294. številka. Ljubljana, v soboto 23. decembra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan «e*fr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avutrij ik o-ogerske dedlele za vse leto 16 gld., za pol leta fl gld., za četrt leta 4 gld., s« jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za ■.jnhljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če s« oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če s« dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Ljubljani v K rana Kolmana hisi ,Gledališka trtolba*. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanilm, t. j. vvh »dimnih!rativne stvari. Zaradi Božičnih praznikov izide prihodnji list v sredo. Božič. „Derweil in Wch'n die Erde kreist, Gewaltiges sich vorbereitet, Und ein verderbenschwang'rer Geist Geharnischt durch die Lande schreitet, Dem Jeder seine Huldigung Darbringt, in Hoffen oder Hangen, Der eine mit verhaltnem Groll, Der Andre bang um Gut und Habe Die Menge harrend mit Verlangen Des Grossen, das da kommen soll." Mirza Schaffy. Ne bilo bi lehko izumiti izrazov, da se bolj točno popiše značaj denašuje dobe. Svet, osobito pa stari naš kontinent vije se bolesti, pričakovaje silovitih, nečuvenih dogodkov, pogubonosen duh, obdan z oklepom jeklenim koraka kroz dežele in vse se mu klanja, ta prikrivat svoj srd, oni v bojazni za svoj imet ek, velika množica pa koprneč, da se dogodi kaj gorostasnega, da boljša ugodnejša bodočnost nastopi potem mesto več nego klaverne sedanjosti in da se sploh porodi srečni zlatj vek, o katerem nam vedo pesniki in sivi starci, ki pa večinoma nijso pesniki, pripovedovati tako živo, tako ganljivo. Da je nam Slovencem nalog, odločiti se, ka-terej vrsti se pridružujemo, ne premišljali bi se niti trenutka, temveč h krati bi izjavili, da z malim upom a z velikim strahom za svoj živetek in ime-tek pričakujemo velikanskega viharja, ki preti raz-vneti in do najtanjših živcev pretresti vso starikavo Evropo, ter dati tej jako koketnej in svojeglavnej dami nov obraz, o katerem ne moremo niti pojmiti. Ne prištevamo se velikej množici, ki poželjivo in radovedno kakor gledališčnemu prizoru zre naj no-vejšej bodočnosti nasproti, množici, katera celo v zgodovini, kise z uami vrši, išče zabavnega užitk?. Mi ne stavimo žarnih nad v dvomljivo bodočnost, LISTEK. Za Preširnov god. Spisal in 6. decembra t. 1. na Dunaji na slavnosti govoril Danilo Maj aron. Prišel je zopet, slavna moja gospoda, večer Preširnove slave, znan in priljubljen večer. In z raznih potov vsakdanjega našega življenja prihiteli smo v te svitle prostore, kakor prihitijo vkup na god ljubljenega očeta prezvesti njegovi otroci! In jedna gorka želja navdaja nas vse, kako da bi preživeli nekoliko srečnih trenutkov v objemih slovenskega genija in kako bi z novim cvetjem ovenčali nebeško njegovo čelo! Jaz pa dobil sem vabilo prijazno, da bil bi skromen tolmač Vaših čuvstev in govoril Vam nekoliko slabih besed o blaženem pesniku, ki je prvi v Slovencih in mej prvimi v Slovanih, da govoril Vam bi o Francetu Preširnu! Moja gospoda! Slovenski naš narod imel je uže to nesrečo, da mu je oča umrl, predno ga je bil sirota poznal. Tedaj, ko je naš Orfej .z domaČimi pesmami glasil se po slovenskih pokrajinah, ampak vse naše mišljenje, vse naše dejanje in pri zadevanje gre jedino le na to, ohraniti status quo vzdržati se v ozemlji nam po naših pradedili izročenem in zagotoviti si svojo narodnost s tem, da hi priborimo in do splošne veljavnosti in do občnega spoštovanja dotiramo pravice, ki nam pristoje po naravi in po zakonu, po pisanem in nepisanem pravu. V tem duševnem razpoloženji obha|amo letos božične praznike in stopamo k božične) mizi, ki pa za nas nij nikakor bogato prirejena. Par trdih skorjic in nekoliko drobtin, pa vrč studene vode, baš toliko, kolikor treba, da gladno ne poginemo, to je vse, kar se nam nudi. A ta grižljaj trde skorje in ta požirek studene vode tekne nam v slast, ker nam jih ne greni zavest, da bi bili svoje pridobitve iz-vojeval' drugim na škodo, ker živo občutimo, da so bili časi, ko naša božična miza nij bila niti tako krita kakor letos, ker imamo prepričanje, da sicer jako poČaBno, a vender neuz.lržljivo napredujemo in ker znamo, da je v življenji narodov jedno leto, jedno desetletje bore malo, da smo mi Slovpnci, akoravno imamo tisočletno robstvo za seboj, vender v vrsti zavednih narodov jako pozni, jako mladi, tedaj smemo z nekako opravičenostjo še gojiti upanje, da si ohranimo sedanjost in da nam utegne i bo dočnost posipu ti nekoliko cvetja na naš sicer trnje v pot, da bode zvezda, ki je nekdaj trem kraljem kazala pot z jutrove dežele, jedenkrat obstala tu li nad našim Betlehemom, da bodemo tedaj prazno vaje svoj pravi narodni Božič radostnega srca vskliknili: Slavi« Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so ta-cega srca, kakor mi! S. Stanje mestnega posojila ljubljanskega. {Ekspoze mestnega odbornika Iv. Hribarja v seji mestnega odbora dno 21. decembru t. L). Pred vsem moram omeniti, da smatram za podlago vse posojilne operacije pogodbo, ki se je v tedaj bile so le-te viharjev mrzlih domačije, tedaj stale so cvetlice naše poezije Še vrh snežni kov — redke rožice — in obdajale so utrjene jih skale. „Kainene naše, zapuščeno vboz'co Samice so pozabljeno fcal'vale Le tujke so častile Kranjcev uinoz'ce." S kratka, moja gospoda, slovenski rod, ki imel je srečno zreti v svojega PreSirna, on ga nij poznal in poznati ga nij mogel, kajti slovenski tedanji rod bil je še v povojih, na rokah in nogah zvezan v železnih opasih, čez oči pa mu je ležala mrena debela! Ali tudi prezgodnja smrt Franceta Preširna nij takoj v slavi prerodila. Skoro dvakrat deset let še so njegove poezije na mladem nam Parnasi pozabljene žalovale in cel čas še so blagih SHpic pogrešale. In kako moramo biti hvale polni možu, ki nas je konečno prijel mehko za roke in vodil na» na le-ta Parnas ter pokazal nam na utrjenih skalah mokroevetoče rožice, ali rožice rajskega duha in rajske lepote! Divno to Preširnovo cvetje dahnilo je z vsem svojim žarom v narodovo dušo in gibati so se v njej začele prebujene kreposti. Postali smo nekoliko bolj vneti za čast svoje dežele in potolažile so se razprtije mej nami. Ali tej zadevi sklenila z „realno kreditno banko na Dunaji" dne 19. decembra 1879 in istej za temelj služeči amortizacijski načrt. Vsled tega ima se po mojem prepričanji tudi vse knjigovodstvo o posojilne)" in amortizacijskej zakladi vršiti tako, da se redno ozira na določbe omenjene pogodbe in v knjige o njih no sine se ničesar sprejeti, kar bi so po jasnih določbah te pogodbe brezdvombeno opravičiti ne dalo. Po tem kratkem uvodu prestopam k merito-ričnej strani stvari same. Kedar se jemlje kako posojilo, mora biti načelo izposoje valčevo, da se mora to posojilo samo iz sebe poplačat!; izposojeni kapital treba je torej naložiti le v taka podjetja, nad katerih produktivnostjo ne more biti dvombe. Izjema je dopuščena le tedaj, kedar se posojila sklepajo za izpeljavo neod-kladnih, splošno potrebnih in koristnih, dasi tudi ne produktivnih podjetij, katerih izposojevalec no more najedenkrat z lastno kapitalsko močjo izvršiti, za katere mu je pa zagotovljen za neko vrsto let stalen leten dohodek, ki mu oinogočuje izposojeni kapital amortizirati. Vpraša se tedaj, katero teh dveh načel je vodilo mestni zastop ljubljanski, da je sklenil posojilo. Prvotno pač drugi, kajti mestno posojilo je imelo v prvej vrsti pripomoči k temu, da si ljubljanska občina postavi toliko potrebno šolsko poslopje, posebno ker se jej je od dotične oblastnije zagrozilo s prisilno stavbo na občinske stroške. A ta potreba bila je odpravljena s tem, da je mestu ljubljanskemu omogočeno bilo sezidati šolsko poslopje brez obteženja svojega budgeta vsled tega, ker jej je zapadlo o neizpolnitvi prvotne, glede mestnega posojila z društvom „Wioner IIandelsbankw sklenjene pogodbe, položeno zadatje v znesku 100.000 goldinarjev. In ker družili jednacih potreb nij bilo, razvidno je, da je mestno posojilo iz leta 1879. moglo - so pa le ti prepiri potihnili od sladkote Preširnove poezije — in ali je sedanji naš rod uže objel poezijo svojega Franca Preširna z je d na k i m žarom, z isto ljubeznijo, s katero jo je pesnik slovenskemu narodu izročil: tega trditi in s tem se ponašati si še ne upamo! Vzgojeni v letih baš preteklih po Gcrimmki, šibijo se nam kolena, kadar bližamo se temu svetišču, iu čestokrat opešamo, predno še smo stopili v njegovo notranje. Koliko dragocenih biserov leži še na dnu Preširnove poezije, katerih oko sedanjega rodu slovanskega nij še ubrati moido in kateri ostanejo mu žalibog skriti za vse njegove žive dni! Kajti po daljnih potih hodi genijeva zvezda in še-le pozni vnuki prav poz lmvljajo tistega, od katerega so nekadaj žalostni očetje s solzami slovo jemali! In mi upamo, da se tudi naš m-rod zmagovito prebije skozi težavne boje in da mu prisvetijo lepi časi, ko bode z jasnim očesom gleJal v dušo svojega Franceta Preširna ter ljubil ga neskončno! Mi pa, gospoda moja, utopili se bodemo še premnogokrat v Preširnove poezije, ali juetnnogo-krat ludi godilo s«* nam bode, kukor godilo se je onemu žlahtniču, o katerem nam poje ram France in smelo namenjeno biti le za izvedenje produktivnih podjetij. Tu pa nastaja vprašanje, ali je takrat, ko se je mestno posojilo sklepalo, bilo tacih produkt, podjetij, o katerih izpeljatvi je moralo občinskemu za-stopu v interesu mesta in njegovih prebivalcev ležeče biti. Dasi ne vem, kateri razlogi in obziri so vodili prejšnjo večino mestnega zastopa, moram to vprašanje vendar potrditi, kajti ne more biti dvombe, da zdravstveno stanje mesta terja z lepšanja, ki se da doseči z napravo klavnice, vodovoda in z uravnavo stranišč. Razen tega utegnili so tedanji mestni zastop voditi tudi drugi isto ali vsaj približno tako važni razlogi, tako da gotovo nij moglo biti pomisleka proti posojilu, ki bi se bilo ponujalo pod ugodnimi pogoji. Drugače pa je, ako bi se za omenjene namene imelo skleniti posojilo pod neugodnimi ali vsaj ne dosti ugodnimi pogoji; v tem slučaji bilo bi to le na škodo mestu, zavoljo česar bi kazalo odložiti tako finančno operacijo z ozirom na to, da se izpeljava omenjenih sicer potrebnih a ne neobhodno potrebnih naprav da za nekoliko let odložiti. In o mestnem posojilu ljubljanskem ne more se reči, da bi bilo sklenjeno pod brezpogojno dobrimi pogoji. Posojilo to bazirano je na 4.333°/0no amortizacijo kapitala 1.500.000 gld. in na 4l/2°/0no obresto-vanje letnih anuitet v znesku 65000 gld., ali z drugo besedo na 4.5°/0 (natančno 4.52°/o) amortizacijo kapitala. Amortizacija, ki začenja dne 2, oktobra 1880, traja do 2. oktobra 1929, torej 50 let. Priznavam, da bi še celo pri današnjih zavoljo prebitka kapitala neugodnih denarnih okoliščinah ne bilo nemogoče doseči obrestovanje kapitala s 4.5°/0, a moral bi ta kapital takoj in popolnem uplačan biti. — To pa se pri ljubljanskem mestnem posojilu ni zgodilo, kajti srečke bile so tedanjej „Real Credit Bank" na Dunaj i prodane pod pari, namreč po 19 gl. 62Va kr. ali 98.125% in še ta denar nij se uplačal takoj, temveč dovoljenih je bilo imenovanej banki za prevzetje sreček 7 obrokov, katerih prvi je bil 1. marcija 1880, poslednji pa bode še le 1. marcija 1888 plačilen. Mestna občina mora torej po dotičnej pogodbi čakati tri leta na popolno uplačilo vsega posojenega kapitala, kar in-volvira veliko izgubo obresti in prouzro-čuje, da posojilo ne nese takoj v prvem letu z a a o u i t. e t. n potrebnega zneska 05000 g. Teh 65000 gld. pa posojilo ne more nesti še tudi v drugem in tretjem temveč, s težavo še le v četrtem letu. Kolikor pa v prvih treh, oziroma štirih letih posojilna zaklada daje mestu manje ko 65000 gld., toliko ima mesto pri njej faktične izgube. Je pa še tudi druga okoliščina, na katero si dovoljujem slavni mestni zbor posebno opozoriti. Poleg amortizacijskega načrta ne računijo se namreč obrestne obresti jedenkrat, temveč po štirikrat in trikrat na leto; tedaj mora ne le vsaka anuiteta nevtegoma obrestovana biti, temveč tudi njene obresti morajo zopet dajati obresti v četrtletnih, oziroma v tretjinoletnih obrokih. Ta določba utegnila bi se na prvi hip zdeti popolnem nedolžna in brez kacih posebnih v tinancijelnem obziru neugodnih nasledkov, a če se pomisli, da bode amortizacijska zaklada uže leta 1898 imela obrestovati izdatne kapitalije, ki se bodo od leta do leta množile in ko-nečno narastle do preko milijona goldinarjev, jasno bode takoj, da četrtletno, oziroma tretjinoletno obrestno obrestovanje nalaga mestu prav veliko breme in sicer tako breme, ki mu ga nikakor nositi ne bode mogoče, kajti nainajivnejši nacijonalni ekonom ne bode si upal trditi, da je tako obrestovanje kedaj doseči mogoče. — Le ako se vse doslej povedano natančno izpolni, namreč, da posojilna zaklada daje dohodek 65000 gld., da teb 65000 gld. nosi obresti 4.5°/0 in da se te obresti zopet jednako zobrestujejo v četrtletnih, oziroma tretjinoletnih obrokih, preostane po amortizacijskem načrtu mestnej blagajnici koncem 50. leta znesek gld. 100.743.05 kot čisti dobiček od loterijskega posojila; ako pa se le jeden teh pogojev ne izpolni; — in da se ne more prva tri leta doseči za anuiteto potrebni dohodek, ter isto tako ne poznejše četrtletno oziroma tretjinoletno obrestno obrestovanje, bilo je uže omenjeno — tedaj tudi o tem ali vsaj tacem dobičku ne more biti govora. Pri sklepanji pogodbe bilo bi se temu z ozirom na to, da vse posojilo nij bilo najedenkrat uplačano, lahko prišlo v okom s tem, da bi se bil amortizacijski načrt premenil tako, da bi anuiteta ne znašala takoj v prvem, drugem in tretjem letu po 65000 gld., temveč manjši, faktičnim uplačilom odgovarjajoč znesek. To bi se bilo prav lahko storilo, kajti nič druzega nij bilo potreba, ko po letu 1893 za dobitke namenjene zneske neznatno reducirati. Ko bi se bilo to storilo, moglo bi se bilo reči, da je posojilo sklenjeno pod ugodnimi pogoji; ker se pa nij mora vsakdo priti do zaključka, da je bilo mestno posojilo sklenjeno pod tacimi pogoji, ki ne izključujejo eventualitete kake izgube ali denarne neprilike za mesto. In ker leta 1879, kakor je tudi poznejša izkušnja dok azala, mes to nij imelo neobhodno potrebnih in neodkladnih naprav izvršiti, nazvati se mora pogodba glede mestnega posojila veliko prenaglenje, kajti iz ravno navedenih razlogov bil bi imel mestni zastop čakati ugodnejših razmer za izpeljavo svojega namena. Pa tudi o dosedanjej upravi posojilne zaklade ne more se trditi, da bi bila storila vse, da odvrne od mesta vsako mogočnost kake nevarnosti ali kacih neugodnih iz omenjene pogodbe izvirajočih posledic. Poleg amortizacijskega načrta moralo bi bilo posojilo takoj v prvem letu dajati (okroglo) 4.5°/0 obresti od svoje efektivne vrednosti 1.471.875 gld., ker pa v tem letu nij bilo mestnej občini na račun posojila vsled pogodbe od dne 19. decembra 1879 uplačanega več ko 421.937 gld. 50 kr. in še to le v dveh, dne 1. marcija in 1. septembra 1880 propadlih obrokih, umevno je samo po sebi, da nikakor nij bilo mogoče doseči tacega obrestovanja. Vsakakor pa bi bila imela biti skrb finančnega odseka bivše večine mestnega zbora, skrbeti zato, da bi uplačani kapital v prvem in \v naslednjih letih bil dajal kolikor mogoče visoke obresti, da bi se na ta način pokril njihov vsled nepopolnega uplačila posojenega kapitala nastali primanjkljaj. Poudarjam pa, da se mi samo po sebi umevno zdi, da je denar posojilne zaklade izključen od vsake borzne špekulacije, temveč, da ga je treba upravljati tako, da nikedar ne prido v nevarnost po in-disponibiliteti denarnega trga kaj trpeti ; imel bi bil torej biti naložen v stalnih vrednostih, na obresti v gotovini, ali pa — in to je prvotni njegov namen, — v produktivnih podjetjih. Finančni odsek bivše večine mestnega zbora kot upravitelj posojilne zaklade ulagal je s početka ves v posojilno blagajnico dohajajoči denar v gotovini pri raznih zavodih, in sicer na 4.5°/0, 4°/0, da celo 3Va°/o in 3%. Pozneje je skoro za ves razpoloženi denar nakupil po ugodnem kurzu 6% ogrske zlate rente, katero je pa istega leta 1880 zopet prodal ter pri kurzu izdatni znesek pridobil. Samo po sebi bode umevno, da se pri nalaganji gotovin na takošne obresti, kakor so prej imenovane, niti v blagajnico dohajajoči denarji posojilne zaklade nijso mogli obrestovati s 4'5°/0, nikari uže, da bi se bil iz njih dosegel vsled amortizacijskega načrta za anuitete potrebni letni znesek 650O0 gld. Kolikor pa je posojilna zaklada v prvih letih donašala manjši dohodek ko 65O0O gld., toliko je mesto pri njej imelo faktične izgube. In ako se primerjajo rezultati o upravi posojilne zaklade iz let 1880 in 1881, za kateri dve leti ste bilanciji bili predloženi mestnemu zboru, vidi se takoj, da je izguba v obeh letih bila jako izdatna tako, da je absorbirala uže ves čisti dobiček, kateri bi imel mestu po dovršenej amortizaciji posojila konci 50. leta ostati. Leta 1880 znašal je namreč dohodek v obrestih.........17.881 gld. 57Va kr. skupni dohodek iz posojila, ako se sem prišteje tudi dobiček, ki se je napravil pri prodaji 6% ogrske zlate rente v znesku ....... 13.535 „49 „ pa ........31.417 gld. 06Va kr. in ker je mesto vsled amortizacijskega načrta imelo plačati 2. oktobra 1880 aniuteto iznaša izguba tega leta . . 65000 . 33.582 gld. 93l/a kr. L. 1880 bilo je od „Real-Credit Banke" (sedaj „Wiener Bank Gesellschaft") mestu na račun posojila Dalje v prilogi. Preširen. Bil je namreč žlahtnič trde glave, ki nij znal molitve, ko te začetek, v kateri poje hvala se njej, ki mati božja je postala. Znal je le vzdihovati; „ Marija ave!" Ali to, kar znal je, molil je vedno iz misli prave. — Iu tako tudi jaz, ki sem sin svojega časa, si ne upam in ne anam Preširnu govoriti druge hvale, nego vabiti slavno gospodo zopet nocoj, da z mano vred kliče: »Preširen ave!" To pa storimo vsikdariz misli prave. Dasiravno moja gospoda, ni|smo še dosegli prometejskih mislij in podob, ki rodile so se v Pre-širnovi duši, vender sladko občutimo v svojih srcih prah cvetan od milih poezij Preširnovih, ki tudi „iz srca svoje so kali pognale." S srcem hvaležnim se spominamo, da je France Preširen s svojim življenjem slovenskemu narodu toliko življenja podal, da hoče z narodom tudi on sam živeti na veke! Dobro vemo, da Preširnove poezije ko slovenskega naroda zdrava in plemenita kri in da brez te krvi preneha nam vse življenje gotovo! In jedini smo si slednjič v tem, da je France Preširen našpalladium, iz nebes nam poslan, — in da, kedor vzel nam bi ta palladium, taisti vzel bi našemu narodu prvo trdnjavo, a za to trdnjavo padla bi tudi druga in tretja! Zatorej pa tudi iz misli prave in s svetim navdušenjem kličemo, kličemo v urah Žalosti in veselja : „Preširen ave, ave!" Zatorej pa zlasti mi, odraščena mladina, gorko pritiskamo ta palladium na naša srca, zlasti nam čuvati je izročeni zaklad idealov, kateri prepregajo velike Preširnove poezije čez in Čez! Da, bratj e mi slovenski in slovanski, čuvajmo zaklad idealov! Kajti vprašr.m Vas: kje drugače naj si majhen in ubožen narod, kateri ohranil si je življenje svoje jedino le z močjo svojega duba in kateri svojo bodočnost staviti more jedino le na svoj naraščaj, — kje drugače zajema naj si ta narod ono pijačo, ki prežene spomine na žalostno preteklost, ki pa ob jednem uliva moč in pogum za dela bodoča, — kfe drugje, vprašam, ako ne v studenci čistih idealov, v studenci, ki odkril ga je narodov pravi in npjboljši pesnik in kamor zateka se dobra njegova mladina ! Mož, ki i mu je sneg pobelil uže glavo, ostane mlad in čvrst, ako goji plemenito mišljenje; tako tudi narod ostane mlad, svoboden in bogat, ako je prosincu od idej in idealizma. Pač nij le-tii misliti na ideje, ki pomenijo to, kar so sanjarije, nego na tisti idealizem, ki goji in širi ideje, one vekovečne, za katerimi hrepeneti je človeštvu prva in zadnja naloga. Le temu hrepenenju za vzvišenimi idejami udal se js France Preširen z vso svojo dušo, to hrepenenje njegovo iskalo je svojega veselja v sreči svojega bližnjega, a svoje slave v slavi slovenskega in slovanskega imena. Za to hrepenenje pripravljal se je v svojej mladosti France Preširen, ki nij bil samo pesnik po zvanji, ampak tudi po znanji; v tem hrepenenji preživel je možko svojo dobo, v prsih noseč „al' pekel, al' nebo"; v tem hrepenenji je umrl France Preširen iu tudi še ob smrti svojej ostavil nam je to idealno hrepenenje na vsakej strani nesmrtnih poezij, kličeč nam, vsakemu posebej in vsemu svetu slovanskemu: „In hoc signo vincesl" Bratje slovanski! Preširen pripoveduje nam sam o Dobroslavu, slovečem pevci, čegar srce je ostalo neiztrohneno, dokler nijso trupla prekopali. Pesni večne branile so srcu trohneti in še-le potem, ko je pevčevo srce pod jasnim nebom ležalo noč in dan, ko dihale ao va-nje hladne sapice, in ko bo spet Priloga „Slovenskemu Narodu" št. 294. 23. decembra 1882. izplačanega kapitala 792.437 gld. 87Va kx- Z ozirom na uplačilo tega kapitala, ki se jednači nominelno 1,762401 gld., reprezentira dohodek obresti per 17881 gld. 57»/a kr. 3.652%,; od celega posojila, ki je podlaga amortizacijskemu načrtu, pa mesto nij dobilo več ko ri75°/0, tako, da se kaže efektivna izguba v percentih 3*158"/,, in poleg tega še 4.5°/„ obrestnih obrestij za amortizacijsko zaklado. Ako se dohodku obresti priračuni še oni znesek, ki se je pridobil s prodajo vrednostnih papirjev, kar se pa, kakor bode pozneje dokazano, storiti ne sme, —znaša ves dohodek gld. 31.417mu; 1 , kr., kar je toliko ko 6'417°/0 obresti od uplačanega in 2*065°/0 obresti od celega posojilnega kapitala. Leta 1881. znašal je dohodek na obrestih, katerim je prištet tudi čisti dohodek klavnice .........42.567 gld. 73 kr. pri prodaji vrednostnih papirjev pa se je pridobilo .... tako, da je skupni dohodek znašal........ Plačati je bilo anuiteto dne 2. oktobra 1881 per . . . torej je mesto imelo izgube . Do konca 1881 8.677 80 51.245 gld. 55 kr 65.000 „ — 13.754 gld. 47 kr leta bilo je mestu na račun posojila uplačanega kapitala gl. l,148.042'87,/a, ki se z ozirom na uplačilne obroke jednači nominalnemu kapitalu gld. 3,395.945. Znesek 42.567 gld. 73 kr., ki je mestu došel po obrestih, jednači se 4*5O4°/0 iz omenjenega ka pitala ali 2791 °/0 od vsega posojilnega kapitala, in ako se prišteje še dohodek iz prodaje vrednostnih papirjev per 8677 gld. 80 kr., resultira vendar še le dohodek 3'864°/o iz celega posojila. Izguba pri vsakoletnih anuitetah sicer iz ra čunov posojilne zaklade nij razvidna, kajti ne vodi se o njih poseben račun, temveč uknjižujejo se na amortizacijskem ali na tako imenovanem „Tilgungsfonds-Conto". Jaz pa smatram za velik nedostatek, da se o anuitčtah ne vodi poseben račun, kajti najvažneje za upravo mestnega posojila je pač to, da je od leta do leta razvidno, kako so se v amortizacijskem načrtu določene anuitete pokrivale; resp. ali se je glede njih dosegel kak prebitek ali primanjkljaj.*) S tem, da društvo „Real-Credit-Bank" mestu nij plačala vsega posojilnega kapitala na jedenkrat, temveč Še le v sedmero obrokih, nastala je mestu velika obrestna izguba, katero je finančni odsek bivše večine mestnega zbora izračunil s podlago °/0nega obrestovanja kapitala, kar je mimogrede rečeno — z obzirom na to, da ves amortizacijski načrt sloni na 4 > obrestih, čisto samovoljno in neopravičeno,ter le na povišanje letnega dobička preračunjeno ravnanje, na 123.925 gold. 53 kr. Ta izguba, ki se na posamezna leta razdeljuje takole: 1880 ......... 61.904 gld. 11 kr. 1881 ......... 40.807 „ 79 „ 1882 ......... 19.511 „ 39 „ 1883 ......... 1.708 „ 24 „ je takova, da se posojilnej zakladi nje povrnitev nikakor in od nikoder ne more zagotoviti, ako ne s ta košno upravo, da v daljših po letu 1883. sledečih letih prebitki obresti pokrijejo polagoma prejšnjo izgubo. Ker je pa to negotovo, in z obzirom na dosti izdatne obresti, ki so podlaga posojilnej amortiza ciji pri vedno menjajočih se dispozicijah denarnega trga, celo neverjetno, tedaj se mora ta izguba smatrati za efektivno ter tako tudi računiti. (Dalje prih.) Politični razgled. ttolraiij :k dežele. V Ljubljani 23 decembra. Poluradoi „Prager Abendblatt" >) Dati. tako-!e zavrača zadnji čas /oper nvMtriJftUo laevaiijako politiko naperjene napade : „Nasproti raztresenim novicam, da se v Avstriji Občuti naval proti nemško avstrijskej /vezi in nasprotje mej notranjo in zunanjo politiko, mora se z vso odločnostio poudarjati, da so to le malo v redna ščuvanja, izhajajoča od ljudi j, ki razmer ali ne poznajo ali pa jih zlobno pačijo. Avstrijsko nemško zvezo smatrajo vse stranke v Avstriji, naj si bodo katere narodnosti koli (tudi Poljaki s« v tej zadevi ne morejo natoleevati) najvažnejšim faktorjem vnanje politike in prepričanje o nje nedotakljivosti je v vseh stanovih uže tako ukoreninjeno, da ga ti sumljivi iu natoleovajoči poskusi nikakor ne bodo mogli omajati. To so zadostno dokazala zasedama delegacij in posebno zadnje, v katerem je imela večino sedanja maioriteta v državnem zboru. Ako pa lahko-mišljeni dopisniki ministru vnaniih zadev pripisujejo nagnenie do preinembe avstrijsko-uemškt- sveže ■ '■milni račun minil« 1 Imeti. pa*"- lahko pokaže na i/.iave grofa Kalnokyja v delegacijah, d-t se pobi je tako mnenje. To naj si dobro zapomnijo vsi Kolenski, Dunajski in Budape- tanski privatni učenj ki lista „Kölnische Ztjr." — To i/povedho in zavračan)e vzprejele bodo gotovo /. veseliem in zad v dj>tvom vse utrinke, pri katerih strankarski in horsini interesi ne prevladu- ejo državnih; v njej vidimo pomirljivo jamstvo, da se v m.lit i n i h krogih očitno na laž postavljajo oai lovarji in hujskači, ki hi tako radi veljali za vsemogoč i o* Državni /bor < r.. imll t \ mttmU i dokončal je v z d nji seji i. ud et h o postavo Po njej so za I. 1883. i/dat k i vkupe nastavlieni s 323,491.152 gl. lin sicer redni izdatki z 289.250,189 gld. mimogre-doči s 6,578.873 gl.; za investicijo z 21,971.855 gl.; i/redni skopni izdatki 5 590.235 gld); dohodki pa s 301.542.845 gold Torej Be kaže defiiita 21 848 307 gl, od kojega 19,848 307 gl. je finančni minister po §. 4. te postave pooblaščen pokriti s kreditno operacijo; o pokritji ostanka 2 milijonov bo določila še posebna postava. Narod v Hoani in ||«»rc«'jfov?nl prejel bode od Nj. Veličanstva velikodušno, mr.*s kraljevsko božično darilo. Znano je, da zdihuje po nndot-nih ječah mnogo domačinov, ki so se z orožjem udeležili zadnjega ostanka; veliko večie število pa j«* onih. ki so prišli v kazensko preiskavo zaradi posredne udeležitve, bodisi da so ustašem služili za oglede, ali s priprego, hrano itd., ter se nahaiajo Hedaj v preiskovalnem zaporu civilnih sod nij. Najnovejša odredba našega presvitlega vladarja bode pa določila, da se ima kazenska obravnava civilnih sodni j obustaviti proti vsem onim obtožencem, kateri se nijso oboroženi udeležili zadnjega ustanka. Ta zmik vladar jeve milosti bo gotovo dobrodejno uplival na razburjene duhove južne Bosne in Hercegovine ter jim bode roabitl pomagal sprijazniti se s sedanjimi od-nošaji, ki se ne dado tako naglo premeniti. Vnaiije «Ir/aie. 1880 Anuiteta plačilna dne 2. okt. 1880 1881 Anuiteta plačilna dne 2. okt. 1881 «r»ono «50(10 r.nouo 6500O — 1880;| računu obrestij, za dociljeno obrestovanje uplačanega kapitala . računu obligacij, za dobiček pri prodaji 0u/o ogrske zlate rente Nedostatek, prenesen na račun izgube in dobička...... 1881 računu obrestij, za dociljeno obrestovanje uplačanega kapitala . računu obligacij, zu dobiček pri prodaji 6u/„ ogrsko zlate rente . dohodek od klavnice..... Nedostatek, prenesen na račun izgube in dobička...... 17881 57'/, 13535 49 33582 98 V, 66000 — 40242 18 8B77 80 2325 60 18764 17 ; nr.ooo — V četrtek obravanal se je v »rl»*li€»J skupščini načrt adrese na kralja. Ta adresa je le nekoliko obširnejši prestolni govor, takorekoč njega razlaganje. Adresa izraža gnjev in srd poslancev nad puskušenim umorom ter veselje, da je ostalo pri sumem poskusu; slavi kralja kot zavetnika in bra-nitelja svobode in svobodnih naprav. Potem izjavi, da je ljudski zastop v skupščini pripravljen dovoliti V8iikeršne Izdatke, ki so potrebni za vojsko. Ko-nečno izraža adresa veselje nad v/prejemom kralja Milana v Bulgariji in svoje zadostenje nad dobrimi odnošaji z vsemi vlastmi ter obljubi, da bodo skupščina storila sklepe, s koiimi naj bi se povzdignilo ^e: blagostanje sibskega naroda. — Ta adresa vzprijeta ■ bila )e z vsemi proti jednemu Klasu. Naslednja dogodba dobro ilustruje toli nagla-IleVaD mir in dostojno vršitev zadnjih huliga r*«Uili izborov. Iz Solijo se poroča, da je dospela tja de-putacija 10 članov iz Vrače, koja ima v imenu volilcev onega mesta protestovati zoper volilni red in resultate zadnjih volitev. Policija je| je zaukazala, da mora takoj odhajati, in ko se je branila to storiti, jo je zaprla. Konečno bili so nje člani pa le vzprejeti po predsedniku ministerskega soveta, generalu Sobolev-u, kateri je sicer zaslišal njih pritožbe, pa jim ob jeduem tudi velel, naj takoj odrinejo domov, kar so slednjič tudi storili —Bud-get za prihodnje leto, koiega je ministerstvo predložilo knezu, kaže 37,747 666 frankov i/datkov in solnce, luna, zvezde iz njega prejele, kar so mu pevskih sanj prej udihnile v življenji: Se le tedaj daj kri srcu mir in „sree tako skopni, da kaj zagrebsti j ni." Gospoda moja! France Preširen nij še prekopan in še brani njegovemu srcu trobneti hrepenenja večni ogenj, kajti bratoljubja nii Se videti oltarjev, narod njegov slovenski nij še srečen in še leže na tleh Slovanstva stebri! Zato pa idimo in od ljubezni bratovske in domovinske, ki še gori v neiztrohne nem srci Prešernovem, primimo vsaki po jedno lučico in raznesimo posvečeni ta ogenj po vse slovanske pokrajine, da sveti, vžiga in poveliča vse slovanske rodove! In tedaj, ko poveličano bode Slovanstvo, opočije si tudi srce Franceta Preširna! Ali tedaj bode sladko počivati tudi nam — in iz mirnih na ših src bode še skozi grob pognala roža zala z na pisom zlatih črk: I*r<>&lreii ave! Maziljena pisma. ii. Gospod urednik! Tu pri nas v Minesoti se reka navadno, da imamo devet mesecev zimo, a tri mesece mraz — in posled tega navajeni smo mraza uže tako, da le takrat, kadar zvunaj burja in mraz uže pošteno „brijeta," se umaknemo v gorke i/be. Zadnjo noč padel je prvi letošnji sneg, šest čevljev po dolgem, in zvunaj je tako neprijetno, da sem r«je pustil svoj bivolov kožuh na klinu in ostal doma, češ, da se moram vendar uže jeden r*t oglasiti zopet pri Vas s kakim maziljenim pismom. Staknil sem nekje to-le črnilo, katero bi vsled svoje poštene starikave rujave barve zaslužilo, da se piše z njim na pergamen. Sedeč tako — nikari ne mislite, da Vam pišem izza peči, kajti peči v tej hiši še nijmamo ne, ampak velike podzemeljske peči, iz katerih dohaja zgreti /rak v izbe cele hiše — sedeč torej blizu \otline, iz katere dohaja gorkota, ravno premišlju jem, o čem bi Vam danes pisal. G- Spectabili.su je sedenje za pečjo zavedilo do premišljevanja o klobasah. Jaz klobase kaj prida obrajtam, posebno kraoj ske, a kaj mi vse „obrajtanje" pomaga, če so uže v obče klobase tu tako redke; niti salam nij dobiti na tej pusti preriji. Ker torej s klobasami nič nij, napravil bodem raje svoje današnje premišljevanje o Dežmanu, g. Zamiku in o slovenskih Amerikancih. Čitaje „Narodu, v katerem je bilo poročilo o jednej zadnjih sej deželnega zbora, naletel sem na govor gosp. Zarnika, s katerim odgovarja Dežmanu, je-li res znanje nemškega jezika tako neobhodno potrebno, in v katerem omenja tudi nas amerikanskih Slovencev. Slovenski poslanci, njim na čelu gosp. Zarnik, raztolmačili so uže dovolj določno Dežmanu, da se brez znanja blažene nemščine vendarle še „daleč pride", a j>»z pa hočem navesti Dežmanu dokaz, da se tu v Ameriki, katera je vsaj po tretjini nemška, brez znanja nemškega jezika dobi marsičesa, da, kupujejo se brez tega lahko Še — jajca. Slovensko dekle, katero izven naščine nij znalo ne besede kakega tujega jezika, prišlo je v Novem Yorku 7 neko prodajalnico in zahtevalo — v sloveu-skem jeziku, se zna — jajc. Strežnik v prodajalnici, kateri je ravno tako malo vedel, da se kje na svetu govori slovenščina, kakor malo naša Slovenka, kako se kliče jajce v angležkem jeziku, znosil ji je skupaj vse, kar je imel na prodajo. A naša Slovenka, dad komaj prišla v novi svet, tudi nij bila tako zelena. Uvidevg«, da bo morala prazna oditi, spomni se konečno nekaj: — oponašaje kokoš zakliče: nko- 28,514.780 fr. dohodkov. Na knezovo uplivanje so se baje izdatki znižali na 31,193.094 frankov ter dohodki zvišali na 33,907.780 frankov, tako da kaže budget skoro 3 milijone preostanka. Kneza K.rapotkiua prijeli in zaprli so v Lyon zaradi tega, ker so preiskovaje njegovo bivališče našli važne, kompromitujoče ga listine. Dobljeni listi dokazujejo nedvojbeno, da se je knez udeleževal pri raznih anarhistnih gibanjih v Francoskej. Posebno pa se obtožuje: 1. da se je udeležil tajne družbe, obstoječe iz Francozov in inostrancev v dosego socijalnega prevrata z umorom in plenbo in 2 da je bil glavni začetnik in vodja anarhistične zveze v Franciji ter da je prišel v Lyon, da bi rovttl v tajnih shodih. — Knez Krapotkin prišel bode baje uže v prvej poiovici januvarja s 45 anarhisti vred pred lyonsko sodišče. DopL LSI. Iz Trsta 21. decembra. [Izv. dop.] Zopet je Trst za jedno slovensko društvo bogateji. Pekov-hki pomočniki, katerih šteje Trst nad 600, zgolj Slovencev, ustanovili so si danes lastno „Pekov-sko pevsko društvo". G. Franjo Jeršek pozval je vse pekovske pomočnike k privatnemu shodu v gostilni „Pri slovenski zastavi". In res zbralo se jih je, kar jih je bilo prostih nad 90. Razložil je v kratkem in jedrnatem govoru pomen shoda, poudarjal je, kako koristno bi bilo, da se pekovski pomočniki, namestu da po kavarnah igraje čas tratijo, zbero v „Pevsko pekovsko društvo", katero bode izobraževalo v prostih urah mladino v petji in v lepi zabavi. G. Kralj prečital je pravila, katera so bila soglasno vzpnjeta; predložila so se c. kr. namestni-itvu v potrjenje. V začasni odbor so bili potem izvoljeni gg.: Franjo Jeršek predsednikom, Ob-čnik tajnikom, Bizjak denarničariem; odbornikom: Moder, Kralj in Zajec. Posebno hvalo gre gg Jeršeku in Kralju, katera dva sta se pobrinola ustanoviti društvo. G Dolinar, kateri je bil povabljeu, govoril je, da tudi pekovski pomočniki pokažejo s svojim rodoljubjem v Trstu, da lahko koristijo narodu. V Trstu obstoji uže pevsko društvo „Delav-Bkega podpornega društvakatero ima vsaki teden trikratne vaje zvečer od 9. do 10. ure. Pekovski pomočniki pa ravno tiste ure nijso prosti in morajo delati, zato pa so si ustanovili svoje društvo, da se bojo učili po dnevi peti. Razvidno je iz tega, da v Trstu napreduje narodna stvar kljubu vsem nasprotstvom nekaterih separatistov in egoistov, ki bi le radi tiho tičali po kavarnah in domino igrali za narod, ne pa pripomogli z besedo vsaj, če uže nečejo položiti obolusa na žrtvenik domovine, katerega bi lehko utrpeli brez škode. Sokol naš tudi napreduje, po tri vaje na teden ima vedno v svoji telovadnici, učitelj je izvrstni rodoljub Daluiatinec gosp. Milosovič; društveni jezik je hrviitski, komanda hrvatska. Sinoči so zaprli neke fanatične lahone kateri bo v družbi jadikovali nad obsodbo Obetdanka in grajali avstrijsko sodnijo vojaško. Nek pošten Ita- ijaa izrazil se je, da je bil Oberdank v pravem pomenu norec, misleč, da je za kako uzvišeno idejo se žrtvoval (per la patria suh). Rekel je, ako bi 311 Italijan, nihče bi ne rekel uičesa, tako pa je osramotil kot tujec Italijo in svojo domov-no in da se mu je zgodilo prav, da so ga obesili in tako za njegova dela in čine povišali na ono stopinjo, kamor zaslužijo taki. Domače stvari. — (Iz seje mestnega zbora ljubljanskega.) Debata o predlogu finančnega odseka bila je jako živahna. Udeležili so se je razen g. Hribarja, gg. dr. Suppan, dr. Zarnik, Petričič Vaso in Luck-man. Predlogi gospoda I. Hribarja slove: Slavni mestni zbor naj sporočilo finančnega odseka o stanji mestnega posojila vzame na znanje z dostavkum: 1. da mestno posojilo vsled pogodbe dne 19. decembra 1879. z ozirom na to, da nij bilo nikake potrebe izposojevati si tako velicega kapitala, nij bilo skleneno pod ugodnimi pogoji, in 2., daje dosedanja uprava posojilne zaklade z ozirom na to, ker se je proti jasnim določbam trgovinskega zakona uredilo knjigovodstvo tako, da se je razkazoval in razdeljeval fiktiven dobiček, bila nepravilna in pomanjkljiva." Predlog finančnega odseka se sprejme. Prvi del predloga g. Hribarja pal je z 10 proti 10 glasom, ravno tako drugi del z jednako razmero glasov. Potem se je sklenila seja, trajajoča nad tri ure. Pribodnjft «eja bode v petek 29. t. m. — (Deželni odbor kranjski) naklonil nam je lepo božičnico. V svojej včerajšnjej seji imenoval je člane okrajnim šolskim svetom in vsled znane gorečnosti za Slovence dobili so to dostojanstvo naslednji gospodje: Za okolico ljubljansko: P. Lassnik in J. N. Plautz; za Krško: graščak Lenk in gozdnar Moriz Scheyer; za Radovljico: upokojeni duhovnik Carman in fužin«?r Schuller; zi Kranj: Fr. Dolenz in Maly v Tržiči; za Litijo: baron Rudolf Apfaltrern in graščak Anton Roth ; za P o stoj in o; dr. Deu in župan Burger; za Logatec: J. Mayer zdravnik v Planini in J. Leskovec v Idriji; za Kočevje: Hauf in FI. Tomšič; za Rudo Ifovo: nadsodnijski svetnik Logar in pl Leh-inann ; za Č r n o m e 1 j: Leopold Gungel in prost Ter-ček; za Kamnik: Johann Ketzl in dr. Max Wurz-bach. Mi si pridržujemo o tem imenovanji v poseb nem Članku spregovoriti še kaj več. šla ogledovat traso, obstoječa iz gg. deželnega glavarja grofa T burna, predsednika trgovinske zbornice Kosa rja, iz zastopnika vojnega ministerstva, glavnega nadzorništva železnic, dežele, mestne občine ljubljanske, južne železnice, državnih železnic in interesentov, izjavila se je baje jako povoljno. Kolodvor bil bi na desnej strani dunajske ceste in bode s kolodvora napeljan poseben tir čez južno železnico v mesto do hotela „Pri Slonu", do kamor bo moči peljati se z vozom za osobe. Pri Jezici bil bi kacih 130 metrov pod sedanjim lesenim mostom 126 metrov dolg železnic ni most. — (Je li to nervoznost, ka-li?) Neka mlada gospodičina v Ljubljani ima posla pri gospej K, katera slednja jej doslej nij nikdar pokazala svoje nezadovoljnosti; čemu tudi, saj je in mora biti vpako delo primerno plačilu in narobe. Ko pa je omenjena gospodičina nedavno nastopila v sloven-skej gledal.ščmej predstavi, zagrozila jej je gospa K., da ne dobo pri njej nikacega zaslužka več, ako se predrzne še jedenkrat sodelovati pri kakej slo-venskej predstavi. Mi zabeležimo ta dogodek, ki se razsoja sam ob sebi in svetujemo gospej K., ki se je gotovo kedaj učila francoščine, naj blagovoljno premisli, kaj pomenite besedi „Noblesse oblige". — (Odlikovanje.) Naš narodni someščan g. Oroslav Dolenec, voskar in kupčevalec z medom, bil je na dunajskej čebelarskej in razstavi za med odlikovan za lini rožni med s častno krasno izdelano diplomo, katera se mu je priposlala te dni. — (O hiralnici sv. Jožefa) poročali srno v 269. številki, da je dnevno takso za oskrbovanje hirajočih povišala od 40 na 50 kr. Ta vest je le deloma istinita. Taksa povišala se je le za hirajoče osobe iz mesta Ljubljane in to na predlog magistrata in s tem pogojem, da se za to povišano takso preskrbi tudi pogreb dotičnikom. Hirajoči z dežele pa se prej ko slej oskrbujejo le za 40 krajcarjev na dan, ker deželni odbor za pogreb skrbi sam. — (Čitalnica v Šiški) imela je 17. t. m svoj šesti redni občni zbor — po običajnem sporedu. Vsa odborova poročila b'la so odobrena s priznanjem. Društvo šteje 146 članov; imetja ima 286 gl. 78 kr.; ostanek v blagajnici znaša 82 gld. 28 kr. Za delovanje izrekla se je odboru zahvala. Novi odborniki so: Dienik Fr. prvomestnik, Sua Fr. bla- jgajnik, Justin Iv. pevovodja z virilnim glasom, po- — (Škrat") bode ime novemu šaljivemu I tem: Adamič Fr,, Burger Fr., Jesih Jakob, Knez listu, ki bode izhajal po novem letu v Ljubljani, kakor obširneje naznanja inserat v našem listu. Mi veseli pozdravljamo tega šegavega sobojevnika na političnem polji iu poživljamo vse narodnjake, da pripomorejo k temu zares prepotrebnemu podjetju, da bode izpolncna tudi ta jako čutna praznota v našem časnikarstvu. — (Železnica Ljubljana-Ježica-Tr-zina-Domžale-Mengeš-Kamnik) z ozkim tirom je uže financirana iu posebna komisija, ki je Anton, Pelan Oton, Vizjan Fr. — (Porotne obravnave) v Ljubljani nadaljevale se bodo po praznikih. Dne 27. decembra je obravnava proti Jožu Prelesniku, obtoženemu, da je umoril svojo lastno mater. Povabljenih je sedem prič. Zatožeuca zagovarja dr. Wurzbach. 28. in 29. decembra bode zadnja obravnava. Zatožena sta Anton Bezlaj in Anton Pavčič, ki sta v Zalogu ubila žan-darja Lougerja, kar smo ob svojem času poročali. Povabljenih je šestnajst prič. Zagovornika zatoženca kodajsk", in tu je amerikauski komij vedel kaj hoče, in ji prinesel zaželjeno. Vidite, gospod urednik, ko bi se bila ta naša Slovenka kdaj učila nemščine, mogoče da bi jej bilo ostalo kaj masla nemške pre-širuosti, nagovorila bi strežnika v amerikanskej pro dajalnici v nemškem jeziku, in če bi bil ta strežnik nemščine ravno tako malo zmožen, oditi bi morala prazna, ravno tako, kot svoje dni jaz, potovaje še kot dijak po Furlanskem. Šel sem v neko mešano prodajalnico in zahteval kruha, — v nemškem jeziku seveda, kaj pa mislite! — a prodajalka me je de belo gledala in menda potem obletela celo hišo, da bi zvedela kaj pomeni beseda „Brod". Ker se nijsva zamogla sporazumeti, oditi sem moral brez kruha a zvedel sem v sosednji prodajalni, če bi bil govoril slovenski, dobil bi bil, česar sem zahteval. Jednaki slučaji nijso redki in prav so imeli slovenski deželni poslanci, da bo povedali Dežmanu, da nemščina ni-kolj nij pridna A nezgoda pripetila se je gosp. Zamiku; mogoče pa tudi, da je pomota Vašega poročevalca. (Da, poročevalca. Uredn.) V govoru prvega berem namreč, da Brno Slovenci v Minnesoti in VV a bas h i napravili uže prilično veliko kolonijo. Se li to ne glasi ravno tako, kot besede onega Amerikauca, ki je trdili da je Evropa v Angležkej ? Tu govori gosp. Zarnik (ali Vaš poročevalec) o Wabashi ravno tako, kot da bi bila ista popolnoma „na svojo roko", a vedite, da leži Wabasha z okrajem v osrčji Minne-sote, in da v Wabashi nikake kolonije slovenske nij, marveč tam biva le mala peščica zavednih Slovencev. Dolgo sem uže „na lovu za amerikanskimi dolarji", a Wabashe še nijsem videl. Bilo je zadnjo nedeljo, da sem stal na obrežji Mississippija, gledajoč parno ladijo. Kar mi šine nekaj v glavo, brzo stopim domov po potrebne stvari in uro pozneje vozil sem se uže navzgor proti Wabashi, „veliki naselbini slovenski." A slabo sem naletel. Ta „lov za amerikan skimi dolarji" drži človeka le tako dolgo na jadnem mestu, dokler se splača. Ravno tako je z amerikanskimi Slovenci. Dospevši v Wabasho, zvedel sem, da je večiua ondošnjih Slovencev ostavila kraj in odšla proti severno-zapadnej strani, izvzemši jedinega Al' O' Patrik-a, kateri se je obrnil proti vzhodu. Ostala je le de jedna družina, v kateri sem naletel tako slovenščino, da sem menil: v angležko-nemški Rut sem prišel. Konečno sem našel nekaj naše gore pravih listov, cela dva, in družba, nas troje, pili smo a la Prostoslav Kretanov mokro vino, katero, če prav nij bilo pravo, je bilo pa ponarejeno. Nazdravljali smo vrlim napredovalnira Slovencem v ljubi domačiji, ljubljanskim zvonarjem, „narodnemu domu", itd., in se razšli v pozni noči s sklepom, če „na-rodni dom" ne bode prekmalo postavljen, da hočemo o priliki otvorjenja obiskati belo Ljubljano. Gospod urednik! To je vse, kar je v Wabashi ostankov tiste »velike slovenske naselbine." Če bo-dete pa kedaj vprašani, kje bi bila kaka „uže prilično velika naselbina slovenska", povedite, da je največ Slovencev v severni Minnesoti, v Stearns-ovem okraji, osobito v Craintovvu; Bploh pa so Slovenci raztreseni preko cele Amerike. Koncem tega lista povem naj Vam še nekaj novega. V St. Francis u, Nisc. osnovalo se je slovansko društvo obstoječe iz Slovencev in Čehov. Dosedaj mi nij o tem znanega več kot ime; mogoče da Vam v svojem bodočem pismu kaj več označim. P u b 1 i c u s. sta dr. Zarnik in dr. Abazhizb. Porotniki tukajšnji, posebno pa vnanji, bodo jako veseli, kb bodo rešeni tega častnega posla. Zraven pa vsi brez razločka, zase in za svoje naslednike žele, naj bi se ne sklica vale porote o Božiči in čez praznike, kadar praznujejo vsi legislativni zastopi in ko imajo porotniki, večinoma trgovci urediti svoje kupciiske stvari. Telegrami S! o venskemu Narodu": Praga 23. decembra. V pravdi 61 obtoženih socijalistov bilo je šest nekrivih spoznanih, jeden obsojen na dveletno ječo, drugi na šest mesecev do štirinajst dnij ostrega zapora. Rim 23. decembra. „Monitenr Rome" dementuje brezpogojno, da bi imel kardinal Simor kako misijo pri papeži. Berolin 22. decembra. Kakor poroča „Germania", so podlage za sporazuinljenje mej Rusijo in Vatikanom naslednje: Zopetno na-stanenje ruskega poslanika pri Vatikanu ; amnestija poljskih škofov; kar se tiče vprašanja tmitov, stavi vlada vsacemn na prosto voljo, povrniti se h katoliškej cerkvi. Rim 22. decembra. Zaradi obešenega Oberdanka bile so demonstracije v Rimu, Milanu in Turinu. Policija je več osob dala v zapor. V Rimu zasežena sedmorica postavi se takoj danes pred sodnijo. Vlada dala je pre-fektom ukaz, postopati z najskrajnejo strogostjo. so Razne vesti. * (Hitrost golobov.) V Wiener-Neustadtu 29. ok.obra t. I. izpustili z Dunaju prinesene golobe, da bi se opazovalo, kateri pride najhitreje domov. Izmej golobov od 26 gospodov je naj prvi priletel domov v Hietzing oni g. Goetzinjier-a. Preletel je 50 kilometrov dolgo progo v 35 minutah. Brzovlak južne železnice potrebuje ze isto progo 49 minut. * (Koliko stane dostojanstvo.) Za dostojanstva in ,.žlahtna imena u treba na Aimležkem plačati precejšnje zneske Za naslov vojvode plača so 350 funtov sterlingov, za naslov marquisa 30O, za grofovski naslov 250, za polugrofovstvo (vi^count) 200, za baronstvo 150, za naslov baroneta 100, za vsaki drugi plemski naslov pa 30 funtov šterlingov. k osnovalnemu občnemu zboru članov avstrijske družbe belega križa", ki bode dne 6. januvar.ja 1883. leta ob 10. uri dopoludne v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Predavanje o namenu avstrijske družbe »belega križa u. 2. Volitev opravilnega odbora ljubljansko poddružnice. V Ljubljani dne 23. decembra 1882. Pooblaščenec: Fran Hengtbaler. In zopet apeliramo na rodoljubno požrtvovalnost Vašo, proseč Vas, da se izdatno udeležite loterije s kupovanjem sreček, katere se pri vseh naših poverjenikih, pri vseh znanih slovenskih domoljubih ter pri vseh narodnih društvih dobivajo l>o 1 ii I č. svstr. 4',_° . zlati zast. liati . lit J — i Prior, obli* Elizabeti n** zapad. železnice 9H m 25 t Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 105 m — i 100 gld 173 m 75 • 10 i 19 ■ Akcije anglo-avstr. banko . 120 . 115 m 20 i i Trammway rirnšt. velj. 170 gld, 210 m 25 ¡ Vabilo na narocbo. Preverjeni, da nam jo ilustrovan šaljiv list živa potreba in uvazujč razne, po odličnih rodoljubih ponavljano želje, začeli bodemo počenši r. I*ard«, praktičen zdravnik. Podpisani s tem potrjujem, da so Francova eaenoa, ki jo nareja lekarnar (J. Piecoli v Ljubljani, zaradi svojega točnega in čudovitega učii.ka po mnogih bolnikih moje tare in okolico v raznih bol. znih rabi, vedno s posebnim vape-hom; zato izrečem omenjenemu g. lekarnarju to zasluženo javno zahvalo. Pristavljam še, do ne mine dneva, ko bi no prišel kedo k meni po ikleoioo te čudovite esence, katero imam vedno za Bvojo in družino rabo pri rokah. Piano na (Istra), v oktobru 1882. Anton \ I it *n i vli« župnik-kanouik. Od Vas dobljenih 12 stekleni- Francovo eaenoe je proti niojcj dolgotrajnej bolečini v želodcu, ln tudi gospej Mariji Šaaelj, pekarici v Mokronogu proti zapretji jako dobro pomagalo, za kar se Vam najtopleje zahvalim. Tudi še opomnim, da bom Vašo dobro Francovo esenco v teh krajih kar se bo dalo razširjal. Z odličnim spoštovanjem (694—10) Mika Tr« in.lt, užitninski agent. Mokronog, v februvarjt 1882. Francova esenca, ki jo izdeluje IMecolI* lokar „pri angelji" v Ljubljani, na Dunajske j cesti je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premetijavno mrzlico, zabasaoje, heinorojido, zlatenico itd., ki so vse nevarno, če so v pravem času ne ozdravijo. 1 Btekleuica 10 kr. Poslano. !Gospodom zdravnikom! Slavnoznani Med. dr. Josip Anton Streintz v Gradci pisal je v dan 17. januvarja 1. 1. lekarnarju Bit-ner-uv Rihnovo, Niž. Avstr.: „Izredno oconizujoči vspeh Vašega konifernega sprita me zopet nuja Vas prositi, da mi po poštnem povzetji pošljete partijo konifernega sprita in aparate." — .Gradec, 4. febmvarja 1. 1. Vsled Vašega vprašanja glede mojega pisma z dne 17. januvarja, sem zadovoljen s tem, da ga objavite tem bolj, ker upam. da bodem ž njim nekoliko pomagal osvetliti izvrstno uporabo konifernega sprita ter sploh k razširjenju tega najpriklad-nejšega desintekcijočega načina. PoBlane mi sklenice konifernega sprita sem razdelil ter uporabljam Vaše prav primerne razprševalne stroje; prosim torej, pošljite mi kakor prej po po S t ne m povzetji zopet skupino sprita in strojev. S spoštovanjem Dr. Jo«. Ani,. S t rv i nir.. Iti, Burgring, Gradec." Prodajalnice označene so v današnjej številki mej inserati. (677) J. GIONTINI, knjigotržec v Ljubljani, priporoča: "2STa.z:oriiI na-a-lc........3 gld. 50 kr. "Koledar in dLn.eT7-23.i3c za leto 1883, vezan.............— „ 70 „ "Viseča prsttilca........— „ 30 „ Žepni Icolectstr za leto 1883 ... — , 20 „ po pošti 5 kr. več. Tudi ima v velikej izberi darila za Božič in Novo Leto in (798-2) okraske za božično drevce. i liiiehie (574—33) t j zobe in zobovja: ♦ postavlja po najnovejšem ameri kanskem /.istemu ♦ £ v k 1 »i u. v u I lii« n i i n ali <>e luI o j i«! u brez bolečin. T Plombira a zlatom itd. *-Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin x zobni zdravnik A. Paichel, ♦ * poleg Hradeokega mostu, v I. nadstropji ♦ ♦♦♦♦♦♦ Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zojtei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodeo, »mrdečo sapo, napihue-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da so ne nareja | pesek in p3eno in slez, /.oper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, Črve, Koper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. y.ii i K n v Novem Montu, je izčel: Koledar in dnevnik za leto 1883, posebno krasno in trdo vezan, s svinčnikom, cena 70 kr., po pošti 75 kr.; potem v Žepni koledar za leto 1883, v miniatur-obliki z zlatim obrezkom, cena 20 kr.. po pošti St2 kr. Dalje elegantno izvedena slovenska Viseča pratika za leto 1883, cena 30 kr.. po pošti 35 kr. V isto ceno se dobiva tudi nemški „Wan dkalender". Imenovani koledarji dobivajo se pri založniku in v vseh knjigarnah na Slovenskem. (787—2) licpr in po «enl klobuke in čepke, kakor tudi kožuhov in o prodaja (506—H3) Anton 14 rejci, ~~Wf v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic Zdravilstveno parfumerijsko blago. Anatherinova nstna voda a GO kr., Zobni prašek a 40 kr. priznana kot najboljša sredstva za čistenje ust. — Pudra 2a dame, bela in rožna, izdelana iz najfinejše nžne moke, prav neškodljiva za kožo, v zavitkih a 10 kr. in v škatljicah a 40 kr. Esprit de Essbouquet, Heliotrope, Seseda, Violette za parfnmo-vanje perila, robcev itd., v elegantnih miniatur-flaco-nili s kovinskim zaporom a 40 kr. za komad. G-ly-oerln-Crdme, posebno vBpešna pri razpokanih ustnah in praskali po roki, 1 IIaeon 30 kr. Sadilni papir, vžgan v sobi razširja prijeten duh, 1 zavitek 10 kr. Toaletno medeno-glicerinsko milo od Sarga, 1 kos 30 kr. Mandeljnov! otrobi, raidjeni mesto mila, store kožo nežno, fino in mehko, 1 zavitek 10 kr. — vse to pro-(695 9) daje in razpošilja i*. PiCCOli, lekarnar .,pri angelji" v Ljubljani na dunajske j cesti. Kreditno društvo laniske hranilnice v Ljubljani računi svojim družbenikom obresti od posojil na menjice za 3 mesece S1 2 O za 6 mesecev 6 \ % Prošnje za pristop k društvu sprejemajo se v uradu kranjske hranilnice. (797—1) lj2l II i. (036-11) Potovalne trgovske pomočnike ■ vzprejme (799) Ivan Jax v Ljubljani. i ■« prava Popp-ova. inatkinstna ?oda ozdravi krvavljenje dlesna, utrdi razmajane zobe ter prežene vsak slab duh iz nst. P-av prijetno se čutim dolžnega, da se najiskre-nejše zahvalim gospodu e. kr. dvornemu zonozdrav -iiik m dr. J. G. Popp-u, čegar po njem Iznajdeuo nnatherln-u»1 uo vodo sem upotrebljoval pri kr« vavljenji dlesna, omajanih zobeh ter pogostih rheu-in.it biva se t Ljubljani pri lekarjih J. Kwoboda, G. IMc-li, V. Mayr, Jul. pl. Tmkoezy, K. Btrschitz, dalje pri roveih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Dobi col i trgovcih Ant Krisper, . Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; r Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjej Loki: 0, Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Hraune, lekar; na Kr-A-kem : V. Iioinches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; t' Kranji: K. Savnik, lekar; v Litiji: J. llenes, lekur; r Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Norem mestu - D. Iti/.-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Iiupreeht, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. lilazek, lekar; r 17-pavi: V. Kordas, lekar; v Vontajtu: P. O.saria, lekar. Na pršit in plačan telim! Gespodu Jnl. pl. Trukoeajr-Ju« lekarnarju v Ljubljani, na Glavnem Trgu. Zaman vporahljal sem pri kašlji in plučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega »o k a la kraiijMkih planinskih Belice a .16 kr., in z veseljem sem opazil zboljševanje. Blagovolite mi poslali še 3 sklouice. Spoštovanjem Vat uduni (470—4) Josip Mrtl.^ie t su.kn. ■ i : V novic bistveno znižane cene! izvrstne kakovosti po pravi engros-cf ni, iz znane ra/posiljalne trgovine Rnbc-rt kap-lierr. II.iiiiImii-. v vrečicah po 4^ 4 kilo prave vsebine ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poAtarino in zamo-tanjeiu po postnem povzetji. Avst. vr. Rio, močen..........gld. :t 25 Domingo, okusen ......„ 8,60 Santos, jako močen, lep.....„ 3.75 Java, svitlozeh n, droben močen „ 4.10 Cuba, teinii-izelen, jako droben, močen „ 4.45 Java II., zlatorumen, jako droben, omle- den............„ 4.20 Javi. L, zlatorumen, jako lin .... „1 80 Perl-Mocca, lin, lasten.....„ 4.78 Ceylon, modroselen, plemenit ... „ 5.80 Ceylon, Perl-, izredno tin .... „ 5.40 Menado, jako finega okusa .... „ 5.86 Mocca, pravi arab., lepodiAeč ... „ 6.4S Priporoča so zmes: Ceylon, Perl z .lavo I. — Vse eiharne vrate kave so prereSetane in izbrano, tedaj proste prahu in črnih zrn. — O reelnosti mojih pošiljatev dobivam sleherni dan najpohvaliifjša (732— 5) priznanpi. Neposredni kup — največja varčnost! vozil ji. Eupčij a i i : Pri i volno in tapiserijskin blagom in prcdtiskirija v Ljubljani, židovske ulice hiš. št. 1, Marije Drenik, na tržaškej razstavi odlikovana s MF~ srebrno medalijo priporoča svojo bogato zalogo: vozllj (Stikarij) pričetih in izdelanih, za vezanje predtlskano omlzno in drugo platenino; volno, preje, svile, koralde; vsakovrstno blago in orodje za vezanje, pletenje, vezenje in ilvanje; volnate rnte, nogovicc, modrce, trakove/ zrezlano, uanjato in drugo galanterijsko blago. Pogrebni trlikovi s zlatimi in srebrnimi napisi, predtiskarije, kakor tudi vsako drugo čast. naročilo izvršuje so takoi. (743-9) : i t ♦ ♦ ♦ ♦ : : Konfekcija J. 1. STRE« v Ljubljani, Kongresni trg, krojaški izdelki za civil in vojaštvo, odlikovan za svoje izdelke na tržaškej razstavi z zlato »vc*titiJo- priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega domačega in inostranskeKa modnega blaga. Vsa v njegovo stroko spadajoča dela, iuohIu ali /niska, izgotovo se umetno dovršeno po najnižjih cenah. Posebno se priporoča prečastitej duhovščini za izdelovanje lalarjev, dolgih Mul&euj (paldo), kateri hojo ne ovirajo, in izvrši vse lupo, dobro iu prav ceno. Z odličnim spoštovanjem T-"\7Š7~- 3trecls:er. (766—3) I Na najboljšem glasu izmoj vseh tovarniških izdelkov so šivalni stroji vseh sistemov M. Bollmaim-a, na Dunaji, I., Rothenthurmstrasse Nr. 33. 51 odlikovanj. \ a i Mi aro j ma firma !<• vr.**to. TJstanovlJ. 1801. ¡8 Singer-jevi, Greifer-jevi, Howe-jevi stroji, stroji na valjček in vsake vrste ročni stroji /\ po prvotnih tahri škili cenah s 5letno garancijo tudi za X\ pilila. V 0l>T"0UiIl. (708-7) »VS Kil. I*azi nuj me točno na firmo, cenilnik grntlM In fruuko. w Uže rabljeni stroji se zamenjajo ali pa popravijo. * J. J. NAGLAS-ova | tovarna za pohištvo Ž# Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor), sprejema kompletne oprave za balo, Htanorauja in hotele od najbolj pri-TT proste do najfinejše izpeljave po nuj ni i j i »i fabrlHkih cenah z garancijo. Ilustrovani cenilniki gratis. (642—24) HXH*UKHHH*X*XU**X**X**XXn*n Odlikovano s sreberno piiznansko medalijo na obrtucj razstavi v Helm ihhi. "'IliV'ii.in t pri-niiu^l.i miil.ilijn. Odlikofan s pri-znattsku mciUlijo. Odlikovan z diplomom V (.nul< i IHHI. Dunaj 1880. \ 'JuliinBtrtrtrApoIhtV Bittnerjev koniferni s prit l9ao JL Tosin 1880. aven, ne ponarejen destilaeijski produkt i/, »ke, oživljajoče in desinficirajoče sredstvo za ke in bolniške sobe, sobe za porodnice, ro protiinfektirajooim boleznim: diphteritidi, tiei, osepnicHin, kozam, tvpliusii, malariji itd. zamično ozdravljajoče sredstvo pri boleznih di-ilmli organov, krepilno in le z m a n j se \a I n o sredstvo pri slabosti, mi-;, rlieumatizmu, zobnih bolečinah itd. ustna voda za oživljanje iu čist en je ust in zob, kakor tudi za odpravo tdubega duha iz njih. Jedino pravi IBIttiicrjcv „konifenii sprit11 se dobi pri Jnl. lSittncrJI, lekarnarji v Rihnovu (Eoichenaui, Dol. Avstr., in v doli naznanjenih zalogah. Cena steklenici „konifornega sprita" jo 80 kr., 6 steklenicam 4^ gld., patent, razpršovalneiuu aparatu gld. 1.80. Zaloga v Ljubljani: ti. pl.Trtik.oozy, lekar. Le pravo z varstveno znamko. Patentirani razprševalni aparat ima firmo: Bittner, Reicheaau. N.-Oe. ulito. (677—2) Pcxlobu Htoklunico Hittnorjovi-tra „WonifiT. sprita" h iiatont. ruzpriuvaluiiii uparatoin. du A3-D 899 -.^^ Razprodaja. | )ti Pletenine, gamase, nogovice, robci, rokovice, tricot-jopiči, )K kiklje iz lil ca, iz tlanela ii barhanta, zapestnice, ovratniki, M zavratniki, najboljši francoski moderci, vezenine, čipke, w trakovi, zavesni čopi, ris, baržnn, pliš, atlas, tafet ^ . .^vv,^VV..^VV,.^vV Elektropatično blago. \ i-n s i» ili državah patentirano in postuvno varovuno. Po principu Volta-jevega sklada in uvaževaje therapeutične učinke na živce izdelujem uložne podplate, hrtttenske plošče itd., katere so se po mnogih skušnjah obnesle prav vspešno pri mrzlih nogah, revmatičnih, protinskih bole-»lili, prlcenjajočih se boleznih v hrbtnem mozgu in drugih živcih. Elektropatlčni uložni podplati, dejani mej nogovico in čevelj. Pri naročilu naj se pove natanko mera nogi............. 10 mark za par. Eloktropatlčne čeljustne ploščo......... 6 „ „ „ „ hrbtenske „ (položene ob sam život) 12 ,, „ jedno. „ želodčne pasico, „ „ ,, „ 12 ...... ElektropatiČni životni pasovi „ „ ,, ,, 20 „ „ jeden. Avgust Wienand v Pforeliajimi (Baden), tovarna električnega in elektropatičnega blaga. Iščejo se zastopniki za vsa večja meHta. ((376—6) Za Bogom imam se le Vašemu sladnemu ozdravlja-jočemu pivu, sladnej Čokoladi in koncentriranemu sladnomu izločku Iv. Hoffa zahvaliti za ohranitev svojega življenja. Hamolustno izRovorjnuo boBodo mnogih ozdravljenih. Po It. Hoffbvmn Hladnem ozdravljajočem piru življenju navarne tclosne alubonti rešenega. K .t je ta toli izvrsten izume«; sladnega ozdravljajočega plya mojo mater tlejnl bi smrti roNlI, ponašal som bo lahko s tem s vso odločnostjo v tiikiijšnj(>j občini in sem lahko a iTojim popolnim prepričanjem vsakemu hotnikii priporočiti ta lek. — Nekomu kmetu, ki je tožil, da čuti bolečine v jetrah, t želodcu in deloma t plučah ter me jo vprašal /. i s v.t. sem priporočal, naj rabi to izvrstno sladno pivo. Prosil me jo, naj hi takoj pi«.il ponj, kar sem tudi koj v ujcgovej sobi storil. Prosim tedaj Vato blagorodje, da pošljcto kar hitro mogočo 30 sklenic sladnoga piva in 10 zavitkov sladnega bonbona. Sv. Jurij (nail Muravom). Jomip F11«>e»m, nadučitelj. C. kr. dvornemu založniku množili evropskih suverenov, gospodu Ivanu Hoff-u, c. kr. komisijskemu svetniku, laatniku c. kr. zlatega krlžeca za zaslugo s krono, vitezu visocih pruskih iu nemških rodov, Dunaj, fahrika I., Graben-hof 3., tovarniška zaloga: Orahon. Hriiunerstrasse 8. (629—12) zdravstveno poročilo. Ur. Si>,y |m-I, štapHki nadzdravnik. Ivan lloffovo sladno ozdravljajoče pivo (Malzextract-Oaaundhoitn-bier) jo izvrsten diiitetičen lok za reknnvuloijcento iz toških boloznij, tudi aa tia prsih bolne, kor ne vzbuja živcev; isto tako se prav posebno priporoča za bolezni v žolodcu in na hitraorrhoidah. Manj ko zu 3 gld. so no razpošilja. Olnviie ztilOKe: V Ljubljani: 1'etor l,.i--ink. speo. trg.; v Roki: Nlk. 1'avačič, drog. ; ▼ (Joricl: (1. Chrittofolctti; v Mariboru: F. P. Ilolasok, na glavnem trgu; v Ptuj i: J. Kuaimii, V. Hollinschegg; v Celji: J. Kupfersehmidt, lekarnar. V t 1000 dobitkov { # v vrednosti • l gld. 213.550. J Loz kr. in J lOOO dobitkov 1 fv vrednosti # gld. 213.560. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 1. glavni AoMtek : 2. glavni AoMtek: 3. glavni ioMtek: 4. glavni dobitek: 8800 cekinov. 3500 cekinov. v gotovem 50.000 gld. \ v gotovem 20.000 gld. i v gotovem 10.000 gld. ali 1750 cekinov. ovratnik in uhani z briljanti, vrednost 10.000 gld. Štirje dobitki: Kinč od zlata z briljanti in biseri v vrednosti po 5000 gld. Pet dobitkov: Razlifne stvari za kinč v vrednosti po 3000 gld. 987 dobitkov v vrednosti po 1000, 500, 300, 200, 100, 50 in 25 goldinarjev. Srečkanje 5. januvarja 1883. (783—5) Cena jednemu ložu. SO Naročila s pridjuniini 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na loterijski oddelek tržaške razstave P™S£* HmW Kdor hoče lože razprcdajati, obrne naj se takoj na predstojcčo adreso. ~^flf Loži dobivajo se v .Ljubljani pri *»lavii«»i kriii-ijskcj caltoiiiiitiiof banki, pri •I. C. LiiciiiiKiiiiiu, Edv. JI a lir n in Jan. Ev. Itucarfevlll naslednik ili. 58krat odlikovano. Ustanovljeno leta 1847. Ivana Hoffa zdravstveno pivo iz sladnega izlečka l>roti oslabljenju, siromaštvu na krvi, kakor tudi najboljšo sredstvo rekonvales- oentom od vsake bolezni. Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa proti kašlju, hripavosti, zaslinjenosti vedno z najboljšim vspehom ral>ljeni. Ivana Hoffa čokolada iz sladnega izlečka. Najboljši in najslajši zajutrek, krepča želodec, j)ottpešuje prebavljenje, nenadomestljiva posebno za one, katerim je kava zabranjena kot preveč vznemirjajoča. Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček za na prsih in plučih bolne, za zastareli kašelj in neduho. fT Tisoč priznanj iz vseli delov sveta je najboljši dokaz zdravstvene vrednosti Ivan Iloffovili sladnih preparatov. Najnovejše zahvalnice. Ivanu Hoffu, izumitelju po vsem svetu razširjenih preparatov iz sladnega izlečka, dvornemu založniku skoro vseh suverenov, Dunaj, I., Graben, Braunerstrasse št. 8. Tovarna: Grabenhof št. 2. Sladno pivo in sladna čokolada me je naglo in popolnem ozdravila od bron-chialneyu katara. Sladni bonboni jako dobro delujejo. Jas nadaljujem sedaj ta lek, da se ohranim uplivu slabega vremena; zatorej prosim, da mi pošljete |e 28 sklenic zdravstvenega piva iz sladnega izlečka, 5 zavitkov sladnib bonbonov in 2 zavitka sladne čokolade. Podpišem se Vam hvaležna in udana Blatrorodni gospod! S hvaležnostjo Vam javljam, da so Vaše zdravstveno pivo iz sladnega izlečka Ivana Iloffa ter Vafii Iloffovi sladni bonboni za prsa pri mojej bolezni izvrstno pomagali. Sedaj lahko glasneje govorim, kašelj in bolečina v prsih mi ponehuje ter se nadejam, da bodi-in mogel sktco Vam na čast zaklicali: ,,Živio plemeniti gospod Ivan Iloff!" Prosim Vas. da mi zopet pošljete 18 sklenic piva in jeden zavitek sladnih bonbonov. Znamenujem se odličnim spoštovanjem Trnova« (na Hrvatskem), 8. avgusta 1882. !tlili»<>l Lovroc, učitelj. Vaše blagorodje! Prosim Vas, pošljite mi zopet po poštnem povzetji 28 sklenic Vašega izvrstnega Iv. Iloflevoga zdravstvenega piva iz sladnega izlečka in 5 zavitkov Ivan Hoflovih sladnih bonbonov za prsa v modrem papirji. Ob enem \'am poročam, da sem vsled j>lurnega vnetja in jedno let