(Tluzika örauske öiuizijske oblasti.
"]oh. Seb. Bach:
PR5I10H
po su. (Dateužu
u öueh. öeüh, za soli, öuojni mešani zbor, öua orkestra in orgle. Beseöe su. pisma po euartg. (Tlateužu kap. 26. in 27. prireöil RDTOH FUHTEK.
AS2A —
I. öel	u torek,	15. marca	t. 1.	)
„ ^	x	,	ob	pol	6.	zuecer
11. öel	u sreöo,	16. marca	t. I.	)
u frančiškanski cerkui.
Dirigent: kapelnik ör. "]05ip Čerin. =====
Sodelujejo: Ga.Cenka dr.Cepudrova; ga.Wanda pl.Chulawska-Wistinghausnova, operna pevka in prof. konservatorija (sopran solo); gdna. Vilma de Thierryjeva, solistinja narodnega gledišča (alt solo); gospodje Stanko Benedik, dr. Josip Cepuder, Leopold Kovač (solist nar. gledišča), Josip Levar (solist nar. gledišča) in Mirko Premelč (bariton solo); polnoštevilni frančiškanski pevski zbor in njegov vodja, g. p. Hugolin Sattner (prvi zbor); nanovo sestavljeni pasijonski zbor (drugi zbor); pomnoženi orkester dravske divizijske oblasti. Na orglah kapelnik stolnice g. Stanko Premrl.
Osebe:
Evangelist Jezus . . . Peter	|
Judež }
1. duhoven ) Pilat	i
2. duhoven / hči sijonska | 2. dekla / priča . . .
1111111111 ■ i ■ ■ ■ 11111
g. L. Kovač, g. J. Levar,
g. M. Premelč,
g. dr. J. Cepuder,
ga. C. dr. Cepudrova, g. St. Benedik.
ii m m im nimm mn
mn m um umni n
imiiiimimmmuui
Vstopnice, veljavne za oba večera, po 60, 50, 40, 20, 10 K v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici.
Joh. Seb. Bach:
Pasijon po sv. Matevžu.
Prvi del.
1. Zbor.	2.	Zbor.
Sem, ve hčere, pojdite plakat!
Glejte!	Kaj?
Kje. tak bi	bil? Glejte!	Kaj?
Kot jagnje je mil!
Glejte,	Kaj?
Udano zre;
Glejte,	Oh,	kam?
Za nas umre!
Glejte ga, sam s križem spe.
Nam v odkup gre kri prelivat.
Koral.
O jagnje božje milo,
Na križ pripeli so tebe,
Ti muke si nosilo,
Naš vzejo greh si na sebe, Oh, kaj si zanj prebilo!
Ti naše tolažilo,
Usmili se v bedi nas, o Jezus!
Recitativ. Ko Je*zus bil izrekel je tt besede, še <ekel je učencem: To veste, da črez dva dni bo Velika noč, in prav v tistem času sin bo izdan človekov, da bo izdihnil na križu.
Koral. Preljubi Jezus, kaj si zlega storil,
Da bode srd človeški te umoril? česa si kriv? Za kakšna zla dejanja Te kdo preganja?
Recitativ. Glej, in zbrali so višji se duhovniki in pismarji, starejšine naroda na dvoru višjega duhovna, ki Kajfež se je zvail; sešli so se, da ujeli in umorili bi Jezusa. In so dejali:
Dvojni zbor. V praznik Je nikar, zato da kje hrup ne vstane med ljudstvom.
Recitativ. Kadar Jezus Pa je v Betaniji na domu bil Simona gobovega, žena je prišla, ki vrč je imela z dragim mazilom, in zlila ga je nanj, ko je pri mizi bil. Ko so videli to učenci, so dejali vsi nejevoljni:
Zbor (tutti). Čemu neki ta potrata? Čemu? To mazilo bi se bilo lahko prodalo in ubožcem nadložnim dalo.
Recitativ. Ko je Jezus to zapazil, jih je zavrnil: Kaj ji delate nadlego? Saj mi storila je dobro delo! Ubožci namreč so vedno pri vas, toda
jaz nisem vedno pri vas. Zakaj, če je razlila to mazilo name, za moj pogreb je storila to samo. Resnično vam povem: Kjerkoli se bo oznanjal ta evangelij po svetu vsem, se bo tudi pravilo, kar je storila, v spomin te žene.
Alt - solo. Kes in sram
V	srca dnu samo imam.
Solznih kapelj preobilo Naj poklonim tebi sam,
Zvesti Jezus moj, v hladilo!
Reciiativ. Takrat eden dvanajsterih je šel, zvan Judež Iškarijot, k velikim duhovnom, rekoč: Koliko mi daste? Izdati vam ga hočem. Dali so mu trideset srebrnikov, in odsihdob je iskal le prilike, da bi ga izdal.
Sopran - solo. Plakaj le bridko, srce!
Oh, otrok, ki si ga vzgajal,
Sam na prsih ga napajal,
Rad pogubil bi rednika,
Zdaj kot	jadna kača sika.
Recitativ. Toda opresnih	kruhov so prvi dan k'Jezusu	prišli	učenci
in	so	rekli tako:
Zbor (tutti). Kje hočeš, da ti v jed pripravimo velikonočno jagnje?
Recitativ. On je rekel: V mesto pojdite k onemu in mu recite: Naš učenik ti pravi: Blizu je moj čas; pri tebi hočem Veliko noč imeti z učenci vsemi. In učenci so storili, kar jim je Jezus bil ukazal, in so jagnje mu pripravili. In zvečer je k mizi šel z dvanajsterimi učenci; in ko	so	jedli, je rekel:	Po pravici	vam povem, eden	izmed vas me bo	izdal!
In	so	bili žalostni in	vsi so ga	začeli izpraševati,	in vsak je	dejal:
Zbor (tutti). Dej, sem li jaz?
Koral. Jaz sem! Pekla nadloge Za roke in .za noge Naj zvezan pretrpim Za spone in okove,
' Smeh množice sirove Naj jaz se pokorim!
Recitativ. Zavrnil jih je, rekoč: Le-ta, ki roke z mano pomaka v skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer gre, kot je pisano o njem, toda gorje človeku, po katerem bo sin človekov izdan! Bilo bi mu bolje, da ne bi bil tisti človek nikdar rojen. Judež, ki ga izda! je, pa je dejal, rekoč: Sem li jaz? Mu reče on: Ti si rekel. Kadar so pa jedli, je Jezus vzel kruh, posvetil ga, razlomil in dal učencem, rekoč: Nate, jejte, to je moje telo. In je kelih vzel, posvetil ga in ga jim dal, rekoč: Pijte iz njega vsi; to je .zaveze nove moja kri, ki bo prelita za njih veliko v odpuščanje vseh grehov. A rečem vam: Odsihdob pa ne bom pil več tega sadu od vinske trte do tistega dne, ko bodem z vami novega pil v kraljestvu očetovem!
Sopran-solo. Srce moje* bije zate —
Bivaj v njem dobrote vir!
Recitativ. In kadar so bili speli hvalno pesem, so odšli na Oljsko goro; Jezus pa jim je rekel: Vi vsi to noč boste se pohujšali nad menoj.
Saj je pisano to: Udaril bom pastirja, in v vsi čredi se ovce bodo razkropile. Kadar pa bom zopet vstal, pojdem pred vami vsemi v Galilejo.
Koral. Zaupno gledam nate,	Iz nojih ust prihaja
Ti bodi moj pastir,	Le mleko, sladka jed;
Blaginje, sreče zlate	Tvoj duh pa me napaja
Edino ti si vir.	Z blaginjo spet in spet.
Recitativ. Peter pa mu odgovori in.de tako: Ko bi se ravno vsi pohujšali, se jaz ne bom nikoli pohujšal. Jezus mu veli: Resnično ti povem, nocojšnjo noč, preden petelin zapoje, me bodeš trikrat zatajil! Peter mu je rekel: Če moral bi umreti s tabo, pa te ne bodem zatajil. Takisto so vsi učenci rekli.
Koral. Pri tebi hočem biti,	Ko z roso te krvavo
Ne stidi se name!	Oblije smrtni zaoj,
Od tebe nočem iti,	Položi sveto glavo,
Ko poči ti srce.	Gospod, v naročaj moj!
Recitativ. Prišel je Jezus ž njimi na pristavo Getzemani potem in je dejal učencem: Sedite sem, da pojdem tja in pomolim. In vzel je s sabo Petra in Cebedejeva sinova in prihajal žalosten in tožen. Jeizus pa jim je rekel: Moja duša je žalostna do smrti, ostanite, čujte z menoj!
Šel je malo dalje in padel je na svoj obraz in molil je, rekoč: Moj oče, če -možno, naj ide kelih ta od mene, pa ne kot jaz hočem, ampak kot ti hočeš.
Bariton - solo. Hotel vse bi izanj trpeti,
Križ in kelih nase vzeti,
Pil za Jezusom bi vsaj.
Recitativ. In je prišel do učencev in našel jih je speče in jim je rekel: Torej niste mogli čuti eno uro z mano? Cujte in molite, da ne padete v izkušnjavo! Duh je sicer voljan, meso pa je slabo. In zapet drugič je šel molit tja, rekoč: Moj oče, če ne more iti ta kelih od mene, kot da ga izpijem, pa se zgodi tvoja volja!
Kora). Kar Bog veli, naj se zgodi.
Saj ve, kaj ukazuje;	Kaznuje v	meri	pravi,
Brez pomoči nikoli ni,	Kdor misli	nanj
Kdor trdno vanj veruje.	In upa vanj,
Iz muk, nadlog	Gospod ga	ne ostavi.
Pomaga Bog,
Recitativ. Spet je prišel in jih našel speče, in njih oči so bile dremotne. In jih spet je pustil in je zopet odšel in molil ondu tretjikrat in prav besede tiste govoril. Tedaj je prišel k učencem in jim je rekel: Oh! Zdaj spite in počivajte! Glejte, približala se je ura že, ko bo sin človekov grešnikom izdan v roke! Vstanite, pojdimo dalje; glejte, on je tu, ki me bo izdal. In ko je govoril še, gledi, Judež, eden iz dvanajsterih, je prišel, ž njim pa množica s kolmi in meči, duhovnov velikih in starejšin. Njegov izdajavec pa bil jim je znamenje dal in jim dejal: Kogar bom poljubil, tisti je, njega primite. In zdajci je k Jezusu stopil, rekoč: Zdrav bodi, učenik! In ga je poljubil. Jezus pa mu je dejal: Prijatelj, čemu si prišel? Tedaj so pristopili in vrgli na Jezusa roke in ga prijeli.
Duet (sopran in alt). Tako moj Jezus je uklenjen.
Zbor (tutti) Stojte, stojte, oh, nikar!
Sopran in alt. Lunin žar
Od gorja je izpremenjen,
Ker inoj Jezus je uklenjen.
Ženo ga že v vezeh železnih.
Dvojni zbor. Kje bliski in gromi v oblakih ste jeznih?
Razgrni se, peklo, ob lesti in zlobi,
Pogoltni, razruši, zagrebi, razdrobi
Z besnečo močjo
Izdajnika, nje, ki Gospoda ženo!
Recitativ. In glej, eden tistih, ki so bili z Jezusom, iztegne roko, mahne hlapca višjega duhovna in uho mu odseka. Jezus pa mu veli: Vtakni svoj meč v njegovo mesto; zakaj kdor jemlje meč, končan naj bode z mečem. Morda misliš Li, da ne morem očeta naprositi, in bi mi poslal več kot dvanajst legijonov angeljev? Kako pa naj se izpolni pismo? Zgoditi se mora. Ob tej uri je Jezus rekel množicam: Kakor, na razbojnika ste prišli name s kolmi in meči, da bi me ujeli; saj sem vsak dan sedel pri vas in v templju vsak dan učil, in niste me prijeli. Pa to vse se ^ zgodilo, da se dopolnilo bi pismo prerokov. Takrat so ga vsi učenci zapustili in so izbežali.
Koral. Skesaj se grehov zlih, skesaj;
Za nje je Kristus pustil raj,
Za nje se je včlovečil!
Od deve nežne in čiste Bil je porojen za dolge,
* Da bi ljudi osrečil.
Mrliče zopet je budil,
Bolnikom je v tolažbo bil,
A zdaj se doba bliža,
Ko greh bo nosil naš neštet,
Trpel za nas na križ razpet,
In snet bo mrtev s križa!
Drugi del.
Alt-solo. Oh, odšel je. Jezus moj!
Zbor (tutti). Kam pa je odšel tvoj prijatelj, oj, najlepša ti med ženami?
Alt. Jeli mogoče? To da vidim?
Zbor. Kam odšel prijatelj je tvoj?
Alt. Jagnje moje tigru v kremljih!
Kam odšel je Jezus moj?
Zbor. Daj, skupaj s tabo ga iščimo.
Alt. Oh, kaj li duši bi velela,
Ce od strahote bo drhtela)?
Kam odšel je Jezus moj?
Recitatlv. Ti pa, ki Jezusa so ujeli, h Kajfežu, višjemu so duhovniku ga gnali, kjer so se. bili starejšine sešli in vsi pismarji. Peter pa ie šel za njim od daleč na dvor duhovnika višjega; in šel je vanj in sedel med hlapce, zato da videl bi tamkaj konec. Duhovni veliki pa in starejšine in ves žbor so iskali zoper Jezusa krivega pričanja, da bi ga usmrtili, in niso ga našli.
Koral. Po krivem sodi svet iz ležjo;
Razpel je mrežo nad meno Lesti, zvijače, greha.
Otmi me, Bog, iz teh nadlog,
Ti sam si, Bog, uteha!
Rociiativ. In najsi je došlo krivih prič veliko, niso ga našli. Naposled pa sta prišli dve krivi priči in sta rekli: Ta je dejal: Jaz lahko tempelj božji poderem in ga zopet lahko v treh dneh sezidam. In duhovnik višji je ystal in mu dejal: Kaj nič ne praviš na to, da zoper tebe pričata? Ali Jezus je molčal.
In duhovnik višji mu 'je dejal potem, rekoč: Rotim te na živega Boga, da nam izrečeš, si li ti res Kristus, sin božji. Jezus pa mu de: Ti si rekel. Povem vam pa: Odslej se bo zgodilo, da človekovega bodete sinu videli sedečega na desni, prihajajočega v oblakih nebeških. Veliki pa duhovnik raztrga oblačila, rekoč: Boga je preklinjal, kaj nam je še treba prič! Glejte, zdaj ste slišali njega preklinjevanje. Kaj se vam zdi? Oni so odgovorili:
Dvojni zbor. Zato je smrti vreden!
Recitativ. Tedaj so pljuvali mu obraz in za uho ga bili. Drugi pa so s pestmi ga tolkli v obra/z in rekli:
Dvojni zbor. Zdaj reci nam, Kriste, kdo li te je bil?
Koral. Kdo li te je udaril,
Kdo zlobno razmesaril Presveti tvoj obraz?
Saj nimaš nič na vesti Kot grešniki zločesti;
Nobenih ne poznaš grchot!
Recitativ. Peter pa je sedel na dvoru zunaj, in stopila je dekla tja, rekoč: In ti si bil tudi z Jezusom Galilejcem. A Peter je vpričo vseh to tajil, rekoč: Ne vem, kaj praviš. Kadar pa je šel skoz vrata, ga je videla druga dekla in rekla tistim, ki so tam bili: Tudi ta-Ie je bil z Jezusom Nazarenskim! In zopet je tajil in se rotil: Človeka tega ne poznam. Črez malo časa pa so pristopili	ondot stoječi in	Petru	dejali:
Zbor (tutti). Res je,	bil ti si tudi pri	tistih,	zakaj izdaja te jezik tvoj.
Recitativ. Tedaj pa	se je rotil in na	glas	prisezal:	Človeka tega	ne
poznam. In zdaj petelin je	zapel. In Peter	se je	spomnil	Jezusa, ki mu	je
bil rekel: Preden petelin bo zapel, me bodeš trikrat zatajil. In šel je ven in plakal žalostno.
Koral. Najsi tebe sem ostavil,
Zopet združim se s teboj;
Saj je v smrtnem strahu spravil Naju sin edini tvoj!
Ne, pregrehe ne tajim;
Daj, da milost spet dobim.
Večja je od vsega greha Tvoja milost in uteha.
Recitativ. Kadar pa jutro se je storilo, so sklenili veliki duhovniki in starejšine, da Jezusa umore. In zvezanega so odgnali in so ga izdali deželnemu glavarju Ponciju Pilatu. Tedaj, ko je Judež, ki ga je bil izdal, spoznal, da bo obsojen, tedaj se je skesal, prinesel nazaj trideset srebrnikov diihovnom velikim in starejšinam, rekoč: Pregrešil sem se bil, da sem izročil vam nedolžno kri. In so rekli:
Dvojni zbor. Kaj je do tega nam? Glej sam, če hočeš!
Recitativ. In je vrgel srebrnike njih od sebe in se je vrnil, odšel in obesil se Višji duhovniki pa so vzeli srebrnike in rekli: Ni smeti v skrinjico templjevo jih položiti, zakaj to je cena krvi izdane! Sklenili pa so potem in kupili njivo .lončarjevo zanje, kjer so zagrebali tujce. Zatorej se zove ta njiva njiva krvi še do današnjega dne. S tem se je zgodilo, kar je bil govoril prerok Jeremija, ki veli: In vzeli trideset so srebrnikov, da so plačali cenjenega, ki so kupili ga od Izraelovih otrok; in so jih za lončarjevo dali njivo, kot mi ukazal je Gospod. Jezus pa je stal pred poglavarjem, poglavar pa je vprašal ga, rekoč: Si li kralj ti judovski? Jezus pa mu je dejal: Ti praviš. In ko je.bil tožen öd duhovnikov višjih in sta-rejšin, ni nič odgovoiil. Tedaj mu reče Pilat: Ali ne slišiš, kako hudo si tožen? In mu ni odgovoril na nobeno besedo, tako da se je poglavar mn silno čudil.
Kcral. Na poti se izroči,
Potrt od zla in zmot, Njegovi zvesti moči, Ki daje zvezdam pot!
On, ki oblake vodi, Vetrovom meri tek,
Ti da stezo, kjer hodi Lahko se brez zaprek.
Recitativ. Poglavar pa imel ob prazniku je navado, da ljudstvu enega je izpustil, ki so ga hteli. Imel pa takrat je jetnika slovečega, ki imenovan bil je Baraba. In ko so tedaj se zbrali, poglavar jim je rekel: Koga hočete, da izpustim ga, Barabo ali Jezusa, kateri je imenovan Kristus? Kajti vedel je, da izdali so ga bili iz zavisti. In ko je sedel na sodnem stolu, je poslala k njemu njegova žena: Nič si ne dajaj posla s pravičnikom tem; v sanjah veliko sem trpela nocoj zaradi njega. Ali duhovniki višji in starejšine so pregovarjali ljudi, da bi za Barabo prosili, Jezusa pa pogubili. Poglavar pa jim je odgovoril in jim rekel: Koga hočete med tema dvema^ da vam ga izpustim? In so rekli:
Dvojni zbor. Barabo!
Recitativ. Pilat pa jim je rekel: Kaj z Jezusom mi je storiti, ki Kristus je imenovan? In vsi so rekli:
Zboi (tutti). Križan naj bo!
Koral. Oj, nezaslišane, strašne krivice!
Pastir trpi naj dobri za ovčice!
Trpi gospod, ki hlapcem je prijazen,
Naj zanje kazen!
Recitativ. Pilat jim je rekel: Kaj pa vam je hudega storil?
Sopran - solo. Le blage trosil je dari.
Recitativ. Še huje pa so kričali, rekoč:
Zbor (tutti) Križan naj bo!
Recitstiv. Ko pa je Pilat spoznal, da nič ne opravi, temveč da se dviguje šq večji hrup, vzel je vode in si roke umil vpričo ljudstva, rekoč: Jaz pravičnika tega sem krvi nedolžen; le vi glejte. In vse ljudstvo* je odgovorilo, rekoč:
Zbor (tutti). Kri naj pride ta na nas. in na otroke!
Recitativ. Tedaj jim je izpustil Barabo, dal pa Jezusa je bičat in ga jim je potem izdal, zato da bi bil križan.
Alt - solo. Če vas solza,
Ki me rosi,
Ne preprosi,
O, vzemite mi srce!
Recitativ. Tedaj so vojščaki poglavarjevi Jezusa vzeli s seboj na sodišče in spravili k njemu so potem vso trumo in so ga slekli in so mu
Pogled je slepcem spet delil, Ozdravljal hromcem ude; ■ Besedo božjo je proslavljal, Obsedence ozdravljal,
Ubožcem je podpornik bil, Vzprejemal grešne je ljudi — Sicer nič Jezus storil ni!
ogrnili plašč od škrlata in spletli so mu krono od trnja	in	dali	mu	jo	na
glavo in v desnico še njegovo trst in so poklekali pred	njim in	rogali	se
in rekli:
Dvojni zbor. Zdrav bodi, Jezus, kralj vseh Judov!
Recitativ. In so pljuvali vanj in trst jemali in	ga	tolkli ž	njim
Po glavi
Koral. Oj, glava, vsa oblita S krvjo iz krutih ran,
Z bodicami ovita
V	grohot, posmeh glasan!
Oj, glava, ki ti dana Sicer je čast samo,
A zdaj zasmehovana,
Pozdravljam te srčno!
Recitativ. In ko so ga zasramovali, potlej so mu slekli plašč in ga oblekli v njegova oblačila in so ga gnali, da bi ga križali. Na poti pa so dobili človeka iz Cirene z imenom Simona; tega so primorali, da mu ie nesel križ.
Bariton - solo. Seveda neče iti kri,
Meso pod križ trpljenja ta;
Cim bolj bi duši v prid bilo,
Tem teže se poda.
Recitativ. In so prišli na mesto, ki se zove Golgata, to je mesto mrtvaških glav, in so dali piti mu vina, zalitega z žolčem; in ko je bil pokusil, ga ni hotel piti. Potem pa, ko so ga križali bili, so razdelili oblačila in zanja vadljali, da se je dopolnilo, kar rečeno je po preroku: In razdelili so si moja oblačila in so za mojo suknjo vadljali posihdob. In sedeli so tam in ga čuvali. In vrhu njegove glave so mu pribili pisana njegovo obsodbo, namreč: To je Jezus, kralj vseh Judov. Z njim sta bila pa križana dva razbojnika, eden na dersni in eden na levi. In ti, ki so mimo hodili, pa so ga kleJi in zmajevali z glavo in reklii:
Dvojni zbor. Kako podiraš božji nam hram in v treh ga dnevih spet sezidaš; sam si pomagaj! Če si božji sin, pa stopi s križa dol!
Recitativ. Takisto so ga sramotili višji duhovni s starejšinami in pisniarji vred in rekli:
Dvojni zbor. Drugim je pomagal, sam sebi pa nič ne more! Če res je izraelski kralj, pa stopi naj s križa zdaj, in bomo mu verjeli. V Boga je zaupal, ta naj reši ga zdaj, če ga ljubi, saj je dejali: Jaz sem božji sin!
Recitativ. Prav to sta mu očitala morivca, ki sta ž njim vred križana bila.
Alt-solo. Oh, Golgata, nesrečna Golgata!
Gospod gospostva vsega mora tu umreti,
On, ki je ves osrečil svet,
Sramotno je. na križ razpet.
On, ki nebo ga, zemlja hvali,
V posmeh je grešni tej drhali;
Pravico htepo krivem streti,
Zato drhti mi duša vsa.
Oh, Golgata, nesrečna Golgata!
Recitativ. Od šeste ure pa se je storila tema po vesoljni zemlji in do devete ure. In ob deveti uri je zaklical Jezus, rekoč: Eli, Eli, lama asabthani! To je: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Eni pa tam stoječih so rekli, ko so zaslišali te besede:
Zbor (tutti). Elijo kliče ta!
Reciiativ, In brž je eden stekel in gobo vzel in jo napojil s kison' in jo nataknil na trst in piti mu dal. A drugi so dejali:
Zbor (tutti). Stoj, poglejmo, ali pride ga Elija rešit.
Recitativ. Jezus pa je zopet zavpil na ves glas in umrl.
Koral. Kadar mi bo umreti,	Ko bo mi najtesneje,
Ne loči se z menoj!	Upri name oči;
Ko smrt mi bo trpeti,	Saj strah in bol umeje,
Gospod, pri meni stoj!	Kdor je trpel kot ti!
Recitativ. In glej sedaj, zavesa se v templju pretrga na dvoje tam od vrha in pa do tal. In vsa zemlja se je potresla, in vmes skale so pokale in grobovi se odpirali, in vstalo je mnogo	trupel svetnikov,	ki so
spali, in šli so iz grobov po njegovem vstajenju	in	so prišli do svetega
mesta in se mnogim prikazali. Ali stotnik in kateri so ž njim pri Jetzusu stali, ko so videli potres in kar se je godilo, so se silno zbali in so rekli:
Zbor (tutti). Ta resnično je sin bil božji!
Recitativ. Bilo pa je veliko žen, ki so stale	od	daleč; bile so	prišle
za Jezusom iz Gali'eje in so mu bile stregle^tam je bila Marija Magdalena in Marija, n:ati Jakopa in Jožefa, in mati Cebedejevih sinov. Na večer pa je prišel bogat mož iz Arimateje, po imenu Jožef, ki je bil učenec Jezusov. Ta je šel k Pilatu in prosil trupla Jezusovega. In Pilat je rekel, da so mu dali truplo.
Bariton - so’o. Zvečer, ko hlad je zemljo kril,
Adamov greh očit je bil;
Zvečer mu je poslal Vzveličar kazen;
Zvečer golobček je prijazen Prinesel oljčino mladiko.
Lepot ima večer veliko!
S človekom mir je sklenil zdaj Gospod,
Otel je sin človeški rod.
Mir truplo mu dobi.
Oh, ljuba duša, prosi ti,
Oh, pojdi, Je.zusa si v dar izprosi,
V	predrag spomin ga vedno v sebi nosi!
«
Recitativ. In Jožef je vzel telo in ga izavil v čisto te.nčico in ga položil v novi svoj grob, ki ga je bil izsekal v skalo, in je zavalil velik kamen k durim groba in je odšel. Bili pa sta ondu Marija Magdalena in ona Marija in sedeli sta grobu nasproti. Prihodnji dan, tisti, ki je po pripravljanju,	so se zbrali višji duhovniki in	farizeji	k Pilatu, rekoč:
D\ojiii	zbor. Gospod, spomnili smo se,	da je	zapeljivec	ta, ko	je
še živ bil, del: Črez tri dni hočem zopet vstati sam od smrti. Ukaži grob tedaj obvarovati do tretjega mu dne, da ga njega učenci kje ne ukradejo in ljudstvu ne reko: Glejte, vstal je zopet sam od smrti; in zmota ta poslednja bo hujša kakor prva.
Recitativ. Pilat pa jim je rekel: Imate stražo; pojdite, varujte, kakor veste.	Oni so šli in postavili so straže	h grobu	in kamen	zapečatili.
Dvojni	zbor. Mi grudimo se v prah s	solzami
In v grob ti kličemo srčno:
Jezus mili, spi sladko!
Udje trudni, pokoj z vami!
Grob in smrtni kamen tu Bodi naši plašni vesti,
Srcu, ki drhti v bolesti,
Mehka postelja miru.
Tukaj vsak sanja brez strahu!
Mi grudimo se v prah s solzami In v grob ti kličemo srčno:
Jezus mili, spi sladko!
Poslovenil Anton Funtek.
Opomba. Recitativi so prirejeni po Volčevem prevodu sv. pisma. Iz glasbenih ozirov pa so se morale besede seintertje drugače razvrstiti in tudi predrugačiti; zmisel se pa ob tem seveda ni izpremenil.
*
NARODNA TISKARNA, LJUBLJANA.
«o LJUBLJANA