Poitoins plačana v gotovini, Leto XVI., Stev. 38 Ljubljana, petek 15* februarja 1935 Cena 2 Din upravuistvo. cjuoijana tLnafljeva nliea » - reletoo II SL22. 3123, S124. «136. 8136 inserstm Jdoeiea: Ujubljana Aelea-Durgov« UL A. - r«J M92 24U2. Podružnica Maribor. Gosposka ulica II U - reietOD »t 3466 Podružnica Jel je: Kocenova ulica At. X. . Telefon tt 1SU Računi pn pošt ftea zavodin: Ljub-tj&na it 11 £42 Praga Oslo 78-180, Wler> «t 10S241 0 tem se ne glasuje? Takozvana Lzvenparlamentarna opozicija doživlja zadnje dni razočaranja, ki bedo do kraja razdejala že itak močno razrahljano disciplino v njenih razredčenih vrstah. Delali so načrte, kako bi preko noči priklicali nazaj stare čase svoje neomejene tiranije. Tako so se nadejali, da se bodo po petih letih kujanja na mah dokopali do oblasti, brez odgovornosti in pokore za svoje pogre-ške. V svojem veselem optimizmu so si že delili ministrske položaje in poslanske mandate ter sestavljali črne liste onih nesrečnežev, ki so imeli dovolj poguma dvigniti visoko jugoslovenski prapor takrat, ko je bilo to še zvezano z očitkom izdajstva in plačanstva. Vse to še ne bi bilo tako hudo, če ne bi gospodje oznanjali svetu, da ne mislijo v svojem čudnem pojmovanju »novega časa« zaigrati na naši politični pozormci samo reprize predšestojanuarskih tra-gikomedij, nego tudi odpreti vsa ona vprašanja, ki jih je naš pokojni kralj Voditelj definitivno rešil. V svoji lahkomiselnosti, da ne rabimo hujšega izraza, so hoteli nekateri postaviti na dnevni red našega političnega življenja novo borbo za notranjo ureditev države, torej nove ustavne in državnopravne boje, ki bi porušili vso dosedaj doseženo konsolidacijo, ne da bi ustvarili kaj novega. Nas, ki poznamo pravo razpoloženje gotove gospode iz dela med narodom, to ni prav nič presenetilo. Molčali pa smo, ker smo se namenoma izogibali načeti diskusijo o vprašanju, v kateri je mogoče odgovoriti slehernemu poštenemu in državo res ljubečemu Jugoslovenu samo eno: Roke proč od naše ustave in jugoslovenske ureditve države! Včeraj je odgovoril v istem smislu tej gospodi tudi predsednik kraljevske vlade g. Jevtič ter z njemu lastno odločnostjo pretrgal mrežo intrig, ki so jih pletli okoli njegove osebe in njegovega kabineta razni politični špekulanti. Njegove besede, naslovljene deputaciji beograjskega občinskega sveta in meščanstva so bile tako odiočne in jasne, da jih mora razumeti zadnje politično dete v naši državi- Zaradi tega tudi ni prav nič čudno, če je utegnil »Slovenec«, ki *s sir*«r s tolikšnim vzhičenjem objavlj'al do včeraj sleherno izjavo g. Jevtiča, priobčiti včerajšnje njegove besede šele v drugi izdaji, namenjeni pred vsem ljubljanskim čitateljem, pred katerimi se itak ne dajo prikriti. >V tej volilni borbi — je rekel g. Jevtič — se niti ne morejo. niti ne smejo obravnavati in reševati vprašanja, ki so bila nespremenljivo rešena v ustavi z dne 3. septembra 1931. O tem ne sme nihče več dvomiti in nihče ne sme zaustavljati neodoljive-ga koraka cele nacije. O tem se ne glasuje!« Prazne »o bale nade gospode iz opo-racije, da se vrnejo zavoljo njih in njihove zakrknjene miselnosti stari časi plemenskih, pokrajinskih ali konfesio-nanih političnih formacij. Jugoslavija ima danes pred seboj vse hvaležnejše in važnejše naloge, kakor pa da se v 18. letu svojega obstoja povrne na izhodišče bratomornih bojev za nekake meglene državnopravne in od zgodovine že davno ovržene principe, ki v svojem bistvu niso nič drugega, nego konfesio-naini ali plemenski predsodki, zavoljo katerih je bilo v prošlosti dovolj zavle-čeno tako potrebno konsolidiranje. Jugoslovenska javnost je z zadoščenjem vzela na znanje odločne besede predsednika Jevtiča, S prav posebnim zadovoljstvom pa jih je sprejel nacionalni živel j v naši ožji domovini, ker vidi v njih nov dokaz volje kraljevske vlade, da bo ostala neomajno na stališču jugoslovenske državne politike pokojnega kralja Uedinitelja ter verno čuvala sveta načela državnega in narodnega edinstva. S to izjavo je že tudi dana definitivna smernica za opredelitev nacionalne fronte v dravski banovini pri volitvah v Narodno skupščino. Na ta idejni program se bodo že s samo kandidaturo vezali tudi vsi, ki bodo kandidirali na listi g. Jevtiča. Za nas je vprašanje notranje ureditve države rešeno. O tem ne glasujemo več. Jugoslovenska fronta koraka v dravski banovini z duhom novega časa in se zaveda, da narod danes ne pričakuje od vlad in parlamenta brezplodnih razprav o notranjepolitični ureditvi države, nego pozitivnega dela za resnične ljudske koristi. Za njo ni vprašanje, kako zadostiti kakim partizanskim ali celo osebnim težnjam, marveč kako najti pota in sredstva, da se gospodarska kriza, ki tako hudo tare našega človeka, čim bolj omili in čim prej odstrani. Predsednik Jevtič je že s svojim dosedanjim delom dokazal, da se hoče energično lotiti tega vprašanja, ter je povabil k sodelovanju vse pošteno in dobro misleče ljudi. Gospoda, ki tava že šesto leto v začaranem krogu praznih »ideoloških« borb, je ta poziv oči-vidno preslišala in zahteva od našega naroda, da njej na ljubo razpravlja namesto o ozdravljenju gospodarskih stisk o upravičenosti njihovih čisto privatnih državnopravnih nazorov in zablod. Ako so ga prečuli opozicijski generali, ga je pa tem bolje čul ves naš narod. Naročnina mite m—eCm Ou £a inosemstv« otr tO.— Uredništvo* Ljubljana. Knafijeva ulica & Telefon Si22 3123. S124. S125 5126 Maribor Gosposka ollcu 11 Telefon it 2440 Celje, Str ssmaverjeva ulica AL 1. Telefon «t 66 Rokopisi se o« vračajo. — Oglasi po tartfu REORGANIZACIJA PROIZVODNJE IN POLJEDELSKE INDUSTRIJE Minister za kmetijstvo dr. Jankovič o nnjni potrebi proizvodnje sirovin, potrebnih naši industriji, da se zmanjša uvoz iz tujine Beograd, 14. februarja, č. Na povabilo ministrstva za kmetijstvo je bila danes v prostorih glavne Zveze srbskih kmetijskih zadrug konferenca zastopnikov industrije za predelavo oljnatih semen in olja ter proizvajalcev v to svrho potrebnih sirovin. Na konferenci je bilo sklenjeno izvesti organizacijo industrije olja in poljedelstva, da bi se omogočila v državi proizvodnja sirovin, kolikor jih je treba industriji olja in še za izvoz. Konferenco je otvoril kmetijski minister dr. Dragutin Jankovid z naslednjim zanimivim govorom: »Današnji sestanek proizvajalcev oljnatih semen in zastopnikov oljne industrijo mora dovesti do končnih predlogov o načinu. ki bi omogočil, da se naša oljna industrija, kar se tiče sirovin, docela osvobodi uvoza iz tujine. Statistični podatki, ki so nam bili predloženi, kažejo naravnost obtožujoče številke. Od 1. 1929. pa do danes smo uvozili za 530 milijonov Din olja, ki bi ga bili lahko pridelali doma. V isti dobi smo uvozili za 733 milijonov Din oljnatih semen, ki bi jih lahko prav tako pridelali doma. Povprečno je znašala vrednost uvoženih oljnatih semen 68 milijonov Din na leto, kar znala od I. 1921. do prvega polletja 1934 skoraj 1300 milijonov Din. Po sestavljenih računih bi bi o treba za pridelovanje tega uvoženega semena 30.<>00 ha zemlje, ki bi se vsekakor našli, ker je pridelovanje oljnatih semen mnogo bolj rentabilno. kakor pridelovanje pšenice, Koruze in drugih pridelkov. Ni mi treba poudarjati, kako velika je izguba tudi za naše državne dohodke zaradi uvoza sirovin v znesku 1300 milijonov. Pridelovanje oljnatih semen bi bilo lahko ojačilo rentabilnost našega poljedelstva. Oljna industrija je dobila vso potrebno zaščito proti konkurenci tujega olja, ki ji je bila priznana zato. da bi se sirovine, ki jih predeluje, proizvajale doma. Program vlade gosp. Jevtiča je v tem pogledu defini-tiven in kategoričen. Vse sirovine, ki jih je mogoče pridobivati v naši državi, se morajo Razširjenje pravic regenta Horthyja sporazum Gombosa In Bethlena — Horthy bo dobil neomejeno pravico sankcioniranja zakonov Budimpešta, 14. februarja w. Na včerajšnji seji vladne stranke je sporočil ministrski predsednik Gombos, da je bil v zadnjih razgovorih z grofom Bethlenom dosežen popoln sporazum. Vodstvo stranke je sprejelo to sporočilo z zadovoljstvom na znanje. Nadalje je pravosodni minister dr. Lazar predložil končno veljavni načrt o razširjenju pravic državnega upravitelja, ki je bil soglasno odobren. Kakor doznava >Uj Nemzedek«, vsebuje ta načrt naslednje točke: 1. Državni upravitelj Ima neomejeno pravico sankcioniranja aH odobritve od parlamenta sprejetih zakonskih načrtov. Doslej je imel državni upravitelj samo pravico enkratnega veta ter je moral, ako je parlament vztrajal pri svojem sklepu, sankcionirati vsak iakon v teku 15 dni. 2. Pravica parlamenta, da ame državnega upravitelja poklicati na odgovor, se ukine ter se državni upravitelj postavi v tem pogledu na isto stališče kakor kralj. 3. Ako se izprazni mesto državnega upravitelja, preidejo vse njegove pravice kot državnega poglavarja na ministrski svet, razen pravice sankcioniranja. 4. Zakon o dosedanjih pravicah državnega upravitelja iz 1. 1920. se ukine. Kar se tiče odnošajev ministrskega predsednika GMimbOsa do stranke malih poljedelcev, Je, kakor »zavija »Magyar Or-szag«, ministrski predsednik Izrecno izjavil, da ni med njim tn to opozicijsko stranko nobenih odnošajev več. Nemški odgovor Francosko-britanski predlogi so primerni za začetek diplomatskih razgovorov Berlin, 14. februarja AA. Zunanji minister baron v. Neurath je izročil francoskemu poslaniku Fran?oisu Poncetu nemški odgovor na francosko-britansko noto od 3. februarja. Odgovor obsega dve strani in je sestavljen bolj ali manj v splošnih obrisih. Med drugim naglasa, da ao francosko-britanski predlogi primerni za začetek diplomatskih razgovorov o vse-h vprašanjih, ki se jih dotikajo. Vsebina odgovora bo v nemških listih objavljena v soboto zjutraj. Berlin, 14. februarja, b. Nemški zunanji minister Neurath je popoldne obrazložil j angleškemu poslaniku stališče Nemčije glede londonskih sklepov takole: Glede vprašanja vzhodnega pakta je Nemčija opozorila na pogajanja, ki ae še vrše, zaradi česar končno veljavnega stališča še ni mogoče določiti. V vprašanju neodvisnosti Avstrije prosi Nemčija za podrobnejša pojasnila, v koliko bodo posamezne države podpisnice pakta z« jamstvo neodvisnosti Avstrije prevzele kako obveznost. V vprašanju razorožitve izjavlja Nemčija, da je njeno stališče že znano. Ko bodo priznali njeno zahtevo po enakopravnosti. se bo Nemčija zopet udeleževala pogajanj za razorožitev. Kar se tiče letalskega pakta, opozarja na to, da je tak dogovor zaželjen od Anglije, Francije in Belgije, a tudi Nemčija nima nobenega vzroka za odklonitev. Tukaj torej menijo, da bo letalski dogovor prva točka, glede katere se bo mogel doseči sporazum. Nemška nota bo objavljena v soboto dopoldne, ko bo v rokah interesiranih vlad. Laval o zastoju diplomatske akcije Pariš, 14. februarja, d. Zunanji minister Laval je na včerajšnji seji parlamentarnega odbora »a zunanje zadeve podal ekspoze o franooako-angleških pogajanjih in stremljenjih Frncije, da bi zagotovila evropski mir ter sodelovanje z vsemi narodi. Poudaril je, da temelje teJcoČa pogajanja na načelih neločljive zveze med varnostjo in razorožitvijo. Ločitev predlogov v londonskem dogovoru ziaradi tega ni mogoča, ker se more ženevski dogovor o enakopravnosti praktično uresničiti le v e kviru varnosti za vse prizadete države. Laval je nato opozoril na ojačenje francosko • italijanskih sklepov glede Avstrije s pristopom Anglije ter izjavil, da bo mogoče ustvariti jasnost o nemških namenih v srednji in vzhodni Evropi šele po sprejemu nemšvega odgovora. V zvezi s tem je poudaril tudi Domen bližnjega poseta avstrijskega kancelarja dr. Schu«chn!<*ga v Parizu. Tz iz'av francoskega ziman*"-" ministra je razvidno, da je janvtfvo av=' *ke neodvisnosti postalo z londonsko iziavo solidarna obveanost treh zapadnih velesil. Diplomatska pogajanja s ?>ovjetsko unijo glede vzhodnega pakta 6e nadaljujejo. Po sprejemu nemškega odgovora v Londonu in Parizu bos«« morali obe vladi urediti način postopanja. Pričakuje se, da bodo tozadevni razgovori kmalu zaključeni. Laval je podal pomirljive izjave glede Rbesinsko-italijanskega spora ter je opozoril na prizadevanje angleške in francoske diplomacije, da opozorita vlado v Addis Abebi na nevarnost ponovitve obmejnih incidentov. Brez vzhodnega pakta ni sporazuma z Nemčijo Pariz, 14. februarja, g. V političnih krogih pripisujejo včerajšnjemu obisku ruskega poslanika Potemkina pri Lavalu veliko važnost. »Excelsior« poroča, da je Laval Potemkinu še enkrat zagotovil, da francoska vlada v smislu ženevskega rusko-fran-coskega protokola ne bo pričela nobenih posebnih pogajanj z Nemčijo pred zaklju-čitvijo vzhodnega pakta. List pristavlja: Ako vztraja Francija še nadalje na svojem načelu »enake pravice pri enaki varnosti«, niso za to merodajni nobeni sentimentalni pomisleki. Francija vidi ja&no poslcdice, ki bi se pojavile, če bi si zapadne države ohranile proste roke napram Avstriji, Ukrajini in baltiškim državam. Locamska pogodba bi se izkazala kot huda zapreka proti privlačni moči sile, ki bi jo Nemčija kot gospodar srednje Evrope izvajala na Poljsko, Madžarsko rn skandinavske države. Voditelji angleške zunanje politike se zavedajo te nevarnosti, čeprav jo široke množice angleškega naroda še ignorirajo. Varnost Francije, kakor tudi Anglije. zahteva stabilizacijo evropskih mej. Beograjski športni kartel Beograd, 14. februarja p. Beograjski nogometni podsavez je razpravljal na svoji Enota ji seji o beograjskem športnem kar-telu, ki so ga ustanovili vodilni beograjski klubi BSK, Jugoslavija in Bask. Sklenili so namreč pogodbo, potrjeno od sodišča, da nobeden izmed teh treh klubov ne bo sprejemal v članstvo igralcev drugega kluba Podsavez je prišel do prepričanja, da je tak kartel za razvoj športa škodljiv in je pozval vse tri klube, da v roku sedmih dni to pogodbo razveljavijo. V nasprotnem primeru bodo vsi trije vodilni beograjski klubi suspendirani in ne bodo smeli več nastopati pri tekmah proizvajati doma v zadostnih količinah in se ne smejo uvažati. Industrijska zaščita ne sme biti v korist tujih sirovin. Zaščitne odredbe so bile izdane ne le v korist industrije, marveč tudi domačih proizvajalcev In končno še konzumentov. Ni sicer mogoče pripisati krivde posameznikom, nedvomno pa je, da podatki obtožujejo in da kažejo popolno neorganiziranost naše proizvodnjo, pomanjkanje organizacije med proizvajalci sirovin in industrijo, ki jih predelava, med njihovimi organizacijami in ministrstvi, ki 6o pristojna za zaščito in organizacijo te gospodarske panoge. Namestu kaosa v proizvodnji, ki je vladal doslej, hočemo organizi rano kmetijstvo, ki bo pridelovalo toliko sirovin, kolikor jih potrebuje domači trg. poleg tega pa še za izvoz. Ni logično uvažati oljnata semena, ječmen za pivo, loj, volno in razne druge proizvode in pridelke, ko jih vendar lahko pridobivamo doma. Zaščita industrije v take svrhe bo omogočila tudi našim proizvajalcem sirovin postaviti višje eene. kakor so sedaj na mednarodnem trgu. ViSJe cene pa bomo dosegli le i onranizi-ranim poljedelstvom, ki mu bo tudi zaščita industrije posredno koristila Kar sedaj na tej konferenci zahtevamo od vas, je to, da se sporazumete z odredbami, ki jih je treba izdati, da se izvede ta program in da se ne potroši niti dinar več za uvoženo oljnato seme. Se več, program našega dela mora biti ta, da se omogoči izvoz najmanj 2000 vagonov oljnatega semena v druge države, s katerimi imamo povoljne trgovinske sporazume tudi glede cen, po katerih bi nam plačali naše sirovine. Ministrstvo za kmetijstvo ima v tem pogledu jasno stališče. Kakor 6te že saroi imeli priliko spoznati iz deklaracije kr. vlade, želimo najožjega sodelovanja z gospodarskimi organizacijami in hočemo, da uvi-dite, da je to ne samo v interesu države, ampak tudi v interesu nas vseh, vas indu-striicev in vas proizvajalcev sirovin. Vzajemna odvisnost je tolikšna, da je vaš sporazum od vsega pofetka potreben. Če je le malo volje na eni in drugi strani, bo vaše delo rodilo sadove in boste zadovoljni, da vam je bila izkazana ta čast, da ste prvi, ki naj krenejo na pot organizirane poliedel-ske proizvodnje, ki mora napraviti konec kaosu v našein kmečkem gospodarstvu, ki mora dati zaščito našemu kmetu, mu omogočiti, da postavi višje cene svojim pridelkom, dati mu, kar s svojim napornim in težkim delom tudi zasluži.« Govor ministra dr. Jankoviča je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Pogajanja v Abesiniji Po posredovanju velesil so se začela med Italijo in Abesinijo pogajanja za mirno poravnavo nastalega spora Smrt anjrleške pisateljice Florenca, 14. februarja AA. Tu je umrla, stara 78 let, znana angleška pisateljica mra. Violet Pavet. Svoja dela je objavljala pod psevdonimom Vernon. N1ene romane so prevedli na več tujih jezikov. Rim, 14. februarja r. V Addis Abebi so se danes pričela pogajanja med Italijo ln Abesinijo za mirno poravnavo nastalega spora. Italijo zastopa italijanski poslanik, kateremu so dodeljeni vojaški izvedenci, Abesinijo pn zunanji minister skupno s vojnim ministrom. Pri pogajanjih sodeluje tudi angleški poslanik, ki je prevzel vlogo posredovalca. Današnji dan še nI rodil konkretnih uspehov, ker so v glavnem proučili medsebojne zahteve in predloge. Vsekakor se bodo pogajanja zelo zavlekla. London, 14. februarja, č. Davi je angleški tisk objavil prve optimistične vesti {[lede spora med Italijo in Abesinijo. Vsi isti ugotavljajo, da je tedaj italijanska vlada malone že opustila mitel na vojni pohod v Abesinijo in da smatrajo celo uradni politični krogi v Rimu poslednje vojaške odredbe italijanske vlade le kot oster protest proti abesinski ksenofobiji. Italijanski poslanik v Addis Abebi je že koncem januarja izročil abesinskemu zunanjemu ministrstvu ostro protestno noto zaradi incidenta pri Afduabu. Italijanska vlada sicer še vedno vztraja pri svojih zahtevah po odškodnini, ker je bilo pri incidentu ubitih več italijanskih vojakov, vsekakor pa bo skušala doseči zadoščenje mirnim potom in t neposrednimi pogajanji. Abesinski poslanik v Rimu je davi novinarjem izjavil, da je Abesinija prav tako pripravljena z diplomatskimi pogajanji urediti poslednji italljansko-abesinski spor, odklanja pa italijanske zahteve po odškodnina, ker so dejansko italijanski oddelki napadli četo abesinskih vojakov na abesin-skem ozemlju, ne da bi jih Abesinci izzvali. Abesinija se bo tudi pritožila pri Društvu narodov in zahtevala, da se enkrat za vselej reSijo italijansko-abesinski obmejni spori. Simon upa na mirno poravnavo spora London, 14. februarja, d. V spodnji zbornici je zunanji minister Simon izjavil, da je bil angleški poslanik v Rimu obveščen od italijanskega zunanjega ministra v tem smislu, da mobilizacija dveh divizij v defenzivne namene nikakor ne pomeni, da hoče italijanska vlada opustiti svoja prizadevanja za prijateljsko ureditev spora z direktnimi pogajanji. Italijanske čete doslej iriso prodrle na sporno področje, temveč je bil italijanski poslanik v Addis Abebi pooblaščen za pogajanja z abesin-sko vlado. Italija je v Addis Abebi pod-vzela protestno demaršo, obenem pa si je pridržala pravico, da postavi kompenzacijske pogoje. Angleški poslanik v Addis Abebi je pooblaščen za posredovanje. London, 14. februarja, g. Na podlagi rezultatov zadnjih diplomatskih pogajanj med državami, ki so interesirane na abe-sinskem vprašanju, so v angleškem zunanjem ministrstvu prepričani, da se bo mogel preprečiti oboroženi spopad med Italijo in Abesinijo in da se bodo mogla nesoglasja rešiti na miren način. Izjava Su-vicha, da italijanska vlada nima nobenih agresivnih namenov napram Abesiniji, je vzbudila zadovoijstvo. Glede na telefonski razgovor Suvicha z abesinskim odpravnikom poslov v Londonu se more pričakovati mirna ureditev obmejnih vprašanj. Direktna pogajanja med Italijo In Abesinijo, ki so se že pričela, so naletela na velike težkoče, vendar pa upajo, da se bodo končala uspešno, čeprav ne tako kmalu. Tudi v Parizu so optimisti Pariz, 14. februarja AA. V današnjih listih prevladuje naziranje, da bo italijansko abesinski spor mogoče rešiti z neposrednimi pogajanji. »Petit Parisien« priobčuje izjavo odpravnika poslov abesinskega poslaništva v Rimu. ki pravi, da 60 italijanske vojnf priprave tznenadile njegovo domovino vendar se Abes!n'ja zanaša na besede ita lijanskega kralja In Museollnija, ki 6ta javila, da Italija ne namerava napasti Abe-sinije. >Matln« piše, da Italija nttna drugih namenov, kakor da zavaruje svojo kolonijo Somalijo pred morebitnimi napadi. »Ecbo de Pariš« poroča iz Londona* da skušajo zastopniki nekaterih držav vplivati na posamezne abesinske poglavarje, naj bi nadaljnje spopade z -Italijo preprečili in končuje svoje poročilo z besedami; Za Nemčijo bi bilo zelo koristno, če b1 se delovanje Italije nekaj časa odvrnilo od Evrope in če bi se Italija napletla v afriško pustolovščino. Kdo Je izzival London, 14. februarja d- Abesinfcfco po slanlštvo je objavilo komunike svoje vlade. ki pravi med drugim: 1. Etiopska gar-nizija v Gherlogubiju ni nikdar napadi? italijanskih predstraž pri Afduabu, niti jih ni poizkušala obkoliti. 2. Spopad 29. januarja se je pripetil v neposredni bližini Gherlogubija med abesinsko patruljo 25 mož, ki so bili oboroženi samo a puškami. In italijansko tolpo, oboroženo a strojnicami. Po nekaterih izvidnih poletih nad Gherlogubijem je ta tolpa nenadno napadla. S. Avdur so Italijanske čete evakuirale že 29. januarja, torej istega dne, ko se je pričel italijanski napad. Iz navedenega je razvidno, da ni bil 2- februarja podvzet noben poizkus za obkolltev predstraže pri Afduabu. Abesinski vojaki tudi niso zasedli Afduaba, čeprav so Italijanske predstraže zapustile svoje mesto. Cesarski ukazi to bili vedno točno izpolnjevani, zaradi česar te abesinske patrulje niso oddaljile nikdar nad 3 km daleč od glavnega stana čet, h katerim so pripadale. Kje bi se razvila fronta London, 14. februarja AA. Reuterjev urad poroča, da je glavni pas nevarnosti meja med italijansko Somalijo in Abesinijo, ker bi ee v teh krajih dale izvesti vojaške operacije večjega obsega. Italijan; imajo sedaj v Somaliji okoli 40.000 mož. v Eritreji pa okoli 30.000. če bi prišlo do oboroženega spopada na meji med Somalijo in Abesinijo, bi čete iz Eritreje vrgli v Somalijo, garnizije v Eritreji pa b"! Izpopolnili s četami, ki bi prišle iz Italije. Podnebje v Eritreji je za Evropce znosnejše kakor v Somaliji zato bi se tam porabile v glavnem kolonijske čete. Vkrcavanje italijanskih čet Rim, 14. februarja r. Danes so v južno-italijanskih lukah začeli v manjših oddelkih vkrca vati italijanske vojake, določene za vojni pohod v Abesinijo. Vkrcavanje se vrši v manjših oddelkih v raznih lukah. da M se ne dalo tako točno kontrolirati števila čet, ki jih namerava poslati Italija na abesinsko mejo. Francija varuje svoje kolonije Pariz, 14. februarja AA. Francoske oblasti so izdale vse potrebne varnostne ukrepe, da italijansko-abesinski spor ne bi imel morebiti neugodnih posledic za francosko Somalijo. Abesinska vlada je ugodno sprejela francoske zahteve glede odškodnine in zadoščenja zaradi nedavnega incidenta, ki je francoskega kolonialnega nadzornika Bernarda stal življenje. Odmev Jevticeve izjave Pariz, 14 februarja. AA Izjava ministrskega predsednika Bogoljuba Jevtiča, ki jo je dal snoči zastopnikom beograjske občine in gospodarskih organizacij glede na njihovo ponudbo, da bi prevzel mesto nosilca državne kandidatne liste, o nedotakljivosti jugoslovenske ustave od 3. septembra 1931. leta. je izzvala veliko pozornost tudi v inozemstvu, zlasti v prijateljskih državah, kakor so Češkoslovaška. Francija in druge Današnji francoski listi so jo objavili deloma v celoti, deloma v izvlečkih. Nekateri so jo tudi zelo ugodno komentirali. Zlasti so o njej poročali »Temps«. »Journal des Debats« in »L'Information«. Gospodarske in socialne bede so krivi — klerikalci! Do tega zaključka bi moral priti vsak, kdor bi mislil z demagoško logiko klerikalnega časopisja Opozorili smo že, kako se zadnje tedne »Slovenec« besno zaganja v JNS in v vse, kar je z njo v zvezi. V svojem slepem sovraštvu se pri tem poslužuje najogabnejših sredstev političnega boja, kakršnih se je posluževal do 1. 1929. Jugoslovenski nacionalni stranki očita ?Slovenec« celo to, kakor da je odgovorna za svetovno gospodarsko krizo! Kdor ne pozna klerikalcev od prej, ta si bo mislil: Saj to ni mogoče, da bi mogel kdo komurkoli kaj takega očitati. In vendar je tako! »Slovenec < je tik pred volitvami v senat pričel dokazovati, da »so cene kmečkim pridelkom v teku šestih let za polovico padle, tako da so kmetu, ki je moral svoje pridelke za slepo ceno prodajati, šle v izgubo stotine milijonov, ki so bili izgubljeni tudi za vse naše narodno gospodarstvo.« »Tako gospodarstvo je vodilo v obubožanje vsega prebivalstva, posebno pa kmeta, ki je že skoro na beraški palici.« Tem ugotovitvam je »Slovenec« dostavil, da je »vse to zakrivila nesrečna gospodarska politika, za katero nosi odgovornost JNS z vsemi svojimi voditelji.« JNS naj bi torej nosila odgovornost za padec cen v zadnjih šestih letih. Ker pa vsakdo ve, da so cene v tem razdobju povsod na svetu padle za polovico in še več, sledi nujno iz vsega tega, da je končno JNS odgovorna za svetovno gospodarsko krizo in da so le zaradi njene politike »gospodarskega razdejanja« povsod v svetu cene padle. Ko je pričel »Slovenec« s tako bedasto demagogijo, smo bili mnenja, da je *Slovenčevemu« piscu ta pasus po nerodnosti zdrknil izpod peresa, toda motili smo se. Previsoko smo cenili to gospodo. Danes vidimo, ia je bila vsa ta demagoška trditev zavestno napisana, kajti »Slovenec« to kleveto nadaljuje in za njim ostali klerikalni tisk. Znova pripoveduje o razdejanju, ki naj b; ga povzročila JNS in napoveduje, da bo še »zbral vso to strahotno gospodarsko statistiko.« Tudi »Domoljub« je sledil > Slovencu« in je to demagoško trditev še bolj neprikrito in brez sramu iznesel. Kot dokaz, da je »nesrečni režim JNS pustil na gospodarskem polju pravo razdejanje«, navaja podrobne indeksne številke Narodne banke o gibanju cen v zadnjih šestih letih, ki kažejo, da so cene v tem razdobju padle za polovico. Brez ovinkov trdi, da je vse to zakrivil režim JNS. Ne bomo polemizirali s »Slovencem« ir »Domoljubom« o tem, ali so cene na svetu padle na polovico zaradi svetovne gospodarske krize ali zaradi režima JNS, le eno vprašanje bi si dovolili: Klerikalno časopisje je vzelo izhodišče svojih primerjav leto 1928 ter pripisuje ves padec cen od leta 1928. režimu JNS. Vsakdo pa ve, da do jeseni L 1931. JNS ne more biti za nič odgovarna, ker takrat sploh še obstojala ni. Če pa je po »Slovenčevi« logiki vsakokratni režim odgovoren za vse, kar se dogaja, tedaj moramo vprašati, ali niso gospod dr. Korošec in njegovi ljudje sedeli v vladi vse do jeseni 1931? Ali niso torej po tej logiki oni odgovorni za ves padec cen, ki smo ga doživeli od leta 1928. do jeseni 1931? Po statistiki Narodne banke, na katero se »Domoljub« tako vneto sklicuje, je indeks cen od leta 1928. do jeseni 1931. padel od 106 na 68.5 točk, torej za 37 in pol točke, dočim je od jeseni 1931 do konca lanskega leta nazadoval le še za nadaljnjih 6 točk. Skoro ves padec cen v »zadnjih šestih letih« se nanaša torej na razdobje, ko so nosili kot člani vlade odgovornost dr. Korošec in njegovi ljudje. Po klerikalni tezi mora biti torej dr. Korošec odgovoren za ves ta ogromen padec cen. Ali ne vidijo gospodje pri »Slovencu« in »Domoljubu«, da je njihovo demagoško bojno orožje zoper JNS kakor bumerang, ki prileti nazaj, če ne zadene cilja? »Domoljub« pa je v svoji demagogiji šel še dalje in se je povzpel še do hujših trditev. Dokazuje namreč, da so cene našim izvoznim predmetom (v primeri z letom 1928) »padle v letih neomejenega gospodarstva Uzunovič - Kramer - Puc-ljeve JNS za 49 odstotkov ali za polovico, a cene onih izdelkov, ki smo jih morali uvažati, so padle v tej dobi komaj za 29 odstotkov.« Ne glede na to, da je tudi pri izvoznih in uvoznih cenah prišlo do občutnega nazadovanja v času režima, ki mu je pripadal dr. Korošec, se moramo vprašati, kako to, da so tudi v vseh ostalih agrarnih državah izvozne cene v mnogo večji meri padle nego uvozne, in kakšnih sredstev naj bi se moral posluževati režim JNS, da bi vse tuje države prisilil, da v Jugoslaviji dražje kupujejo blago, nego bi ga dobile drugje in da istočasno Jugoslavija ceneje prodajajo blago, nego bi ga lahko prodale drugam? Ali niso take metode političnega boja naravnost ogabne? Ali niso v nasprotju z vsemi krščanskimi in moralnimi načeli, če se kdo, čeprav v zavesti svoje slabosti in v svojem besnem sovraštvu, poslužuje takih nesramnih metod, računajoč zgolj na nerazsodnost svojih redkih pristašev? Španija za status quo na Sredozemskem morju španske skrbi zaradi rimskih dogovorov — Zahteva po obveščanju o predmetu razgovorov dobro poučenih krogih ne verjamejo, bi mogla španska vlada prevzeti odgovornost za odpoved konvencije ter zahtevo .Madrid, 14. februarja d. Na zaupni seji voditeljev strank ki je bila sklicana na pobudo zunanjega ministra m na katero so bili pozvani tudi zastopniki manjšinskih strank, razer socialistov, so razpravljali o špaixski sredozemski politiki, ki je postala po rimskih dogovorih posebno aktualna. Voditelji stranko so soglasno sklenili, da bodo vlado brezpogojno podpirali v njeni sredozemski politiki. Kakor se je izvedelo, namerava španska vlada poudariti, da ima pravico biti poučena, če razpravljajo drugi prizadeti činitelji o lzpremem-bi statusa quo na Sredozemskem morju. Te razprave so brez dvoma v zvezi z razgovori Mussolinija in Lavala v Rimu, ki so zbudili bojazen klujb raznim pomirjevalnim izjavam, da so se pri pogajanjih bavili samo s problemi vzhodne Afrike in da niso bila načeta vprašanja zapadnega Sredozemskega morja. Tangerska konven cija se more odpovedati vsakih 10 let in desetletnica bo letos meseca decembra. V po sklicanju nove konference, čeprav nI opustila upanja, da bi končno mogla vendarle pritegnVi Tanger v špansko področje. Sedanja diplomatska akcija Španije zasleduje dva cilja. Predvsem hoče pojasniti, da čuva Španija nad svojimi pravicami, nadalje pa hoče preprečiti, da ne bi vodila v ustavo sprejeta klavzula, ki obsoja vojno, do napačnega tolmačenja, da Španija nI vsak čas pripravljena braniti svojih pravic. Madrid, 14. februarja AA. V vladni večini so se pokazala resna nesoglasja. List »E1 Debate«, organ narodne kmetske stranke, napada ogorčeno nekatere člane vlade, češ, da v času, ko je na španskem bolj kakor kdajkoli pre^ potrebna odločna in vztrajna vlada, izgubljajo čas z osebnimi kombinacijami. Konferenca denarnih zavodov Beograd, 14. februarja, p. Dne 17. t. m. se bo sestala v Novem Sadu konferenca zastopnikov vseh jugoslovenskih denarnih zavodov. Na njej bodo razmotrivali o položaju na denarnem trgu m stanju jugoslo-venskega denarništva sploh ter sklepali o ukrepih, ki bi bili potrebni za sanacijo denarnega trga Za konferenco vlada veliko zanimanje in bo udeležba vsekakor rekordna. Nova občinska uprava v Nišu NiS, 14. februarja p. Z odlokom notranjega ministra je bila razrešena celotna dosedanja občinska uprava ter imenovana nova z bivšim ministrom Dragišom Ovet-kovičem na čelu Kraljev namestnik dr. Perovič častni meščan Kastva Beograd, 14. februarja p. Danes je prišla v Beograd posebna deputacija občine Kastav, da izroči kraljevemu namestniku dr. Feroviču diplomo častnega meščanstva Odlikovanje prof. dr. Skumoviča Beograd 14 februarja AA. Odlikovan je z redom sv Save n, stopnje dr. Anton Skumovič, redni profesor pravne fakultete na univerzi kralja Aleksandra L v Ljubljani. Zameti na liški progi Zagreb, 14. februarja n. Liška proga še vedno ni očiščena snega Dela se intenzivno nadaljujejo. Promet bo ponovno otvor-jen bržkone jutri. Državna razredna loterija Dne 11. februarja 1935 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 10.000 srečka štev.: 95.741 » 1.000 srečke štev.: 5.838, 5.855. 5.883, 10.854, 10.863, 10.873, 15.723, 15.792, 17.422, 33.001. 33.046, 33.080, 33.096, 46.114, 46.131, 46.150, 46.175, 46.192, 62.039, 62.044, 95.727, 95.779. Dne 12. februarja 1935 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din S.000.— srečka štev.: 33.089 » 1.000«— srečke štev.: 5.833. 5.867, 5.873. 5.887, 5.892, 15.717, 15.735, 17.408, 17 431 17.436. 17.491. 24.801. 24.804 , 24.851, 24.890, 33.072, 46.169, 51.556, 62.025, 62.031, 62.036, 62.055, 62.100. 95.742. 95.746. Srečke za tekoče kolo so razprodane. taitružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv« Petra c. 19 BANOVINSKI SVET JE SVOJE DELO KONČAL Lovska uredba je bila sprejeta z veliko večino — čestitke kranj' skemu županu Cirilu Pircu — Zahvala banu in pomočniku Ljubljana, 14. februarja. Današnji zaključni seji banovinskega sveta je predsedoval ban dr. Puc. B. s. dr. Lipold je preoital resolucijo, ki jo je sestavil ob zaključku proračunske debate poseben odsek in ki se glasi: »Ko banovinski svet zaključuje razpravo o banovinskem proračunu za 1. 1935 36, ugotavlja z obžalovanjem, da so bila nova težka bremena v današnji veliki gospodarski stiski potrebna zaradi ravnotežja med dohodki ter nujno potrebnimi in neodložljivimi izdatki. Banovinski svet ugotavlja, da centralna vlada zadnja leta banovinskega proračune dravske banovine ne do-tira. Banovinski svet smetra za neobhodno potrebno, da se prebivalstvo dravske banovine vsaj nekoliko razbremeni težkega davčnega, trošarinskega in taksnega bremena na ta nečin, da se iz državnih dohodkov določi bano\inskemu proračunu primerno visoka dotbci.ia ali pa odstopijo gotove davščine trošarinskega in taksnega značaja.«« Lovska uredba Sef šumarskega odseka inž. Sivic je prečital osnutek lovske uredbe, kakor ga je redigiral poseben odsek banovinskejja sveta. Uredba predpisuje med drugim, da se mora dražba lova vršiti najkasneje 4 mesece pred potekom veljavne zakupne pogodbe. Oglas dražbe sc mora pravočasno sporočiti banovinski zvezi lovskih društev in objaviti najkasneje 15 dni pred dražbo v Službenem listu. Število zakupnikov in podzakupnikov lova je omejeno. Družbe, so dopustne le v razmerju, da pridejo na prvih 500 ha največ trije člani, na vsakih nadaljnjih polnih 500 ha lovne površine pa po en sam družabnik, vendar pa taka družba v nobenem primeru ne sme imeti več ko 12 družabnikov. Kdor 8 dni po preteku lovopusta razpošilja, nosi, razstavlja, ponuja ali prodaja divjačino, mora na zahtevo nadzorstvenih organov dokazati njen izvor s potrdilom ali pa z dokazilom, da je divjačina iz hladilnice. To velja posebno za trgovska in obrtna podjetja, kakor tudi za vse vrste gostilniških podjetij in za vse, ki 8 dni po preteku lovopusta v javnih lokalih navajajo divjačino v jedilnih listih in jo prodajajo kot pripravljeno jed. Najkasneje po preteku 8 dni od dneva, ko se prične lovopust za dotično vrsto divjačine, ki se vloži v hladilnico, mora lastnik hladilnice predložiti občemu upravnemu oblastvu I. stopnje izkaz divjačine, ki jo ima v hladilnici, da se uradno opremi s plombo. Plombiranje se izvrši v prisotnosti lastnika hladilnice. Ako hladilnica ni na sedežu obče upravne oblasti I. stopnje, je posel plombiranja poverjen občini. Ban lahko na prošnjo oprosti od predpisanega plombiranja gostilničarje, ki uporabljajo hladilnice za shranjevanje divjačine samo za lastno uporabo ter divjačine iz hladilnice ne dajejo drugam v promet. Izmed zverjadi, naštete v zakonu o lovu se v dravski banovini zatirajo volkovi in divje mačke, izmed nezaščitene škodljive divjačine pa divje svinje, lisice, jazbeci in dehurji. Gonje se oblastveno odrejajo praviloma samo na divje svinje in volkove. Za gonjo mora dati občina na zahtevo občega upravnega oblastva 1. stopnje potrebno število lovcev in gonjačev, starih nad 18 let. Za strelce se smejo pozvati le oni, ki so v posesti orožnega lista, lovska karta se ne zahteva. Gonjo vodi v lovstvu izvežbana oseba, ki jo imenuje obče upravno oblastvo 1. stopnje. Nagrade za pokončevanje divjih svinj in volkov se izplačujejo iz sredstev banovinskega lovskega fonda ter jih priznava ban. Za divjo svinjo, težko nad 80 kg, se plača nagrada 150 Din, za težko pod 80 kg 100 Din, za mladiča pn sescu 50 Din, za volkuljo 500 dinarjev, za volka 400 Din, za mladiča iz legla 150 Din. Uredba vsebuje nato podrobne določbe o cenitvi škode, ki jo povzroča divjačina ali pa bi nastala pri izvrševanju lova. Nadalje ima podrobne določbe o dohodkih banovinskega lovskega sklada, ki naj služi za pospeševanje lovstva v dravski banovini. Pri upravljanju lovskega sklada se ban poslužuje odbora treh članov, izmed katerih imenuje sam dva, tretjega pa banovin-ska zveza lovskih društev. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je poudaril, da uredba upošteva tako interese lovskega gospodarstva kakor našega kmetijstva. Uredba ima točne predpise o odškodnini in se je v tem pogledu za kmeta položaj znatno zboljšal. Po živahni, a skoz in skoz stvarni debati je bila uredba sprejeta z 19 glasovi proti 3. Zaključni govor bana dr. Puca S sprejemom lovske uredbe je bil dnevni red sedanjega zasedanja banovinskega sveta izčrpan. Besedo je povzel nato ban dr. Puc. ki je med drugim rekel: Prehajamo k zaključku zasedanja in zato čutim za svojo dolžnost, da se vam zahvalim za vaše delo. Sam žal nisem mogel prisostvovati vsem razpravam, ker je moje imenovanje prišlo šele pred koncem zasedanja, toda videl sem ko sem čital zapisnike razprav, s kakšno pozornostjo in ljubeznijo do naroda ste obravnavali vsa vprašanja in sam proračun. Zavedam se, da proračun, ki je sprejet, ne zadovoljuje ne vas ne nas Dočim so izdatki za življenjske, kulturne in socialne potrebščine banovine premajhni, so bremena, ki bodo krila izdatke težka za današnji čas. Treba je bilo napraviti kom promis, ki ste ga napravili s težkim srcem in zaradi katerega ste žrtvovali nekaj popularnosti. katero išče vsak človek v jav nem življenju Hvala vam za to. Prosim, da odločno odklanjate očitke da niste imeli pravice sklepati o proračunu kot imenovani člani banovinskega sveta Vi imate vso pravico sklenati. ne samo po svojem imenovanju ampak tudi po svojem delovanju med narodom. Upoštevali ste vedno interese ljudstva in storili vse, kar ie bilo v vaših močeh. Smatram, da bi zanemaril svojo dolžnost. če se ne bi na tem mestu zahvalil g, pomočniku, ki je z vso objektivnostjo, z vso temeljitostjo in znanjem vodil razpravo. Naj mu bo iskrena zahvale, izrečena od moje strani. (Odobravanje.) Vi pa ste s pritrjevanjem in ploskanjem itak dali potrdila mojim besedam. Porabim pa to priliko, da spregovorim še nekaj besed na naslov našega odličnega člana in predsednika občine Kranj g. Cirila Pirca. ki obhaja v soboto svojo sedemdesetletnico. G. Ciril Pire je kot odličen član banovinskega sveta in kot dolgoletni predsednik svoje občine vestno vršil svoje dolžnosti, pokazal temeljito znanje v vseh javnih zadevah, pokazal toliko srčne kulture. skratka, bil je vse življenje to, kar Anglež imenuje gentleman. Želim samo to. da bi še dolqo let po svoji sedemdesetletnici vodil občino in delaj v javnem življenju. Hvala vam za vse delo, ki ste ga storili za svojo občino in v prid našega naroda in države. (Živahno odobravanje.) Gospodje člani banovinskega sveta! Sedaj, ko se vračate v svoje okraje, vas prosim, da delujete po smernicah kraljevske vlade, saj odgovarja to vašim in našim željam in tudi ni pri tem nobenega notranjega konflikta med vašimi dolžnostmi in vašim prepričanjem. Prosim, da sporočite naše najboljše in najlepše želje narodu. VS ste člani banovinskega sveta in računamo na vašo pomoč in sotrudništvo v teh resnih časih, ko moramo skušati, da nronovimo naš naTod in mu pomagamo v njegovem gospodarstvu. Naj spremlja sreča vas in nas pri delu. Prepričan sem. da uspehi ne moreio izostati, če bomo solidarno delali za dobro naroda in pomagali drug drugemu.« (Ploskanje.) B. s. Ciril Pire se Je toplo zahvalil banu za čestitke in tovarišem iz banovinskega sveta za ovacije. Nato je nadaljeval: »Že.-lim, gospodje, da me ohranite vsi v dobrem spominu. Prihodnje leto se bo sestal že izvoljeni banovinski svet. Izrekam željo, da bi izvoljeni člani banovinskega sveta z isto vnemo in ljubeznijo vršili svoje posle, kakor jih je vršil imenovani banovinski svet. Želim, da bi vsi gospodje, ki pridejo na naša mesta, vedno imeli pred očmi oporoko našega biagopokojnega kralja: »Cu-vajmo Jugoslavijo!« (Ploskanje.) Zahvala banu in podbanu B. s. Goričar Matija? »Spo&tovani gospod ban! Ze v tem kratkem času, ko ste predsedovali našemu banovinskemu svetu. ste pokazali toliko razumevanja za vse naše težnje in potrebe, da se vam najlepše zahvaljujem v imenu vseh tovarišev. V imenu nas vseh vam tudi ponovno čestitam k imenovanju za bana naše lepe banovine Želim vam, da bi s tem izglasovanim proračunom srečno prebalansirali še vse zapreke in ga v dobrobit celokupnega prebivalstva naše banovine uporabljali po starem ic nreizkušenei;« o tekmi odpotovati, nam še ni znano, kdo od njih je dosegel prvo in kdo drugo mesto, odločilna bo samo ocena pri izvedbi. Čehoslovak Kalous predstavlja vob-če najbolj vsestranega sokolskega smučarskega tekmovalca. V Banski Bvstrici je tekmoval na 30 km, 16 km, smuku, skokih in sestavljeni tekmi. Seveda bo ta simpatični prvak COS tudi v Škofji Loki najjačja opora češkoslovaškega moštva. Snežne razmere v škofii Loki so »ilno ugodne. Na podlago je padel nov sneg. Tudi na novi skakalnici so se vršili poizkusni skoki ter so se skakalci o gradnji skakalnice zelo povoljno izrazili. Prepričani smo, da bo sokolsko članstvo in tudi ostalo občinstvo prihitelo v bližnjo Škof jo Loko Vremenska nanoved Vremensko stanje 14. t m.: Visok pri-tisk nad južno Evropo, ciklon drugod Vedro na Španskem In na Balkanu, dež r za-padni, srednji ln Južni Evropi. — V Jugoslaviji je mraz popustil na severu in zapadu. porasel v sredi ln na jugu države. Banja hika —23. €L terpenfin 4 najizdainejše. Škof ja Loka - pripravljena Skofja Loka, 14 februarja. Z tbo radostjo se Skofja Loka pripravlja, da čim dostojneje, ljubezniveje in bratsko sprejme v svojo sredo smučarje, fci ae bodo zbrali iz Češkoslovaške in vse Jugoslavije v soboto in v nedeljo pri nas. Smučarski odsek loškega Sokola ima za obe dve roki dela m pripravlja vse, do i i -najmanjših podrobnosti, da bodo mogle potekati tekme v absolutnem redu. Napovedan je tudi prihod najodličnejših predstavnikov našega javnega življenja, najbrž prispe tudi minister za telesno vzgojo dr. Aucr. Kakor se predvideva, bo tekmovalo preko 300 sokolskih smučarjev, med njimi mnogo skakačev, ki bodo prikazali svoje vrline na novi škofjeloški smučarski skakalnici, ki zmore skoke do 34 m. Slovesno bo v nedeljo otvorjena skakalnica, nič manj pa »ie bo lep družabni večer v domu v soboto zvečer, namenjen sokolskim gostom, ki jih bodo ob tej priložnosti domači predstavniki javnega in sokolskega življenja pozdravili v svoji iredi kot brate med brati. Vseh priprav se udeležuje tudi mestna občina, skratka je vsa narodna Skofja Loka na nogah, da v ljubezni do svoje rodne zemlje in njenih lepot sprejme in pozdravi mile in drage goste kot nosilce sokolsko-sportnega življenja v sokolski Skofji LoH. Pregledovanje volilnih imenikov Ljubljana, 14. februarja. V sobi 46 domovinskega urada na magistratu so že od prvih dni razpisa novih skupščinskih volitev razgrnjeni volilni imeniki. Domovinski urad je za pregled volilnih upravičencev uvedel letos nov, praktičnejši sistem. Volilni imeniki so posebej razgrnjeni, tik pri vhodu v urad pa te postavljena kartoteka, v kateri so po-camezni volilci vpisani po abecednem redu. Olajšana je dalje tudi kontrola o identiteti volilnega upravičenca. Na vsak kartotečni listek je vpisano najprej polno ime volilnega upravičenca, nato rojstni datum z letnico ter naposled stanovanje, kakor ie zabeleženo v volilnem imeniku. Rekla-macijska doba bo trajala do inkl. 32. februarja. Vsak volilec, ki zahteva reklamacijo, mora prinesti s seboj rojstni in domovinski list ter potrdilo ljubljanske policijske uprave, da biva v Ljubljani 6 mesecev. Uradnik domovinskega urada nato izpolni poseben, že tiskan formular za reklamacijo. Reklamacije se potem predlože posebni komisiji, ki ji sedaj predseduje namestnik predsednika mestne občine prof. F.vgen Jarc. Reklamacijska komisija mora svoj sklep o reklamaciji v 34 urah predložiti sreskemu sodišču v Ljubljani, ki končnoveljavno odloči, ali se reklamant vpiše v imenik ali ne. Vsak reklamant prejme pri vložitvi reklamacije na magistratu posebno uradno potrdilo, ki ga je treba shraniti, ker je važen dokument na dan volitev samih. Prve dni po razgrnitvi volilnih imenikov je bilo prav neznatno število volilnih interesentov, ta teden pa je opažati že večje zanimanje volilnih upravičencev. Prijavljenih je že okoli 100 reklamacij. Koliko bo znašalo končno število volilnih upravičencev za majske skupščinske volitve, še ni znano. Pri sreskem sodišču je namreč ravno v februarju vsako leto S pravkar izišlo prvo številko je naša najstarejša kulturno - slovstvena revija »Ljubljanski Zvon« nastopila 55. letnik, štirinpetdeset zaključenih letnikov! Dali so celo biblioteko, in v marsikateri slovenski hiši kažejo s ponosom na njo. Dolga vrsta letnikov »Ljubljanskega Zvona« pomeni ve«, io pol stoletja zveste službe naši duhovni kulturi in v tej službi je ^Ljubljanski Zvon« še vedno. Med slovenskimi revijami, čijih nadprodukcija čedalje bolj ovira njih razmah in napredek, zavzema LZ še vedno častno mesto. Na uvodnem mestu prvega zvezka je objavljen članek Zvonovega urednika dr. Antona Ocvirka »Literarni zapiski«. Kakor kaže, se je pisec odločil, da v seriji člankov pod tem naslovom kritično pre-motri značilne pojave v naši sodobni literaturi. V uvodu zavzema načelno stališče glede ekspresonistične ln artistične literarne usmerjenosti in podaja svoje misli o ustvarjajoči kritiki, ki se mu zdi danes potrebnejša ko kdaj prej. Prvi zapisek je posvečen Ivanu Preglju, in sicer v zvezi z osmim zvezkom njegovih Izbranih spisov, ocvirk kritično razglablja Pregljevo popravljeni in dopolnjeni volilni imenik uradno na vpogled. Letos sodišče zaradi razpisa volitev ni moglo izvesti korektur in je na vpogled le volilni imenik, kakor je bil uradno popravljen in dopolnjen lani 9. februarja. Po volilnem imeniku iz leta 1934. znaša celokupno število volilnih upravičencev 15.845, razdeljenih na 26 krajevnih volišč. Pri skupščinskih volitvah 8. nov. 1931 je bik) volilnih upravičencev 16.460, volilo pa jih je 13.464. Pričakovati pa je, da bo za sedanje skupščinske volitve število volilnih upravičencev znatno naraslo. ( Strojevodja - žrtev vzorne vestnosti Ljubljana, 14. februarja. Popoldne se je na postajališču v Jevnici primerila Desreča, ki je domala zahtevala človeško žirtev. Popoldanski mariborski potniški vlak, ki privozi ob 13.36 v Ljubljano, se je v postajališču Jevnici ustavil kakor po navadi. Strojevodja, 44-letni Josip Žagar iz Maribora, je skočil hitro s stroja, da uporabi kratek postanek za pregled svojega stroja. S stroja ga je torej gnala izredna vestnost in skrb za stroj. Med pregledovanjem pa je. zatopljen v svoje delo, najbrž popolnoma prezrl ob -tem času s polno brzino mimo vozeči dunajski brzovlak. Lokomotiva brzovlaka ga je oplazila in ga vrgla ob njegov stroj, kjer je s težkimi poškodbami obležal. Zdaj je bil torej potniški vlak brez strojevodje, ki so ga zaradi prevoza v bolnišnico morali naložili na službeni voz. Vlakovodja se je zavedal, da potrebuje težko ponesrečeni strojevodja nujno zdravniško pomoč. S kurjačem sta se zato pogumno odločila m oba nadaljevala vožnjo do Ljubljane, kjer je že reševalni avtomobil pričakoval hudo poškodovanega strojevodjo in ga takoj prepeljal v bolnišnico. Stanje ponesrečenega strojevodje je baje brezupno. Smrt ravnatelja litijske predilnice Litija, 14. februarja. Še v soboto popoldne je bil ravnatelj litijske predilnice g. Louis Preiss čil in ves zavzet z delom. Zvečer se je še šaljivo poslovil od uradništva. V nedeljo dopoldne pa so ga morali z reševalnim avtom odpeljati v Ljubljano — in sinoči je kratka telefonska vest javila, da g. ravnatelj ni prestal trebušne operacije. Globoka žalost je zavladala ob tej nenadni izgubi. Po rodu je bil iz Alzacije iz Riquewihra, kjer se je rodil 1. maja 1875. Predilniški koncem ga je kot strokovnjaka ie 1909. poslal v Litijo pregledat stroje in tovarno. Kot izvedenec je izrazil ugodno sodbo in Mauthnerjev koncem je kupil litijsko predilnico. Daljšo dobo je bil g. Preiss generalni ravnatelj predilnice v Gorici, odkoder je I. 1913. prišel za stalno v Litijo. V svetovni vojni se je odzval klicu domovine, francoske republike, in je šel na fronto, a 1920 se je srečno vrnil k nam. Pokojnik je bil svojim uslužbencem, ki iih ie okrog 800, kakor dober oče. Pred dvema letoma je praznoval 25-letnico službe in ob tej priliki se je posebno manifestiralo spoštovanje do njega. Sam siccr ni obvladal slovenščine, toda njegovi otroci so obiskovali slovenske šole. Bil je vnet podpornik vseh litijskih organizacij, zh-sti pa naklonjen SK Litiji, ki si je zgrad;la na predilniškem svetu nad progo krasno solnčno igrišče. Gasilska četa ga je imenovala za častnega člana. Z globokim razumevanjem za litijske razmere je nudil vedno podporo zlasti tudi društvu »Sola in dom«, ki je pokrenilo akcijo za ustanovitev meščanske šole. Se preden je bil odpeljan v zdravilišče, je podpisal akt, s katerim dovoljuje meščanski šoli potrebne sobe in ves inventar, v kolikor ga predilnica premore. — K večnemu počitku ga oomo spremili v petek ob 15. v Ljubljani iz mrtvašnice Leonišča na evangeljsko pokopališče. Uglednemu pokojniku, ki se je vsestransko prizadeval za prospeh Litije, bo traj- Po boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešano s toplo vodo, izpi-jemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. delo ln prihaja k nekaterim sklepom, ki utegnejo izzvati polemiko, ker pomenijo precejšnjo revizijo dosedanjih sodo o Preglju. Franc Onlč se po daljšem presledku oglaša s tremi pesmimi. Slavko G r u m je zastopan s prozo »Deček in olaznik«. V nji se bavi z življenjem blaznih, ki ga v novejšem času očitno zanima, saj je imel kot zdravnik priliko, spoznati natančneje bitje in žitje teh nesrečnih bolnikov. Miran Jarc se zopet oglaša z daljšo prozo »Legenda o Kvirinu«, ki se bo še nadaljevala. Zaključku se bližajo pisma Ivana Cankarja Fr. Govekarju ln Zofki Kvedro-vi. Tudi v teh pismih se stalno ponavlja najbolestnejšl ton Cankarjeve korespondence: gmotne skrbi, prošnja za denar, občutje zagrenjenostl m osamljenosti. Roman letošnjega letnika Zvona je lz peresa Autona Ingoliča. Pisec je že prej opozoril nase z nekaterimi novelami in črticami. Roman »Zemlja ln ljudje« kaže že na prvih straneh, da je njegovo najzrelejše delo ia smemo morda že sedaj za- no ohranjen svetal spomin. Ugledni družini, ki je izgubila vzornega družinskega očeta, nase iskreno sožaliel Geodetska razstava v Zagreba 1935 Geodetska razstava bo letos prirejena na iniciativo zagrebške sekcije Udruženja geometrov in geodetov s sodelovanjem Kluba geodetskih inženjerjev ter ostalih zainteresiranih krogov. Namen razstave je, da pokaže sodobno stanje geodetskega dela v Jugoslaviji, obenem pa tudi stanje sodobne tehnike raznih geodetskih instrumentov. Razstavnemu odboru je uspelo pritegniti k udeležbi vse one kroge, ki se posredno ali neposredno bavijo z geodezijo. Med drugimi se bodo razstave udeležili Vojno-geografski institut ter Oddelek za kataster in državna posestva z vsemi svojimi deli in s svojim instrumentarijem, dalje tehnično nadzorništvo za komasacijska dela, ki bo razstavilo vsa dosedaj izvršena dela na teritoriju Hrvatske in Slavonije. Posamezne tovarne geodetskih instrumentov bodo zastopane po svojih tehničnih izdelkih, bi predstavljajo višek modeme tehnike. Razstave se udeleži tudi mesto Zagreb s svojimi tehničnimi deli, ki so posredno ali neposredno zvezana z geodezijo. Tehniška fakulteta univerze kraljevine Jugoslavije se je rade volje odzvala prosTiji razstavnega odbora ter mu prepustila primerne prostore v zgradbi tehniške fakultete. Na Bled, 14. februarja. Zadnjič smo objavili v »Jutru« razvoj tujskega prometa na Bledu v zadnjih štirih letih, v naslednjem pa priobčujemo zanimivo statistiko, ki nam kaže skupno število gostov po narodnostih, ki so obiskali Bled v zadnjih desetih letih. Američani 7%, Angleži 1140, Avstrijci 34.017, Belgijci 400. Bolgari 113, Cehoslo-vaki 30.328. Danci 360, Egipčani 5, Francozi 795, Grki 342, Holandci 387. Italijani 3650, Jugosloveni 63.341, Madžari 4393, Nemci 21.657, Poljaki 943, Rumuni 543, Ljubljana, 14. februarja. Pod okriljem Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov je snoči predaval univ. prof. dr. Kasal o vzrokih goričan-ske katastrofe. Za predavanje je bil najprej namenjen društveni lokal združenja v II. nadstropju Kazine, a spričo velikega navala občinstva ga je bilo treba preseliti v vrtno dvorano restavracije Zvezde, ''o-leg profesorjev tehnike, inženjerjev in študentov je bila številno zastopana široka javnost in prišlo je tudi več interesentov iz Goričan ln Medvod. Večer je otvoril predsednik združenja inž. Mačkovšek, nato pa je univ. prof. dr. inž. Kasal v živahnih ibrisi'i prikazal katastrofo in ves problem. Ne da bi se spuščali v čisto teoretska in strogo strokovna vprašanja, ki se jih je dotaknil predavatelj, naj iz njegovih izvajanj poudarimo predvsem, da kvalitete betona pri porušen ju ne zadene nobena krivda. Beton sam je bil nenavadno dober in je še visoko nadkriljeval kvaliteto, ki jo določajo predpisi. Objekt je bil zgrajen kot železobetonski lok s tremi tečaji. Na oboku so bili predvideni parapeti (betonska ograja za cestišče), med njimi pa masiv gramoza, ki ustvarja podlago za cestišče. Os loka, po kateri je bil objekt zbe-toniran, je bila v projektu računana na težo loka samega, težo parapetnih zidov in težo nasipa ter gramoznega cestišča. A ko so odstranjevali opaž, parapetov in cestišča še ni bilo, tako da je bila konstrukcija premalo obtežena Prušenje je nastalo na meji dveh sosednjih lamel, to se pravi tam, kjer se stikata dva sektorja loka, ki so ju zbetonirali časovno drugega za drugim in ki se v tem primeru še nista sprijela. Zavoljo tega beton za nateg sploh ni prišel v poštev in vse bre menatega je prevzelo železo. Po računu prof. dr. inž. Kasala je v železu nastala napetost 7107 kg na cm*, a trdnost železa je izčrpana že pri 3600—4000 kg na cm'. Tako se je železo začelo raztezati. pisati, da bo ta roman prijetno presenečenje za našo literarno publiko. Dogaja se v take zvanl Lukarijl, t J. na Dravskem polju. Tako se je naša literarna geo-grafija razširila tudi na to, doslej slovstveno še neobdelano pokrajino. O avtorju ln njegovem romanu nameravamo priobčiti v kratkem kaj več. V rubriki Sodobni problemi je izSel Izvleček iz spisa R. W. Setona - Watsona o Avstriji in nje položaj v Evropi, A. Ocvirk pa poroča lz Pariza o anketi, ki jo je priredila »La Revue mondiale« o vprašanju, ali bo v Franciji revolucija. Med književnimi poročili piše prof. dr. Ozvald o Kojčevem »Učbeniku življenja«, Vinko Košak pa ocenjuje nekatere mladinske knjige. V rubriki o likovni umetnosti re-ferira dr. Dobida o zbirki Monumenta artis slovenlcae. V Glosah čitamo pojasnilo Ljudmile in Milene Erjavčeve glede navedb in podatkov dr. Slodnjaka v uvodu k Zbranim spisom Frana Erjavca. V Obzorniku so beležke o novi knjigi Alfreda Kerra, o češki reviji »Kvart« in trilogiji Karla Capka. Kakor izvemo, bo uredništvo LZ skrbelo, da bo revija v bodoče Izhajala kar le mogoče redno. Tako Izide že prve dni marca dvojna številka za februar in marec. — »Ljubljanski Zvon« stane celoletno 120 Din ln se naroča v knjigarni Tiskovne zadruga v LJubljani, fielenburgova ul. 3. ta način je prireditev dobila močno zaščito naše najvišje prosvetne ustanove. Razstava bo otvorjena od 3. do 10. marca t L V teh dnevih se bodo vršili letni kongresi, odnosno skupščine Udruženja geometrov in geodetov ter Kluba geodetskih in kulturnih inženjerjev. Razstavni odbor poziva vse one, ki imajo kakršnekoli stike z geodezijo, da sc tej prireditvi pridružijo ter za primer, da so v posesti primernega gradiva, Ie-to dostavijo razstavnemu odboru: »Geodetska razstava, Zagreb, tehniška fakulteta« Mimo razstave organizira prireditveni odbor večje število predavanj, namenjenih tudi širši javnosti. Predavanja bodo v razstavnih prostorih tehniške fakultete. Dosedaj so priglašena naslednja predavanja: geodetski general S Boškovič: Delo vojno-geografskega instituta; univ. prof. v Ljubljani inž. D. F ros t: Geodezija v zvezi z geofiziko in rudarstvom; univ. prof. v Zagrebu inž. V. S e t i n s k i : Komasacija in gospodarske melioracije; univ. prof. v Zagrebu N. A v a k u m o v : Važnost astronomije v geodeziji. Ostala predavanja in njihov razpored bomo sporočili naknadno. Rusi 353, Švicarji 344. Švedi 131, Turki 103, drugi 302, skupaj 143.043. Nočnin je bilo 1,448.901 Tu pa seveda niso všteti se drugi obiskovalci Bleda, kakor šolski izletniki, razne druge izletniške skupine, romarji, razni obiski na kraljevem dvoru. Ako bi vsak gost pustil na Bledu dnevno 100 Din, bi zneslo to v desetih letih 144,890.200 Din ali povprečno na leto 14,469.020 Din. Seveda pa je mnogo tfostov potrošilo na dan večji znesek. sklep med obema lamelama se je pričel ob zgornjem robu loka odpirati. Železo se je pretrgalo, sklep se je odprl še bolj, oba dela pretrganega loka sta ob spodnjem robu tiščala drug proti drugemu. S tem je v loku, ki je bil zgrajen na tri tečaje, nastal četrti tečaj in vsa konstrukcija je obstala v labilnem ravnovesju. Odtod je bila mogoča samo še ena pot v statično ravnotežje: na tleh, v strugi Sore. Zaključek je preprost Po svoji konstrukciji lok ni bil sposoben, da bi se nosil sam. Razopaženje bi se smelo izvršiti šele, ko bi bili zbetonirani parapeti in bi bil lok zasut Morda bi bila zadostovala že teža parapetov brez nasipa, da bi bil lok obstal. Kdo je dal nalog za razopaženje in s tem zakrivil to fatalno katastrofo, bo dognala preiskava. Nepojmljivo je, kako se je moglo zgoditi, da je banska uprava pustila zgradbo brez zadostnega strokovnega nadzorstva. Ta nesrečni slučaj pa na našo srečo kaže v svoji grozotni jasnosti, da je izvrševanje večjih del v inženjerski stroki vedno riskantno, če podjetje štedi pri honorarjih odgovornim strokovnjakom Zaradi enega zajca dva lovca mrtva V Perkoven pri Valjevu so se vaščanje odpravili na zajčji lov. Med lovci 6ta bila tudi kmeta Vojin Kovačevič in Kristivoj Ignjatovič. Psi so prignali zajca mimo Ko-vačevičevega stojišča. Pomeril Je in sprožil, zajec je obležal. Ko pa je Kovačevič hotel pobrati ustreljenega zajca, je pritekel k njemu Ignjatovič in zahteval zajca zase, češ, da je tudi on streljal. Začel se je prepir in naposled je Ignjatovič dvignil puško in jo nameril na Kovačeviča. Strel je počil in je Kovačevič obležal mrtev. Ostali lovci eo prihiteli od vseh strani, toda Kovačeviču ni bilo več pomoči. Ko se je Ignjatovič zavedel, da Je ustrelil svojega tovariša, ga je to toliko pretreslo, da Je tekel domov tn se obesil. Iz mariborskega gledališča L V nedeljo popoldne je bila premiera C. M. Gornerjeve bajne igre »Janko in Metka« z godbo in petjem v treh slikah. Z vsebino, ki je otroški duši silno blizu, se v tem pravljičnem, bajnem svetu gozdnih škratov in zločeste vešče hrustalke stopnjuje pozornost mladega poslušalstva in gledalstva do neke napete osredotočenosti. Rasberger-j e v a režija je uporabila vsa razpoložljiva scenična sredstva, da je to bajno dogajanje pridobilo na veljavnosti in verodostojnosti. S posebnim okusom je izpeljan zaključni prizor druge slike z rajajoči m angelskim zborom. Tudi godbene in pevske točke so bile deležne živahnega režiserjevega prijema. Slike so se vrstile gladko in hitro, tako da je tukaj prišla na dan skrbna vnema in priprava. Rasbergerjev oče Peter in Štefe Dragutinovičeve mati .»era sta zbujala v iskanju sinčka in hčerke pri majhni publiki toplo sočutje, Janko P. Udov i če ve in Metka D. Savi no ve sta v igri in petjn izkazovala neposredno otroško ljubkost in prirodno razživljenost okrutna in na zunaj strašilasta je bila vešča hrustalka v prikazu E. Starčeve. S sigurnim in lepim nastopom sta se odlikovala v drugi sliki škrat in peskovnik VojČ-ka Mohorja. Pri predstavi je bilo mariborskega drobiža s skrbnimi mamicami kakor listja in trave Zabavala se Je mariborska deea in zadovoljna fe bila. V nedeljo zvečer je bila letošnja premiera znane štiri dejanske veseloigre Olgo in če nadzorna oblast ne premore 100 Din za dijeto svojemu kvalificiranemu uradniku. ki bi moral na licu mesta vršiti kon trolo. Poslušalci so predavatelja nagradili • hvaležnim aplavzom. V diskusiji, ki je sle dila, so inženjerji Dimnik. Petrovčič. Umek in prof. dr. Kral dodali šc neka i značilnih momentov. Posebno pozornost pa je vzbudila izjava, ki jo je podal za stopnik prizadete gradbene tvrdke, tehnik Jandl. Zavračal je očitke, da bi bila »Ob nova« nemško podjetje ter zatrdil, da bo tvrdka sama krila vso povzročeno škodo. »Obnova« bo na svoje stroške zgradila preko Sore nov betonski lok. Vsa vas v razpravni dvorani Maribor, 14. februarja- Mariborski veliki kazenski senat je danes razpravljal zanimivo tihotapsko roparsko zgodbo, ki je vzbudila lani v juliju izredno zanimanje. Na zatožni klopi sta nedela 19-letni Maks F e r š, posestnikov sin. in 23-letni mehanik Alojzij Ledinek. oba iz Bresternice pri Mariboru, in sicer zaradi obtožbe roparskega napada, ki sta ga izvršila 4. julija lani na tako zvanem Singerjevem griču na državni cesti Maribor-Kamnice nad posestnikovim sinom Otonom Jurančičem rz Dobrovcev na Dravskem polju. Kapad. Kakor pripoveduje obtožnica, se je podal Oton Jurančič v družbi svojega brata 4. julija 1934 iz Dobrovcev v Bresternico k posestniku Rižnarju, kjer je hotel kupiti štiri svinje. V ta namen je vzel s seboj 3900 Din gotovine. Pri Rižnarju pa nista kupila svinj, ker se jima je zdel predrag, pač pa je ob tej priliki Jurančič kupil od obtoženca Fersa 1 kg saharina. Proti večeru sta sc brata Jurančičeva na kolesih odpeljala domov, v smeri proti Mariboru. Blizu Singerjevega griča sta zaslišala ta seboj motor. Pred obema se je motor, na katerem sta bila Ferš in Ledinek, ustavil. V nočno tišino je jeknila grožnja: »Ali denar m saharin aH smrt!« Pri tem je, kakor trdita Jurančičeva, držal Ferš odprt nož ▼ rokah, Ledinek pa je proti obema naperil samokres. J-urančiča «ta izročila 3500 Din bi 1 kg saharina. Ferš in Ledinek sta pognala motor ter izginila v gluho noč, oropanoa st« pa nadaljevala pot proti Mariboru in »e vrnila domov v Dobrovce. Naslednjega dne sta zadevo prijavila orožnikom, ki ao napravili preiskavo. Prvič pred todnlkl. Že 12 novembra sta se Ferš in Ledinek zagovarjala pred sodniki mariborskega velikega kazenskega senata in je bil Ferš ob sojen na 5 let Ledinek pa na 4 leta robije. Nato sta se pritožila n« stol sedmorice v Zagrebu, ki je pritožbi ugodil, razveljavi! prvo sodbo rn določil novo razpravo. Drugič pred todniki — 27 prič. Pri današnji razpravi je bila navzočna malone vsa vas Bresternica. Dvorana 63. je bila nabito polna. Razpravi je predsedoval okrožni sodnik dr. Lešnik, sodniki dr. Kouča, dr. Pečnik, dr. Čemer in dr. Turato eo pa bili prisedniki, obtožbo je zastopal državni tožilec Sever, obtoženca sta pa zagovarjala dr. Rozina in dr. Stajnko. Razprava »e je pričela ob pol 9. in je trajala do 13.15. Bil je to pravi monstre-proces, saj je bilo zaslišanih 27 prič, ki ao navedle v svojih izpovedih precej podrobnih zanimivosti. Nekatere priče so izpovedale, da Jurančičeva spričo svojega gmotnega stanja nista mogla imeti toliko denarja, nadalje, da Rižmar takrat sploh ni imei svinj naprodaj za 500 Din, temveč z»ke lanske oživotvoritve na mariborskem odru. Jože K o t * č, ki je šti-ridejanko tudi zrežiral, je kot "nosilec glavne podobe privatnega docenta etika Jakoba Johaneka to svojo stvaritev, ki je med njegovimi najboljšimi, z nekaterimi analitičnimi poglobitvami v mnogem še detajlne je razvil, zlasti v prvem in zadnjem dejanju. Nerodnosti tega Čudaškega in stopro-centno neživljenjskega docenta so dobile krepkejše in konkretnejše poteze. Tudi gospa Dynybylova M. Zakrajškove in Rožica Barbičeva sta bili nad lansko višino. Nakrstov prijatelj dr. Plevka je v galantnosti presegal lansko upodobitev, Gromov Tone in BI a ž e v Lojze sta bila adekvatna reprezentanta praškega podzemlja. P. Kovičev policijski komisar je stal pred gledalci kakor živa podoba polnokrvnega zastopnika praške detektivske službe, Medvenov študent Dvvišek se je s grotesknim karikiranjem uspešno uvrstil v babilonsko življenjsko sredino privatnih docentov in advokatov, hišnic in kriminalnih kapacitet policijskih agentov in brundavih nosačev, ki so v F uri j snu in G o r i n i k u našli spretna prikazovale«. Njun bežni pojav aa odru je prinesel topel učinek. Zal pa je gledališče zevalo praznine in ni lepa igra našla tistega odziva, kakor U f« bila zaslužila. KULTURNI PREGLED »Ljubljanski Zvon" v 55 letniku Prometna statistika Bleda V desetih letih 143*043 gostov in 1,448.902 nočnin »Obnova" bo zgradila nov betonski lok Prof. dr. inž. Kasal pred forumom strokovnjakov o vzrokih goričanske katastrofe ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Telefon 21-24 Danes premiera VESELE IN ZABAVNE VELEFILMSKE KOMEDIJE Ukradena nevesta Predprodaja od 11.—M: 13. Predstave ob 4., 7.15 ln 9.15 To je komedija, polna smeha in veselja ter lepe godbe. SODELUJEJO: R. A. ROBERTS, UZZI HOLZSCHUH ADELA SANDKOCK in VIKTOR DE KOWA Domače vesti Hlinka je dobil pomočnika Brnske »Lidovč Noviny« pišejo pod tem naslovom: V času ko Je predsedstvo češke obce sokolske izdalo stvaren odgovor na neutemeljene izpade poslanca Slovaške ljudske stranke patra Antona Hlinke proti Sokolu in sokolski misli, je našel Hlinka novega pomočnika v protisokolskem boju. Ta pomcčnlk je škof dr. Josip Srebrnič z otoka Krka. Poslal je Hlinki solidarnost* no izjavo s poudarkom, da je tudi sam ie javno obsodil svetovni nazor Tyršev, »ki je v diametralnem nasprotju z božjim bistvom, ker taji osebnega boga In od njega razodeto katoliško vero«. Kdor pozna le nekoliko nazore hrvatskega klerikaliz-ma o državni organizaciji Jugoslovenskega Sokola, ne bo Iznenaden nad tonom Jugoslovenskega škofa, ki se pritožuje nad zatiranjem nekaterih katoliških organizacij, zlasti Orla. Hlinka je Srebrničevo pismo objavil v »Slovaku«, ne da bi se zavedal, da mu ta pomočnik lahko več škoduje nego koristi. ♦ Nacionalna ura radia. G. Miloš Crnjan-ski bo danes predaval o zgodovinskem sestanku srbskih velmož 1. 1804. v Orašju, ki so izvolili Karadjordja za voditelja narodne vstaje. O tem velcvažnem dogodku je v daljšemu članku že poročalo nedeljsko »Jutro i. ♦ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani bo Imelo v soboto 23. t. m. ob 20. v restavraciji Zvezdi na Kongresnem trgu redni letni občni zbor. Dnevni red: Cita-nje in odobrenje zapisnika, poročila odbora in revizorjev, volitev novega odbora, revizorjev in razsodišča, določitev članarine, samostojni predlogi, zdravniški vest-nik in slučajnosti člani društva se naprošajo, da se občnega zbora gotovo udeležijo. ♦ Novi grobovi. V Mengšu bodo danes položili k večnemu počitku gospo Franjo De k leva. po rodu Trojanškovo. Pokoj-nica je bolehala kratek čas. Z njo smo izgubili vzorno ženo, ki Je znala spretno sukat! tudi pero in se je gotovo marsikdo spomnil njenih črtic ln tudi daljših povesti, ki Jih je objavljala pod Imenom Zorana. — V Ljubljani je umrl ugledni trboveljski občan g. Alojzij Cestnik, posestnik iz Knezdola Bil je dolga leta občinski odbornik ln splošno priljubljen. NjogoTo truplo so pripeljan v Trbovlje Ln bo pogreb danes dopoldne. — Zavratni bolezni je podlegla v Trbovljah gospa Alojzija Mer v a r j e v a, dobra gospodinja in skrbna mati svojih otrok. — Blag jim bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Bivši celjski pastor o vlogi protestan-tovske cerkve med Nemci v tujini. »Ber-liner Lokalanzeiger« je v svo'ji nedeljski številki objavil na uvodnem mestu članek »Die Kirehe im Auslanddeutschtum« (Cerkev med Nemci onkraj meja), ki ga je napisal bivši celjski evangeličanski župnik Gerhard M a y. G. May opozarja v tem članku, da so izkušnje, ki jih doživljajo v tujini, najbolj poučne, kako velik pomen Ima lahko cerkev ne le za obrambo narodnosti, temveč tudi za njeno notranjo izgradnjo. Nemške protestan tovske cerkve, piše g. May, pa naj se že nahajajo na Sedmograškem, Poljskem, v Avstriji, Jugoslaviji, Braziliji ali Avstraliji, bijo predvsem »žilavo borbo, da obrani cerkev podedovani nemški značaj proti vsem poizkusom potujčenja. V tujini se nemštvo in luteranstvo v veliki meri krijota.« ♦ Za popravila pristanišča in mostov na Sušaku. .Mestno poglavarstvo in gospodarske organizacije na Sušaku so že nekajkrat prosile na merodajnih mestih, da bi se rešiJo vprašanje sušaškega pristanišča ter izvedla nujna popravila mostov čez .Rečino. Leta 1920. v dobi D Annunzijeve okapacije ao Italijani razstrelili dva naj- važnejša mostova, ki vežeta pristanišče z zaledjem. Mo6t za vozni in osebni promet so potem po dogovoru popravili Italijani in po italijanski evakuaciji sta bila podložena tudi železniška mostova. Po 14 letih so ta prometna sredstva ostala v istem stanju, dasi je italijanska vlada izjavila, da je pripravljena nositi polovico stroškov. Preko slabo popravljenih mostov se vrši ves promet pristanišča, če pa bi ti mostovi popustili, b! bilo pristanišče odrezano od sveta. Spomenica, ki so jo sestavile gospodarske organizacije v sporazumu z mestnim poglavarstvom na Sušaku, navaja, da je sušaško pristanišče dalo od osobojenja na vozninah in pristaniških pristojbinah državi preko 500 milijonov dinarjev, dočim znašajo proračunske postavke za urejevanje naših pristanišč od uedinjenja blizu 200 milijard. V določene svrhe je bil porabljen le majhen del teh postavk in bi zaradi tega iskanje denarnih sredstev sušaškega pristana ne smelo povzročati posebnih težav. ♦ Tečaj za obrezovanje In negovanja parkljev pri goveji živini priredi gorenjska eelekcijska zveza s pomočjo kranjskega sreskega kmetijskega odbora v četrtek 21. t. m. v Hrašah pri Smledniku. Začel se bo ob 10. dopoldne in bo trajal s kratkim opoldanskim odmorom do večera. Pouk bo Zvočni kino Ideal ^ DANES Ramon Novarro bo zopet s petjem osvojil vsa srca svojih ljubimcev v velefilmu PESEM ORIENTA Modemi luksuzni hotel na kraju Sahare kot središče razkošnega življenja bele rase Danes ob 4., 7. ln 9.15 uri zvečer praktičen. Tečajnike bo vežbal Izurjen kovač pod nadzorom iivlnozdravnika. Prireditev je namenjena izvežbanju rezačev parkljev pri živinorejskih selekcljskih organizacijah gorenjske zveze, ki bi potem vsako leto obrezovali parklje rodovniški živini. V Interesu živinoreje je, da pošlje vsaka 6eIekoijska editnica najmanj enega mlajšega spretnega člana ali kovača, da se ndeleži tečaja. ♦ Ker je bil nedolžen 5 let v Ječi, je kmet Praiilovič lz Velike Plane tožil državo za odškodnino. Po nedolžnem je bil zapleten v neko razbojniško zadevo, obsojen na 15 let ječe in je preživel že pet let v kaznilnici, preden se je izkazala njegova nedolžnost. V svoji tožbi zahteva za vsak dan, ki ga j« prebil na robiji po 30 Din kot odškodnino za izgubljen! zaslužek. 60.000 Din je zahteval kot odškodnino za strah in za škodo, k1 Jo je trpel ugled njegove rodbine, navedel je tudi odvetniške in druge stroške, da je znašala njegova odškodninska zahteva 175.750 Din. Njegovo zadevo je sedaj rešila kasacija na ta način, da mu je prisodila za izgubo petletnega zaslužka 17.710 Din, za povračilo raznih stroškov mu je določila okrog 2000 Din, ostale njegove zahteve pa je zavrnila. ♦ Borba z volkom v kmečki hiil. V vasi Devet Jugovičev na Kosovem polju Je imel kmet Kuzmanovlč hudo borbo z orjaškim volkom v svoji lastni hiši. Ponoči je začel pes na dvorišču na vso moč lajati ln Je posestnik vzel puško ter previdno odprl hišna vrata. Na dvorišču Je zagledal velikega volka, ki je naskakoval psa. Pes je smuknil v hišo, volk pa za nJim. Kmet ni imel časa za strel. Volk je preganjal potem psa po kuhinji, a ko Je vstala gospodarjeva žena in odprla sobna vrata, sta pes in volk skočila v sobo. Na ženin ln otročji krik je volk planil spet iz sobe ln na dvo- Lepo, cvetoče, mladeniSko postane Vaše Uce dnevno uporabljajoč Uran kremo. Športniki, planinci, smučarji, kopalci, vsi hvalijo Uran KREMO, vsi so navdušeni učinkovanju Uran kreme. OBČUTEK ZANESLJIVOSTI in dovršene negovanosti Imajo one gospe, ki uporabljajo za svojo Intimno toaleto preizkušeno sol za Izpiranje ISLA-Spiilsalz, proizvod šolnika Bad Ischl. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah ln parfumerijah. Paracelsus k. d., ZAGREB 3. Samo ta mesec traja RAZPRODAJA otroških in damsklh oblek, bluz itd. Oble-cite sebe in otroke solidno za pomlad ln poletje z najmanjšim Izdatkom. M. Krlštofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9. rišče. Gospodar je streljal za njim in ga ranil. Za ranjenim volkom je tekel kmet še precej daleč in ga naposled vendarle ustrelil. Naslednji dan Je občudovala vsa vas veliko zver in vztrajnega lovca. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz-Josefove« gren-čice. Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 Slavni cowboy-pustolovec KEN M A Y N A R D T velesenzacijl Pesem junaka Očarljive pesmi, balet, senzacije na konjih Danes ob 4., 7. ln 9. url zvečer Iz Ljubljane u— Krstna slava četnikov Jugoslavijo. Pododbor četnikov v Ljubljani slavi svojo prvo krstno slavo danes ob 20. v salonu gostilne >Pri Mraku« (Rimska c.) Cesta 29. oktobra št. 4. Ob priliki svoje slave »Sretenje Gospodje« se četniki spominjajo dneva, ko je v Sumadiji počil prvi strel iz črešnjevega topa, ki je oznanil začetek gigantske borbe za naše narodno osvobojenje in uedinjenje pod vodstvom velikega vožda Karadjordja Petroviča, ustanovitelja naše naroidne dinastije. — Ljubljanski četniki vabijo na svojo slavo predstavnike oblasti, zastopnike bratskih nacionalnih organizacij ln ostalo občinstvo. — Četniki, v zbor! u— Predavanje g. konzula Inž. Jos. Sev-člka o češkoslovaških legijah v svetovni vojni bo drevi ob 20. v restavraciji »Zvezda«. Opozarjamo ponovno na to prireditev, s katero bo Ljubljana proslavila 201etnico ustanovitve bratske češkoslovaške vojske. Pridite vsi! Vstop je prost u— Predavanje grofa V. Stelnbock-Fer-mora. Te dni je v ožjem krogu članov Ruske Matice ln ruske kolonije v Ljubljani predaval bivši član Ruske državne dume in dolgoletni predsednik Hersonske oblastne samouprave g. gTof V. Stelnbock-Fer-mor. Predavanje je birfo posvečeno zgodovini razvoja ruske samouprave (»Zem-stva) od nje ustanovitve v 1. 1864. V svojem velezanimivem enournem predavanju je g. predavatelj podal živo sliko plodnega delovanja ruske gubernialne in sreske samouprave. Predavatelj jc žel za svoja izvajanja zaslužen aplavz. PRIDE Pesem na Volgi ORIGINALNI RUSKI FILM Dobrodelna prireditev 2. marca v Unlonu. V sedanji izredni gospodarski krizi nam dela velike skrbi vprašanje, kako pomagati nujne podpore potrebnim, katerih število še zmerom narašča. Mestna občina ljubljanska mora potrkati na obče znano dobrosrčnost Ljubljančanov ln Jih prositi, da posetijo zgornjo prireditev, ki bo nudila vsakemu posetniku velik užitek! u— Osmina za pokojnim senatorjem dr. Valentinom Rožičem bo v soboto ob 8. v trnovski cerkvi. u— Za slušatelje Juridične fakultete. Ministrstvo za socialno politiko ln narodno zdravje je podelilo Društvu slušateljev juridične fakultete na ljubljanski univerzi dve brezplačni mesti v zdravilišču za je-tične na Topolšici. Tovariši, ki bi reflek-tirali na ti dve mesti, naj vložijo do 20. t. m. prošnje na gori imenovano druStvo. u— Volllcl! Popravki volilnih imenikov se lahko zahtevajo samo do vštevši 22. t m. Prepričajte se, če ste vpisani. Volilni imeniki so razgrnjeni na vpogled pri občinah, v Ljubljani pa pri mestnem pogla- Pisatelj Anton Vadnjal nmrl. V St. Ožbai-tu na Dolenjskem je umrl tamošnjl župnik Anton Vadnjal, ki ga ljubitelji domačega slovstva poznajo in čislajo kot avtorja povesti »OtVpški postržekt. S svojim pisateljevanjem ni nikdar preočitno silil v javnost in je zaradi tega skoraj neznan širšemu občinstvu. Toda prej omenjena povest, v kateri pripoveduje o svoiih mladih letih na Notranjskem, je pokazala, da je bil nadarjen pripovednik. Odlikoval ga je prikupen slo«, njegov jezik je bil klen in domač, s skromnimi sredstvi je umel napisati strani, ki razodevajo notranjo zgoščenost in pesniško silo. Imel je mnogo toplega razumevanja za otroško dušo, prav tako je kazal poglobljeno ljubezen do preprostega ljudstva. Iz teh dveh vrelcev je pritekel marsi-kak spis, ki bo preživel tega tihega ln skromnoga literarnega delavca, tovariša Župančičevih mladostnih let in vnetega častilca domače besede. Slika 9. O. Pernška v Narodni galeriji. Narodna galerija nam je poslala prepis pisma. ki ji ga ie bil poslal ameriški sloven ski pisatelj Ivan Jontez. V pismu poroča o ustanovitvi in delovanju odbora, ki si je nadel nalogo zb>ati denar za nabavo ene izmed reprezentativnih slik ameriškega slikarja slovenska krvi H O. Peruška Sliko naj bi clevelandsk? Slovenci poklonili Narodni galeriji v Ljubljuni Zakaj, »dnevi ameriške klovni ie so šteti.« poudarja ele-gično gosp lontet. »toda preden pogoltne *m*»riško mori? naš otcček. želimo poklo nit: stari domovini majhen spomin, ki nat bo priča, da ameriški Slovenci nismo poza- bili svoje rodne domovine... Obenem pa nai ta naš dar priča stari domovini, da j».-eden izmed njenih sinov postal v Novem svetu velik in spoštovan umetnik.« Odbnni je uspelo zbrati potrebna sredstva (500 dolarjev), k čemei je znatno pripomogel tudi operni in koncertni pevec Anton šubelj Tako so clevelandski Slovenci lahko kupili oljno sliko »Simfonija ameriškega zapada«. ki jo je izbral sani slikar Perušek. Ia slika jo že na poti v Ljubljano. — Beležimo s priznanjem to lepo kulturno dejanje naših rojakov v daljnem Clevelandu, ki so kliuh težkemu položaju, v katerem se nahaja zaradi gospodarske stiske naša kolonija, zbrali sorazmerno vi.«ok znesek za nakup sliko, ki naj Narodni galeriji predstavlja slovenskega umetnika, ki je zaslovel v Zedinjenih državah ameriških. Naj bo ta slika v hramu ,iaše likovne umetnosti stalen memento. da mislimo tudi na rojake v daljnem tujem svetu in jih moralno podpiramo, preden jih pogoltne neizprosno morje ameriškega naroda. Nov svezek »Zdravniškega vestnika«. ki izhaja v redakciji dr. R Neubauerja, priob-čuje prvi del obsežne znanstvene razprav dr Fedora M i k i č a »Sloveni ja v luči tablice redosleda umiranja«. 2 njo začenja naš neumorni medicinski matematik prikazovati biološko usodo Slovencev v luči tako zvane vitalne statistike. Bionietrija je nova statistična veda, ki kaže, da so tudi take navidezne slučajnosti, kakor je smrt posameznika. podvržene nekemu občemu valovanju, čigar ritem določalo strogi pri rod ni zakoni. Razprava dr. Mikiča utegne zani- mati tudi nezdravnike, toda k njenim izsledkom vodijo težavna pota statistične matematike. _ Dr. Tomaž F u r 1 a n obravnava v članku »Solnčne in senčne strani slovenske zdravstvene literature, zlasti revialne« taka akutna vprašanja, kakor je obstoj in razvoj strokovne revije slovenskih zdravnikov in njih reprezentativne organizacije. — Dr. Stane L u t m a n poroča n Biermerjevi anemiji in njenem zdravljenju z izvlečki jeter in želodca, dr. Viktor K o e-jančič piše o uporabljivosti pernoktona v privatni praksi. V rubriki »Pomenek« imaš poleg polemike med okulistoma dr. L. J e h e t o m in dr R. B a s s i n o m prevod Kreokejevega, tudi za lajika zanimivega Članka »Zdravnik in bolnike V rubriki »I: sorialnega zavarovanja« je objavljena statistika o umrljivosti zavarovanih delavcev in nameščencev v novembru 1934. Izmed ostalega gradiva omenjamo poročilo o zdravniškem kongresu na Bledu in dr. L. Ješeta kritiko dr. Mafiove knjige »Higiena in oko«. Evgenično gla«'lo dobimo v kratkem. Kakor čitamo v najnovejšem zvezku »Zdravni-' škega Vestnika«. bo izhajalo kot dvomeseS-j na priloga temu Časopisu glasilo naših ev-genikov z naslovom »Evgenikac. Urejal ga bo priv docent dr Božo S k e r 1 j, ki je že doslej urejal evgenično rubriko v »Zdravniškem Vestniku«. Prilogo »Evgenika« bodo lahko naročali tudi nezdravnfki. Naročite — čitafte »ŽIVLJENJE IN SVET" VSEM GOVORNIKOM, odvetnikom, profesorjem, učiteljem, duhovnikom ln pevcem ao zlasti pozimi pre potrebni Mr. BAHOVCEVI »SMREKA" BONBONI Izdelani so lz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega vzdržujejo svežost glasu in ublažujejo kašelj ln hripavosL Nadalje desinficirajo usta in grlo, preganjajo žejo ter razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Dm 3.— ln 5.— r lekarnah to drogerijah Apoteka Mr. L. Bahovco LJUBLJANA Kongresni trg fit. 12 varstvu, Mestni trg št. 2. K. nadstropje soba štev. 46. Vpis v volilni iimenlk more zahtevati vsakdo, ki biva eno leto v občini ln je 21 let star. Doba bivanja Je bila določena na eno leto z naredbo štev. 480 »Uradni list« z dne 28. Julija 1934, kos 60. u— Lep užitka poln večer bo zopet prihodnji ponedeljek 18. t m. Ob 20. se bo vršil v Filharmoničnl dvorani koncert, kakršnega še ni bilo v Ljubljani. Ceiist-solist g. Bogomir Leskovic bo Izvajal 3 koncerte za čelo s spremljevanjem komornega orkestra. G. Leskovic je absolvent ljubljanskega državnega konservatorija ln dunajske akademije, znan kot izvrsten čelist ln glasbeno izredno fino čuteč umetnik. Vsi trije koncerti — Tartlnijev, Boccherinfjev ln Haydnov — stavijo na solista izredno velike zahteve in prepričani smo. da bo zadostil g. Leskovic v najvišji meri. Zato opozarjamo na njegov koncert v ponedeljek zvečer. Sedeži v Matični knjigarni. u— Uprava krajevnega odbora Jadranske straže je imela v sredo sveder prvo svojo sejo po sobotnem občnem zboru. Pod predsedstvom generalnega tajnika TPD Josipa Pogačnika se je konstituirala kakor sledi: podpredsednika sta gg. major Aleksander Ungar in lr. dvorni dobavitelj Anton VerbiČ, tajnika gg. Joža Likovič in dr. Ivo Frelih, blagajnika gg. bančni ravnatelj Rajko Ogrin in podravnatelj tobačne tovarne Fran Golob, gospodar g. Filip Pristou, ekonom g. dr. Miro Soudat, na-čelnica ženske sekcije gospa Marija Pirk-majerjeva, načelnik mornarske sekcije g. Janko Ipavic, poštarsko sekcijo vodi g. Tilen Epih, propagandni odsek Je poverjen g. Hubertu Marjanoviču in zastopnikom tiska; načelnik prireditvenega odseka, ki bo zlasti v letošnjem kongresnem letu imel dosti opravka. Je g. dr. Leon Film Z. K. D. Danes ob %3. url PREDOR po znanem Kellermannovem romanu »DER TUNEL«, ki je svoje č-a se vzbudil ogromno zanimanje Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 ln 6.50 Radi ogromnega zanimanja za film prosimo rezervirajte vstopnice na blagajni ELITNEGA KINA MATICE Telefon 21-24 Kocjan, predsednik nadzornega odbora pa je g. višji .uanftni svetnik Josip Mozetič. Vsi ostali odborniki so prevzeli mesta v posameznih odsekih, ki bodo letos delovali samostojneje i® Intenzivneje kakor doslej, da bo Jadranska straža v LJubljani lahko za jesenski kongres pokazala dostojne uspehe svojega dela ln propagande za Jadran. u_ zanimalo vas bo, da bo prihodnji teden premiera Zandonaijeve opere »Fran-ceaca da Rimini«, ki spada med največje sodobne opere. V glavnih partijah nastopijo: ga Gjungjenac ter gospodje Go-stič, Primožič in Franci. Delo, ki ga reži-ra g. Primožič, se vprizori v popolnoma novi inscenacijl; ... da bo prih. mesec v dramskem gl. dališču 251etnlca našega zaslužnega režiserja in igralca g. Milana Skrbinška. Vprizori se popolnoma na novo Shakespearejev »Beneški trgovec« v režiji gosp. Cirila Debevca, kjer bo igral gosp. Skrbinšek Žida Shylocka; ... da se bo študirala nova pasijonska drama, ki jo je napisal gosp. Edvard Gregorin z naslovom »V času obiskanja* Delo se bo vpnzorilo v velikonočnem času; ...da se študira v operi nova opereta prirejena po Nestroyevi igri »Danes bomo tiči«. Godba Je Jožefa in Janeza Straus-sa. V opereti sodelujejo dame Kogejeva, Ribičeva, Poličeva ln Zupevčeva ter gg. Zupan, Peček in janko. Delo režir* prof. Sest .. u— SentJakobčanl bodo ponovili »Mata- jevega MaUjo« v soboto 16. t. m. ob 20.15 ln nedeljo ob 15. Veseloigra Je izredno zabavna ln so Jo gentjakobčani že osemkrat uprizorili s polnim uspehom. Da ne bo -navala pred predstavami naj si občinstvo preskrbi vstopnice že prej, od sobote dalje v Mestnem domu. u—. Sokol Moste priredi drevi ob 20. v v sokolski klno-dvoranl predavanje o tem! Od Soluna do Aten Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Arnošt Brilej Predavanje spremljalo skioptične slike. Po predavanju se predvajata dva kulturna filma. Vstop prost u— Dravska oblast Ferljalnega saveza v LJubljani sporoča, da je društvo pevski zbor Ferljalnega saveza v Mariboru neposredno podrejeno oblasti Ferljalnega Saveza v LJubljani ln da Mariborski podružnici FS nimajo nikake zveze s tem pevskim zborom. — Dr. Mihelak. u— Združenje trgovcev v Ljubljani, sekcija trgovcev s špecerijskim in kolonijai-nlm blagom, sklicuje člane na važen sestanek v Trgovski dom, ki bo drevi ob 20 Na sestanku se bo razpravljalo o zelo važnih vprašanjih, zato ne 6me nihče izostati u— Jadranjanke. Posetite predavanje ge. Wilfanove v Klubu akademsko Izobraženih žena. Predavanje bo drevi ob 20. v damskl sobi kavarne Emone, ročilom g. Vidmarja Milana o novejših ia hovskih dogodkih in zanimivostih, nato pa bo sledil še kratek pogovor o nekaterih društvenih zadevah u— Občni zbor Združenja poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaničnikov tn slu-žiteljev, sekcije za dravsko banovino v Ljubljani, bo 17 t m. ob 14. v mali dvorani hotela Uniona. u— jaso priredi ta semestralne počitnice večdneven Izlet na Mozlrako planino in Smrekovec Odhod v nedeljo 17. t. m. povraten v četrtek 21. i. m. Prijave pri odbornikih. ZVOČNI KINO »SOKOLSKJ DOM« ▼ Šiški. — Telefon 33-87. PREMIERA filma prekrasnih melodij, sijajne in-scenacije ln Španskih plesov KRALJ CIGANOV v naslovni vlogi pevec lepi Spanec Don Jose Mojica, partnerica plesalka Rosita Moreno Dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik in športni film Motor Manija Predstave v petek in soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 3., 5., 7. ln 9. url Rezervirajte vstopnice telefonično u— Ljubljanski šahovski klub obvešča člane, da bodo igralni večeri odslej vsak petek ob 20. in vabi k polnošteviln! udeležbi. Prihodnji 15. L m. bo otvw*jen s po-u— Zveza blagajniških zdravnikov v Ljubljani bo imela redni občni zbor 24. t m. dopoldne točno ob pol 9. v dvoran! OUZD v Ljubljani. u— Pokojninski zaklad za zdravniike vdove bo imel redni občni zbor 24. L m. popoldne ob 14. v restavraciji Zvezdi, Kongresni trg. u— Vajenski dom priredi pod o kril jeni ZKD 18. L m. ob 19. predavanje o temi: Narodni običaji kot slovanska tradicija. Predava predavatelj ZKD g. Marjanovlč Humbert, tajnik učiteljišča. Po predavanju se predvajata dva kulturna filma. Vajenci, pridite! u— izletniški vlak LJublJana-Stlčna. V nedeljo dne 17. februarja t. L bo vozil na progi Ljubljana - Stična in obratno izlet niškl vlak za smučarje, z odhodom ls LJubljane gl. kol. ob 7.56 ter s povratkom iz Stične ob 17.30 ln prihodom v LJubljano gor. kol. ob 20.40. Za ta Izletniški vlak veljajo Izletniške karte s 50% popustom od normalnih voznih cen. Otroci od 4. do 10. leta starosti plačajo četrtlnsko vozno ceno. n— Prijava biciklov ln fijakerskih vot se vrši letos kot je bilo že objavljeno za policijski okoliš v Ljubljani v Subičevi uL 5/1, soba št. 2 vsak dan med 8. in 12. uro. Rok za prijavo poteče 28. februarja. Uprava policije opozaria lastnike omenjenih vozil, da v izogib posledic svoja vozila pravočasno prijavijo. Od 1. marca dalje bod > morali zamudniki plačati razven redne takse še kazensko takso in kolek za ra^ sodbo v skupnem znesku 67.50 Din. Zato se pozivajo vsi interesenti, da v lastnem interesu prijavljajo svoja vozila do zakonitega roka t. j. do 28. februarja. u— Milejše vreme. Sv. Valentin, ki prinaša ključe od korenin, je včrraj naklonil zmernejši mraz in milejše vreme. L 1329. je bilo ob tem času mraza od —24 C do —17.2 C. Včeraj je bila najnižja temperatura —11 C. Podnevi se je vse tajalo ln pričakovati je, da bo mraz popolnoma odnehal. u— Kolo Išče lastnika. Te dni Je pred znano Vilfanovo gostilno na Ježici obslo-nelo kolo brez gospodarja. Kolo je črno pleskano, z navadnim krmilom brez ročajev in Je izdelek tvrdke »Dunlopp«. Ob dejstvu, da Je evidenčna tablica odstranjena ni dvoma, da je bicikelj ukraden. Dobro je še vidna tovarniška številka 14SU. Eventualni lastnik naj se javi policijski upravi. Iz Celja e_ Sresko učiteljsko društvo v Celja je zborovalo ob nadvse lepi udeležbi članstva 9. t. m. v Celju. Tudi del učiteljstva laškega sreza je prisostvoval predavanju učitelja g. Vranca iz Maribora, ki je razpravljal o novih učnih načrtih za narodno šolo, ki jih je izdelal in predložil prosvetnemu svetu v Beogradu. Ti načrti ustrezajo zahtevam člena 44. zakona o nar. šolah, ki predvideva koncentracijo učne snovi in samodelavnost otroka. Ugotovil je, kako življenje in družba ustvarjata šolo, a ne nasprotno. Sola naj bo življenjska šola. Navedel je učni smoter vsakega šolskega leta ter tedenske enote s snovno koncentracijo vseh učnih predmetov, ponazorjeno s posebnimi ilustriranimi stenskimi tednicami. O zboru predsednikov sreskih učiteljskih društev dravske banovine 9. januarja v Ljubljani je poročal društveni predsednik g. Roš. Poročilo j'' pokazalo, da Jugoslov. učiteljsko udruženje posveča vso pažnjo vsem zadevam šolstva in stanu in je v stalnem stiku z vsemi prosvetnimi činitelji v državi. Ob dopisih in v zelo živahni, obširni debati se je obravnavala vrsta aktualnih vprašanj, tako tudi zadeva prepogostih denarnih zbirk ua šolah, okrnitve šolskih proračunov, ki otežkočajo kritje obveznih dajatev in ločitve prosvetne uprave od politične. e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 18. t m. ob 20 bo predaval docent dr. Ali-ja Košir iz Ljubljane o temi »Kri pripoveduje ...« Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. e— žrtve nesreč. Pred dnevi si je 26-letna delavčeva žena Katarina Jazbinško-va na Zidanem mostu pri padcu pred hišo zlomila desno nogo. V ponedeljek je padel 431etnemu posestniku Ivanu Dimcu iz Podloga pri št Petri v Savinjski dolini pri delu hlod na desno nogo in jo zlomil. V nedeljo si je 14letna uradnikova hčerka Erika Pinterjeva iz Dolenje vasi pri St. Pavlu pri smučanju zlomila desno nogo, v ponedeljek zjutraj pa si je 491etna delavčeva žena Kata Doklerjeva pri padcu na domačem dvorišču zlomila desno roko v zapestju Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Izprijeno dekle. V torek popoldne Je nekdo ukradel nekemu naredniku - vodniku v Gaberju iz stanovanja deško suknjo in ženski klobuk v skupni vrednosti 600 Din. Policija je že v sredo aretirala storilko v osebi 221etne. v Nemčiji rojene in v Poljčane pristojne Nade B. In jo izročila sodišču Nada B. je bila 1. 1933. zaradi tatvin in nemoralnega življenja obsojena na 4 leta zapora In prisilno delo, pozneje pa so ji kazen znižali na 9 mesecev. Ko Je odslužila kazen, je prišla v Celje, odkoder so jo lani izgnali Pozneje je bila oddana v venerični oddelek mariborske bolnišnice, a so jo zaradi arogantnega vedenja Izključili iz bolnišnice ln nato odgnali v Poljčane Pred dnevi ae je spet vrnila v Celje krast e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 ruska opereta »Pastir Kostja« in dve zvočni predigri. »Narod, ftf pozabijo brate o nil»»'»*fi. ««»ofo čatt! »Bran+bor" se briga zanje* SNS SREDSTEV ZA IZ6IMENJE JE MNOGO. Sigurne, milo, normalno iztrebljenje omogočajo ARTIN DRA2EJE Dobivajo ae v vseh lekarnah, Škatlica z 12 dra-žejaml Din 8, vrečica z 2 dražejama Din 1.50. Odobreno pod S. br. 22115 od 12. XTL 1933. Iz Maribora ■— Mladina za spomenik. Naslednje Sole so prispevale mariborskemu spomeniškemu odboru za spomenik kralju UedtnJ-telju: narodna dola v Smiklavžu pri Ormožu 60 Din, državna realna gimnazija I. b razred, Maribor, 130 Din, prva deška osnovna dola, Maribor, 100 Din, osnovna šola Srdlca 80 Din, osnovna šola Sv. Duh v Halozah 45 Din, narodna šola na Tez-uem 162.75 Din, osn. šola Gornji Grad 101.50 Din, osn. šola Hotiza 91.50 Din, osn šola Spodnja Sv. Kungota 65 Din, tretja deška osnovna šola, Maribor, 903 Din, četrta dekliška osnovna šola, Maribor, 2S5 Din. osnovna šola Strigova 165 Din. a— češka okolska reprezentanca na p»otl skozi Maribor. Včeraj je potovala skozi Maribor k saveznim sokolskim smu-Skim tekmam v škofjo Loko 14 članska ekipa češkega Sokolstva. Na kolodvoru jih je v Imenu saveza ln lupe pozdravil brat Golčinovič. Pozdravu je prisostvovala tudi 10 članska deputacija Sokola Ma-ribor-Matica. •— Zadnjo čast so izkazali včeraj dopol-»dne blagopokojni gospe Stetki Vauhnikovi številni znanci. Po blagoslovutvenih obredih, ki jih je na starem mestnem pokopališču opravil ob asistenci insgr. Umek, se je razvil po Krekovi ulici proti Tomšičevemu drevoredu mogočen žalni sprevod- Za kreto je globoko užaloščen stopal soprog dr- Vauhnik v spremstvu svojega brata generalstabnega podpolkovnika Milana Vauhnika, sledili eo sorodniki, prijatelji odvetnika dr. Vauhnika, mestni občinski svetniki ter drugi mariborski javni delavci. Mestno občino je zastopaj pri pogrebu magistralni direktor RodoSek. Sprevod se je ustavil na koncu Tomšičevega drevoreda, kjer je čakal mestni avtofurgon, ki je odpeljal z venci oblo-žano krsto, v Sv. Jakob v Slov. goricah, kjer so plemenito rajnko položili k večnemu počitku v rodb'nsko grobnico. V poslednje slovo eo ji zapeli magistratni pevci pod vodstvom e. J. Avsenaka žalostiriko. a— Tajništvo M P se ukine. Na predvčerajšnji seji ravnateljstva Mestnih podjetij se je sklenilo, da se ukine tajništvo M.P. ki je bilo svojčas podeljeno inž. Zu-paniču. S tem, da je prevzel inž. Zupanič vodstvo tehničnega oddelka mestnega avtobusnega prometa. Je to mesto ostalo Tierasedeno. Oglašalo se je za to mesto *eč kompetentov. Mesto tajništva pa se je sedaj ukinilo in se bo Izvršil prenos dosedanjih tajniških poslov MP v smislu n pravne reorganizacije, kl se bo v kratkem izvršila. S to preureditvijo upravnih postov ln ukinitvijo omenjenega mesta se bo privarčeval letno lep znesek. a— Prt tukajšnji poskusni In kontrolni postaji je bil imenovan za banovinskega uradniškega pripravnika Inž Rado Sturm a— Reklamacij malo... Prome4 v mestnem pop'sovalnem uradu je zelo živahen. Zanimivo je, da bo reklamacij prav malo, kar priča o dobro 'izvršeni dopoln'«tvi volilnih imenikov. Spremembe ee tičejo le srrememb glede poklica, ki se niso prijavile. a— Združenj* gostilniških podjetij v Mariboru je na pobudo predsednika g. Valja-ka r,>tiralo znesek 3000 Din za počastitev s.pom;na btetfopokotoee« Vifefikega kralia Alfksandr® I. Uedinitelia. Zgledna zavednost nai služi v posnemanje, a— Pet milijonov dinarjev za ceste. Včeraj popoldne je bila ▼ posvetovalnici sre-skeea cestnega odbora na Koroški cest! proračunska eeja, kl Jo Je v odsotnosti od-borovega predsednika župana dr. L) pol da vodil podpredsednik dr Milan Gorlšek, ki se Je v srvojih uvodnih besedah spominjal tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja Sledilo je zčrpno poročilo o delovanj« cestnega odbora, ki vzdržuje 30 banovinskih cest v dolžini 330 km, 13 železniških dovoznih cest in 23 subvencioniranih cest v dolžin' 30 km. V nadaljnjem je dr Gorlšek navajal izvršena dela, o čemer je naš Ust že poročal, pa tudi načrte za bodočnost Za bodoča cestna dela se predvidevajo v novem proračunu »reškega cestnega odibora za 5,0-9«.349 Din izdatkov ln ravno toliko dohodkov. Cestna doklada se Je v novem proračunu znižala od 17% na 14%. Za nove r>este se predvideva 1,385.500 Din, materialni Izdatki znašajo 1,823 836 Din. Po stvarni debati se je proračun sprejel brez rprememb Predložil se bo banski uprav a— Mesto pritlične — trinadstropna hiša. Znani ljubljanski podjetnik in tovarnar koles Fran Batjel je kupil pritlično hišo na Aleksandrovi cesti 28- Omenjana hiša, ki kazi enotno stfko ob tem delu Aleksandrove cesrte in ki je bila ie nekaj let sem predmet javne kritike, se bo podrla, na njeno mesto p* bo postavi g. Batjel trinadstrop-no stanovanjsko in trgovsko poslopje, ki bo tako izpolnilo vrzel na voglu Aleksandrova ceste ln Cvetlične ulice, kier danes stopaš po dvignlenem ograjenem hodn'ku v višin-strehe omenjane hišice. Z gradnjo nove tri-nadstropne stnvbe bo Aleksandrova cesta pridobila na skladnosti in kompaktnos*i celotne «l'ke. a— Ponudbe Se bodo proučile. Z ozirom na ponudbo inž. P. KerSiča za prevzem avtobusnega prometa ie ravnaMistvo Mastnih podietij na svoji predvčerajšnji seji sklenilo. de se ta in druge ponudbe proučijo in da se po proučitvi napravi in kontni sklepi V sn»»sln ponudbe inž. Ker-5'ča bi se plačalo za vsak po prevzetih avtobu«'h prevožen' kilometer za prvo leto Dm 440. za drufro leto D'n 4.15. za tretje in naslednia leta pa D»n 3-95 pod po?oi*m. da ostane cene na dose^anli višini. a— .Sfradivari« v Mariborn. Po n^ki stari dedSčinl »e prejel tekstilni moMer A Kramer iz Me?Vski» ceste 50 Strad'v»rijeve gosli Veki ImMiansk' glasbeni 1'ub'Ml je ponudil m Me prav lepo v*o!o G Kramer pa žel' t Obrtniška rasstava DJO r Ljubljani 1935 Podružnica DJO v Ljubljani priredi letos ot koncu junija v prostorih Ženske realne gimnazije na Liceju v Ljubljani razstavo obrtniških izdelkov, ki bo že po dosedanjih pripravah sodeč, ena največiih razstav te vrste Razstavni odbor, ki mu predseduje g. Košak Ivan. slikarski mojster, in šteje preko 30 članov, se je konstituiral 12. t .m. in pričel s podrobnim delom- Vsi interesenti • obrtniki, ki žele razstaviti svoje izdelke na tej razstavi .naj se nemudoma prijavijo razstavnemu odboru, tajniku g. Ivanu Mihelčiču. Boršnikov trg 1, ali pa v pisarni DJO. Rimska cesta 19. — Raz»tavl jalni odbor, upoštevajoč ležak gmotni položaj obrtništva, je že predvidel vse. da bo razstavn' prostor Čim cenejši to da bo s tem omogočen dostop slehernemu obrni k u. da se udeleži razstave s svojimi izdelki. — V zadružni register se ie vpisala zadruga: Uradniški počitniški dom r, s. z o z. v Ljubljani. Namen zadruge je ustanoviti in vzdrževati v Rogaški Slatini počitniški dom za zadružnike. 44. februarja Na ljubije-naki borzi sta devici London in Newyork nekoliko popustili V privatnem kliringu notirajo avstrijsk šilingi n prečiti to nevarno bolezen. BAYER VE, KAJ POMAGAt ASPIRlte TABLETE * . MOk» « farat « • a. om»« «•■» i - i avstrijskih šilingih po 8.125 ter v španskih pezetah 5-40. Xa zagrebškem efektnem tržišču je bila tendeeca v vojni škodi m rna in je bil zabeležen promet le za kaso po 3S3 (v Beogradu zaključki po 383 in 382). Nadalje je bil promet v 7% investicijskem posojilu po 77, v 7% Blairovem posojilu po 66-25 in v 7% Seligmannovem posojilu po 71. Končno je bil še znključek v delnicah Trboveljske po 124 in 125. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 od«tot.) Amsterdam 2905.72—2980 32, Berlin 1756.-18 do 1769.95. Bruse!i 10?5.(3 — 103OR9. Curih 1421.01 — 1428.08, London 213.86—215.91, Newyork 4355.43 — 4391.74, Pariz 289.57 do 292.01. Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38, London 15.0950, Newyork 309.1250. Bruselj 72.16. Milan 26.26. Madrid 42.2350, Amsterdam 208.7250. Berlin 123 95 Dunaj 57.40, Stock-holm 77.85. 0o 72 — 73; moka: baška in banatska >0< po 215 — 235; baška >2< po 200 — 220; baška >5« pa po 180 — 200; otrobi: baški debeli 105 - 110. + Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška in sremska 130—182.50; banatska 127.50—132.50; baška potiska 136 do 187 50; slavonska 132.50 - 135. Ri: baška 122.50 — 125. — Ječmen baški in sremski, 65'66 kg 120 - 122.50: |ari. 67/68 kg 132.50 do 137.50. — Koruza: baška in srem-ka 72 — 73; banatska 69 — 71. — Moka: baška in banatska »Ogc in »0gg< 20250—225; >2« 182.50 — 205, >5c 162.50 - 1&">; .6« 145 - 15750; >7« 120 _ 125; ,8« 87.50 do 92.50. _ Otrobi: baški in sremski «2 — 84: banatski 81 — 83. _ Fižol: ba-iki in sremski beli 132.50 - 137.50 -f Budimpeštanska terminska borza (14. t. m.) Tendenca slaba, promet živahen. Pšeniea; za marc 16.68 — 16.70. za maj 17.0o do 1.701; koruza: za maj 12.17 — 12.18. Radio Petek, 15. februarja. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Izkoristimo odpadke, v njih je denar (Jos. Zabkar). — 12: Plošče. _ 12.50: Poročila — 13: Cas, plošče. — 18: O verstvih (Fr. Terseglav). — 18.20: Radio - orkester. _ 18.40: Literarna ura: O Jušu Kozaku (prof. F. Vodnik). — 19: Radio - orkester. — 19.20: Cas, jedilni list, program za soboto. — 19.30: Nacionalna ura: Izvolitev vodje v Orašcu 1. 1804. (Miloš Crnjenski — iz Beograda). — 20: Iz novih akordov: Koncert komornega šramei - kvarteta, vmesne samospeve poje g. Mirko Premeič. — 21: Ruska glasba: Vokalni koncert ge. Popove in g. De Maka, vmes Radio - orkester. — 22: Čas, poročila, ksilofon solo na ploščeh. ©rPCSTOAft DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 15. ob 15.: Matiček se ženi. Dijaška predstava. Izven. Cene od 5 do 14 Din. Sobota, 16.: Blodnji ognji. C. Nedelja, 17. ob 15.: Vihar v kozarcu. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Postržek. Izven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 20. Petek. 15.: Zaprlo. Sobota, 16.: Dorica pleše. B. Nedelja, 17. ob 15.: Štirje grobjani. Izven. Znižane cene. _ Ob 20.: Ples v Savoju. Izven. Znižane cene. V petek 15. t. m. ob 15. uri popoldne se vrši dijaška predstava Linhartove komedije »Matiček se ženi«. Ker je Ljnhart eden izmed prvih slovenskih pisateljev, ki je skušal ustvariti slovensko dramatiko in spada ta igra med njegove najbolj posrečene poizkuse, obisk predstave toplo priporočamo. Vsebinsko je igra izredno zabavna, ter ima mnogo karakterističnih tipov. V soboto 16. t. m. se vrši premiera rodbinske drame >Blodni ognjit. Igra je dramatični prvenec znanega siovenskega pisatelja dr Iva šorlija v tej izvirni noviteti sodelujejo v glavnih vlogah dame: Medvedova, žaričeva ter gg Jerman, Kralj in Levar. Režija je M. Skrbinškova. Opozarjamo na to premiero, ki je prvo izvirno slovenske delo v tej sezoni. Predstava je za red C. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 16.: Matajev Matija. Nedelja, 17. ob 15.: Matajev Matija. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek. 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Zdravnik na razpotju. D. Nedelja, 17. ob 15.: Janko in Metka. Otroška predstava. Znižane cene. ★ Komedija »Zdravnik na razpotju« jc du-bovilo in dobro igrano delo, ki je v režiji inž. arh. B. Stupice doseglo popoln uspeh. Abonentje reda D ga prejmejo v jutri. Mnogo zanimanja je ra premiero »Veselega kmetica«, ki bo v najkrajšem času. Delo je uglasbil Leo Fall, ki spad^ med najbolj uvaževane operetne skladatelje. Za pevce piše pravmelodiozno. zlasti močan pa je v orkestrskem partu. Tudi vsebinsko je ta opereta lepa ter žanje povsod velike uspehe. Režija je Harastovičeva. sodelujejo: Udovičeva. BarbiČeva, Starčeva, Dragutino-vičeva, Gorinškova. P. Kovič. Sancin, Ha-rastovič, Medven. Gorinsek. Rasberger, Fu-rijan, Košič in Verdonik. 4 > JUTRO« St. 38 - 6 ■== Pete*» 15- 11 1935 - U w s napebom preizkusili oa, ved poletih Je adaj »JJeutaiant de Vatoean PortK. Letala uftnhnje ura magartnn Največji francoski hidroplan Trdnjava milijard Kakor poročijo ee vrtijo ta čas na skrivaj tn pod najstrožjim nadzorstvom veliki transporti zlata iz pariške državne banke v njene podeželske podružnice. Uradno pravijo, da gre le za »tehnični ukrep«, s tem, da pošiljajo podružnice v centralo star* zlatnike in zlate kose. da Jih tu pre-lijejo v zlate palice in odpošljejo nazaj. V resnici pa gre menda za to. da se je zlato v centrali že tako nakopičilo, da se boje za njegovo varnost. Zlati zaklad se množi od tedna do tedna ln bo kmalu presegel rekord lz decembra 1932. Nikjer na svetu še ni bilo tolikSne množine dragocene kovine na enem kupu. Razen zlata v kosih in palicah so tu velikanske količine zlatnikov najrazličnejših valut, srebra in drugih dragih kovin. Vse te milijardne zaklade čuvajo v pravi podzemeljski trdnjavi iz jekla in betona s 7 m debelimi zidovi. Ta trdnjava ob- sega 8 ha ln ji ne morejo do živega niti najhujši topovski ogenj, niti najtežje letalske bombe, a tudi požar, voda, golazen in vlomilci ne morejo do nje. Iz tretjega podkletja banke vodijo drobne stopnice do edinega vhoda v to ogromno zakladnico. Vhod predstavljajo 8 in po! tone težka vrata. Podzemeljsko jezero leži nad skalo, v kateri so zakladnico izse-kali, a da so stvorili to jezero, so zajezili podzemeljsko reko. Varnostni ukrepi zoper nepoklicane obiskovalce so najstrožji, kar si jih morete misliti. Samo en človek lahko pride skozi vrtljiv. Jeklen stolp v zakladnico, a čr je ta človek vlomilec, b. lahko stavil na to, da ga bodo še pred ciljem avtomatično ustavili najhujši srupe-ni plini ln drugi morilni pripomočki. V podzrmlju je centralna kurjava in električna razvetljava. za primer vojne ali vstaje pa je v njem dovolj kuhinj in živilskih zalog, za tisoč ljudi, ki bi lahko doV-go časa živeli v njem ločeni od sveta. »Kraljica demantov" stre! v Samomor prijateljice sleparja Staviskega Iz Pariza prihaja vest, da je izvršila prijateljica Staviskega ln znana »kraljica de-mantov« Viviana Lamarre, samomor. V dobi sleparjevega sijaja je plavala v blesku svetovne prestolnice, po smrti pro-tektorja pa je zapadla takšni bedi, da se je morala smiliti trdemu kamnu. Mesece ln mesece je živela v nepopisni revščini, kateri je napravila konec s strelom v glavo. Ranila pa se je tako nesrečno, da je ležala deset ur v agoniji. Pred svetovno vojno in v prvih letih po nji je bila Viviana Lamarre ena najbolj znanih prikazni nočnega Pariza. Pojavljala se je v barih, na plesiščih ter v hotelih z ogromnim demantnim nakitom. Ljudje, ki so jo poznali, so jo krstili za »kraljico demantov«. L. 1916. se je seznanila s Sta-viskim. Do 1. 1923. Je bila njegova prijateljica, ki Je tzposlovala pri sleparju vse, kar je hotela. Čeprav jo je neki moški zalagal z denarjem, ni bila pokorna njegovemu srcu, temveč ljubezni Staviskega, ki mu je izkazovala uslugo, da mu je dajala svoje demante za zastave, s katerimi je izvabljal denar od ljudi. Ko so Staviskega pozneje zaprli. Je zastavila Lamarre ves svoj vpliv in Izrabila vse svoje zveze, da bi prišel slepar zopet lz Ječe. Na svobodi pa ji je grdo poplačaj izkazano požrtvovalnost. Oženil se Je z Arletto Stavisko, Viviani Lamarre pa Je pobral najlepši nakit in ga poklonil svoji ženi. Posledica tega postopanja Je bila toBba, ki jo Je »kraljica demantov« naperila proti velikemu sleparju. Preden je prlfila stvar pred sodišče sta se pa Stavi-sky in Lamarre poravnala. Stavisky Je zopet učvrstil zrahljane vezi ter je ostal z Lamarrejevo do svoje smrti v tesnih sti- [lavo Po eksploziji Macona O katastrofi največjega vodljivega zrakoplova na svetu »Macona« poročajo, da ao se pojavile neke težave še preden je nastala eksplozija. Zrakoplov se je več ur pred katastrofo le z največjim naporom držal v zraku. Vodstvo je zaradi tega klicalo aa pomoč, a zaradi velike oddaljenosti so na obali preslišali klice. Nato se fm zlomilo krmilo, kratko zatem pa sta se raapočili dve plinski celici na koncu trupa. Zrakoplov je trenutkoma izgubil ravnotežje in nič ni pomagalo, da so izpustili bencin ter odvrgli ves odvisni balast. Posadka si je morala privezati rešilne pasove in »pustiti v morje gumaste čolne. To ni bilo lahko, ker je bilo morje zelo razburkano. K sreča pa so prihitele na kraj ne-sreče kmalu vojne ladje, ki so pomagale reifti posadko. Pri izkrcavanju iz ponesrečenega zrakoplova »ta se »mrtno ponesrečila dva moža. inženjer za radiotelegrafijo I>elay, ki jc vztrajal do zadnjega trenutka na svojem mestu ter ga je potegnil zrakoplov s seboj v valove ter natakar častniškega oddelka Edquita. ki se je udeleževal reševalnih del z veliko požrtvovalnostjo. Edqui-ta ni imel več moči. da bi se rešil. Ko se je zrakoplov pretrgal na dvoje, je bil hudo ranjen in je padel v morje. Ameriška Javnost je navzlic hudi izgubi, ki je zadela mornarico Zedinjenih držav s to nesrečo. zadovoljna, da ni bilo več človeških žrtev m ameriški listi pohvalno pi-iejo zlasti o vojnih ladjah, ki so s takojšnjim posredovanjem pripomogle k temu, da je bilo število človečkih žrtev minimalno. kih. Po Škandalu, M Je planil na dan e sleparjevo smrtjo, je postala Lamarre nemogoča v pariški družbi, živela je nekaj časa samotno življenje. kateremu se je pridružila denarna stiska, ki jo je končno pognala v smrt. Veličasten skok Norvc&ki smučarski šampijon C h r i s t e n--»en je skočil na mednarodnih smuškiji tekmah v Cliamoni*u-Mont Blancu 68 to daleč ANEKDOTA Ko je neki slikar nekoč v Liebermanno-vem domu natančno ogledal neko mojstrovo risbo in se posebno zanimal, da-li jo je napravil z mehkim ali trdim svinčnikom, je Liebermann odvrnil; »s talentom*. VSAK DAN ENA Težka borba Capablance v Moskvi BWH svetovni prvak v šahu Capablanca Ja prispel 10. t m. v Moskvo in je takoj saiel simultanko s ruskimi šahisti. Igral je na 30 deskah, dobil 7 iger, izgubil 14 partij, remiziral pa proti devetim igral-eao. ba Je trajala osem o*. »Časniki so pa res pusti in nevedni... V njih vedno bereš, da je velik mož umrl. vedno pa zamolčijo, kadar sp. rodi ..»c „Vsak up je zaman!" Hauptmann pojde na električni stol Porotniki v Flemingtonu so izjavili, da je Hauptmann kriv umora Lindberghovega sinčka brez olajševalnih okolnosti, zaradi česar je bil krivec obsojen na smrt na električnem stolu Sest tednov je trajal proces proti Brunu Rihardu Hauptmannu v Ameriki in v njem je bilo zaslišanih toliko prič, da je zanimanje za izid obravnave v enaki meri napenjalo živce ameriške in evropske javnosti. Mestece Flemington, k* šteje komaj par tisoč duš, je čez noč postalo važ- iinptmanni merijo in ga zaslišujejo pred mikrofonom no za fiste vsega sveta. Vsem ki so bili količkaj angažirani v procesu, so ponujala ameriška podjetja velikanske vsote, če se dado angažirati za javne produkcije aU govore v radiju. Hauptmannu se je za primer, da bi bil oproščen, ponujala kariera brez primere; samo s tem, da bi se javno kazaJ in govoril o svoji nedolžnosti, bi si bil zasigural ogromne dohodke za vse življenje. Amerika ie bila s polno paro na delu, da napravi iz Hauptmannovega procesa najboljšo kupčijo, ki prinese pogodbenikom velikanski dobiček. Da bi povzdignili pomen tega dogodka, *o celo tajne sile Hauptma.nnove mafije, ta so angažirale za branitelja dva posebno spretna advokata. Reillvja in i lsherja, skrbele za to, da bo imela obravnava obeležje senzacije. Pred kratkim je zgorela hiša, v kateri sta imela odvetnika-brani-telja svojo pisarno in raznesle so se že vesti, da je zgorelo vse gradivo, ki je bilo braniteljem na razpolago. Potem je prišel demanti, da so spise, ki so važni za obrambo, oteli plamenom. Pa tudi s s+rani polkovnika Lindbergha je bilo storjeno vse, da se proces pomakne v središče največjega zanimanja. Svetovni letalec je ves cas osebno prisostvoval obravnavi, v začetku z ženo, pozneje proti koncu sam in še pred nekaj dnevi je povzroči] novo razburjenje s tem, da je na razpravi pie-bral pismo, ki ga je prejel od nemanih izsiljevalcev, kateri so zahtevali od njega 5000 dolarjev s pretnjo, da mu sicer odvedejo še drugorojenega sina. V pismu so neznani pisuni omenjali, da Hauptmann ni ugrabitelj otroka. Hauptmannu je torej stal ob strami ogromen aparat, nič manjša pa ni bila opozicija proti njemu. Sodna oblast je morala skrbeti, da so bili porotniki strogo izolirani, dokler ni bila izrečena razsodba, kajti velik je bil strah, da bi podlegli vplivom od zunaj ali pa da bi jih skušala Haupt-mannova mafija na kak drug način onemogočiti. Nu, ko je bilo vse to srečno končano in je še porotnik Cafe, o katerem so pred tednom dni poročali, da je njegovo življenje v nevarnosti, okreval, se je mogel zaključiti poslednji stadij Haupt-mannove obravnave. Proti Hauptmannu je govoril v Imenu obtožbe najprej pomočnik državnega tožilca Anthony Hauck, ki je v imenu države zahteval za obtoženca smrtno kazen. Hauck je še enkrat poudaril, da je Haupt-jnann sklekel otroku spalno obleko, m s»-uer potem, ko je padel z lestve, po kateri je splezal »kozi okno v otrokovo spalnico. Hauptmann je bil prrmoran prilastiti si otrokovo spalno srajco že zategadelj, da je imel pri prejemanju odkupnine rz rok dr. Condona na pokopališču dokaz, da je otrok v njegovem varstvu. Izjave prič, je dejaJ Hauck, so dokazale, da je vzel Hauptmann malega Lindbergha s seboj v avtomobil, ker si ni upal mrliča pokopati v bližini Hopewella. Peljal se je proti Ro-sehillu. kjer je izstopil iz vozila in zagro-bel svojo žrtev. Potem je zopet sedel ▼ avto in v jadrnem diru podil proti svojemu stanovanju v Bronxu. Reilly je v svojem obrambnem govoru skušal "prepričati porotnike, da je njegov klijent nedolžna žrtev justice. Svaril je porotnike, naj se ne dado preslepiti od bogastva jn slave ameriškega narodnega junaka zraka in je dobesedno dejal: »Mož, ki ga tukaj branim, je reven nemški tesar, toda ne pozabite, da vihra nad njegovo glavo ameriška zastava. Ne pozabite, da ta zastava jamči pravičnost za vse ljudi, torej tudi za obtoženca, ki stoja pred vami!« Po teh besedah je Reilly napadel Lind-beTghovo služabništvo ter izvajal iz hipoteze, ki jo je zgradil za občinstvo, da ni mogel ugrabiti otroka nihče drugi, kakor eden izmed polkovnikovih služabnikov. Posebno ostro je govoril proti Lindbergho-vi pestunji Betty Gow. Izjavil je; »Polkovnik Lindbergh lahko pravi, da ima v njo popolno zaupanje, toda jaz mislim drugače, ker poznam njeno preteklost. Ona edina je vedela, da se mudi usodno noč Lindberghova družina v Hopewellu.« Potem je dejal, da je moral ugrabitelj natančno poznati lego otrokove spalnice. Kakšen tujec ni mogel odvesti otroka že zategadelj, ker je imel mali Charies v usodni noči vročino ter bi zaradi tega gotovo kričal, če bi ga prijela tuja roka. Iz izpovedi jasno izhaja, da ni bilo slišati ne joka ne stoka deteta, kar govori ze to, da ga je morala odnesti oseba, ki jo je bil vajen. Lestev, ki tako usodno obremenjuje Hauptmanna, so šele pozneje prislonili k oknu, da bi policijo speljali na napačno sled. Ana Mero w-L i n les Llodbergh, otroka h Is OH»v ugrabljenega Na koncu si je branitelj privoščil ameriško policijo in smešil vse tiste, ki pravijo, da se je našel na okenskem križu kos papirja z zahtevo po denarju. Tudi prstne odtise na lestvi je Lindberghova služio-čad zabrisala. Policija je na ta način ustvarila pogoj za Hauptmannovo krivdo in ob-toženčevo pot na električni stol. Lindberghov prvorojenec, Hauptraannova ž rt« v Lindberghovega prvorojenca, je zaključil Reillv, ni mogel ugrabiti nihče drugi kakor skandinavski pomorščak Henry Johnson, prijatelj Violete Sharpove. Ugrabitelju pa je pomagala vsa Lindberghcva služinčad od pestunje Betty Gow do hišnika Whateleya, ki jc umrl pred razpravo. Hišnik je skrbel tudi za to, da pes v usodni noči ni lajal. Preden je predsednik obravnave poučil porotnike, kako morajo ravnati p«-, reševanju vprašanj, ki jim jih je zastavita sodišče, je dobil vrhovni državni l^žiiec Wilentz zaključno besedo. Zahteval je za obtoženca smrt na električnem stolu. Označil je Hauptmanna za zakletega sovražnika vsega sveta. Po tem gov-jiu je bilo poslušalcem v razpravni dvorani povsem jasno, kako se bo glasila razsodba. Smrt Hauptmanna na električnem stolu je bila sklenjena stvar za primer, da dvanajst porotnikov potrdi vprašanje Hauptmanno-ve krivde. V drugem primeTu bi bil Hauptmann obsojen na dosmrtno ječo. Predem so porotniki izrekli odločilni »da«, je nastopila še ena senzacija. Neki duhovnik, z imenom Burns, je dal razglasiti novico, da je bil pri njem o Veliki noči 1932 moški, ki mu je zaupal da je ugrabil Lindberghovo dete. Ta mož ni bil Hauptmann. Burns se opravičuje, da ne more dati natančnejših podatkov o stvari. ker ga veže spovedni pečat. Vse to pa ni zaleglo nič. Porotniki so na vprašanje, ki g« jim je predložilo so-diiče. odgovorili, da je Hauptmann kriv umora brez olajševalnih okolnosti. Posvetovanje porotnikov je bik* zelo kratko. Na podlagi krivdoreka je sodnik razglasil sodbo, s katero se Hauptmann obsoja na smrt na električnem stolu. Justifikacija bo izvršena v tednu, ki se prične 18. marca t. L Hauptmann je sprejel razsodbo molče, njegova žena pa je obupno zavpila: »Vsak up je zamen!« Obsojenec je izjavil, da se bo pritožil proti razsodbi m dokler ne bo pritožba rešena, ga ne smejo usmrtit L PorotnOd, ld se obodni krivca SO letnica Wandererjevih tvornic Danes poteče 50 let, od kar so v Schbnau-Chemnltz v Nemčiji osnovali podjetje svetovnega pomena. Tvor-niče Wanderer, prej Winklhofer & Jaenicke d. d. Prva mehanika, J. B. Wlnklhofer in R. A. Jaenicke, sta ustanovila tvrdko 15. febr. 1885. pod imenom »Chemnitzer Velo-dped-DepOt Winkl-hofer & Jaenicke«. Iz tega so se z žilavim delom razvile Wandererje- ve tvornice (Wanderer-Werke). Izdelovanju koles se je proti koncu stoletja pridružilo izdelovanje rezkalnih strojev, 1. 1904. gradnja pisalnih strojev »Continental« tn L 1916. izdelovanje seštevalnih in vknjiževalnih strojev »Continental«. L. 1934. so spravile Delavnice VVanderer na trg brezšumni pisalni stroj »Continental-Silenta«, ki je vzbudil v javnosti veliko pozornost. Tvornice Wanderer so danes s svojim 5500 uslužbenci največja tovarna za pisalne stroje in najpomembnejša tovarna rezkalnih strojev r Evropi, prav tako stoje na čelu nemške industrije koles. 7. JUTRO t št 3S -------------------------------------- --------7 --Petek, 15. II. 1935 - S I® O R T Osma tekma v smuku na Zelenici Plaz na Zelenici je že takoj po vojni vzbudil pozornost za smuk, katerega je začel go;'ti že od vsega početka SK Tr?ič. Vršile so se tekme vsako leto, poživila pa je tekmovanje okolnost, ko je tvrdka Glanzmann in Gassner podarila leta 1931 prehodni pokal, za katerega se vrši še sedaj huda borba. Prvo leto je osvojila pokal ekipa treh tekmovalcev Smuškega kluba Ljubljana, naslednje leto ga je morala prepustiit ekipi TK Skala Jesenice, ki ga je obdržala še eno leto. Lani pa je pokal ostal doma. Iz tega je razvidno, da se vrši obrba za končno osvojitev pokala med močnimi smuškimi centri in da se udeležujejo tekem tudi ostali podsavezi. V končno last preide pokal onemu klubu, kojega skupina treh članov se plasira najbolje v trikratnem zaporednem letnem tekmovanju ali v petkratnih presledkih. Prccej šans za letošnjo tekmo, ki bo v nedeljo 17. t. m. uma SK Tržič. Proga vodi z Zele-ni.škega sedla po celem plazu do cestarja pri cerkvi sv. Ane. Izpod Begunjšči-cc je proija vidna v vsej svoji dolžini od starta do cilja in nudi krasen užitek gledalcem. Začetek tekmovanja je ob 13., rezultati se pa razglase in razdele darila ob 17. v hotelu Lončar. Prvenstvo dravske banovine v slalomu. Priprave za nedeljski slalom-derbv pri Celjski koči so končane. Kako važnost je polagal prireditelj SPD Celje na to tekmo, priča dejstvo, da je bil del gozda pod Celjsko kočo. preko katerega vodi trasa proge, že v jeseni posekan. Končnoveljav-no trasiranje ui označenje slalom proge s Kandahar-vraticami se bo izvršilo v soboto popoldne; vodstvo tekme bo ukrenilo vse potrebno, da se bo onemogočil vsak trening na že označeni trasi. Ker se bo tudi med tekmo proga po potrebi popravljala, bodo doseženi za vse tekmovalce isti pogoji. Telefonska napeljave med startom »n ciljem bo omogočala, da se bo občinstvo s megafonom sproti obveščalo o doseženih posameznih časih. Koturaški podsavez Ljubljana. Redna skupščina saveza se vrši v Mariboru v nedeljo 17: t. m., predkonferemca pa v soboto ob 20. Polovična vožnja je odobrena. Klubi, ki še niso poslali poverilnic tn ne nameravajo poslati svojega zastopnika, naj dostavijo brezpogojno še danes pove-rilnico predsedniku podsaveza g. Batjelu, Ljubljana, Karlovška c. 4. Poverilnica mora biti podpisana od predsednika in tajnika kluba ter imeti klubov žig. Motoskikjoring Hermesove motocikli-srične sekcije bo prihodnjo nedeljo ob 14. pri »Dolgem mostu« na Viču pred gostilno Kušar. Za prvoplasirance je prireditelj preskrbel lepe nagrade, izmed katerih je za zmagovalca tvrdka Jax in sin poklonila kompletne smuči znamke »Lastovka«, za drugo mesto Sj>ort-Kmet m za tretje mesto »Alpina« itd. Prireditev, ki je bila pred nedavnim zaradi neugodnega terena preložena, se bo topot najbrže obnesla in bodo interesenti prišli gotovo na svoj račun, posebno še, ker bodo ob istem času in na isti progi tudi tekme smučarjev s konjskim vodstvom, kakor je razvidno iz objave Kola jahačev in vozačev. Ri-zpis damske prvenstvene tekme MZ.SP v Ptuju pod vodstvom SK Ptuja 17. t. m. ob 14. Start in cilj pri gostilni Novi svet v Ptuju. Proga vodi čez Panoramski hrib in je dolga 5 km. V splošnem je 'ahka, vzpon znaša približno 12 odst. Kategorije tekmovalk za vse dame. Pravico do startanja imajo le verificirane tekmovalke. Prijavnina 10 Din. Prijave do 16. t. m. na naslov: Emst \ ersel, Ptuj, Miklošičeva 12 in ono uro pred startom. Žrebanje 16. t. m. Kasnejše prijave dobe prve številke. Darila: Prvo, drugo in tretje častno. V slučaju slabih snežnih razmer pravočasna odpoved v dnevnih časopisih. Tekmovalke naj bodo že ob 10. v Ptuju, ker je mogoče, da se tekma preloži v Smučarsko kočo. 2e poslane prijave od 27. januarja so v veljavi. Mednarodne skakalne tekme v Ljubljani. SK Ilirija priredi v nedeljo 24. t. m. na svoji skakalnici v Mostecu velike mednarodne skakalne tekme, za katere vlada že danes, tako med ogromno smučarsko armado, kakor tudi med tekmovalci samimi izredno zanimanje. Na startu bomo videli naše najboljše skakače, ki so v letošnji sezoni silno napredovali. Svojo udeležbo pa so obljubili tudi najboljši avstrijski skakači. Skakalnica je letos preurejena in dovoljuje skoke do 35 m. SK Ilirija (smučarska sekcija). Drevi ob 18.30 ginvnastični trening za dame v telovadnici na Grabnu. Po treningu razgovor za nedeljski izlet. — (Hazenska sekcija). Danes ob 1830 v telovadnici na Grabnu redne gimnastične vaje za vse članice. — (Lahkoatletska sekcija). Danes ob 20.30 v kavarni Evropa redna seja sekcijskega načelstva. Mladinska smučarska tekma SK Ilirije. V nedeljo priredi smučarska sekcija Ilirije mladinsko tekmo v teku. h kateri vabi sekcijsko načelstvo vse klubove juniorje, poleg teh pa vso smučarsko mladino, kl želi pokazati svoje znanje in vztrajnost v plemeniti športni borbi. K tekmi bodo pri-puščeni dečki od 10. do 16. leta. Po razpisu tekme bodo razdeljeni v tri starostne skupine, tako da bodo tekli dečki od 10. do 12. leta 2 km. od 12. do 14 leta 4 km, oni od 14. do 16. leta pa 6 km. Start tn cilj bosta pri Tivolskemu gradu poleg letnega gledališča. Vsak tekmovalec naj prinese s seboj dijaško knjižico ali pa nekaj sličnega. iz česar se bo mogla ugotoviti njegova starost. Prijavnine ni nobene. Prijave je treba oddati pri blagajni kavarn« Evrope do sobote zvečer. Izjemoma se bodo upoštevale naknadne prijave, oddane vsa i pol ure pred startom. Prva dva v vsaki skupini bosta primerno nagrajena. Vsi tekmovalci bodo po končani tekmi postrežem s toplim čajem. Zapomnite si dobro: start je točno ob 10. dopoldne, zamudnike vodstvo tekme ne bo pustilo na start. Mladinske in damske smučarske tekme v nedeljo 17 t. m pri »Strelišču« Kakor je bilo v razpisu Smuč. ki Ljubljana objavljeno, se bodo sprejemale prijave za vse kategorije v gostilni »Strelišče« v nedeljo 17. t. m. od 13 do 13.30, nakar sledi žrebanje startnih številk Start bo za mladinske ka^ 'orije od 14. dalje, za dam-«ko t«vkmo približno ob 14.30. Po tekmi razglasitev rezultatov. Zmagovalec vsake kategorije prejme praktično darilo, drugo in tretje plasirani pa diplomo. — Začetni-ški smučarski tečaj Smuč. kl. Ljubljane. Smučarji, ki bi zamudili uro sestanka pri »Čadu« (13.30), naj vedo, da se vrši tečaj vsak dan tik ob Večni poti pri »Strelišču« in da traja do mraka. Smučarski, tekma v Mojstrani. Ponovno opozarjamo na tradicionalno mcdklub-sko stafetno in slalom tekmo, ki jo priredi Smučarski klub Mojstrana v nedeljo 17. t. m. Start za štafeto 4 krat 8 km bo ob 9. Popoldne skakalne tekme v dveh razredih. Koča v Krmi je oskrbovana. Klu-bova koča na Mužaklji je vedno na razpolago. Ključ od koče se dobi pri tajnici kluba gdč. Minci Rabič, hotel Triglav, Mojstrana Kdor ostane 10 dni v Mojstrani, ima na železnici brezplačen povratek. Orožnov smuk preko Pohorja. Smučarski odsek SPD Maribor priredi v nedeljo 17. t. m tradicionalni »Orožnov smuk preko Pohorja«. Odhod iz Mariborske koče v nedeljo ob 6., s Klopnega vrha ob 10.. iz Senjorjevega doma ob 14 Letošnji Orožnov smuk vodita gg. Borut Hribar in Evald Koren. Proga je; Mariborska koča —Ruška koča—Klopni vrh—Pesek—Se-njorjev dom—Mali vrh—Črni vrh—Velika Kopa—Vuzenica (55 km). Smuška skakalnica v Zagorju. Glede na vprašanja obveščamo tekmovalce, da je tehnični odbor saveza odobril uporabo skakalnice za smuške tekme saveznih klubov. JZSS. Smučarska tekma na Mrzlici. Za nedeljo 17. t. m. je napovedana smučarska tekma z Mrzlice v Hrastnik, in sicer za uslužbence steklarne. Cilj je eteklarna. Proga bo dolga kakih 16 km. Športno predavanje v Hrastniku. Članom vseh treh hrastniških nogometaških športnih klubov je predaval pretečeno soboto v deški šoli g. Marjan Kuret, I. pod- predsednik ljubljanskega nogometnega podsaveza. Govoril je o športu sploh. Zanimanje za to predavanje je bilo veliko. Saj je bilo navzočih 80 nogometašev. Alp. SK Gorenjec, Jesenice, razpisuje za nedeljo 17. t. m. sankaško tekmo za prvenstvo GZSP. Tekmuie se enosedežno in v slučaju zadostnega števila prijav tudi dvosedežno. Prvoplasirani obeh skupin prejme darilo. Pravico starta imajo vsi verificirani člani GZSP, ostali izven konkurence. Start ob 9. pri Sv. Križu nad Jesenicami. Prijave s prijavnino 5 Din je poslati do sobote 16. t. m. na ASK Gorenjec, Jesenice. 2reb startnih številk v soboto 16. t. m. ob 20. v športni dvorani ASK Gorenjca. Vremensko poročilo z Blok: Temperatura —10 C. vetrovi sever, vreme iasno. snega 45 cm pršiča, smuka izvrstna, idealna. Izgledi za nedeljo idealni. 17. t. m. klubska tekma v smuku na 6 km. ASK Primorje (nogometna sekcija). Juniorji in subjuniorji imajo danes trening ob 19 .v telovadnici državne realne gimnazije na Poljanski cesti. Tenis sekcija SK Ilirije. Seja odbora danes ob 18.30 v kararni Evropi. Pomladanska prvenstvent nogometna sezona v Celju. Okrožni odbor LNP v Celju je na zadnji seji izžrebal naslednje pare za pomladansko prvenstveno tekmovanje; 24. marca Jugoslavija: Šoštanj. 31. marca Olimp : Šoštanj, 7. aprila Atletik : Olimp. 14. aprila Atletik : Jugoslavija. 23 aprila Atletik : Šoštanj, 5. maja Olimp : Jugoslavija, 24. marca Laško : Krško, 31. marca Sevnica : Laško, 7. aprila Krško : Sevnica. Prvo imemovani klubi imajo režijo in izbiro igrišča. Težkoatletska sekcija SK Olimpa v Celju. Vsi težkoatleti se pozivajo, da se redno udeležujejo treningov vsak torek in petek v salonu pri »Jugoslovanu« v Ga-berju. Kdor ima veselje in bi hotel gojiti rokoborbo. se naj prijavi istotam pri načelniku sekcije. Sekcija namerava prirediti v mesecu marcu javen nastop in povabiti tudi atlete iz Maribora in Ljubljane, tako da bo program pester. Sokolsfvo Po sokolskem prazniku v Zagorju Zagorjani ne bodo pozabili lepih tekem ob priliki otvoritve njihove skakalnice Zagorska skakalnica stoji skoro sredi Zagorja, od Sokolskega doma je oddaljena le tri minute. Postavljena pa je v tako zatišje, da je ne oblizne niti droben solnčni žarek. Pravijo, da je na Ocepko-v>em hribu sneg še takrat, ko ga Je Jug s par sto metrov višje Svete Planine že povsem odglodal. Tudi ono lepo nedeljo, ko emo otvarjali skakalnico in so stali številni gledalci za visoko streho Ocepko-vega hriba in strmeli v plavajoče rogovi-larje, so se pasle oči gledalcev po solnčni okolici: cerkvica na sosednjiih Vinah, košati Javor, sosed Svete Planine in najbližje hiše (knapovski domovi) so se kazali v zlatih, toplih barvah. člani, ki so tekmovali za savezne Izbirne tekme v ČSR so imeli določen teren na Sv. Planini. Sestr" — savezne tekmovalke so se premaknile k Sv. Urhu nedaleč nad Zagorjem. Zupni tekmovalci pa so se uta-borill kar pod Sokolskim domom. Proga se je počela tik pod glavno cesto skoz' Zagorje, nato je držala po velikem travniku pod cerkvijo, nakar je prestopila potok Medijo, povzpela se je nad izolirnico ter je hitela proti strelišču, v velikem loku ee je zasukala nad Toplicami, nakar so se vračali tekmovalci preko visokega sedla Gorice. Cilj je bil nad cesto pri Sokolskem domu. številna publika, znešena z vseh vetrov, je imela na dohajajoče tekmovalce lep pogled po vsem zadnjem predelu, ki se je vil okrog pokopališča. Hudomušni športniki so si seveda takoj po svoje raztolmačili to zadnjo traso: »če se bo kdo kaj polomil, ga ne bo treba daleč nositi...« Seveda so vsi neumorno navijali za svoje ožje znance in prijatelje, tudi v celoti je prireditev bila v znamenju Navodila za savezne smučarske tekme v škof ji Loki Ker je pričakovati k župnim in savez-nim smuškim tekmam, ki se bodo vršile v soboto in v nedeljo v Skofji Loki, velikega navala občinstva, se opozarjajo vsi udeleženci na naslednja navodila, ki jih je izdal prireditveni odsek škofjeloškega Sokola. Sprejem gostov na kolodvoru bo v soboto pri vlakih ob 11.57 in 12.45, v nedeljo pa ob 7.30. 7.58, 10.25 in 12.45. Bratje imajo nalog, da se bo izvršil prevoz v mesto v redu in kar največ mogoče hitro. Za prevoz bo na razpolago proti plačilu 2 Din gotovo število omnibusov in sank, ki bodo opremljene z vrvmi za skikjoring. Tekmovalci bodo prejeli takoj na kolodvoru spored prireditev in navodila. Za dodelitev prenočišč in prehrane bodo dobili vodniki vsa navodila v informacijski pisarni v Sokolskem domu. Reditelji bodo imeli posebne znake Iz mesta nazaj bodo na razpolago prevozna sredstva k vlakom ob 1921. 18.40 in 19.52 Za prevoz članstva k smuku v Zminec bo pripravljenih v nedeljo ob 7 45 pred Sokolskim domom 9 sank, ki bodo opremljene tudi z vrvmi za skikjoring. Informacijska pisarna za ves čas prireditev bo v Sokolskem domu (Dolenc Franc ml.), pisarna tehničnega vodstva pa bo v šoli kralja Aleksandra Brezplačna stanovanja za člane in naraščaj (moški) so v vojašnici v pritličju, za članice pa prenočišča v samostanu. Pravico do brezplačnih pre- bratstva ln preizkušene sokolske discipline. Sokolski dom so spnanonill Zagorja ni za te dni v poslopje, koder al dobil vse V gornjih sobah so domovali tekmovalci, dvorana Je sličila v prostem času veliki vojašnici. Ob vseh stenah so bile razmeščene smučI, opoldne pa Je bila dvorana spremenjena v vabljiv hotel prvega reda Tekmovalci so Imeli pogrnjene miize kar v domu. Marljive zagorske Sokolice so se stavile na razpolago z vsem svojim spretnim gospodinjskim znanjem. Seveda Je bilo poskrbljeno tudi za zdravniško pomoč. Med poškodovanci je bil le skakalec od otvoritve, ostali pa so dobili manjže praske in odrgnine. Vse Zagorje se je zavedalo važnega dne, ko so se prvič vsuli prijatelji belega športa v črno dolino. Domala vse hiše so se okitile z zastavami. Tudi večina navijačev v smučarskih kroji-h je imela na športnih dresih znake sokolskih smučarjev. Ti so dokazovali, kako se je smuški šport razširil že v sokolskih vrstah, kl so poklicane kakor le malokdo, da razmahnejo beli šport po vseh edinicah, koder veje prapor Tyrševe armade. Nedelja nam bo ostala vsem v svetlem spominu, ko smo na solnčni rebri Gorice pričakovali v družnem pričakovanju zmagovalcev. NaneSenl smo bili z vseh vetrov od mraza smo udarjali s petami okoli, vsa množica je bila kakor gibljive lutke Zasavje ln naše Sokolstvo pa imata velik, nepozaben praznik. k1 Je bil krona dolgotrajnih prizadevanj vrlih zagorskih Sokolov. K lepim uspehom — (skrene čestitke vseh, ki Jih je priklenila bela narava v svoje okrilje. nočdšč imajo le imetniki posebnih izkaznic, ki bodo morali biti zvečer do 23. brezpogojno doma. Ostala stanovanja za članstvo so na razpolago proti plačilu in dobe interesenti vse informacije pri inž. Matu Hafnerju. Posamezni oddelki dobe tudi glede prehrane posebne nakaznice ln se imajo le-ti točno držati odrejenih gostiln. Na čast gostom in njim vpeljanim prijateljem se bo vršil v soboto od 20. v Sokolskem domu pozdravni večer, ki sodelujeta pri njem društveni salonski orkester in pevski zbor. Poleg govorov društvenega zastopnika in predsednika škofjeloške občine se bodo ob tej priliki podelila priznanja br. Rožmanu in Mariano-viču. Otvoritev skakalnice bo v nedeljo ob 14. z nagovorom podsfcarešine In skoki. Po skokih, okrog 16., bo v domu čajanka, kjer spet sodeluje orkester, ob 18. pa bodo razglašeni rezultati. Na čajanki bo izročena bratom in sestram iz Češkoslovaške društvena spomenica (govori br. Horvat). Kopalnica za moški naraščaj in člane bo v deški šoli. kjer bodo tudi garderobe za obleko, okrepčevalnica in ns razpolago zdravnik dr Homan. Skakalnica se v soboto popoldne zapre. Na terenu bosta vršila zdravniško službo br dr. Rant in dr Čačič. Navodilom rediteljev se brezpogojno pokoritel — Zdravol Citait0 tcd««i«ko ŽIVLJENJE IN SVET Dobro srce Maribora človekoljubno delo mariborskega oblastnega odbora Rdečega Križa — Novo vodstvo Maribor, 13. februarja. Sinoči je pri »Orlu« podajal razveseljivo bilanco delovanja v pretekli poslovni dobi oblastni odbor Rdečega križa v Mariboru, ki je med najdelavnejšimi v državi. Poleg članov in delegatov so prisostvovali tej reviji človekoljubnega in nesebičnega dela tudi predstavniki oblastev in korporacij, ki so s svojo navzočnostjo dali Rdečemu križu priznanje za njegove uspehe. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik dr. I. Jančič, ki se je v svojih toplih uvodnih izvajanjih spomnil blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter novega kralja Petra II., nato pa pozdravil mestnega poveljnika generala lladžiča, sreskega načelnika dr. Seneko\'iča, mestnega fizika dr. Novaka kot zastopnika mestne občine, garnizionarja podpolkovnika Nikoliča, predstojnika mariborske mestne policije 5. Radoševiča in delegata banovinskega Rdečega križa Skalarja ter druge navzoče zastopnike. Predsednik dr. Jančič je v izčrpnih izvajanjih očrtal delovanje organizacije v preteklem letu. ki je bilo živahno, uspešno in zadovoljivo Sledila so izčrpna poročila ostalih funkcionarjev. Podrobno tajniško poročilo je podal tajnik dr. Terjan Blagajnik dr. Ko-vačec je poročal, da je imela organizacija 29.940 Din dohodkov in 23.348 Din izdatkov. Skupno premoženje znaša 40.000 Din. O Podmladku Rdečega križa, ki združuje učence in gojence vseh mariborskih šol, je obširno poročal vadniški učitelj g. Ravter. Organizacija šteje 988 članov. Priredila je tudi v pretekli poslovni dobi več sama-rijanskih tečajev, višjih in nižjih. Nadalje je šla vzporedno organizatorična iniciativa ter so se osnovale nove postojanke Rdeče- Sokolska župa Ljubljana, prosvertni odbor, sklicuje v nedeljo 17. t. m. ob 13. v Sokolskem domu v Doljnem Logatcu prosvetno konferenco obmejnega sokolskega okrožja, ki je za vse edinice tega okrožja strogo obvezna. Dnevni red prosvetne konference: poročilo okrožnega prosvetarja, poročila društvenih in četnih prosvetarjev, določitev programa za letošnje leto, volitev okrožnega prosvetarja. Konference se udeleži tudi delegat ZPO iz Ljubljane. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Zdravo! Zupni prosvetni odbor. Ljubljansko prosvetno okrožje (tudi zasavski del) ima v nedeljo 17. t. m. ob 9. donoldne v župni pisarni na Taboru prosvetno konferenco, na kateri se bodo obravnavala važna vprašanja glede bodočega prosvetnega dela v Sokolstvu. Ker so na dnevnem redu tudi dramske tekme, volitev okrožnega prosvetarja itd. je udeležba za vse društvene in četne prosvetar-je strogo obvezna. Okrožni prosvetar. Lutkovni oder Sokola Vič uprizori v nedeljo 17. t. m. ob 30. v Sokolskem domu, v okviru župnih lutkovnih tekem krasno pravljično igro »Začarani gozd« v režiji br. Paternosta. Igra je namenjena predvsem odraslim, da vidijo in spoznajo važnost in lepoto lutkovne umetnosti. Krasna scenerija. očarljiva razsvetljava, krasne lutke bodo nudile vsem posetnikom prijeten užitek, zato v nedeljo vsi k lutkovni predstavi v Sokolski dom na Vič. Iz življenja na deželf Iz Trboveli t— Delovanje Rdečega križa. Sredi meseca maja se bo vršila poklonitev članstva RK na Oplencu. Stroški vožnje bodo znašali ca. 1S0 Din. Mimogrede bo ogled Beograda. Za članstvo RK bo vozil poseben vlak. Obvezne prijave sprejema občinski odbor RK v Trbovljah do 15. L m. — Nižji samarijanski tečaj pod vodstvom g. dr. Baumgartnerja se je pričel 5. t m. na deški šoli na Vodah. Predavanja se vrše vsak torek in petek od 6.—7 zvečer. Ker se je v samarijanski tečaj vpisalo veliko število tečajnikov — 38 moških in 30 žensk —, se je vpisovanje zaključilo. Zavrnjeni prigla-šenci se bodo upoš-tevali prihodnje leto. — Občinski odbor RK je poklonil gasilski četi rudnika 500 Din podpore za nabavo novega ambulančnega avtomobila. — Neimenovani dobrotnik iz Ljubljane je daroval občinskemu odboru v Trbovljah 1000 Din. Ta znesek je odbor razdelil med 20 najrevnejših rudarskih družin v nakaznicah za živila po 50 Din. Neimenovanemu dobrotniku najtoplejša hvala. ga križa v St. Ilju, Kamnici m Voličini. Posebno razveseljivo je delovanje Podmladka Rdečega križa, ki šteje v Mariboru preko 3000 članov in ki je pod vodstvom ravnatelja klasične gimnazije M. Mastnaka. V imenu nadzorstva je priinarij dr. Čer nič predlagal celotncmu odboru razrešnico. Sledile so volitve in so bili izvoljeni: dr. Ivan Jančič, predsednik, dr. Mirko Černič, podpredsednik, dr. Zorjan, tajnik, bančni uradnik Vodopivec, blagajnik. Dr. Lipold, M. Makar, podpolkovnik Nikolič. dr. Ju-rečko. dr. Novak, šolski nadzornik Toma-žič, msgr. Umek. Hutter. Minarik, Udo Kasper. Pfeifer, Ravter, polkovnik Kristan, dr. Stamol, Artič, Miloš Oset in Stupano-va, odborniki. V nadzornem odboru so ravnatelj Pogačnik, dr. Ravnikova Z. in Drago Roglič. Za delegata na banovinsko skupščino je bil izvoljen dr. Vrečko. Informativno je bilo poročilo banovinskega tajnika g. Skalarja iz Ljubljane, ki ; pozival funkcionarje, naj tudi v bodoče vztrajajo v požrtvovalnem in nesebičnem človekoljubnem delu. V izčrpnih izvajanjih je poročal o delovanju banovinskega odbora Rdečega križa v Ljubljani, ki bo v mcsecu maju organiziral romanje v Ople-nac na grob kralja Aleksandra I., kjer se bo članstvo Rdečega križa poklonalo pokojnemu najvišjemu zaščitniku in dobrotniku te človekoljubne organizacije. Pri slučajnostih so se obravnavale nekatere tekoče zadeve. Ob zaključku je predsednik dr. Jančič apeliral na vse navzoče v svrho čim intenzivnejšega delovanja po smernicah velike ideje Rdečega križa ter čim izdatnejše podpore in pomoči oblastnemu odboru v izvrševanju vzvišenih ciljev v službi Rdečega križa. Iz Ptuja )— Odbor za splošno in strokovno na-obrazbo trgovskega in obrtniškega narašča ja priredi predavamje v soboto 16. t. m. oh 20. v fizikalni dvorani državne gimnazije. Predaval bo profesor Djermanovič o Nikoli Tesli in njegovih iznajdbah. Predavanje bo s praktičnimi poizkusi. Vstop prost. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Fra Diavolo — vražja brata«. Dodatek kulturni film in Foxov tednik. MEDVODE. Občinska organizacija JNS sklicuje letno skupščino v nedeljo 17. t. in. ob 10. v občinski pisarni. KOČE V J K. V nedeljo 17. t. m. bo predaval v hotelu »Trstu« urednik »Jutra« g. dr. Jug o problemu Daljnega vzhoda. Ker je to eno izmed najzanimivejših vprašani svetovne politike, vabimo občinstvo, da se predavanja v čim večjem številu udeleži. ZALOG. Pri našem poštnem uradu v Polju je zbolel poštni sel Zaviršek in šel v bolnišnico. Verjetno je, da je poštarica zahtevala namestnika, a ravnateljstvo ga menda nima. Pošto razna>ajo trije poštni sli. LTporabljajo lastna kolesa, ob slabem vremenu in zdaj v snegu pa raznašajo peš. Z obolenjem Zavirška pade vse breme raznašanja pošte na dva sla, ka ga nikakor ae moreta zmagovati. Spričo tega odpade vsakdanja dostava pošte in bomo prejemali pošto šele vsak drugi dan, nekatere vasi pa še tega ne. Kot predmestna občina z znatnim poštnim prometom tega ne moremo trpeti in pričakujemo od poštne uprave, da obnovi vsakdanje redno poštno dostavljanje. — Zaloška sokokka četa ponovi v nedeljo 17. t. m. v Požarjevi dvorani dramo s petjem in orkestrom »Rokov-njači«. — Za komisarja zaloško-kašljanske gasiiske čete je imenovan Plevnik Albin, pristaš JNS. Poverjena mu je sestava novega gasilskega odbora. Na križišča centra Ljnbljane oddamo v prvem nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: te 5 velikih sob In dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Vprašati je v oglasnem oddelku > Jutra t. Uspeh za uspehom žanje u lor se ob vsa ki priliki poslužujf »Jntrovega« l,w,M onlfi^nit^n 1 Mag. 6t. AT1-1 St. 33946-24 z dne 14. februarja 1935. 1763 RAZGLAS Po določilih $ 117 zakona o mestnih občinah razglaSa podpisano mestno poglavarstvo, da so proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1935-36 ln sicer: mestnega zaklada, njenih podjetij in ustanov dogotovljeni in bodo pet dni v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu razgrnjeni občinstvu na občni vpogled. Vsak član mesta, kakor tudi vsaka oseba, kl plačuje v mestu neposredni davek. Ima pravico staviti k predlogu proračunov svoje pripombe. Te pripombe je predložiti v istem roku na predsednika mestne občine ljubljanske. LJUBLJANA, dne 14. februarja 1935. Namestnik predsednika: podpredsednik prof. Evgen Jarc 1. r. Obi-ina Ljubljan« J ustni pogrebni uvod V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest. da je moja srčno ljubljena mama. sestra, svakinja in teta, gospa Marija Zakotnik roj. Graul VDOVA STROJEVODJE DRŽ. ŽELEZNIC dne 14. t. m. po dalJSem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 16. februarja 1935 te hiSe žalosti Vodnikova ceste Stev. 15 v Zgornji gtfild, na pokopališče v Dravlje. Zgornja Slika, dne 14. februarja 1935. 1762 Globoko žalujoča: SLAVA ZAKOTNIK c ostalim sorodstvom. Ii WOLFF: 22 Pokonci glavo »V Miami Beach. < *Kaj je Miami Beach ?< >Miami Beach je lep kraj v Floridi.< Vse eno je, kam se peljem, je obupan pomislil Frank in zaprl oči. >Ali ste trudni, Mr. Frank ?< >Ne, ne zamerite mi, Miss Margie. Samo nekoliko —< Pa ni dokončal stavka. >Če vam je prav, dragi Frank, ee pred odhodom poročiva.« >Kako mislite?« »Mislim, da bi se pred odhodom poročila. Drugače ima človek sitnosti po hotelih. Amerika je zelo stroga v teh rečeh. Ali se ne bi rajši poročila"? Saj je samo majhna formalnost.« Frank je brez pomišljanja privolil v šalo. »Seveda se .poročiva', Miss Margie.« Margie ga je prijela za roko in jo poljubila. Avtomobil se je ustavil pred mestno hišo. Anita je odprla vratca. >To je Anita,< jo je predstavila Margie. »Pripravila je vse.< Frank je vljudno pozdravni. Anita se mu je nasmehnila. V ozki sobi je sedel mož tolstega obraza. Z dolgočasnim glasom je zadal nekaj vprašanj, ki jih je Frank samo deloma razumel; dva gospoda, slabo obrita in v ogoljenih oblekah, sta se predstavila kot priči in podpisala nekakšen zapisnik, Margie je izvlekla dva ozka prstana, mož s tolstim obrazom jo podal Franku izkaznico, Margie je položila denar na mizo. Kaka smešna komedija, je pomislil Frank, neodločno držeč Izkaznico v roki. »Stvar je opravljena,« je rekla Margie, da bi ga potolažila. Gentlemana sta čestitala, ko jima je Margie dala denarja. »Izkaznice nikar ne izgubi, dragi,« je poprosila Margie. »Tu se morava menda tikati?« je vprašal Frank in spravil izkaznico v svojo prazno listnico. »Ali se ti zdi tako težko?« »Ne,« je skoraj nevljudno odvrnil. »Na svoj prstan, dragi.« Temu se je Frank odločno uprl. ^Prosim, ne zameri, prstanov ne morem nositi.« »Pa ga bom nosila jaz namesto tebe.« Anita jima je smehljaje se čestitala. Zakaj mi je Šarlota pisala to blazno pismo? se je vprašal Frank Ditmar, ko je z Margiejo zapustil mestno hišo in sedel v avtomobil. Za časa sta se pripeljala na postajo, da sta ujela floridski vlak. Na postajnem hodniku je Anita še pokramljala z mladim moškim, ki je bil podoben poročevalcu. Margie je stala zraven Franka pri oknu in se smehljala gospodu, ki jo neopi zno nastavljal fotografski aparat. Kaj se je zgodilo s Šarloto? se ie spet in spet vpraševal Frank, med tem ko so ga fotografirali z Margiejo. 18 Zvečer je prišel stari Rufus Quinn z veselo se muzajočim obrazom k Harryju Moschenheimu in rekel: »Alo, Harrjr, kaj pravite o teh otrocih fr »O kakšnih otrocih?« »Mar nič ne veste?« »Niti ne sanja se mi, o kakšnih otrocih govorite, dragi Rufus.« Rufus Quinn se ie burno zasmejal. Harry Moechenheim je dokaj nejevoljno vprašal: »Ali mi ne bi hoteli povedati, kaj va*= spravlja v toli dobro voljo?« Stari Quinn ni mogel obrzdati svojega smeha. »Ne, tako smešne reči pa še nisem doživel. Torej ree ne veste, kdo sta otroka?« »Niti ne vem niti nisem radoveden,« je zlovoljno odvrnil Moechenheim. »Ni radoveden! Moj Bog, kdo je že videl takega človeka! Ni radoveden. Ce niste, pa še boste. Kaj staviva?« »Cujte, dragi Rufus, najrajši bi zdajle v miru použil svojo skopo večerjo. Ali mi hočete pomagati?« »Seveda vam bom pomagal. Nocoj popi jeva celo steklenico šampanjca.« »Zase bi dvomil o tem, če je pa vam do šampanjca, ne bom nasprotoval.« »Pili ga boste, stari Harry, zanesite se!« je vzkliknil Ouinn ln se spet zasmejal. »Ali veste, kdo sta otroka?« »Kar dolgočasite me, dragi Rufus. »Tako? Torej — prvi otrok je moja hči Margie.« Stari Quinn je pomolčal, da bi bil učinek tem močnejši. »In drugi otrok je — vaš nočak Frank.« *Nu — in?« je z nejasnim nemirom vprašal Harrv Mosrhenheim. »Ta dva otroka sta sp danes opoldne poro-♦. 1. 3073-1 Pek. pomočnika rar*;m* t*k«j pokam* Bohorič A , Tržič. 3*77-1 Prodajalko sjmem ▼ trgovino mr-'-»nega Ponudbe na r vlnižni™ »Jntra« t Ol ju pvi imrkn »Vestna«. rssi-i Trg. sotrudnica « daljšo prakso. dobi mr-«te v Industrijskem pod jotjn. Ponudbe n* podruž niro ».Jutra« v Olju pod mačko »Nastop takoj«. 2996-1 Sluf.be išče Beseda SO para. davek 2 Dto ta iifrc ali lajaojf naslova 3 Dio Najmanlšl «ne«efc 1? Din Strojnik-monter » primerno izobrazbo iti dolgoletno prakso — tudi ca vodilnih mestih, i dobrimi spričevali, vešč tudi elektrotehnike, želi preme D i ti službo. Cenjene dopise r,» oglasni oddelek Jutra pod irvafko »Strokovnjak«. 29iS-2 Natakar ali jelonoša isee m takoj službo v ka-^rnj ali restavraciji. Naslov v vseh poslovalnicah ^ Tutra«. 29*8-2 Vrtnar samski, t 20let.no pra&oo, iš*e s^lno sln?bo za takoj Fonudbe na podru*. Jutra v Celju pod značko »Delava«. 2P6S-3 Kupim beseda I Din. davek 2 Dio. ta šilro aH dajanje oaslova 5 Din. Naimanjil znesek 17 Din Avtomat,, tehtnico rnamke Berkl ali Dayton, rabljeno a dobro ohranjeno kupim, ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tehtnica«. iSfO-7 Kapital ie-t-Ja i Oio. uavek t Dlt> . w4t-< * v ■ ' ■ 4 >■» - >•-.• v»",-.: »fe*- - URADNISTVO IN DELAVSTVO PREDILNICE V LITIJI naznanja žalostno vest, da je njih nepozabni, predobri ravnatelj, gospod LOUIS PREISS po kratki mučni bolezni preminul v sredo, dne 13. L m. Predobrega pokojnika ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. • -'-H Lilija, dne 14. februarja 1935. V 'repge Davorto Havljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« AdolI Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. fcot tlskarnarja Prane Jesertek. — Za maeimtai del Je odgovoren AJoja Novak. — Val i Ljubljani