, j<> enostavno obesijo, zapcljivca ubijejo z batom. Zakoni v otroških letih so razširjeni po vsem Bližnjem in Daljnem Vzhodu. Mohamed se je zaročil s svojo ženo Ajš , kakor znano tedaj, ko ji je bilo komaj b let, poročil pa se je >. njo v njenem letu. V Indiji je bilo 1!M1. nič manj kakor 250,0(H) oficicluo poročenih žena, ki so štele manj nego •"> let, vdov enake starosti pa 10,ono Danes je v tem ipogledu menda malo bolje. Pa tudi Evropa je v prejšnjih časih zelo prakticirali poroko meti otroki, celo med o-troki obojega spola, ki so ležu-li še v zibelki. Ta navada jo bila razširjena zlasti v vele-plemenitaških krogih in je i-mela za posledico dovolj tragedij, kakor nam poročajo stari akti. GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.