Za Slane, aa leto.. .#>.06
Za nečlane.........$1.50
Za inozemstvo.....$2.00
NASLOV uredništva in uprav-ni&tva:
1981 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 24*7
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
luucd »very Wednesday
Subscription price:
Kor mcml>erttyearIy.$0.9<J For nonmenibprn.. .$1 JiO Foreign Countries.. $2.00
OFFICE OF PUBLICATION:
1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telephone: Canal 2487
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post: Office at Chu*ft>, Illinois, under the fict of August H4, 1912.
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
- -	P	'IP ■	■!■ ■ I I I , ■ -.	——————— ...... ^	M—■^r1.1 ■	——■»	———i^MMMMMp——————., .	_______________________
No 51.—Štev. 51.
Chicago, 111., 24. decembra (December) 1918.
Leto IV. Volume IV.
Ameriške vesti«
JUGOSLOVANSKI DOBRODELNI SKLAD.
(Jugoslav Relief Fund.)
V oklicu "Odprimo srce, odpri-« mo roke!" smo pred kratkem o^ belodanili vest, da se snuje v A« meriki posebna dobrodelna akcija ali odbor, kojega n^men bode, pomagati našemu trpečemu in bednemu ljudstvu v stari domovini.
Za to akcijo, ali delovanje se je zavzel pred vsem ugledni in domoljubni rojak Walter Predovich iz Pueblo, Colo., o katerm smo že bolj obširno pisali nedavno.
Air. Predovich si je izbral za i a plemeniti posel vrednega so-
Šc enkrat apeliramo torej na razne slovenske organizacij, dru-ištva, gg. župnike in posameznike, da naj se takoj obrnejo na svoje senatorje ter kongresnike. glede te zadeve. Če se bodo pri Amer. Rdečem Križu zavzeli za to blago idejo (Jug. dobrodeln. sklad) tudi ti uplivni možje, smo skoraj do cela prepričani popolnega uspeha.
Uredništvo "Glasila K. .S. K. Jednote" je poslalo danes primerno prošnjo senatorju Lewisu in kongresniku Sabathii v Washington. Upamo in želimo, da bodo temu sledili še drugi.
Preklicani predpisi vporabe živil.
Washington, D. 0., 23. dee. —
Živilska administracija je z današ-
.	. njinr dnem preklicala vse stare do-
vrstmka. rojaka tather Francis!Jofb# in predpise	hra'njevs-
Jagra, majorja Ameriškega Rde- jnja živii po revstarantih in hotelih.
iiili .uradih ; predvsem pa pri rav nateljstvu Rdečega Križa, kjer sta pfcošila v imenu'ameriških Jugoslovanov pomori za nase omi-lovanja vredne Slovenec, Hrvate t
v poljubni meri, kakor v normalnih časih.
-v
Bogastvo ameriških bank. Washington, D. C., 22 .dec.
m Srhe v starem kraju. Heda zu- i Ravnatelj državnega novčnega naj je Mmroi sedaj velika in ne- ura<ia poroča, da so imele ameri-popi*«*. Ljudstvo .strada in pro- <\<0 Narodne banke dne 1. -novem-iako. da nmira lakote ter! bra letos ver premoženja, ali de»-• i.via. Porodi nam. da jo za-^nnrja. kirkfrr vse erropsfcrr banket nase omilovanj* vredno ljud- skupaj. Imetje ameriških Narod-' Stvo v domovini nositi-neke po-|nih Hsnk je znašalo označeni danj sc&rfe vrste obleko, narejeno iz f#J9.821,404,000 (skoraj dvajset kopriv, ker primanjkuje sukne- bilijonov dofcrjev.) <»d 31. avgn-nega volnenega in platnega bla- sta do 1. 'novembra t. I. se je svota* ga. Beda in lakota je nastala zu-! pomnožila za $1/777/199.000. naj sedaj Se večja vslect tega, ker Skupno premoženje ameriških se je vrnilo na dom na tisoče in znaša sedaj več, kot premoženje tisoče vojakov z raznih front. i bank Kanade, Anglije, Francije.
Iz poročila Rev. Fr. Jagra in-Italije, Nizozemske, Norveške, rojaka W. Predovich a pojema- švedske. Danske Nemčije in Jamo. da je vodstvo Amer. Rdečega j ponske. Križa zelo naklonjeno ideji Jugo-	---
ITALY WANTS OVER ONE MILLION JUGOSLAV WHITE SLAVES.
At the peace table, at which peace is to be established, worthy of the tremendous sacrifices brought by the European and American democracies, and conform to the great and lcjFty principles proclaimed by the American people, the Italians will bring forward their monstrous demand tor the annexation of Dalma-tia, I stria Trieste, Gorici and Rieka (Fiume) to the kingdom of Italy.
All these territories are Jugoslav since times immemorial and inhabited by an overwhelming Jugoslav majority.
In these territories the Italians, including over 70,000 unnaturalized Italian immigrants and more than 100,000 renegades, number only 372,623 as against 1,080,933 Jugoslavs. -
The proportion in each of the demanded prov-fallows:
inces is as
Dalmatia: Jugoslavs, 612,699—Italian«, 18,028;
Istria: Jugoslavs, 224,400—Italian«, 145,516;
Trieste: Jugoslavs, 59,974—Italians, 118,959 (including 45,000 Italian immigrants);
Gorica: Jugoslavs, 155,039—Italians, 90,119.
For the sake of pure imperialism, over one million Jugoslavs have to be sacrificed to a foreign rule, and their most cherished lands, the cradle of their nationalism, their culture and their art subjected to the greed and exploitation of a nation always hostile to the Jugoslavs..	^
Italy's demands are sustained only by imperialistic ambitions and by the desire of territorial aggran-* dizement.
Jugoslav's demands are sustained by right and justice, by truth and the principle of national self-determination. --------
Italy wants the Adriatic to be an Italian lake; the Jugoslavs want it-to be a free sea for the benefit of all.
WILL AMERICA PERMIT ALL THIS? . . . NEVER!
Inozemske vesti.
Predsednik Wilson v Parizu.
Pari*, Francija. — Predsednik Wilson je dospel dne 13. t. m. s svojo soprogo in spremstvom v Pariz. Tako veličastnega sprejema Z4j(. in pozdrava še ni doživel nihče' drugi v zgodovini našega mesta kakor predsednik Wilson riz je bil okrašen z narodnimi
v resnici bolanih vojakov. (V bi inaše ranjence obiskale naše vrle ameriške matere, bi bile gotovo srečne in zadovoljno, kajti njih fantje, ali sinovi se počutijo dobro. Trdno sem prepričan, da sc bo večina teh ranjencev kmalu povrnila domov, popolnoma okrcvani a vi". /
Pred svojim povratkom v Amc-
iii
miru — predsedniku ob prihodu v Pariz. Takoj pri njegovem prihodu je bil oddan 101 strel v po zdrav, naj večjetmn prijatelju in nakJoujeneu Francije — predsedniku NVilsonu. Ker je bil iz velikega topa neke vojašnice oddan slc^i
Ves Pa-'lik° h° P^^nifc Wilson po-" in ^ Ua	v	London,
ameriškimi zastavami. Trgovine.'	** tu<il	nor je
šole in uradi so bili ta dan vsi z^ * J^ab
ti	predsednik Wilson med ameriški-
Nepopisen in veličasten je bil ™J®?* V sprejem ter pozdrav, kojega je;^^ V°'ak' dela'° * ^ priredil francoski narod kralju
rave jem Wilsonu.
za slavnosten spre-
Predsednik Wilson bo sprejel jugoslovanske zastoji like. Pariz. 23. dec. — "Le Temps" je poročal v petek, da bodo te dni imeli sestanek z Wilsonoiji za-
heriio minuto po en strel, je trajal ^11^ ^^^l«vanskega Sveta v ta pozdrav poldrugo uro.	Zagrebu, Zastopniki so že v Parizu
in bodo predložili predsedniku Wilsonu zadevo okupacije slovenskih in hrvatskih krajev po Italijanih in apelirali bodo, da prebivalstvo v omenjenih krajih samo ; odloči o svoji usodi.
slovanskega dobrodelnega sklada. Amer. Rdeči Križ se je že obrnil v tej zadevi na ameriško vlado; pred vsem pa na vojni department in živilskega komisarja llooverja. Vse kaže na to, da bomo morda lahko že v kratkem pomagali svojcem v stari domovini. Father Jager pričakuje sleherni dan odločilnega odgovora iz Washiugtona.
Da bo pa imela naša započeta akcija leni iioljši uspeh je predsednik začasnega tozadevnega pripravljalnega odbora — Rev. Jager na V Chicagu se vršeči konferenci dne 19. t. m. priporočal sledeče :
"Vse večje'in druge slovenske 'ter ostale jugoslovanske podporne organizacije, slovenske farne občine (gg. župniki), društva, in posamezni znani rojaki po rasnih slovenskih naselbinah, naj se takoj, ali nenadoma obrnejo na svoje senatorje in kongresnike v Wa-shingtonu, D. C. s pismenimi prošnjami ali brsojavkami, da naj se leti senatorji in kongresniki zavzamejo pri vodstvu Amer. Rdečega Kriza sa to plemenito idejo. To nam bo veliko pripomoglo.
Na že gori označeni konferenci dosedanjega pripravljalnega odbora. vršeči , se dne 19. dec. v Great Northern hotelu. Ohieago, III., katere se je vdelžilo več zastopnikov Slovencev, Hrvatov in Srbov je bilo tudi sklenjeno sklicati dne 12. jan. 1919 v LaSalle hotelu Chicago. III. zas;opnike vseh večjih slovenskih, hrvaških in srbskih podpornih organizacij na konvencijo, pri kateri se bo izbralo in določilo osrednji odbor. Ta odbor bo začel takoj zatem s svojim delovanjem po vseh državah naše Cnije.
Omenjene važne konveneyc se i)o udeležilo 30 delegatov ali zastopnikov ameriških - Jugoslovanov. Slovenski časnfkarji dobrodošli :
Dober plen.	,
Detroit, Mich, 22. dec. — V nekem velikem skladišču tukajšnjega mesta so zaplenili carinski u-radniki za $50,000 vredne utiho-tapljdtic viške. Odkar je postala država Michigan suha, niso zaplenile oblasti še nikdar tolike količine opojne pijače naenkrat. Pri tem je bilo aretiranih tudi 6 oseb. Viška je bila utihotapljena semkaj v zavojih starih vreč in cunj.
Posledice ljubosumnosti.
Hutchinson, Kana., 22. dec. — Ko se je minulo soboto večer vrnil farmer Glenn Sneli blizu naselbine Lerado domov, je našel svojo ženo in loletno hčerko u-morjeno. Umor je izvršil vsled ljubosumnosti Japonca M. Taga-shishi, ki je delal na oni farmi ter je bil v loletno hčerko farmarja strastno zaljubljen, po izvršenem groznem činu se je Tskashishi u-strelil.
Samomor v ječi. Muskegon, Mich., 21. dec.' —
Milo H. Piper, bivši bankir, te dni obtožen umora krasne Ohikažalike, Friede Weicliman, se je sinoči v svoji celici ječe obesil.
O tem senzacionalnem umoru so pisali ameriški listi zadnji čas na dolgo in široko. Piper, dasirav-no oženjen in oče enega otroka, je pobegnil z doma ter se poročil z Friedo Weicliman. Ko sta bila na ženitovanjskeni potovanju, jo je na nekem samotnem -kraju umoril vsled tega, da bi dobil njeno visoko posmrtninsko zavarovalnino.
Ko so dobili truplo samomorilca, so našli pri njem listek s sledečim napisoon:	. Dragi mi oče, mati iu brat !—
Hvala Vam za vser kar ste storili dobrega zame. Skrbite sedaj za mojo ženo in sina. Ja^ moram iti v večnost. Z Bogom! Milo."— Na drugi strani lističa je bilo o-značeno:—Jaz sem nedolžen.''
Gornjo /animivo izjavo in vprašanje smo prejeli od Jugoslovanskega Časnikarskega Crada v Washingtonu, D. C. s pripombo, da naj jo obelodanimo na prvi strani lista.
Ta imeniten odgovor italijanskim šovinistom in propagandi-stont je namenjen v prvi vrsti ameriški jav'nosti. Zvedeli smo. da je italijanska vlada določila 50 (petdeset) milijonov lir samo za to, da bi svet prepričala in preslepila, da so kraji ob Jadranskem morju italijanski? po zemljepisni in zgodovini legi ter pretežni večini italijanske narodnosti! To'de-lovanje italijanske "irredente" je skrajno podlo, »sdajsko in krivično. Vsled tega je nam treba napet i vse žile. da obvestimo o tem širšo
i ameriško javnost potom angleških j listov.
' - .	•	# v ; 4
Vsakdo izmed cen j. čitateijev. ki I je količkaj poznan pri kakem ameriškem listu, bodisi že lokalnem, v j kaki mali naselbini, ali pa v mestu, ' naj izreze to izjavo ter jo uroči dotičnemu Hsttr s prošnjo za objavo. To bo naredilo na Amerikanee pravi vtis glede italo-jugoslovan-skega vprašanja, o katerem se dan za dnem piše.
Torej vsakdo izmed rojakov, kdor čita tudi angleške liste naj iz reže to izjavo ter jo naj nese, ali pošlje na dotično uredništvo. Trdno smo prepričani, da bo dal sleherni razsodni Amerikanee prav Jugoslovanom, ki nočejo postati beli sužnji Italije.
Predsednik Wilson se je iskreno zahvalil za prirejen mu sprejem naglašujoč, da on, kot oseba ne zasluži take slave, pač pa vSe ameriško ljudstvo/katero zastopa on.'	.
Soprogo predsednika Wilsona Wilson gost maršala Joffre.
je [>o ofieijelneni sprejemu pre- Pariz, Francija, 19. dec. _
vzela k sebi in ves ("<as spremljala Francoski maris! .loft're je povabil francoskrga prrdsrdVika 1 za "danes v Mazarin'paTfico pfed-Mrs. Poiixare.	scd'nika Združenih držav, kjer mu
Povodom prihoda in bivanja je priredil v imenu francoske ar-
predseduika Wilsona v Parizu je made sijajen sprejem.
bilo le temu podeljeno mesto čast- Tega sestanka se je udeležila lu-
nega občana Pariza, od strani j di predsednikova žena. predsednik
francoske akademije znanosli in u-| francoske republike Poincarc. lije-
metnosti pa naslov "zaslužnega gova soproga in mnogo drugih od-
doktorja". Take časti ali takega ličnih oseb.
naslova še ni dobila dosedaj nobe-	... ... .. _ .
i«.	Italijanski kralj v Panru.
na druga oseba na svetu.	] _ ,	J
Predsedniku Wilsonu v počust! Panz» Fnmcija, 20. dee. — Ita-se bode priredilo še več banketov danski kralj \ lktor Emanuel je fn pozdravnih sestankov. V splo-	vC'er»j v Pa,iz- Navzlic sla-
bilo se sedi, da bo predsednik Wil-j})omu vremenu mu'je priredilo meson ohranil dni svojega bivanja v s1° *»j"jen sprejem. Parizu v trajnem spominu.	Vojna Škoda Francije.
I^rir, Francija, 20.dec - Pred- pariz> YmncijA, 19. dec. -sednik Wilson se je danes izrazil j 8kupna «koda katero ima Frnn. napram poročevalcu London eija vslcd millule vojne znaSa G4 Times" sledeče: -Trdno sem pre-kilj<mov frankov, ali 18 biljonov
____1	,1 « K /• /\ AHllotll m A7 lO I
dolarjev. — Tako poroča M. Du P»ois načelnik budget komisije.
Milijonar bo obdaril reveže. ' New York, N. Y., 21. flec. — Večkratni milijonar Vincent As-tor bo za letošnji božič obdaril 1000 revnih družin v iztočnem delu mesta. Vsaka izmed teh družin bo dobila za $5.00 vrednosti živil : dve kokoši, zelenjadi. kave, mleka, sladkorja, kruha in surovega masla.
- Lepo vreme.
Dne 19. decembra t. 1. smo imeli v Chicagu tako krasen dan, ka-koršnega ne pomnijo ljudje že 41 let. Tako se poroča i/, vremenskega urada.
Označeni dan je bilo 42 si opni j nad ničlo zjutraj ob uri. Pred 41 leti — dne 19. decembra 1877 je bilo za 15 stopnij še bolj gor-ko. — y«e kaže na to, da bomo imeli letos krasno vreme za božične praznike.
Ogromen dimnik.
Anaconda, Mont., 21. dec. — Danes je bil dovršen pri Washoe riulotopilniei najvišji dimnik na svetu, katerega so gradili celih 6 mesecev. Ta dimnik je visok 585 čevljev in je zgrajen iz opeke,. Podnožje istega nieri od zunaj 86 črevljev v obsegu, v notranjščini pa 75 črevljev. Njegova skupna teža znaša 34,000 ton.
Za povečanje mornarice.
Wasington, D. C., 19. decembra. —Danes je bila predložena posebnemu odseku zakonska predloga za povečanje ameriške mornarice. Ako bo ta predloga sprejeta v se-
ll at ski in kongresni zbornici, bodo imele Združene države najboljšo in največjo mornarico na svetu. Dosedanje število moštva 131,000 se namerava povečati na 211.000 mož pri mornarici.
Linčanje. „ Mobile, Ala., 21. dec. — Minuli petek |ki noči je vdrla v okrajno ječo v Strne h u ti, Mists., oborožena druhal, ki je s silo odvedla četvo-rico zamorcev,, morilcev; zobozdravnika Dr. Johnstona. Morilci so bili: brata M. in Andy Clarke ter sestri Maggie in Alma House. Druhal je označene odvedla s sabo na neki most, ter istf obesila.
prican, da l>cdo odlični možje zbrani na svetovni mirovni konferenci rešili Asa važna vprašanja v svrho dosege nravičnega miru". -Na tem mirovnem kongresu bo odločilna in merodajna samo ljudska volja. Na vse zahteve gotovih "bossov" se ne bo oziralo. •
Pri tej priliki je predsednik Wilson nagiašal. da je vesel in srečen. da vlada med Anglijo in Ameriko tako prijateljstvo. TlVlno upa. da se bo ta prijateljska zveza v bodoče še bolj pomnožila in utrdila.	^
Oficijelno zasedanje mirovne konference se bo pričelo dfte 2. januarja 1919 ter bo trajalo kake 3, ali 4 mesece. V kolikor se more soditi, ne bo osta! predsednik Wil-
Francozov je pa padlo v minuli vojn'i 1.400,000.
Dva bivša cesarja bolana. •
London, Anglija. isf dec. — Preko Amsteidama se semkaj poroča, da je bivši nemški cesar Mr. TTo-henzollern obolel v_ gradu grofa Bentincka v Amerongen na Ho-landskem. Zadnji dogodki so bivšega kajzerja zelo izpremenili; postaral sc je namreč v teh tednih za več let in popolnoma osivel. Tudi njegova žena, bivša nemška cesarica je nevarno zbolela.
Dalje se semkaj poroča, da je tudi Karol Habsburški, bivši avstrijski cesar obolel za influenco z vso
son 6 tednov v Parizu. Važni urad- svojo družino vred.
ni nosli povodom kongresnega za- j & ok ir&h čežko nemška me-sedanja v \\ ashmgtoSiu ga silijo
sedanja domov.
sta.
Praga, Češko, 21. dec. — f^h i -
so zadnje dni okupirali in zasedli mesto Heb in Liberee. glavni sedež češko - nemške naselbine. Mesto Heb je znano po svojih velikih tovarnah, tako tudi Liberee.
V teh mestih živeči Nemci so se dolgo časa zoprstavljali okupaciji Čehov, slednjič so se jim morali : pa radi. ali neradi ud a t i.
Ameriški Rdeči Kriz. ^Washington, D*. C., 21. dec. ~ Cilavni urad Amer. Rdečega Križa poroča, da se je povodom božične kampanje za to dobrodelno družbo do danes prijavilo 11 milijonov članov. Države Illinois, Wisconsin, Nebraska. Iowa in Michigan so n4 čelu z 4.000,000 člani.
Predsednik Wilson obiskal ameriške ranjene vojake.
Parir, Francija, 22. dec. --
Predsednik Wilson je danes obiskal ameriške ranjene vojake v bolnišnici Rdečega Križa v NeulIy. Obisk je trajal cele 4 ure. Predsednik Wilson se je mudil pri sleher-
-t*riu izmed 1200 ranjencev: stis-	BHHH
nil je vsakemu posamezniku roko | Poljaki zahtevajo del jugoslovan-ter se ž -njim pogovarjal.	i	ske flote.
■ Po tem končanem obisku ji1 dal; Rim, Italija. — Zastopnik vlade predsednik Wilson v javnost sle-j v Pulju je poslal noto italijauske-dečo izjavo, namenjeno ameriškim j mu admiralu Cagniju s prošnjo, materam:	jo dostavi zavezniškim vladam.
"Danes sem se mudil v Neully j Nota se glasi, da Poljski pripada bolnišnici. Ta moj obisk je bil naj- j delež jugoslovanske bojne morna-bolj zanimiv in v največjo zado- riee, ker so Poljaki, kolikor jih voljnost. Vse naše ranjence se ob- je bilo pod Avstrijo, tudi prispe-skrbuje z veliko vnemo in naj- j vali z davki za gradnjo bojnih la-večjo pozornostjo. Prav ulalo jejdij.
m IPf

nt
m
Dne 1 de<<. 1918 je imelo nase društvo glavno, ali letno sejo in na tej seji se je sklenilo sledečo premembo. (Sedaj vzemi v roke svoja društvena pravili in eitaj sledeče:)
društvena pravila dr. sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., stran 9 in 10, člert točke glede pogrebne zadeve : točka 3—4—6—7—8—9;
La Salle. Na zadnji
seji je Hi ših članov, da društvo kot svojo veselico čer in drugi
Tovo 1<
Z bratskim pozdravom,
John Krsfc.
eta ve-Novo letni
it v a
omenjeni dau, ker s škodovala sama cela in
veselic
praznik dopoldne. Ta veselica se vrši v prid društvene bolniške
blagajne, oziroma v korist Ijpth
članov našega društva.
!■	Kakor drugod, tako je tudi na-
vse te tu navedene točke so ne-|šft 5olniška biagajna trpela oso-
veljavne od 31. decembra 1918, ali črtane iz društvenih pravil. Z dnem 1. januarjem 1919 stopijo v veljavo sledeče določbe glede pogrebne zadeve.
Vsak član društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. plača 25c ali več ako ne bi ta svota pokrila pogrebnih stroškov za umrlim članom. To plačajo tudi vsi oni, ki so bili do omenjenega dne prosti zaradi svoje starosti. Torej od 1. jan. 1919 ni več nihče prost tega doneska ; plačati ga morajo vsi člani, bodisi stari, ali mladi, bolani ali zdravi. Prosti so le sledeči : Šest nosilcev in člani, ki čujejo po noč* pri umrlem sobratu. Pogreba se udeležijo sledeči: Šest nosilcev in pa društveni glavni odbor od 4—6 mož; za odbor se plača voz iz društvene blagajne. Vsi ti po-grebci in odborniki morajo imeti pripete društv. regal i je na prsih ob času pogreba.
Torej naj si vsak član dr. sv. Jožefa to premembo ven izreže in ja pripne v društvena pravila na strani 9, ker to stopi y veljavo dne 1. jan. 1919 in ostane pravomoena dokler ne bo od celega društva morda premenjeno.
A. Golobitch, preds.
John Vidmar, tajnik.
InoA. Težak, zastopnik.
i Društveni pečat.)
Joliet, 111., dne 10. deel 1918.
bito letos, kot še nikdar prej, tQ pa vsled te nesrečne epidemične bolezni španske influence." Mesečna podpora za bolnike znaša $180. — (Sto osemdeset dolarjev]), asesment za to blagajno pa samo $60. — Torej smo izpdačali trikrat toliko podpore, kolikor je bilo vplačanega.
Da se bo bolniška blagajna nekoliko opomogla priredi torej društvo to veselico. Cenjeni člani in članice! Pridite vsi na plan na Silvestrov večer in na Novega leta dan! Pridite na to veselico, ki se -vrši v M. Kumpovi dvorani na prvi ulici v La Salle! Pripeljite s sa-sabo tudi svoje znance in sorodnike, da bomo imeli tem boljši uspeh. Kdor izmed članov bo ostal ta dan nalašč doma. temu ni dosti mar društvo. Pridite torej vsi brez izjeme!
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Barbare št.
23. K. C K. J v Bridgeport,^ Ohio.
Tem potom vam uradno naznanjam, da mora na podlagi sklepa seje z dne 10. t. m. imeti sleherni član \\se društvene prispevke Plačane vsaki mesec, to velja za člane, živeče v društvenem sedežu ali pa na potnih listih. Tako določajo pravila K. S. K. Jedno te, in našega društva sv. Barbare.
Ako se torej člani ne bodo ravnali po gorinavedenem sklepu, se jih bo suspendiralo, ali izključilo iz društva in Jednote. Prosim radi tega cen j. društveniki, da to naznanilo vpoštevate in se po njem ravnate.
V društveni odbor za prihodnje leto so bili izvoljeni na zadnji seji sledeči solbratje:
Predsednik Andrej Hochevar; podpredses. John Kotchevar; I. tajnik Mihael Hochevar. II. tajnik Anton Ocverk; blagajnik John Klep. Nadzorni odbor: Frank Gregorčič, Frank Simon-čič in Josip Simončič. Vratarja: Martin Legan in Andrej Hočevar
nadzorniki, predsednik, blagajnik ter zastopnik so napro-šeni, da se zberejo k pregledovanju računov, v soboto dne 4. jan. 1#19 ob pol sedmi uri	zve-
čer, v stanovanju dr. tajnika.
Člani na potnih listih, sp napro-šeni, da iste prejkomogoče zopet podaljšajo. Končno želim vsem članom, in članicam uspešno zdravo in srečno Novo leto.
S sobratskim pozdravom
Math Ivanetich, tajnik.
lakt
^ Mi
ŽuidaršM
Gliha. omaž Mrvar. ^^^^ John Vidmar, adzorniki: Dam. Globokar— Jos. Trček —Frank Mul h.
Voščim obenem odboru medsebojne zastopnosti ter obilo uspeli* •
Z bratskim pozdravom
Anton Kordan, tanik.
Ob enem se naznanja vsem čla- ^^ ZagtavonoSa: Frank Gre.
Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda it. 4 K. S. K. J. Tower, Minn.
Dne 8. decembra je imelo naše društvo svojo letno sejo, tefri so bili izvoljeni slert< \>orniki za leto 1919:
Predsednik John Tekavc; pod-preds. John Dragovan; I. tajnik Josef Oblak; II. tajnik Marko TJe-žak: blagajnik George Nemanič; zastopnik Štefan Ahčin. Gospo darski odbor: Paul Vajrban, John 3 T i k 1 i c- ml; Anton Zobec. Bolniški odbor za Soudan: John Pahula. pomočnik John Malenšek. Za Tower Frank Murn. Redar John Ma-tjašič. Zastavonoše: za društveno John Japel, za ameriško John Tanko ml., za Službeno John Te-kauc ml.
K sklepu voščim in želim vsemu članstvu K. S. K. J. zadovoljno srečno in veselo Novo leto 1919.
Sob rat ski pozdrav ;	Joseph Oblak, tajnik.
nom našega društva, da se bo pri čelo z Novim letom z novo bolniško akcijo, to je z novim asesmen-tom in podporo. Vsak član bo plačal zanaprej namesto 50e v bolniško blagajno 70c, ali 20c več kot dosedaj;. zato bo pa dobival v slučaju bolezni namesto $5. — tedensko vsak dan $1. — ali $7.— bolniške podpore. Upam, da se vsled tega ne bo nihče hudoval če bo tajnik zahteval 20c več bolniškega asesmenta, zato 4>odo člani opravičeni do več podpore, kakor gori omenjeno. Samo $5.— tedenska podpora je bila malenkost v sedanjih časih draginje.
Tudi omenjam, da izidejo kmalu nova društvena pravila takoj ko bodo pregledana in potrjena od Pravnega odbora K. S. K. J.. Nova pravila bodo soglašala s pravili K. S. K. J. in zakoni Združ dr-
žav.
gorčič in John Berus
Ker bode z zaključkom 1. 1918 minulo leto nad vse zgodovinskega pomena, je upati, da se bodo tega leta vsi člani našega društva in K. S. K. J. spominjali na konec vojne tako tudi na nesrečno epi-demično bolezen. Kar iznenadeni smo, ko čitamo žalostno poročilo gl. tajnika o številnih žrtvah influence. Da bi bilo enkrat že tudi te ko'nec!
K sklepu se lepo zahvaljujem članom našega društva in v#emu odboru za izkazano pomoč za časa mojega poslovanja. Vsem skupaj želim srečno in veselo Novo leto. Sobratom pri vojakih tudi želim, da bi se kmalu povrnili zo* pet v -našo sredino..— Iskreno nam pozdravljeni in dobrodoški Vam kličemo že vnaprej!
Anton Hochevar, tajnik.
Iz urada dr. sv. Srca Jezusvega št. 54. K. S. K. J. v Chisholm, Minn.
Dne 15 decembra »je imelo naše društvo svojo letno sejo in vo-itev novega odbora za leto 1919.
Izvoljeni so bili sledeči odborniki. Predsednik George Rose, podpredsednik Luka Trhlen; tajnik Anton Repež; podtajnik Ig-natz Klančnik; blagajnik Rudolf Robnik, zastopnik Frank Mihelič. Porotni in Gospodarski odbor: Frank Okoren, Johan Korbar, in Johan Kožar. Bolniški nadzornik Johan Krže. Maršal Anton Kink. Zastavonoša Anton Stiglic.
Veselo, zdravo in srečno Novo leto ,želim vsemu članstvu K. S. K. Jednote.
Frank Okoren, bivši tajnik.
A
NAZNANILO.
Želim vsem članom našega društva in Jednote zdravo, srečno, u-spesno in veselo Novo leto!
John Tomše, predsednik.
NAZNANILO.
• Društvo Sv. Družine štev. 5. K. S. K. J. La Salle, 111. je zopet zgubilo enega člana z imenom Primož Košir. Doma je bil iz vasi Črni Potok okraj Kamnik. V starem kraju zapušča ženo in enega sina in kot je znano več bratov; tu v Ameriki nekje v Coloradu pa tudi enega brata po imenu Jo žef, kateremu smo telegrafično in pismeno naznanili o njegovi smrt-ti, pa se je menda ta čas preselil v drugi kraj da ni nohenega odgovora nazaj. Prosim torej, ako kdo ve zanj, da mu naznani to žalostno vest.
JPokojni je bil dobgr član našega društva in dober faran naše fare, vsi ga bomo težko pogrešali.
Društva dolžnost je, da se v i-menu istega iskreno zahvalim našemu zastopniku in njegovi soprogi, kakor tudi njegovim dve
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Jožefa, št. 21. K. S. K. J. v Federal, Pa., se tem potom naznanja vsem članom (icam) zgoraj omenjenega društva, da je Ibil na seji, ki se je vršila dne 8. decembra tega leta izvoljen novi odbor za leto 1919 in sicer so. bili izvoljeni v odbor sledeči člani:
Predsednik, Martin Taucher.
Podpreds. John Vertačnik. .
Tajnik, Frank Primožič.
Drugi tajnik, John Krek.
Blagajnik, John Dolenc.
Zastopnik, Ignac Krek. ' Za nadzornike so fliili izvoljeni sledeči: John Krek, predsednik nadzornega odbora; II. nadz. Peter Mibalič. III. nadz. Joseph Knaflich. Štirje odborniki (Trustees) Flori jan Kopač, Anton Pa-pič, Ignac Krek, Martin Čebela. Zastavonoše, Joseph. Knaflich Peter Mihalič.
Društveni vodja pri obhodih, Frank Primožič.
Društvepim zdravnikom je bil izvoljen, Dr. H. H. Rittenhouse. Kar se pa tiče bolniških Obiskovalcev jih pa določa tajnik sam v kolikor je to potrebno. Torej opozarjam vse one člane, ki so oddaljeni od društvenega sedeža in one, iki so na potnih listih, da se v vseh društvenih zadevah obrnejo na novo izvoljenega tajnika so-brata Frank Primožič. P. O. Presto, Pa. Box 18. Moje poslovanje
ma borderjama, ki ste mu v celi bolezni po materinsko stregli, in j se konča z dnem 31. dec. tega le-toliko noči pri njem prečuli. Bog ta. Torej so oni člani(ice). ki mor-Vam vse to povrni! Rajnemu p^k da kaj dolgujejo društvu prošeni, naj sveti večna luč. To je naš če- da vse poravnajo do konca leta, trti član, ki ga je pobrala ta nova da se tako spravi vse v red, ka-bolezen. kor se zahteva po pravilih, da bo-S pozdravom dem mogel napraviti račun in ga . J. Pražen. tajnik, dati gg. odbornikom v pregled in -—	'ravno tako čisfte knjige oddati
Iz urada predsednika dr. sv. Drn- novemu odboru, ki prevzame vse
Sne
št. 5 K. S. K. J. La ■ | &lie, 111.
Sledeče naznanilo naj blagovo-lJjov vpoštevati vsi člani našega društva, bodisi že na potnih listih, ali oddaljeni več kot 3 milje iz-
posle z dnem 1. januarja 1919.
Nadalje prosim vse člane zgoraj omenjenega društva, da bi vsi šli novemu odboru na rQko pri vseh stvareh, da bi tako na ta način pripomogli k boljšemu uspe-
NAZNANILO.
S tem naznanjam vsem članom društva'sv. Vida, št. 25. K. S. K. J. Cleveland, Ohio., da se je na zadnji seji dne 1. dec. t. T. sklenilo, da bo izvanredna društvena seja v nedeljo dne 29. decembra. t.,1. Pričetek ob pol 2. uri popoldne v Knausovi dvorani.
Vse člane uljudno prosim, da se polnoštevilno udeleže gori ome njene seje> ker to bo glavna, na kateri se bo volil novi društveni odbor za prihodnje leto. Poleg volitve imamo še več drugih važnih zadev na dnevnem redu, katere se mora rešiti v korist društva in K. S. K. J. Še enkrat pro si m člane, da pridejo na prihodnjo sejo v obilnem številu, kajti reči moram, da so se žal letošnje leto člani vdeleževali sej le bolj v malem številu. Na svidenje to rej na glavni seji dne 29. t. m.
iSoforatski pozdrav
Joseph Russ, tajnik.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 62 K. S. K. J. v Bradley, 111. je i-melo svojo letno sejo dne 1. dec. 1918. Za leto 1919 je bil izvoljen sledeči odbor:
Preds. Mk'k Smole; podpreds. Frank Drasler st.; I. tajnik Frank Grdesich; zapisnikar John Paz-dertz; blagajnik Math Grdesich; zastopnik Math Stefanieh; finančni odbor: Anz. Lustig, John Lu-stig, John Stua. — Bolniški odbor Ch. Ponikvar, Nick Maren-tich. Vratar in zastavonoša: Dan. Raich ,in Ch. Ponikvar. Pregledo-fvalci knjig se prosijo, da pregledajo knjige, da se bo račun zaključil in oddal novemu odboru v januarju prihodnjega leta.
Zopet se bliža leto h koncu. Leto 1918 katero bo ostalo v zgodovini zapisano za vedno.
Ker v tem letu se je končala najstrašnejša vojna, kar jih svet pomni. Je li bo prinesla nam Slovencem, to kar smo si vedno želeli, se sedaj še ne da povedati, namreč svobodo. Zvedeli bomo to Se le po mirovni konferenci kate re izid nestrpno pričakuje vsak zavedni Slovenec
Kar se našega društva tiče, ne morem reči, da smo ravno napredovali. Vendar nazadovali tudi ni smo. Bolezni nismo ravno inieli veliko, razun sedaj proti koncu, to nesrečno 'Flu". Katera je bila pa vendar toliko usmiljena da ni nobenega izmed nas vzela do sedaj, dasi bi bila skoraj skoraj pobrala našega zastopnika.
Torej smrtnega slučaja nismo inieli nobenega med letom, niti kakega ponesrečenja ali operacije.
NAZNANILO.
Društvo sv, Jožefa št. 53. K. S K. J. v Waukegan, je imelo svojo letno sejo in volitev- novega odbora 8. decembra 1918.
V odbor so bili izvoljeni sledeči:
Predsednik: Frank Jerina. Podpredsednik: Frank Furlan Tajnik: Math Ivanetich. Zapisnikar: John Umek. Blagajnik: Fr. Zore. Zastopnik: Frank Opeka
Nadzorniki: John Petkovšek za 3 leta. Frank Gostiša za-2 k i i. Frank Ogrin za 1 leto. Reditelj: John Mrlak (Greg.) Maršal: Fr. Gostiša. Zastavonoša: Amer. Jakob Bezek. društv. Južef Heran; r*. Bolniški odbor za lOto cesto in o kolico: Jožef Drašler. za Market St. in okolico: Frank Petkovšek.
Poslanca za lOto cesto in okolico: John Mrlak (Or.) za Market Str. in okolico: Jurij Za vršen.
Vratar: John Bogataj.
Društveni zdravnik: Dr. L. B. Joley.
Voditelj kandidatov k zdravniku : Frank Opeka.
Društvene seje se vrše: vsako drugo, nedeljo v mesecn v Math Slanovi dvorani, ob pol drugi uri (i/o-2) popoldne.
Iz urada dr. Marije Pomagaj, št. 79. K. S. K. J., v Waukegan, 111.
Pri glavni seji 8. dec. t. 1. si je društvo izvolilo za bodoče leto sledeči odbor:
Predsednik Frank Grom.
Podpredsednik John Grčar.
I. tajnik John Zalar.
1J. tajnik John Varšek.
Zastopnik Anton Marinčič.
Blagajnik Peter Trček.
Nadzorniki: Joe Zalar, John Repe, (stareji) in John Petrovšič.
Bolniški odbor: Frank Osenek za 10. cesto in okolico, za Market St. John Zalar. — . Zastavpnoše: Frank Osenek za amerikansko in Frank Mikš ml. za društveno. Maršal Anton Bonač. Vratar Fr. Govekar; društveni zdravnik Dr. A. L. Jolly.
Nadalje je društvo premenilo čas zborovanja ali sej, in sicer ta ko, da se bodo iste vršile od sedaj naprej vsajco tretjo nedeljo popoldne pričenši se ob 2. uri v Mr Slana dvorani. Sklenjeno je bilo tudi, da plača v bodočem letu,vsa ki član $1.00 v dr. blagajno in si cer maja meseca 50e in okt. 50c.
Ravno tako je bilo tudi sklenje no, da od sedaj naprej se ne bode več opominjalo, onih članov(ic kateri bodo zaostali, več kakor za en mesec z plačili mesečnih ases mentov, ker pravila so fcadosti ja sna, in po istih se bode tudi rav nalo.
Želeč vsem članom in članicam K. S. K. J. srečno in zdravo Novo eto 1919, ostajam s pozdravom John Zalar, tajnik.
podpredsednik Joe Rakun; I. tajnik Frank Kramar; II. tajnik Frank Cirej; blagajnik Aloiz O-rešnik; zastopnik Konst. Podles-nik; nadzorni odbor: Frank Cirej Joe Rakun, John Šolar; bolniški obiskovalec: Anton Podmenin-šek; reditelj John eClinšek.
Torej naj se vsi zunaj živeči člani obračajo v društvenih stvareh na fjDrioznačeni odbor v letu 1919.
Dalje opozarjam in prosim vse zunaj društvenega sedeža živeče člane, da naj se pismeno zglasijo vsake 3 mesece, ali vsakih 6 mesecev pri društvenem tajniku, ali da naj pravočasno ponovijo svoje potne liste. Upam, da je slehernemu članu znano, da brez potnega lista ni opravičen do nikake podpore.
K sklepu teh vrstic pozdravljam vse sobrate in sosestre K. S. K. J. širom Amerike ter jim želim srečno in veselo Novo leto!
Frank Kramar, tajnik.
NAZNANILO.
POZTV!
Kje je sobr. Adam Janes?
Društvo "Marije Sedem Žalo-
Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110. K. S. K. J. Barberton, Ohio.
Tem potom naznanjam vsem tistim članom, ki se niso vdeležili zadnje glavne seje, da so bili za eto 1919 izvoljeni v društveni u-rad sledeči:
Josip PodpeČnik, predsednik; Louis Arko, podpredsednik; Joseph Lekšan, tajnik; John Gerbes, zastopnik; nadzorni odbor: Anton Okoliš, Jakob Šabec in Alois Pire; zastavonoša John Stopar; bolniški nadzornik John Ujčič. '
Na tem mestu si usojam opozoriti Člane našega društva, da bi se v letu 1919 bolj pogosto udeleževali društvenih sej, in da bi bolj redno plačevali mesečne prispevke kakor v letu 1918. Imejte več zanimanja za društvo. Kaj da je podporno društvo, se je že marsikdo poučil in prepričal v letu 1918; torej pazite, da boste retj-no plačevali asesmeute!
Prostor za društvena zborovanja ostane za enkrat še dosedanji. Lastnik dvorane je nam za leto 1919 povišal najemnino. Pridite torej vsi na prihodnjo sejo, da bomo sklenili, ali naj ostanemo še v dosedanji dvorani, ali naj se preselimo kam drugam ?
Želim vsem srečno in veselo Novo leto.
John Lekšan, tajnik.
sti išče
" št. 84 v Triinountain, Mich, svojega člana Adam Janes,
ki je živel pred par meseci v Cle-velandu, Ohio.
Ker mu je potui list iztekel, ga tem potoni društvo poziva in prosi, da naj se pismeno javi. Ako ne bo storil tega v eneni mesecu, ga bo društvo na podlagi pravil suspendiralo.
Za odbor dr. "M. S. Ž." št. 84 Louis Pintar, tajnik, box 304 Painesdale, Mich. Painsdale, Mich, dne 17. dec. 1918 (Št. 51,52.)
Zahvalimo torej Boga ob sklepu leta za vse dobro kar smo oc njega prejeli v pretečenem letu, posebno ljubo, zdravje, ter ga prosimo ob Novem letu, da bi bilo prihodnje leto vsaj tako dobro če ne boljše.
Sklenimo pa tudi vsi skupaj in vsak posameznik, da bomo vselej in povsod delovali za korist in napredek drušlva ter da bomo vselej za slogo gledali in ,se ogibali vsakega prepira in stran-karstva. Skrbimo dalje, da bomo tudi bednim rojakom v dtarem kraju pomagali po svoji moči, ker sedaj tako zelo potrebujejo pomoči
Želeč članom našega društva in vsem članom naše Jednote srečno Novo leto, beležim z odličnim spoštovanjem
Alojzij Sterbenc, tajnik.
NAZNANILO.
Dr. sv. Lovrenca st. .63 K. S. K. Jednote, Cleveland, O., je na letni seji, ki se je vršila dne 8. dec. sklenilo, da se društveni zdravnik premeni. In sicer bode novi društ. zdravnik Dr. K. G. Mc Carty 904 Union ave S. E. Prešnji zdravnik je preveč zahteval za preiskava-hje kandidatov.
Zgoraj omenjeno društvo je na
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. Joliet, 111. se naznanja članom, da je bilo sklenjeno, na letni seji dne 8. dec. da mora sleherni član našega društva plačati $1.— (en dolar) v društveno blagajno kot izvanredni ali posebni asesment.
Članom je dana prilika, da to svoto lahko vsak čas prihodnjega leta vplača, kedar je komu mogoče. Mislim, da se zaradi tega ne bo nihče jezil na tajnika ker ta posebni asesment je določila večina društvenih članov.
.Na tej seji je bila tudi volitev novega odbora za leto 1919. Izvoljeni so bili sledeči člani v odbor:
Math Judnieh, predsednik; Math Golobich podpredsednik; Frank BamJbich tajnik; Jurij Pliith zapisnikar; Nikolaj Vrani-čar blagajnik; Math Vidmar zastopnik; Math Agnich, Joe Hor-vath, Gregor Papež nadzorniki; Martin Jakša reditelj.
Vsi dopisi in druge zadeve, tikajoče se drsutva naj se 1. 1919 pošiljajo na novega tajnika: Frank Bambieh, 914 N. Brood-way Str. Joliet, 111.
Bratski pozdrav
Rudolf Kuleto, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada dr. "Marije Zdr. Bolnikov" št. 94 v Sublet, Wyo., se vsem zunaj stanujočim članom naznanja, da se je vršila naša redna mesečna in letna seja, na kateri se je volil odbor za leto 1919 kakor sledi:
Predsednik John Krumpačnik;
NAZNANILO. Iz urada društva Srca Marijinega
št. 111. K. S. K. J. Barberton, Ohio.
Naznanjam, da je bil na glavni letni seji izvoljen sledeči odbor za leto 1919:
Predsednica Frances Bertoncel.
Podpredsednica Ana Sigmund.
Tajnica Jennie Okolish.
11. tajnica Mary Žnidaršič.
Zastopnica Jennie Kaserman.
Blagajničarka Mary Kramar.
Bolne članice obiskovati ima dolžnost vsaka članica, katera i-ma čas in če ni preveč oddaljena.
Prosim tudi vse članice da redno plačujejo mesečne prispevke, posebno sedaj, ker je več članic bolanih, da se jim bo lahko izplačala bolniška podpora.
S sestrskim pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. Jednote.
Jennie Okolish, tajnica.
Iz urada dr. sv. Jožefa št. 112 K.
S. K. J. Ely, Minn.
Naše društvo je imelo svoje • glavno zborovanje dne 15. dec. t. 1. in volitev uradnikov za prihodnje leto. Nekoliko starih uradnikov se je odpovedalo uradom, vsled česar so bili soglasno izvoljeni novi odborniki. Ta premem-ba se je vršila v vsestransko za-dovoljnost, za bivše in nove uradnike in tudi za vse člane, ker smo se zadovoljno vrnili s seje že ob 1 uri popoldne.
Odbor za prihodnje leto je sledeči : >
Frank Jerich, predsednik; Math Muchich podpredsednik; John Kovach I. tajnik; Leopold Majerle II. tajnik; Jurij Sehnel-ler blagajnik; Joseph Agnieh zastopnik; Nadzorniki: Joseph J. Peshel, John Zaje in Jakob Mu-shich. — Zastavonoša: Nick Mate-lich; redarja John Mishica in Fr. Schwegel.
. S tem naznanjam vsem starim in novim uradnikom, da se vrši izvanredna seja dne 29. decembra točno po prvi sv. maši. Pri tej seji bodo nadzorniki pregledali knjige in, celoletni račun; tako bodo tudi stari uradniki izročili vse društveno -premoženje novemu odboru. ^	" 4
vo letaj

Pri glavni letni seji ane dec. je izvolilo* društvo sv. fa it. 146 K. S. K. J. Cle O., sledeče brate v društveni ibor za 1. 1919.	1
John Lekan, predsednik, men Blatnik, podpredsednik. John Petrič I. tajnik. Frank Godec II. tajnik. Joe Lekan, st. zastopnik. Anton Škerlj L nadzornik Frank Smrekar II. nadzornik, Joe Glivar, III. nadzornik^b-jednem so zastavonoše in spremljevalci.
Anton Žnidaršič vratar. Želeč novemu odboru v bodočem letu največjega uspeha pri njih trudapolnem delu ostanem Vsem udani
Anton Miklaučič, stari tajnik.
1'**» < --- ' ...
POZIV NA SEJO.
Članicam društva sv. Ane št. 156 K. S. K. Jednote na Chisholm, Minn., se naznanja, da se naj u-deleže seje v nedeljo, dne 5. janu-orja ob drugi uri pop. v Mestni Čitalnici kakor po navadi.
Ker je bilo zaradi bolezni za-branjeno preje zborovati, bo pa zato mesec kasneje volitev novih uradnic. Torej še enkrat prosim vse članice, da gotovo pridete na sejo 5. januarja i katere ne bo iz-vzemši bolezni — bo plačala en dolar kazni.	>
S sestrskim pozdravom Katarina Štaudohar, tajnica.
PET
ZAPOVEDI ZA ČLANSTVO K. S. K. j.
(Sestavil tajnik društva št. 158.)
Ker sem zopet prevzel tajništvo za leto 1919, zato mi sili pero v roko, da napišem nekoliko vrstic v blagohotno ravnanje vsem cenjenim članom in članicam naše dične Jednote, osobito pa dru$ štva sv. Jeronima št. 153. Kdor bo vpošteval te zapovedi — se bo tudi ravnal po Jednotinih in društvenih pravilih.
1).	Udeležj se vsake, društvene mesečne' seje, ker seje se vršijo edinole za tvojo korist. Za te so od prve do zadnje točke, ali v tvoje dobro.
2).	Če so kedaj razpisani kaki izvanredni prispevki — ne godrnjaj. Pomisli, da društvo, ali Jednota ni last kakega podjetni-ka(ov), ampak je last nas vseh skupaj. Kar ti plačaš, morajo plačati tudi drugi člani in tudi vsi glavni uradniki Jednote in društva.
3).	Čitaj naše "Glasilo" paz-no od prve do zadnje vrstice. »Večkrat bos našel v njem mnogo zdravega in poučnega razvedrila. Našel boš v njem kaj tako sočutnega, da se ti bo pri čitanju solza iz oči utrnila, mnogokrat pa tudi kaj tako veselega, da se boš moral na glas smejati.
4).	Plačuj mesečne asesmente o pravem času. Pomisli da zahteva Jednota od vsakega člana sleherni mesec kar je. Jednotinega, tako pa tudi redno izplačuje članom pripadajočo podporo.
Če. ti morda ni mogoče pravočasno plačati asesmenta, povej, ali piši dopisnico tajniku, da 'bo vedel. Povej, če misliš še ostati član društva, ali ga pustiti? V niwprot-nem slučaju se ti lahko pripeti suspendacija, vsled česar boš zgubil vso društveno in Jednotmo podporo po svoji lastni malomarnosti.
5).	V slučaju smrti kakega sobrat a, ali sestre je tvoja dolžnost, da se spoštljivo udeležiš pogreba od hiše žalosti, do groba. Ne izgovarjaj se: da nimaš časa; taki izgovori so prazni. —
Torej dragi mi sobrat, ali sose-stra! Te besede sem ti napisal in ti še enkrat k sklepu kličem: Ako hočeš biti vreden in dober član (ica) našega društva, ravnaj se po društvenih in Jednotinih pravilih!
Vsemu članstvu K. 5. K. J. želim srečno in veselo Novo leto 1919,
WW*. Jofan Pelh&n. v
r {ajnik dr. st. 153.
bil doma pri Mokronogu na i, kjer zapušča enega Ive sestri in ljubega očeta, če
smo igro
Kako jih bo pretresla ta žalosti na vest ko bodo zvedeli, da je njih dragi sin Tone in tirat umrl v tujini!
Tukaj v Ameriki je pokojnik zapustil številno znancev, prijateljev in tovarišev ki so se včasih veselili skupaj. Moral jih je ]5a zapustiti za vedno v svoji najlepši mladeniški dobi, star 25 let. Težka je bila ločitev za vedno ob njegovi smrtni postelji. Vsi ga bomo hudo pogrešali, ker je bil blag in vseskozi uzoren slovenski mladenič. Ohranimo ga torej 1 trajnem spominu in molimo za pokoj njegove duše!
Sedaj se pa iskreno zahvaljujemo vsem ostalim sobratom društva št 158 K. S. K. J. in dr. št. 13 S. D. P. Z. in družini Ignac Ferlin, ki so mu stali t pomoč in tolažbo za časa njegove bolezni in pogreba. — Iskrena hvala sobratu Martin Kusel in Alojz Hribar, ki sta mu bila v tolažbo v zadnjih zdihljajih. Hvala iskrena še enkrat sobr. Ig. Ferlin, ker mu je preskrbel g. župnika da je pokojnika previdel s sv. zakramenti.' I Pogreb se je vršil dne 16. nov. na katoliško pokopališč sv. Vin-cenca pri Latrobi.
Dragi nam Tone! Ti si že prestal v svoji najlepši mladeniški dobi to, kar nas še vse . čaka. Preselil si se iz doline solz v kraj večnega veselja. To je edina to-ažba tvojih žalujočih, tu osta-ih prijateljev, sobratov in sose-ster. Prosi Boga za nas, da bi se še enkrat vsi skupaj zopet videli tamkaj nad zvezdami!
Martin Gorenc, tajnik dr. št. 158 Hostetter, Pa.
— ZAHVALA.
Nižje podpisana se prav lepo zahvaljujeva slavni K. S. K. J. za tako hitro izplačano posmrtnino za našo pokojno in nepozabno hčerko Marijo Ribič, ki je v Gospodu zaspala dne 28 .oktobra X. 1.
Počivaj v miru božjem ljublje-nam hči, saj pridemo vsi za teboj.
Žalujoči:
Frank Bibič, oče Barbara Bibič, mati. Pittsburgh, Pa. dne 12. dece. 1918.
Vsakdo naj pometa pred Svojim lastnim pragom, — Pri tem delajo izjemo samo hwniki, ki ea plačo pometajo pred pragom drugih*
Waukegan, HI.
K sklepu historičnega leta, ki je narodom prineslo toliko izpre-memb v upanju na boljšo bodočnost, po krvavi svetovni vojni kateri ni para v svetovni zgodovini so $e manjši narodi otresli robst* va in suženstva močnejših med katerimi je tudi naš mili sloven-venski narod. Dosegli, dobili so prostost, a ostalo jim je uboštvo, revščina in siromaštvo, ki ga tudi ni para v svetovni zgodovini. Koliko sirot, koliko mož in fantov,, je izgubilo svoje življenje na krvavem bojišču, (koliko je pohabljenih za vse življenje? Kdor je bil toliko srečen, da je zdrav odnesel svoje ude iz krvave morije, j eprišel domov sedaj na zimo 'k svoji stradajoči ženi, k svojim stradajočim otrokom, »k svoji stradajoči družini. Pozimi ni polja, da bi ga obdelal,,ni nobenega zaslužka, da bi mogel kje kaj zaslužiti da bi mOgel ikuipiti vsaj zašilo obleke svoji razcaipa-tii stem in otrokom. Tudi iko ibi se dajo kaj zaslužiti ni mogoče kupiti pri taki ceni ikot je tam. Gotova istina je, da je naš slovenski narod najbolj siromašen med siromašnimi. Zaio je potrdba nujne pomoči.
Slovenski pregovor pravi: "Kdor hitro da, dvakrat da,\ V ta namen smo tukajšnje slovenske žene in dekleta stopile skupaj, ter si ustanovile društvo: "ZVEZA JUGOSLOVANSKIH ŽENA IN DEKLET V WAUKE-GANU IN NORTH CHLCAGI", katere namen je: kupiti blaigo, neumorno šivati obleko za naše slovenske sirote v starem kraju. Vse bomo prosile in pobirale, kar bomo dobile: staro in novo obleko; denar, vse kar se dobi bode tem sirotam dobro dašlo. Me žene in dekleta smo zelo navdušene za to dobro samaritansko delo, toda same moramo le malo storiti, le malo odpomoči veliki bedi ki se tam nahaja med našimi
tudi po
»I
V
v enem dejanju, kar tera je zelo zanimiva In smeina. Tudi igralne moči so jako dobre. Igra se bode vprizorila 1. januarja 1919, to je na Novo leto, v M. S&novi dvorani, 10. cesta ob 2. popoldne. Upamo, da ne bi nas ne posetH s svojo pričjoč-nostjo. Ravno tako smo si, to je društvenice nabavile obleko narodno nošo, kar bode tudi zelo zanimivo videti, slovenske ždne in dekleta v slovenskih narodnih nošafh. Po igri ibode najprvo petje, potem pa ples in druga zabava. Mislim, da bodemo prvi dan leta posvetile najplemenitejši svrhi usmiljenja do svojega tako ubožnega in tnpdčega naroda. Ti <pa slovenska žena, dekle, daruji vsaj zasedaj ves svoj prosti čas, v pomoč trpečemu tvojemu narodu. Čez čas, ko bodo tvojemu narodu zaceljene rane in ki se bode dvignil v boljšo bodočnost se te bode hvaležno spominjal in čislal tvojo samozavest.
Torej na delo! Delati je treba sedaj—neumorno delati, in (hitro, ker potreba je velika!
Srčen pozdrav ljubljeni mi list in veselo Novo leto vsem samari-tanskim Slovenkam.
Bom A. Umek, ml.
Tajnica.
trpljenje pa je prineslo med ljudmi. Ali bo naša dežela prerojena* po- ker je »topila v temen pas tnplje-^ nja? AJi bo Ameriški duh spoznal, da je breme lahko, če se primerja s križem? Gotovo je, da so evrdpski narodi (potrebovali kazni. Ali ne bomo mi spoznali, da se ne moremo vtrditi brez trpljenja. Kafcor pri drugih narodih, lahko stane tudi pri nas narodni preporod prelivanje krvi. Narodni preporod je stal toliko evropske narode, zato je morala tudi Amerika svoj dar visoko plačati.
Trpljenje bo vtrdilo narodni značaj in vest. Če bi vsi, kot narod, ne bili proti veri, bi se pa ne brigali za vero. Trpljenje mora obseučiti vsakogar, da si preveč ne domišljuje. Ne moremo se izogniti neizprosni postavi. Treba je, da spoznavamo sami sebe. Naš materijalen uspeh nas je naredil velike, ne pa duševno velik na rod. Ne zahvalimo Boga samo za-
Proti koncu leta.
Rev. J. Plaznik. Pred kakšnimi tridesetimi leti je imel Robert G. IngersolI, ameriški brezverec, v New Yorku 'Zahvalno pridigo." Bil je dobro jremišljen in naučen govor, toda, »ogokletje je bilo strašno. Ni za-lvalil ne Boga, ne bogove kaj so bogovi storili za nas, da bi jim mi zažigali kadilo in jim dvigali tem-)le, je rekel? Svetniki so bili pri njem človeški parasiti. Kristus ni človeštva ničesar naučil, ikako de-ati obleko, zidati hiše, kako se varovati pred nevihto in ognjem, akoto in boleznijo, lakoto in žejoi Kdor je imel vero v Boga, je abko videl Božjo previdnost v1 trpljenju vsakega posameznika. Sedaj, ko je prišel mir, lahko to vidi celo naša ljudovlada. Zaradi trpljenja smo sedaj celo boljši* Amerikanci, kakor prej. Trpljenje in misel na trpljenje nam je navdahnila resnejše misli. Pogled na kri nam kaže na novo rojstvo, novo ljudovlado.
Svet je bil poln sovraštva zla in zmešnjave. Če zavržemo vsako duševno naziranje nimamo vzro-ca, da bi hvalili Boga. Tak je svet v splošnem, toda, kaj je z našo deželo? Ali se je kaj novega zgodilo, da bi nam dalo povod za hvaležnost. Da na to odgovorimo, se moramo poslužiti prilik.
Poglejmo .evropska oblastva. Kraljestva in cesarstva, katera so hotela zmagati cel svet, so opu-stošena. Vse človeške moči jim niso nič pomagale, niti najbolj prebrisane glave. Evropa se je zbudila in skozi solze vidi, da je Bog velik in da je izhod iz te velike zmešnjave v rokah nevidnega Kralja. >'
(Francija, (katoliška do č#na, srca, kljub vsemu, kar se je govorilo o nji, je Oprala svoje zmote v krvi. Vse, »kar ima Francoz na dnu srca, jj prikipelo na površje; kakor dobra kri. Križ, katerega so strgali izpred otročjih oči, je sedaj znamenje trpljenja in se blišči jasnejše, Tcakor prej. Nekoč je bil von Kluck samo sedemnajst mdlj oddaljen od Pariza in je re -kel: "Bog je oslepil njegove oči", se je obrnil severno vzhodno in ni šel v svetovno mesto. Francija se je zbudila v trpljenju.
Na Angleškem je šla reformacija in se ne bo nikoli več vrnila. Nov verski preporod je izšel iz trpljenja. Katoliški duhovnik o-pravlja sedaj delo mnogoterega angleškega ministra. Umirajoče ustnice poljubljajo Križ, »ki je bil nekoč znamenje praznoverstva. Sedaj se opravljajo molitve za mrtve, kar ni bilo nekoč molitev. Ljudje, ki niso nžkoli prej molili, sedaj molijo.
Trpljenje na Angleškem je tudi zbližalo različne sloje in nekoliko celo narodnosti. V krvavih francoskih strelnih jarkih so bili skupaj Irci, Škoti in Angleži. To je demokracija. Beseda demokracija je bila beseda za sanjače in
ru. Olovek, kateri si izbere Bož- Naj leto ne izgine iz spomina je postave za vodnika, je deležen samo s kafekn dobrim sklepom nespremeljivosti Božje. Tak člo- biti boljši v novem letu. Bog nam vek ni Žrtev svojih strasti, kate- ponuja se eno leto, da se spoko-re tako zdelujejo človeka, da niti rimo za svoje grehe, da si prido-njegovi najboljši prijatelji ne Te- bhno višje mesto v nebesih; še do, kaj naj pričakujejo od njega, eno leto, da izpopolnimo svoj ra-Vzvišeni je nad skušnjave, kate- zum, vtrdimo svojo voljo. Vpora-re povzročujejo človeku bogastvo bimo darove, katere nam ponuja m čast. Njegovo poznanje Božjih Bog! Spoznavajmo, kaj hočemo postav in male veljave bogastva doseči, kaj hoče Bog od nas in m časti ga vzdržujejo, da je obr- potrudimo se, da dosežemo svoj njen tako stalno proti Bogu, ka- cilj. Potem nam ne bo treba reči kor magnetična igla proti severni ob koncu tega leta: "Kako malo zv^di«	dobrega sem storil, kako slabo
Ravno zato tudi, ker ima kato- sodeloval z milostjo, katero mi je liška cerkev to predpravico, da je | Bog dal nezmotljiva, smo katoličani cfce-
ežni nespremenljivosti Božje v verskih in nravnih zadevah in nas ne spreminja vsak duh novega nauka, kakor, one, ki so zunaj cerkve.
TBINEBJEV KOLEDAR ZMAGE ZA LETO 1919. — OINLJIV SPOMINEK.
Trinerjev stenski koledar za leto 1919, — Koledar Zmage — bo Oglejmo si stvari, ki se gode jako ginljiv in presenetljiv spo-vsak dan v življenju, katere so se minek na zmage naših mladcev on-prigodile v preteklem letu. Naša kraj morja. Kolumbija drži lovor-leta tečejo hitro, tiho in predno iev venec nad glavo mornarja in to, kar smo storili, ampak moli-(se dobro zavedamo, bomo na kon- J vojaka, in za njo vidite ameriške Am ^—	'cu svojega časa. Čas lahko naigu- bojne ladje na zelenkastih mor-
banči čelo, ki vzame obrazu mia- ink valovih, dočim oživljajo zrac-dostno barvo, vendar pa človek ne ladje nebesno modrino. Girlan-lahko ohrani mladeniško živah- da s portreti Washingtona, Lin-nost upanja, četudi brije zimska I čolna in WiWona je na vrhu, in burja starosti .Vse upanje pa ne razgled na Trinerjeva poslopja, ki more ostati, ko se bo upognilo na- 80 znamenita po Trinerjevem ame-6e telo ifl postalo podobno otro- riškem zdravilnem grenkem vinu škemu. 1	in drugih izvrstnih zdravilih, tvo-
Ko bi mogli obraniti svoje telo vznožje. Pošljite deset centov za pred oslabelostjo! Da Kristus je pokritje poštnih stroškov. — Jo-rekel: Kdor je moje meso in pije I sePh Triner Company, 1333—1343 mojo kri, ostane v meni in jaz y So. Ashland Ave., Chicago. Ill njem in jaz ga bom obudil po-	ifPBODAJ
slednji dan." V svetem obhajilu je 8 let stari konj	ln<Mna
in izpolnjevanj u zapovedi j ima-L, ub }jiy dobe7Yelavcc> mo poroštvo častitljivega vstaje- vajen že d«laJ na farmi nja. Čas bo razrušil ta tempel. s konjem vred se ^ ^ Imejmo telo za tempelj Božji. Ne žni voz (ekspresni£ k(Mnat za onecastimo ga z grehom m vsta- konja in yse kar ^ k	;
lo bo povelttano, kakor je bilo po- Proda se ceni ysled veucano Knstovo telo na ogn Ta- trgovce.
Veliko veselja in udobnosti je h'U^vni^Olasila K. 8. K. J."
minulo v pretečenem letu. Ali ni ----
bilo morda kupljeno z grehom?	IŠČE SE
mo, da bomo storili to, kar hočemo storiti Rudeča zora nesmrti slave se sveti. Junalki so umrli, da bi dežela živela. Sad mora se-gniti, da prinese cvet in sad.
Kaj bo z nami v prihodnjosti? Verski duh se bo bolj razvil, ker bodo vero bolj preagnjali. S tem bomo veliko pridobili; četudi nismo protestantovski narod, nismo pa verski. Povsod hočemo biti natančni, samo v veri ne.
Narodne in plemenske razlike se bodo zmanjšale v interesu za skupno stvar. Vsi narodi v Ameriki so postali podobni studencu, ki se stekajo v eno reko.
Prišla bo resnost in nesebičnost, katera se je pokazala v podpiranju evropskih narodov. J)e-o za druge vedno utrdi značaj. Neodkritost v politiki, trgovini, novinah in v življenju nas pripe-je do tega, da zgubimo zaupanje v politikarje, liste in javno mnenje. Govore in pišejo stvari >rez prepričanja. Javne osebe in ;>isci pišejo in govore, ko še to-iko značaja nimajo, da bi prišli do prepričanja. Rabijo celo domoljubje, ljubezen do bližnjega, vzgojo in vero v politične in sebične namene. Pridejo tudi notranji, ekonomični netniri, kateri se pomirijo s tera, da ' mislimo na druge in pozabimo, »kar je doma.
Izginiti mora tudi napačen optimizem, goljufija in sebičnost.
o' tnpljenju narod sprevidi, da je našel svoje življenje. Za ta krst trpljenja naroden preporod ne moramo nikoli dovolj zahvaliti Boga.
Novo leto.
Rev. J. Plaznik. Raziskovalci nam povedo, da se vidita z vrha gore Santiago v severni Panami Oba morja, katera pereta obale naše ljudovlade. Raztezata se daleč proti severu in proti jugu tkaikor dve modri planjavi, na tisoče ladij plava po njih; seveda jih opazovalec ne vidi ; ne ve, v ikatero luko so namenjene in kakšna usoda jih čaka.
Vsako Novo leto je nekaka go^ ra Santiatgo za nas. Pred nami stoji, kakor igora med morjem pretečenega leta in neskončno globino v meglo »zavite prihodnjosti. Naše misli, besede in dejanja so ladije, ki režejo valove; nemirne ladije katere plujejo v luko, koje še nikdar nismo videli. Nekatere izmed njih so se- razbile in valovi so vrgli njihove podrtije na negoStoljubno obalo, nekatere še nadaljujejo negotovo vožnjo, ndkatere pa so bile šele spuščene v valove. Dokler smrt ne pride, ne bomo nikoli spoznali njihove zgodovine; do tedaj ne moremo zračunati, koliko dobička in zgube so prinesle.
Če premišljujemo brezkončne spremembe, odkar se je zgodovina pričela pisati, - opazimo pred pred vsem spremenljivost vsega zemeljskega in človeškega. Začu-delno se obrnemo k Bogu, rekoč : "Ti pa si vedno isti! "Naj preiskujemo vesoljstvo, zvezde nad glavo, svetnike v nebesih, ali hudobe v breznu, liajdemo le enega, v katerem ni spremembe, Boga, kateri je isti; včeraj, danes in vedno. Opazimo tudi, da, čim manj je stvar podobna Bogu, bolj se spreminja. Zemlja, drevesa, živali se vedno spreminjajo, duša pa, vstvarjena (po podobi Božji, ostane v svojem bistvu vedno ista. Lahko se spreminjajo naše misli, bistvo duše pa ostane nespremenljivo.
Taisto velja ne samo v naravnem, ampak tudi v nravnem ozi-
Ali je bilo čisto veselje? Ali se bo pošteno, zanesljivo in pridno pri-morda prikazalo zlo v megli pre- letno Slovensko, bodisi že samico, teklosti, zlo katerega smo mi pov- ali vdovo, ki hi opravljala domača zročili?	hišna dela pri neki slovenski dru-
Leta so šla v morje preteklosti, žilni; oskrbovati bi ji. bilo trebi a pustila so za seboj žalostne tudi 3 otroke. Plača po dogovoru, spremembe. Kako lep se zdi člo- Pišite, ali zglasite se na 1219 Oak-veku prepovedan sad, ko visi na | land Ave., Joliet, 111. drevesu ko ga človek prime, pa
je podoben jabolku ob Mrtvem morju, katera se spremene v pepel.
Z mrtvim letom je izginilo mnogo žalosti in težav; žalosti, katere smo mislili, da ne moremo prenesti, so postale lažje, ker nam je Bog dal nekaj svoje pomoči in tolažbe. »Sedaj je vse preteklo. Po (hišah so nastale^ praznote. Vera tolaži ostale, da se zopet kmalu Vidimo. Zginili so našemu vidu, ostali pa upajo, da jim je dobri Oče dal veselejši dom.
So še druge težave, katere smo prestali, katere nas pa sedaj tolažijo, namreč one, katere smo prestali v izpolnjevanju Božjih postav. Večkrat so se nam naši križi zdeli težki, zaupanje v Božjo previdnost je bilo preskušeno do skrajnosti, grenko je bilo zaničevanje, 'katero smo morali prestajati. Naše življenje je bilo, po besedah Jobovih, boj. Vse to je pre-stano in v duši se čuje odmev Stvarnikovih besedi. "Dobro si storil, zvesti in dobri hlapec," — kar upamo, da bomo zopet začu-li, ko stečejo naša leta.
Ali je pa res, da je vsa žalost in veselje zginilo o morju preteklosti? Ne, nič ni zgjnilo. Kar storimo ,ostane za večnost. Udarec, katerega dobi otrok v mladosti, ostane za celo žifljenje v spomin. Udarec ne traja, posledica pa ostane. Otrok, ki se je naučil slabih naukov v mladosti, bo slab celo življenje. Otrok, ki ne spoznava Božjih in verskih naukov v mladosti, pokvari voljo za celo življenje; ravno isto velja »a odraščene. Upliv slabe Knjige in slabega Časopisja ne pusti duše nikoli tako čisteč kakor je bila prej, četudi človek zavrže, kar je čital. Zbudila se bo strast, ikatera ne bo nikoli več popolnoma ugasnila.	r . < j/
Morda kdo vpraša: "Ko se spo-vem svojih grehov, ali niso popolnoma Zbrisani?" Gotovo, kar se krivde tiče. Poznalo se bo pa večno, koliko milosti si izgubil, ko boš prejel nižje mesto v nebesih.
Duša v nebesih bo to, kar bo storila na zemlji. Božja milost bo spremenila dušo bolj ali manj, kakor je kdo sodeloval ali se pa vstavljal Božji milosti na zemlji.
Vemo, da ni vse preteklo s preteklim letom. Naša vest nam pove, da bomo dajali račun od vsake misli, besede in dejanja.
Kila nmori 7090 ljudij na leto.
Sedem tisoč oseb umrje na leto mm— kilo.—tako se fluijo namreč mrtvaiki listi. <JemuT Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso dosU ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled u trganja, ali kile. Kako je pa s Vami? AH se tudi Vi sanemarjate ■ tem« da nosite le kako ob vemo, ali kaj drugeraf Taka obvesa je samo sa sflo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne po> ruii. Taka obvesa ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava, trn se preveč stisnete s obveso, ustavlja t« cirkulacijo krvi; taka obvesa drgne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prebrane.
Veda in umetnost je pa i snails način, ki vsemu temu od pomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obveso, ali pas zoper kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil tak o i van o PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspeina pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je ie svetovno s nan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar se jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teti. Ta blazinica je mehka kot tarn et, lahka pri noinji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino u trganja (kile) da Vas isto ne bo vedno teiilo. Poiljite svoje ime in naslov ie danes na naslov: PLAPAO CO, Block 3267, St. Louis, Ma, da Vam poiljemo ZASTONJ na poskuinjo Plapao in vsa trebna navodila.
po-
JAKOB STAUDOHAR
9620 Avenue L, South Chicago, HL
Telefon: 80. Chicago 1236. se priporoča Slovencem in Hrvatom.
Prodajam in racvaiam premog in drva, selim pohiitvo in opravljam ekipresne poele.
Bvojl k fVOji&J
Pomnožite svoje zn*n|e v naravoslovju.
Narava nam daje mnogo raetUn, • katerimi je mogoče zdraviti rasne bolezni. Jaz imam . v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo ie vseh delov sveta. Pilite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali doma« zdravnik", ki stane samo 25 eentov, obširno opisuje veliko Število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in . kako se naj rabijo. Ne odlalajte, naročite takoj to pouiljivo knjigo.
MATH. PEZDZB, ' P. O. Box 778, City HaU New York. K. T.
Ameriiko Slovenska P E A T I K A
za leto 1919 Jo izšla. Cena 15c. Razprodaja)cem popust. PRATULA Publishing Co. 46 Vesey St., NEW YORK, N. Y.
-
JM.

2487.
v —
2.00
I lato.»m•
.•«•*«••..•»..... *.-•.«. i. •...... • ••••»••••••••••••■
.... * * i* * '"'''"i"""! * * OFFICULQBGAN
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Ownad by tfaa Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of tha United
States of America.	V	'
Ml Wart 22nd
OFFICE: Phon«; Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
_	e6a S. H. S. so bili s silo vr.
ženi is njih uradov. V številnih
Subscription prkoi
For Members, per year................................... 1 50
2!oo
f ui iucmucia, i/^.1.
For Nonmembers For Foreign Countries.

»81
=3=
Ob sklepu leta.
Že zopet se \nagiba eno leto k zatonu. Samo še teden dni, in po-menljve letnice 1918 ne bomo več pisali; ohranili jo bomo pač v spominu do konca življenja.
Ker se s koledarskim letom 1918
•	zaključuje tudi poslovno leto naše podporne organizacije, tako tudi
' IV. lethik izdaje našega lista, si šteje uredništvo v svojo dolžnost , napisati pri tej priliki par skromnih vrstic staremu letu v slovq novemu pa v iskreni pozdrav.
Kakor že minula štiri leta, tako je bilo tudi leto 191B leto hude pre-škušnje, žalosti in svetovnega gorja vsled minule krvave svetovne vojne. Od 26. julija 1914 do 11. novembra 1918 se je pretilo na raznih bojnih frontah toliko krvi, da kaj takega še ne pomeni svetovna zgodovina. Samo število padlih iti ubitih znaša nad deset milijonov; število ranjencev, pohabljencev in število pogrešanih bo
•	pa gotovo še enkrat toliko. Ali niso to grozdne številke! Čitali smo, da so se vršile najhujše in najbolj Ijnte bitke baš leta 1918; vsled tega so bile te bitke tudi odločilne in tako uspešne za zaveznike.
Kakor je bilo leto 1918 do 11. novembra žalostno, tako se je pa s tem dnem izpremenilo tudi v nepopisno dobo veselja in zmagoslavja. . .'„..:,",.	ti
Dan 11. novembra 1918 bo zapisan z zlatimi črkami se pozna stoletja v svetovni zgodovini, ker nam je prinesel tako zaželjeni mir.
Baš leto 1918 je izučilo številne svetovne narode, kaj je mcderna vojska. Ta šola je bila neizmerno dolga, huda in draga za vse. — Poleg slabih posledic, nam bo mi-'nula svetovna vojna prinesla tudi nekaj dobrih, o katerih bi ne mogli govoriti, če bi ne bilo zadnje vojne. Glavna in najbolj važna dobra stvar vsled minule vojne bo svetovna demokracija. Razni ugledni možje pri zele'ni mizi bodo že v nekaj tednih določili, za marsikak, preje zatirani narod boljšo bodočnost. Po sklenjeni mirovni konferenci v Parizu bo nastopila doba osvobojenja in pravice za otae, ki so že stoletja trpeli vsled robstva in krivice. Med tim srečnimi narodi bodo v prvi vrsti Slovani. Čehi in Slovaki so že svobodni ; tako ustanavljajo tudi Poljaki, Ukrajinci in Jugoslovani svojo neodvisno samostajno demokratsko državo. Morda se bodo sčasoma razmere tudi na Ruskem izboljšale, tako, da bomo lahko prištevali med osvobojeno narode tudi največje slovansko pleme, Ruse, okrog 170 milijonov po številu.
Druga dobra posledica minule vojne bo svetovna liga vseh pra-vicoljubnih narodov, ki bo skušala zabranjevati in onemogočiti vsako nadaljnjo vojno. Liga \narodov bo torej ena izmed najvažnejših točk,
•	katere se bo sklenilo na mirovni konferenci. Vsa čast in priznanje bašemii' dičnemu predsedniku Wilsonu, ki se za to ligo najbolj pogaja. V kolikor zamoremo dosedaj soditi, so se izrekle za to ligo skoro že vse večje države širom sveta. Da, ako se posreči ta Wilsonov načrt, potem bo vsaka nadaljna vojna popolnoma izključena, ker bo vse važne sporne točke reševal posebni svetovni tru-bunal.
To so torej splošne važne točke, ki bodo ostale zapisane pod letnico 1918 v svetovni zgodovini z ozirom na minulo vojno.
. Pa omenimo se par besed ob zaključku XXTV. poslovnega leta naše podporne organizacije in ob sklepu IV. letnika "Glasila K. S. K. JedViote".
povodom srebrnega jubileja K. S. K. J. zgodovino naše podp. organizacije, bo moral povdarjati, da je bilo baš tekoče leto .1918 najbolj kritično ; to pa vsled grozne epidemične bolezni ""španske influence", ki razsaja že tretji mesec širom držav ita ki je hudo prizadela vse podporne organizacije.
Še nikdar v zgodovini K. S. K. J. ni nemila smrt ugrabila tekom enega leta toliko naših sobratov in sosestsr kot baš leto 1918. Iz glavnega urada se nam poroča, da smo na ta način izgubili od 1. 1. 1918 do sedaj 238 člaW/ in članic. Ali ni to grozna številka! V 52 štev. III. letnika Glasila smo poročali, da je umrlo leta 1917 135 članov in članic naše Jedifote; sedaj pa primerjajte število pokojnih članov in članic letošnjega leta! Čemu, pa tudi ne ? Saj jih je tafluen-ca ter pljučnica ngrabila samo tekom letošnjega novembra 105 {sto pet); to je torej približno toliko, kolikor jih je leta 1917 umrlo vseh skupaj. Pa to še ni vse. Ta bolezen še vedno ra»zsaja. Koliko bo še število žrtev influence proti koncu meseca decembra; tega še ne vemo. Lahko jih umrje en sam dan 5, ali 10!
Pri tem ^nepričakovanem hudem udarcu ne moremo pripisovati krivde nc temu, ne onemu. Udati se moramo v voljo božjo in usodo, ki je zadela tudi maso organize cijo. Pomisliti je treba pri tem IS žalost in usodo vdov in sirot, ki postale vsled te epidemije. Rano pri K. S. K. J. bomo sčasoma zacelili in preboleli; ne bodo pa prebolele iste številne družine brež skrbnih očetov, ki so postale žrtve te grozne bolezni. Denar se da nadomestiti v kako blagajno, — dobrega moža in skrbnega očeta, ali ljubega sina, ali hčer-—pa nikdar! Tolažimo se pri tem, da smo napram vsem tem prizadetim storili svojo bratsko dolžnost, da smo jim priskočili v največji sili na pomoč, kakor pravi sobratje in sosestre. Skupna posmrtninska podpora za vse naše žrtve bo zanašala gotov#o nad $100.000.
Dragi sobratje fci sosestre! To ogronmo svota bo treba prej mogoče nadomestiti, da se zaceli finančna rana v skupni blagajni. Gotovo ne bo ni enega, ki bi godrnjal tedaj, ko bo glavni urad razpisal posebni, ali morda dvojHii asesment v pokritje tega primjanj-kljaja. Skoro vse druge ameriške organizacije že pobirajo posebne doklade v svrho pokritja deficita, povzročenega vsled te bolezni. Nihče izmed nas ne more najti opravičenega izgovora pri plačevanju posebnega asesmenta Vsakdo izmed nas naj hvali Boga, da je še zdrav, in živ in da tudi on ni postal žrtev influence. K
Med skupnim številom pokojnih naših sobratov v tem letu se nahajajo tudi trije, kojih imeW bodo ostala z zlatimi črkami zavedno zapisana v zgodovini K* S. K. J. To so imena onih treh naših vrlih članov, ki so padli za ^omovino v minuli svetovni vojni. imena so: Math Duller, Alois Verbiščar in Joe Kuhar. Bodi jim ohranjeni časten spdniin in slava! Pri tem pa ne smemo' pozabiti onih naših vrlih članov, ki so se tudi borili v tej vojni pod našo zvezdnato zastavo za dosego svetovne demokracije in zmago Amerike. IskreW dobro došli zopet v našo sredino. Bodite nam pozdravljeni Vi ponos in dika naše organizacije!
Kar se pa tiče zaključka IV. leta našega lista naj ob kratkem omenimo, da je moral prestati uredtaiik baš v tem letu največjo šolo, največ kritike in največ neopravičenega obsojanja cd posameznikov. V shrambi imamo celo kopico slič-
strankarski; da smo premalo ver, ni; da lažemo, i. t. d. i. t. d. čas smo pa dobili Se nekaj takih kritikov, ki drže z Italijo!? to pa vsled tega, ker so bili slučajno na Beneškem no jeni. Pa si dolbite urednika pod milim nebom, ki bi pisal tako, da bi bilo za vse prav. I)a, zares uredlnifiki kruh je v današnjih časih najbolj britek in grenak. Če bi ne imeli urednfti gluhih ušes, bi morali že vsi davno obupati.
S takimi občutki in takimi mislimi bo zaključilo uredništvo IVi letnik izdajanja "Glasila". Pisali bi o tem lahko še več; pa naj zaenkrat to vsem kritikom zadostuje.
Trdino smo prepričani, da bo po Novem letu zavel ves druhačep duh. Ko nastopi enkrat zlata doba zaželjenega miru, bomo imeli tudi vse ^drugačno polje pri urejevanju lista, kot v minulem, kritičnem času. Nas prvi in glavni namen bo: pisati zopet edinole v dobrobit, procvit, ter Inapredek K. S. K. J., osobito v letu njenega srebrnega jubileja.
Uredništvo "Glasila K. S. K.
Jednote.'
Dosežen sporazum.
Kdor bo pisal prihodnje leto nih pisem. Vse to se je vršilo tudi
' Kar so že dolgo časa izražali posamezniki in posamezna slovenska društva, kar je -bila ta korekoč želja celega naroda, do tega je sedaj tudi prjšlo, ker je moralo priti: sporazum med raznimi strankami in skupinami za složno delovanje in i&upen nastop je dosežen.
Na kratko smo že poročali < uspešnem zborovanju zastopni kov Slov. Nar. Zveze in krajevnega društva Slov. Rep. Združe nja v Clevelandu, na katerem* so bile ugotovljene glavne točke, v katerih nam je potrebno skupno nastopati, ako hočemo ozemlje.
Do sličnega sporazuma je prišlo, kakor se nam sedaj poroča, tudi med zastopniki izvrševalne-ga odbora S. R. Z. in Jug. Narodnim Svetom v Washingtonu, s.e ua ta način omogoči še delovanje. Obojestranski zastopniki «9 se .sporazumeli zidf'SlV? deče točke: .
Obe organizaciji obstojate še nadalje kot samostojni celoti, delujete pa skupno in složno, Jo^ v pobijanju italijanske propagande za obramlbo našega narodnega ozemlja, v nastopanju proti vsefn destruktivnim elementom, ki bi ovirali naše narodno giba: nje, v nabiranju prostovoljnih
v in korpo-m šole, prebi-iu delavci »ter , častniki, vojaki in vsi vojni ujetniki, vse je stopalo v dolgem sprevodu, ki se je ustavil pred deželnim dvorcem, kjer so izpregovoriji narodu Ivah Hribar, dr. Triller, poslanec Pogačnik, soc. dem. Kopač, župan dr. Tavčar iit ljubljanski knezo-škof dr. Jeglič.
Vse govore so spremljali burni klici, ploskanje in sviranje narodnih himnj 'govprniki so proslavljali dan jugoslovanske svobode ter pozivali narod, da vstraja složen in odločen za srečo in svobodo bodoče države vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov.	" ^f
-Vrhunec vsega je bil moment, ko je več bataljonov vojakov s par sto častniki izdrlo sablje in priseglo z enim glasom zvestobo svoji domovini. Prisotni so jokali old veselja, ko so gledali tisoče, kako prisegajo, da »hočejo žrtvovati vse, svoje premoženje in svojo kri za Srečo in dobrobit našej skupne domovine. Vsi so sc objemali, srečni in veseli. Samo ena| misel je prevevala vse: Napočil je dan svobode našemu narodu Neizmerna ljubezen je prevladala vse,ljubezen do domovine, ljubezen za srečo in svobodo celokupnega našega naroda.
Puljski "Hrvatski List" javlja 2. novembra: V vseh uradih in šolah v Ljubljani se ureduje izključno slovenski. Manifestacije v Ljubljani še vedno trajajo. Množice ljudstva kličejo po ulicah: Živela jugoslovanska republika! Dne 31. oktobra je izšel u-radni list prvikrat v slovenskeem jeziku. Bivši deželni predsednik in grof Atepis je pobegnil iz Ljubljane.
Jugosl. Časn. Urad.)
poveljniki jali svojo ke kraje, ki njih četah in »čete absolutno
slučajih so irez poob sa trapi jo niso o kamor ne
smele vriniti _________
V Gorici, ki je čisto jugoslovanska, prestopa italijansko pašova-nje vse meje ter je povzročilo skrajno ogorčnost prebivalstva. Pri proslavi zavezniške zmage in jugoslovanskega osvobojenja se je vsa Gorica okitila z zavezniškimi ter slovanskimi, 'hrvatskimi in srbskimi zastavami Italijanski poveljnik je dal svojim vojakom nalog, naj povsod trgajo slovenske, hrvatske in srbske zastave, posebno pa jim je le zaukabal,, da morajo te zastave pometati v blato. Vojaki so ta u-kaz do pičice izpolnili, valjali zastave po blatu in jih gazili z no-
Razburjenje v narodu je preki-
derik Veliki premaga Avstrijce v Pragi; bili so jtoraženi leta 1757 pri Leuthenu, 1762 pri Freiburgu.
1796—97: Napoleon premaga Avstrijce pri Lodi. Arcoli in Ri-voli tr jih požene iz Italije.
1799: Avstrijci poraženi od Francozov pri Hohenlindenu in Zuerichu.
1800: Avstrijci izgubili bitfko pri Marengu in Monttebllu.
1805: £maga Napoleona pri Austerlitzu in zavzetje Dunaja po Napoleonu.
1809: Napoleon premaga Avstrijce pri Eckmuchtu. Aspernu in Esslingu, jih porazi pri Wa-gramu ter ponovno zavzame Dunaj.
1859: Napoleon III. porazi Avstrijce pri Magenti in Solfernu, ter je morala Avstrija v tej vojni odstopiti Italiji Lombardijo:
1866: Prusi pod Moltkejem in princem Friderikom porazijo Avstrijce pri Sadovi; Avstrija odstopi Italiji Venecijo. V sedanji svetovni vojni pa ni
pevalo in je prišlo do teških spo- -bila samo-enkrat poražena. Srbi
tza
Jirgo-
Kaj delalo Italijani v naših krajih. ,
Iz Zagrebaje dospela zanesljiva vest, da je Narodno Vede v Zagrebu predložilo zavezniškim vladam zelo (oster protest proti nasilni italijanski administraciji ^in surovem postopauju italijan-fl|fcke vojske v okupiranih jugoslovanskih krajih, -zlasti' v Dalmaciji. J s t ri in Gorici.
Postopanje italijanskih divjakov ni samo nasprotno določbam premirja, temveč je tudi v najo-strejšem nasprotstvu z vsemi principi človekoljubja in pravi-ee;
Dasi so jugoslovanske province danes svobodna, neodvisna in s Slabijo zjedinjena država, ki je izrecno stopila na stran zaveznikov, postopajo Italijani v naših kra jih kot j; najhujši sovražniki, na sličen način kot Nemci v Belgiji in Bolgari v Srbiji. V protestu Veča so našteli mnogi konkretni slučaji italijanskega barbarstva. Tako ste bile nedavno odposlane iz Kotora, kjer so se nahajala nekdanja avstrijska skladišča' hrane, dve ladji polne živeža za istradano prebivalstvo v Hrvatskem Primorju. Ko ste ladiji prišli na odprto morje, so dospele italijanske križarice in lorpedni čolni, ki so zaplenili hrano in jo odvedli v Italijo. Veče je takoj protestiralo proti temu, ker je živež last previzorične vlade in ker je' neobhodno" potreben za stradajoče prebivalstvo. Italijani pa so med tem že proglasili tako hrano, kakor tudi ladije za zaplenjene in za italijnsko lastnino.
Iz pristanišča v Šibeniku so I-talijaui odpeljali šestdeset ladij trgovske mornarice, ki so tam našla zavetja;f jih proglasili propa lim in zapadlim v posest Italije ter so jim tudi takoj izpremenili imeija,- krstivši jih z imeni kakš nih neznanih italijanskih j una kov.
V okupiranih krajih v Dalmaciji in na dalmatinskih otokih da-
padov. Italijani so pa med tem izdali po vseh okupiranih jugoslovanskih krajih nalog, da se ne sme pod zagrozitvijo smrtne kasni razobesiti ni ena od naših treh zastav.
Da preprečijo izraz narodne volje in ojačitev jugoslovanske vojske, so Italijani odredili, da se i-majo vsi jugoslovanski vojaki, čeprav so prisegli zvestobo provizo-rični vladi in zavezniški stvari, internirati kot vjetniki.
Isto je odrejeno za vse moško prebivalstvo od 24. do 45. leta.
Narodno Veče je, da protestira proti temu nezaslišanemu činu nasilja, poslalo italijanskemu guvernerju posebnega odposlanca, toda predrzni Italijan, ne samo, da ni poslušal odposlanca, temveč ga je dal zapreti kot vojnega vjet-nika. .
Italijanske oblasti javno proglašajo, da je treba z Jugoslovani postopati kot z najhujšimi sovražniki.
Narodno Veče, ki ima za vse svoje obtožbe nepobitne dokaze, opozarja zaveznike ha težke posledice, ki morajo neobhodno nastopiti vsled takega italijanskega postopanja.
(Jugosl. Časnikarski Urad.)
nikoli videla slovenska prestolni ca. To je bil dan, kaferegri je pričakoval naš narod dolgo, dolgo, skozi stoletja in stoletja.. Enajst stoletij je preteklo, odkar- je zašlo naše slovensko solnce. Enajst, stoletij je trajala naša črna ifoo toda danes je tudi ta noč izginila in nam je izšlo solnce.'Radostno je pozdravila danes naša bela Ljubljana dan svete jugoslovanske svobode.
Že zgodaj je bila vsa Ljubljana, okinčana z jugoslovanskimi zastavami, venei in slavoloki. Ob šestih
darov in prispevkov slav Relief Fund" "Jugoslovanski Dobrodelni Sklad", ter v prirejanju jasnih shodov in vzaj[phi-nem nastopanju na takih shodih. Istočasno pa prenehajo tudi vsi napadi na eno ali drugo organizacijo, tako po časopisju, kakor tudi na shodih, itd. - ' ,.,
Ta sporazum so potrdili v i« menu -Slov. Rep. Združenja' gospodje Kristan, Kerže in Ermencf, v imenu Jug. Nar. Sveta Oon.T^i-ko Grškovič, ter dr. D. Marušic in g. P. Sdmeller za S, N, .Z, j
Vsi; ki žele v resniei delovatjj v narodov blagori 'bodo, gotovo 3 veseljem pozdravili ta sporazum ter se tudi toliko vnetejše podali na delo.
V teh težkih iftodepolnih časih so potrebne vse moči, da bo naše delo kronano z usPehom. Hiteti moramo toliko bolj, ker smo že veliko zamudili v tem ozinij in zatorej na delo vsi brez razlike mišljenja ali pripadanja k.tej aU oni stihiji!	'	S. 7
Narodno slavje v Ljubljani-
Ženeva, Švica, 7. novembra. — 29. oktobra je doživela naša bela jejo Italijani hrano samo onim, Ljubljana dan, kakoršnega še nivki podpišejo izjavo, da so Italija-
ni in da se mora DALMACIJA PRiRLOPTTI ITALIJI.
Kedor ne podpiše izjave, mora UltifltTI LAKOTE.
Na ta način ustvarjajo Italijani dalmatinsko italijanaštvo.
Po- določbah premirja ima administracija v okupiranih krajih ostati v rokah obstoječih' domačih oblasti, ki morajo tkooperirati s pvetjniki okupacijske vojske.
Italijani pa so krajevne oblasti, kjerkoli so jih našli, takoj suspendirali in namestili italijanske, kjer pa It+lijanov ni bilo, so jih
zjutraj je bifo po ulicah že vse ii*ew'edli iz drugih krajev.
sami so pognali Avstrijce dvakrat s svojega ozemlja, predno se jim je posrečilo z veliko premočjo pognati Srbe nazaj. In sedaj so zopet Srbi tekom šestih tednov zavzeli in iztrgali avstrijski vojski vso deželo. Isto se je dogodilo tudi na ostalih frontah. Kjerkoli so bili Avstrijci navezani sami na sebe brez pomoči Nemcev, izvzemši v začetku na italijanski fronti, kjer so sc borili naši fantje, so bili gotovo vedno poraženi. In zavedajoč se, da se ne more dalje ustavljati in tudi ne boriti, je zaprosila za premirje in mir, kar je istovetno s popolno predajo. Gotovo pa je, da ni Avstrija doživela še nikoli takega poraza, kakor je sedanji in katerega ne bo preživela.	:
POZOR ROJAKI V MINESOTI!
SLOVENCI • V,PITTSBURGHU IN OKOLICI!
Vabijo se vsa slovenska in hrvaška društva, kakor tudi po-jedinci v Pittsburghu, Pa. in okolici, da se vdeleže VELIKE PLESNE VESELICE, katero priredi K. Slovenski Dom v imenu vseh Slovencev, na SILVESTROV VEČER DNE 31. DECEMBRA 1918 V VSEH PROSTORIH K. SLOVENSKEGA DOMA na 57. in Butler Street, Pittsburgh, Pa. v podporo trpečim bratom v stari domovini.
Komur je le količkaj pri srcu nač mili narod v stari domovini, ta se bode vdeležil te zabave ter tem pomagal svojemu narodu. Za dobro godbo ter bratsko postrežbo bo vsestransko preskrbljeno.
ODBOR K S. DOMA
Avstrijske vojne zadnjih 300 tet.
Pred 300 leti, dne 23. maja 1618, sta bila vržena skozi okno kraljeve palače v Pragi dva moža, kar je predstvaljalo prvi čin nasilja v 30-letni vojni.
Od onega časa je bila Avstrija zapletena v celo vrsto vojn, skoro vedno poražena, izvzemši v dveh, treh vojnah, s Turki in Francozi, ko jo je rešil princ Ev-gen Savojski. Vrsta teh vojn je sledeča:
1618—1648: — Tridesetletna vojna; Avstrija poražena od Gustava Adolfa pri Lipskem leta 1631.; leta 1632 pri Lutzenu; potem ko je bilo Pomeraiisko zavzeto in ko so Francozi izvojevali zmago, je bila Avstrija prisiljena prositi za mir.
1683: Premagana od Turkov; cesar Leopold je pobegnil iz Dunaja ter prosil poljskega kralja Jana Sobieskija pomoči, ki je rešil Dunaj pred Turki.
1697: Princ Ev^en Savojski porazil Turke pri Bel gradu.
1707—1710: Vojna za špansko nasilstvo; princ Evgen premagal Francoze v Italiji, pri Oudonarde 1708 in pri Malplaquetn 1710.
1717: Princ Evgen je ponovno porazil Turke pri Belgradu. -741: Friderik Veliki je odtrgal Šlezijo od Avstrije, potem ko jo je porazil pri Moliwit-zu.
17-55: Sedemletna vojna: Fri-
V zadnjih par dneh sem prejel veliko pisem od rojakov iz Železnega okrožja Minnesote, v kate-rrh-so me vprašali, je li rcdaj zopet mogoče vložiti prošnje za drugi državljanski papir. Vsem tistim rojakom, kakor tudi ostalim Slovencem v Minnesoti odgovarjam sledeče:
1.	Vsak Slovenec ki ima prvi ameriški papir že dve leti in ki 'biva V Združenih dfc&ivalrfe'^pet Jet in eno leto v državi, lahko zdaj vloži prošnjo za drugi ameriški papri.
2.	Vsi tisti rojaki ki so prišli v Združene države po 29. juniju 1906, morajo dobiti izkaz izkrcanja (Certificate of Arrival) predno zamorejo vložiti prošnjo za drugi ameriški papir. Za omenjeni izkaz prihoda (Certificate of Arrival) morajo pisati na U. S. Department of Labor Naturalization Service, Washington, D. C.
3.	Vsi tisli rojaki živeči v o-kolici mesta Duluth ki želijo dobiti izkaz prihoda (Certificate of Arrival) naj se osebno obrnejo na me in naj prinesejo s seboj svoje prve papirje in jaz jim bom drage volje izpolnil omenjeno prošnjo in to sicer brezplačno.
Rojaki Slovenci, zanimajte se za ameriško volilno pravico. Čas je Prišel, ko so se ameriški delavci začeli buditi tudi na političnem polju, ker izprcvideli so, da ako hočejo imeti tak zakon ugoden za delavce, morajo poslati v zakonodajno zbornico može, ki bodo zastopali delavske interese.
Vam udani rojak,
John Movern 634 N. 2nd Ave. W.Duluth, Minn.
Zdravje povzroča vesele praznike.
Pravo veselje, v božičnih praznikih je le tam doma, kjer je vsa družina zdrava. Tako bo tudi letos v onih hišah dosti veselja in petja, kjer je Trinerjev ameriški eliksir priljubljen. Trinerjeva zdravila odpravljajo slabo zdra-je, ter vas drže vedno pri dobrem razpoloženju. To zdravilno vino izčišča črevesje, pospešuje prebavo in krepča okus. Dobiva se v vseh lekarnah. $1.10. — Kadar boste spoznali neprijetne znake revmatizma ali nevralgije, vam bo Trinerjev Liniment pomagal, da boste lahko pregnali- napade te bolezni. Je tudi izborno sredstvo zoper izpahke, otiske, okorele mišice in utrujene noge. Cena 35 iri ^>5c v lekarnah, po pošti 45 in 75c — Če potrebujete kako tekočino za grgljanje, vzemite Trinerjev Antiputrin; jako izborno sredstvo v to svrho. V lekarnah stane 50c in $1.—' po pošti 60c in $1.15.— Joseph Triner Company, 1333—1343 S. Ashland Ave, Chicago, 111. (Adv.) < . ., J.,
IMMI
Ustanovljena t Jolieta, državi OLA

dne
due
Inkorporirana v 1898. ILL.
od ustanovitve do 1. dec. 1918 skupna izplačana podpora
$1,518,034,52. T
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	podpredsednik: Joseph 8itar, 607 H. Hickory St.
II.	podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pneblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Cfcieago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, HI. Duhovni vodja: Bev. Franeis J. Aibe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenee: Balph P. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, JXL Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanieh, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Koetainšck, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh,.Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.	. .. ..
POBOTNIODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd 8t., Anaconda, Mont.	'
Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PBAVNIODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Buss, 6317 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UREDNIK '4 GLASILA K. S. K. JEDNOTE ":, Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Tele/on Canad 2487. -Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav .nega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., ----- - -vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: NOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, III
, f V »rv.fagft J< L'r. -
hicago St., Joliet, 111., dopise, društvene "GLASILO K. S. K. JED-
URADNO NAZNANILO.
IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. -
x Člani in članice, ki se nahajajo v zavodu za umoboJne, niso opravičeni do poikodninskih in operacijskih podpor. Vsled tega tudi ne plačujejo poskodninskega asesmenta. Ker je pa navadno mesečni poskodninski asesment razpisan tudi na člane (ice), nahajajoče se v umobolnici in ker take asesmente plača društvo, radi tega se službeno naznanja vsem onim društvom, ki imajo katerega člana ali članico v umobolnici in ki so plačali požkodninske asesmente Jednoti, da naj pošljejo na glavni urad uradno potrdilo, podpisano od društvenega odbora z označbo takega člana (ice) kakor tudi-z natančnim datumom koliko časa se tak član(ica) nahaja v umobolnici. Kakor hitro se tako poročilo pošlje na urad Jednote, naj vsako društvo odšteje poskodninski asesment, ki ga je društvo plačalo Jednoti tekom letošnjega leta. Društva, ki ne bodo sama odštela omenjenega asesmenta, bodo dobila kreditirane vplačane svote, kakor hitro dopošljejo uradno potrdilo kakor zgoraj omenjeno. Nobeno društvo pa ne sme odračunati asesmenta in ne bo dobilo kredita, dokler ne pošlje uradnega potrdila na glavni urad Jednote s popolno označbo člana ali članice, ki se nahaja v umobolnici, kakor tudi koliko časa se nahaja v zavodu za umobolne.
Vsa cenjena društva, katerih se to tiče, naj blagovolijo to naznanilo vpoštevati in se po tem ravnati.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:	f
JOSIP ZALAR, gl tajnik.
7.......
78.......
79.....
0.......
83.'.'.'.'.'..' 84.....
8	5.......
8	6.......
81.......
88. .v.. •• 89...----
9	0.......
9	1.......
9	2.......
9	3----...
9	4----...
95;......
9	7.......
9	8.......
100.......
101.......
103----...
104....:..
105.......
108.......
10	9.......
11	0.......
111.......
112.....
11	3.......
11	4.......
115.......
U8.......
11	9.......
12	0.......
121.......
129....................38.12
12	3....................92.61
12	4....................6.63
120....................29.23
12	7...........116.50
12	8....................55.66
12	9....................21.42
13	0.............8.33
13	1.......200.65.
13	2....................97.47
13	3....................39.78
1S4................42.84
13	5....................135.23
13	6.............91.63
13	9....................55.98
14	0..............46.37
14	3...........46.15
14	4....................314-42
14	5....................49.82
14	6............135.74
14	7....................76.40
14	8....................99.81.
150.........- 70.4«
108.5T 236.02 -
233.63.......
05.19
' 60.32 < 65.82L
67.03	*
17L80.......
64.51
181.58.......
106.45,.»;.»'.. 194.40 49.13, i 106.49 " fV > 65.69 102.84 v : C 14.30 012.98 127.58 93.84 65.7*
142.19.......
51.81..
68.04
45.67- .••>
122.07.......
94.07/.. .... 44.66
128.23. ......
27.33 , 54.22
185.66......i
58.01
1,000.00 8,300.00
2,000.00
1,000.00
" V. •
1,000.00 1,000.00
1,000.00
1,000.00 600.00
1,000.00 2,000.00
1,000.00
2,400.00
200.00

Ker se vsled vladne odredbe vračajo naši vojaki na svoja domov ja, in ker je med temi tudi častno število vojakov-članov K. S. K. Jednote, radi tega se prosi in opozarja vse društvene tajnike, da naznanijo na glavni urad Jednote ime vsakega člana-vojaka, ki se vrne domov in ki je odpuščen iz dejanske službe. Vsak član vojak, kakor hitro je odpuščen iz vojaške službe in se vrne na svoj dom, postane zopet deležen vseh podpor, ki jih Jednota deli svojim članom. Vsak tak član naj torej tudi plača vse potrebne asesmente predpisane potoni pravil.	.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
Josip Zalar, gl. tajnik.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
za mesce november 1918.
Društ. Stev	Plačali na Ases. 11—18	Smrtnine	Izplačali . Poškod. Bol. Pod
1.....	.....$351.68		
2.....	.....$578.27......	____$5,100.00	
3.....	..... 212.85.....	____ 200.00	
'4.....	..... 145.26	!	
5.....	..... 215.06.....	____ 2,000.00	/ ■» ' - &
7.....	..... 651.00		r % *
8.....	..... 169.90		«•, - ? f.
10.....	..... 26.66		s
11.....	..... 92.19		
12.....	..... 395.34.....	____ 100.00	
13.....	..... 82.61		
14.....			I - / ,
15.....			
16.....	...... 107.90		
17.....			
20.....	..... 77.98......	____ 125.00	
21.....			
23.....	..... 58.26		
25.....	..... 639.82......	____ 1,000.00	J r - fl
29.....	..... 456.35......	---- 1,000.00	
30.....	..... 426.11		" 4.5 ' " ./ - t, v . «32
32.....	..... 94.58		4 ' - • *' > " $ -g
33.....	..... 224.78		... r ...... I. - • •
38.....	..... 130.12		i . I
39.....	..... 30.28		
40.....	..... 160.60.....	.. 750.00	t
41.....	..... 139.87		
42.....	..... 192.34		
43.....	.....213.66		
44.....	..... 330.67		
45.....	..... 82.61		
46.....	..... 54.32		
47.....	..... 137.15		
49.....	..... 87.23,		
50.....	..... 408.84.....		
51.....	..... 87.37		R^pfr-. . jC
52.....	..... 91.49		
53.....	..... 290.12		--..va »■"' "V t'• ^ • - ■
54.....	..... 87.74		
55.....	..... 132.25		r / '
56.....	..... 263.25.....	____ 200,00	
57.....	..... 150.97		
58.....	..... 101.02 -		
59.....			
60.....	..... 79.00.....	1,000.00	
61.....	..... 189.36		5 — % V: - m* vjl * ••
62.....			______*< '
38.61 131.75 79.89 16.11, 106.28.
24.20 9.43 40.28 : 34.48. . 249.13 127.46 49.78 29.74 * 100.33 4.58
500,00
1,050.00 500.00
250.00
Skupaj Preostanek
Plačanega Obresti .., Najemnina
$17,666.68........ $*&, 217.90
1. ROT. 1918 ...... ...V.....................
Prejemki tekom meseca novembra 1918
od društev .....v.'..VV,^......... ^17,666.68
................................... 2,334.80
......v. ...... '................ 84.50
$575,685.6S
$20,085.98
Plačana Upravni
Izdatki
posmrtnina ................... • lM3,217.90
stroški .....J....................... 1,557.30
Preostanek 30. nov.
$595,971.63
$44,775.20
1918........................$551,196.43
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
5. N. Z.
IZVLEČEK 'ZAPISNIKA eeje podružnice "Dr. Janes Ev. Krek"
it. 1. Cleveland, Oblo, t mesecu november 1918. .
Ker je bil brat Anton Grdina, kot predsednik zadržan pri «vo j emu poslu, je na željo navzočega članstva bil imenovan za predsedriika te seje br. Paul Schneller, kateri je rade volje prevzel to nalogo.
Navzočih je bilo precej lepo število članov in članic.
Br. Schneller otvori sejo ob 8:30 zvečer. Pozdravi vse navzoče člane, kakor tudi zastopnika Hrvatskega Zaveza br. Steve Bernardiča, da je nam dobro došel.-	..
Dalje poživlja br. tajnika, da prečita imena uradnikov, zapisnik seje meseca sept, in račun.
Br. tajnik poroča nadalje, da meseca oktobra t. 1. se seja se ni jnogla vršiti vsled epidemije influence; radi tega tudi ni zapisnika. Prečita pa zapisnik seje z dne 18/tept, ki ae sprejme, kot je bil prečitan. Za tem se prečita račun, ki se tudi oh jednem sprejme.
Novi člani: Frank Beg, Angela Beg, Anion Pinecki, Vencelj Polšak, Martin Janežič, Valentin Škofic, Jurij Polak, Jurij Herle, Peter Perušek, Frank Zore, Josip Plevnik, D. M., Ivan Žlindra, Louis Pacak, Karol Lesk o v ec, Anton Šuštar. Skupaj 16. Po* družnica šteje 228 članov in članic.
Darovi: Stanko Mlakar $1.00, Vencelj Polšak $1.00, Martin Janeiič $1.00, Anton Ogrin $1.00, Karol Le-skovec $1.00, Vseh darov, darovanih pri št. 1. znaša do sedaj $102.48.
Frank Drašler, član 8NZ., ki je nam splošno znan, kot vrl Jugoslovan je nabral na svojem domu sledeče doneske:
A.—Na odgovor listu "Enakopravnost", Cleveland, Ohio, na nesramni napad na izjavo, oziroma prošnjo Dr. Bogomil Vošnjak-a za nabiranje darov za slovenske imigrante v Švici, da
zahtevajo "garancijo" so darovali: ------ ---- -	.
Josip Jenič $6.00, Josip Meden, Em- jeni in kaj se je vse potrebno uicre-
ma M. Drašler, Frank Cente, Karol
Drašler, Jakob Jarc, Mary Drašler, Frank Drašler in Frank Hudovernik po $1.00 in Josip Kregar 50c, skupaj $14.50. "Ta svote se je odposlala na svoje določeno mesto.
B.—Na	večer dne 7. novembra 1918, ko je dospela prva novica, da je mir podpisan, so se zbrali rojaki pri g. Drašlerju in v ta namen nabrali sledečo svoto za Jugoslovanske sirote v Jugoslaviji:
Darovali so: Brate Frank in Ignac Pekol $11.10, Frank Drašler $10.00, Viktor Drobnič $6.<fo, Josip Zalokar $2.00, Josip Jenič, Frank Cente, Karol Mamor, Mary Peterlin po $1.00, Frank Hudovernik, Josip Stokol, Zvonka Drašler in Helena Žlindra po 50c. Skupaj $37.10. Ta svote se je naložila za "Jugosl. fond" k svoti ki jo ima SNZ. naloženo na slovenski banki.
C.—Na	večer, ko je dospela prava in resnična Siovica o premirju dne 11. novembra 1918, so se zopet rojaki zbrali skupaj in pri tej priliki so zopet znova pokazali svojo radodarnost, ter so nabrali sledečo svoto za spomenik našemul ljubljenemu predsedniku Woodrow Wilsonu. V slučaju, da se spomenik ne bo postavil, se iste svote obrne za Jugosl. sirote.
Darovali so: Frank Drašler, Paul Schneller, Josip Zalokar, Josip Kregar in John Kobal po $5.00, Jakob Jarc $2.00, Josip Meden, John Cebu-lar, Jantfb Švigelj, Frank Albrecht, Frank Cente, Josip Jenič, Anton Obreza in Dr. Frank J. Kern po $1.00, John Kerže, Anton Ogrin, Anton Vesel, John Tanko, Karol Mamor, Peter Zore, Edward Mazek, Ignac Tanko, Frank Petrič, Anton Eisenhard, Jernej Čadež, Josip Strekalj, Frank Kavčič, Anton Skapin, John Simončič po 50c. Skupaj $42.50. Ta svote se je naložila na slovensko banko obresti pod nadzorstvom SNZ.
Br. predsednik se v imenu podružnice in SNZ. prav lepo zahvali br. Drašlerju za to njegovo patnjotično delo. -	t
Na seji je bil tudi navzoč Dr. Drago Marnšič, ki je članom razlagal seda nji položaj med Jugoslovani
se
na b%
Itali-
nilo od strani Jugoslovanskega Na-
je bil tudi navzoč major Father Fran-se je ravno vrnil z mi-Albaniji,, itd. Apeliral je posebno na naše narodno ženstvo, da še naj prime tega vele-važnega dela, katero nas sedaj čtka tukaj. Poglejmo doma, kako so se tem žene borile proti svojemu sovražniku. Nabiralo so podpiše od hiše do hiše in do najmanjše gorske koče.
Z pojasnilom Dr. Marušiča so bili vsi jako zadovoljni. Predsednik se mu je v imenu podružnice lepo zahvalil za lepo predavanje.
Za njim sta dobila besedo Louis J. Žužek in Hrvat Steve Bernardič, ki ste dobro razložila našo borbo. Prečitel se je tudi članek iz liste Slovenije "Nekoliko v predarek S. R. Z." vsi navzoči so bili i tem člankom zelo zadovoljni radi tega, ker je to pisal list, ki zastopa ideje SRZ.
Predlagano je bilo, da se pošlje protestni brzojav na predsednika Woodrow Wilsons v Washington, D. C., glede Italijanov in sicer sledeče: "Predsednik, WoodroW Wilson, Bela Hiša, Washington, D: C.
Mi Jugoslovani, zbrani na shodu in vznemirjeni po novicah, ki prihajajo iz Ritria, se zatekamo k Tebi zagovornik in branitelj zatiranih narodov, JEDNOTA	_iks
da Ti posreduješ za nas, in poveš svetu, da zemlja okupirana od italijanske armade, je naša zemlja.
Mi smo bili tem rojeni in Trst, Go rica, Pulj m Reka so naša mesta. Ra di miru in bodočnosti, bodi naš zagovornik na mirovni konferenci sicer ne bo mbn in Tvoj princip samoodloče-vanje ne bo vpoštevan.
Podpisi.
H koncu seje se je sklenilo, da se bodo prihodnje seje podružnice »klicale potom dopisnic.
Predsednik zaključi sejo ob 11:00 zvečer.
Paul Schneller, predsednik.
Frank Hudorernik, tajnik.
Bradley, 111.
Dne 8. dec. zbrali smo se tudi Slovenci v Bradley, 111., v svrho, da se združimo in' organiziramo, ter pa svoji moči pomagamo »bednim vojakom v starem kraju.
O'o jednem bil je tudr protestni shod napram krivičnim postopanju italijanske vlade glede naših slovenskih pokrajin ob Jadranskem morju.
Predsednik, shoda, Fr. Drašler ml. je otvoril sejo, ter razložil rojakom pomen tega shoda, ter je kot prvega govornika predstavil Geo. Kralla, ki je v krepkih in jedrnatih besedah tudi pojasnil rojakom pomen;in važnost tega shoda. Opominjal in bodril je rojaka da naj kar največ morejo pomagajo bednim rojakom v starem kraju.
Tudi' je ostro protestiral proti postopanju italijanske vlade, v čemer so se rojaki vsi jeduoglasno stMnjali. NAto je sledilo še več govornikov ki so vsi protestirali proti polentarskemu početju, ter se tudi vjemali s tem da naj se nabirajo doneski za bedne rojake v stari kraj.
Eni so bili proti temu, da bi Slovenci spadali pod Srbe, češ, naj bi bila republika.
. Mislim, da nas je največ v A-meriki Slovencev, ki smo zato da naj bi bila jugoslovanska država na demokratični podlagi. Pa mi ne moremo onim diktirati od tukaj ker nimamo moči, pač je naša dolžnost, da delujemo, kar najbolj mogoče, nato, da nam polen-tarji ne vzamejo najlepše in najvažnejših krajev naše Jugoslavi-je.
V ta namen je <bila poslana tudi protestna resolucija predsedniku Wilsonu iz naše naselbine še v sredi meseca novembra.
Izvoljen je bil na tem shodu tudi odbor, kateri naj nabira doneske, ter pazi da se isti pošljejo na prikladno mesto. Sklenjeno je bilo nadalje na tem shodu, da se pošlje primerina svota Jugoslovanskemu odboru za razširjanje naše propagande in za stroške katere ima ta urad.
Izvoljen je bil sledeči odbor za Slovensko narodno Zvezo v Bradley. 111.:
Predsednik Joe Koenig; tajnik L. Sterbentz; blagajnik Anton Križan. Finančni odbor: Fr. Drašler ml. in Louis Shiltz.
Nato se je nabiralo doneske, in nabralo $24.25. Sklenilo se je nadalje, da' se rojaki snidejo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne ter sleherni mesec prispevajo ne manj kot 50 centov, pač pa lahko več, komur je le mogoče.
Nato se je shod zaključil. Z narpdnim pozdravom
L. Sterbentz, tajnik.
se je povrnila in je to pot oplazila tudi našo naselbino.
Najbolj je prizadeta družina Valentin Platiša, ki je obstojala iz Šestih oseb. V teku petih dni so u-mrli oče in mati za pljučnico, ali za influenco in dva otroka za da-vico, ki je menda tudi v sorodu influence 1
brugih smrtnih slučajev še do-zdaj ni bilo, pač pa je mnogo o-seb obolelih. To pomeni, da bližajoči božični prazniki ne 'bodo kakor običajno veseli, ker «bo še v marsikateri hiši sled influencce.
Iskreni pozdrav
Frank Perovšek.
Willard, Wis.
S tem prosim vse člane podružnice "Slovan na dan" št. 25 Slovenske Narodne Zveze, da oni, ki se še kaj zanimajo za društvo, naj se oglasijo na prihodnji seji v Iiappitovem prostoru prvo nedeljo januarja, da se kaj pogovorimo in ukrenemo za nadaljni obstanek društva.
Sedaj, ko je konec vojne si morda vsakdo misli, da ni treba več društva, kakoršna ima S. N. Z. — Pa vsak tak se moti. Saj veudar čitamo v listih, kako slabo se godi našim rojakom v stari domovini, da potrebujejo naše pomoči; hrane, obleke in denarja. Ali bomo morda ameriški Slovenci sedaj spali? — Torej še enkrat apeliram na vse domoljublne rojake iz naše naselbine, pristopajte k S. N. Z. katere namen je pomagati bednim Slovencem v stari domovini. Odprite srce, odprite roke!
Z domoljubnim pozdravom. Že-lim k sklepu še vsemu članstvu K. S. K. J. veselo in srečno Novo leto!
John Routar.
NAZNANILO.
Iz	podružnice "Simon Gre-
gorčič," št. 13. S. N. Z.
Chisholm, Minn.
Poročam vseqi članom in članicam, da se udeležite seje zadnjo nedeljo tega meseca, to bo 29. decembra popoldne ob dveh v Karlovi dvorani. Imamo več glavnih točk za rešiti in kar se tiče najbolj važne točke bodemo volili tudi novi odbor za leto 1919. Vabljeni so tudi nečlani in nečla-nice. Prosim Vas, ne zamudite prilike ki se Vam nudi, da pomagamo našim sobratom v stari domovini. Ne dajte se pregovoriti od naših nasprotnikov, ki nimajo srca do revnih sirot in otročičev. Kakor kateri pravi; Bom že sam poslal; — to je sam prazen izgovor. Istega se ne spomnite, da jih je na stotine in stotine takih ki nimajo nobenega svojca tu v A-meriki in ti ravno tako potrebujejo pomoči kot drugi.
Vsa čast našim cenjenim članom in članicam, ki že šest mesecev podpirajo to prekoristno stvar. Zatorej bxatje in sestre v Chisholm, Minn, in okolici; pristopite k tej organizaciji. S. N. Z. Ne bo Vam žal, vsak je lahko danes ponosen, ki je član te Zveze.
Program Slovenske Narodne Zveze je zmagal na vsi črti. Torej skupno na delo! Živela Jugoslavija !
Z jugoslovanskim pozdravom Frances Britz, tajnica.
DEVICA ORLEANSKA V CHICAGU!'
Zveza Jugosl. Žena in Deklet v Cliicagu priredi na nedeljo, 5.. januarja 1919 popoldne ob pol 3. nri v Pulaski dvorani, 1709 S. Ashland Ave. krasno gledališko igro "Devica Orleanska", ali "Junaška deklica". Po predstavi sledi petje, ples in prosta zabava. Vstopnina 50c in 35c.
Ker je čisti prebitek te igre namenjen v pomoč ubogim in trpečim rojakom v stari domovini, upamo, da se bo te prireditve udeležil sleherni Slovenec fln Slovenka iz Chicaga.
IVERI.
Pogumni in neustrašeni možje
se radi ne lažejo.
e V,
Če bi ribe govorile, bi ribiči pri lovenju tako ne molčali.
Izposojena stvar je vedno manj
vredna kot pa kupljena.
e
Križi in težave sosedov nas bolj
zanimajo, kakor^ pa naše lastne, e j
Srečen je človek, ki ima samo dobre prijatelje in samo slahe sovražnike.	• p -
Včeraj ob li zagrebški v katerih so objavile predsednika Wilsona Avstro-Ogr
oodvzamejo koraki
je, da se glede v*po-
ski. Med prebivalstvom je nasta rtavitve ustavnih pravic, zlasti bo zdrobil. Danes mi Budimpešti
lo takoj veselo navdušenje. Opol dan so razobesili zastave Po vsel hišah. Popoldne ob petih se je bilr zbrala vseueiliščna omladina nr
vseučilišču, 'kjer ne je vršila skup ščina, na kateri je bilo z navduše njem pozdravljeno osnovanje £fa rodnega J veta kakor tudi Wil sonov od* »vor, s katerim je pri znal svobodo in samostalnost Jugoslovanov. Medtem se je zbrale prebivalstvo pred vseučiliščem. Po skupščini se je pričela pomikat) velikanski sprevod, v katerem je bilo do 20,000^oseb, Po Ilici, Jela čičevem trgu pred sabor, kjer je zboroval osrednji odbor Narodne ga Sveta. Na čelu sprevoda so bi le tri narodne zastave: slovenska, hrvatska in srbska. Petorica meščanov, en meščan, en delavec, en vseučiliSčnik in dve gospe, se je pedala v sabor, kjer je pozdravili osrednji odbor Narodnega Sveta ter mu izrekla priznanje od prebi valstva mesta Zagreba. Nato so stopili na balkon saborske dvorane Pavelič, Pribičevič, Dimovič, Petričic in drugi. Nastalo je urne-besno klicanje jugoslovanski državi, svobodi in zjedinjenju, Wilso-nu, Čehom, Poljakom, Srbom, Slovencem, Narodnemu Svetu in drugim. Govorili so Svetozar Pribičevič in dr. Pavelič, poživljajoč vse stranke in celokupen narod na složno delovanje, povdarjajoč, da smo vsi ena duša, eno srce, ena misel, da vsi hočemo Popolno svobodo in zjedinjenje. Ljudstvo ^prepevalo narodne himne. SpWvod se je začel nato pomikati proti banskemu dvorcu, kjer je pozdravilo z urnebesnimi klici narodnega bana Mihaloviča, nato pa se napotil preko Jelačičevega trga Al Zri-njevca do gledališča. Tu je govornik nagovoril množico. Ganljiv je bil prizor, ko so vsi prisotni dvignili roke v zrak in izrekli prisego, da bodo ostali zvesti in udani Narodnemu Svetu. Ob polormih zvečer se je množica razšla, poživljajoč celokupno prebivalstvo brez razlike na spol in starost, da se drugi dan ob 11. dopoldan sestane pred gledališčem, da ponovno manifestacira za narodno zjedinjenje, svobodo in neodvisnost. Izdan je bil potem poziv na delavstvo in meščanstvo, da ustavi drugega dne vsako delo, da bi bile manifestacije tem veličastnejše.
ZAČETEK NOVE DOBE.
glede svobode časopisja in pravice sestajanja.
Narodni Svet poživlja Zagrebško prebivalstvo in ves narod, di da v svojih manifestacijah vedno samo duška svojemu veselju in navdušenju in da onemogoči vsako demonstracijo, katere namen bi bil četudi le najneznatnejše uničenje tuje posesti. Vsaka škoda, napravljena po takih izgredih, bi ne samo škodila ugledu našega naroda v tem velikem času, temveč bi mogla uničiti koristi, katere se mtorejo že sedaj smatrati za koristi nase bodoče države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
23. OKTOBER 1918. PRVI DAN JUGOSLOVANSKE SVOBODE.
Manifestacije za svobodo naroda. Zagreb v morju zastav. — Vc-ličanstne manifestacije meščanstva, delavstva in di-jaitva.—Ovacije Narodnemu Svetu.—Svečane prisege zvestobe in udanosti.
o-
(Jng. Čas. Urad, Washington,
D. C.)
Wilsonova izjava, da imajo Jugoslovani sami odločiti o svoji dočnosti, jc dala zadnji in naj si udarec avstrijskemu cesarstvu in je z enim mahom razklenila vezi ved Jugoslovani ter Dunajem in Budimpešto. 23. oktobra 1918 je prenehala njiju moč in vladanje. Vso oblast je prevzel v svoje roke zagrebški Narodni Svet, katero tudi še danes izvršuje.
Že zjutraj 23. oktobra sc jc raznesla z bliskovito hitrostjo po vsej naši domovini vest, da je Wilson odgovoril monarhiji in da jc posebno povdaril svobodo in samo-odločevanje Jugoslovanov. V mestu je nastalo nepopisno veselje in navdušenje in mesto je začelo takoj dobivati svečano lice. Ilica je bila naenkrat v morju zastav, pa tudi hiše v stranskih ulicah so se pričevale krtiti. Staro in mlado, moški in ženske, meščani in delavci so čutili veličastnost trenutka. .
Okoli poldne je izdal Narodni Svet sledeči obvestlo narodu:
Narodni Svet pozdravlja z največjo radostjo stališče, katero je >avzel predsednik Zjed. držav A« merike, Wilson v svojem odgovoru na avstroogrsko noto cd 4. oktobra t. 1. pod datumom: Državni department 18. oktobra 1918., te#.
ZAGREBŠKI NARODNI SVET.
Na ulicah in trgih se je začelo medtem zbirati prebivalstvo v skupinah, dajajoč s klici duška svojemu narodnemu oduševljenju. Živahnost na ulicah je naraščala celi dan ter se je pod večer pokazala v burnih in navdušenih narodnih manifestacijah. Okoli šeste ure zvečer se je začela zbirati pred vsučilisčem omladina, od koder je odšla pod hrvatskimi, srbskimi in slovenskimi zastavami na lico, kjer se je pridružila sprevodu velika množica občinstva. Ko je dospel sprevod na Jelačičev trg, je štel že desettisoč oseb. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko sO množice odpele hrvatsko, srbsko in sloyensko himno. Nepopisno veselje se je Polastilo vseh src, kakor da bi se zvalila s prsi težka mora. d je skozi štiri leta vojne, tiši*a-a ves narod. Sklici: Živela jugoslovanska država! Živela Hrvatska! Živela svoboda, zjedinjenje in samostojnost Jugoslovanov! Živelo edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov! Živijo predsednik Wilson! Živel predsednik osvoboditelj! Z nazdravljanjem Čehom, Poljakom, Narodnemu Svetu, Ko-rošču, Pribičevicu, Paveliču, ob pevanju narodnih .pesmi: Lepa naša domovina, Hej Slovani, Ona-mo-Onamo, Svanula zora, Naprej zastava Slave, Sokolske himne, Marseljeze, je krepil sprevod okoli Jelačičevega trga ter nazaj po Ilici pred Kačičev spomenik. V sprevodu je že bilo do 20.000 oseb.' Potoma so iz hiš, trgovin, gosti-len burno pozdravljali in ploskali manifestantom, navdušenje je vedno bolj rastlo, tak« da se more mirnim srcem reči, da je pri včerajšnji manifestaciji sodeloval celi Zagreb.
Ko je dospel sprevod v Dolgo ulico, je zadonela iz tisočerih grf pesem: Oj Slaveni. Manifestacije so bile dostojanstvene. Manifc-stanti so korakali v vzornem re-, du po štirje in štirje v vrsli in nikjer ni prišlo do kakih izgredov. Nato se je spreved ustavil pred saborsko zbornico, kjer je ravno tedaj zboroval Narodni ^Svct. De-putacija Prebivalstva, cn meščan, en delavce, cn vscučilišnik, in dve gospe, jc šla v zbornico, d i pozdravi člane Nan Sveta, prrditav-nike naroda, da jim dokaže svoje priznanje in zadovoljstvo. fJovn-ril je vseučiHšnik. ki jc pozdravil iz duše tisočerih člane narodnega Sveta za njihovo junaško d »žali.k v času, ko se nam jc prist tulilo ropstvo in zatiranje in ko > si hočemo in zahtevamo svobod') in zjedinjenje. Vsi smo složni za borbo, aH pripravljeni smo, pokn»Ct' se volji Nar. Sveta, s katerim živ -
in dr. Angjellnovič. Na em trgu pred vseučiliščem je spregovoril zbranemu narodu dr. B. G. Angjelinovid. Opozoril je na Tiszino grožnjo, da nas
Dunaju in Berlinu dokazujemo da smo živi in da ni sile, ki bi nas mogla zdrobiti. Tresejo se temelji pokajo okovi, sokoli se dvigajo svoboda vzhaja ..." Govornik je pozval manifestante, da svečano prisežejo Narodnemu Svetu, in na tisoče rok se je dvignilo k prisegi. Ganljiv in veličasten je bil trenutek, ko so vsi prisotni dvignili ro ke in izrekli prisego zvestobe in udanosti Nar. Svetu.	M
PRED GLEDALIŠČEM.
Že pred 10. uro je bil celi prostor pred in okoli gledališča popolnoma zavzet po občinstvu. Kot znak dpbri avspicij so nad gledališčem krožili štirje sokoli. Razigrana množica je ugodno tolmačila predstavnike svobode. Sokoli se pojavljajo, svoboda je nastopila. Bili so. štirje. Krstili so jih za znanilce svobode Hrvatom, Srbom, Slovencem in Čehom. Pojav sokolov je bil dobro proročan-stvo, da l>omo v znaku svobode proslavili današnji dan, da se bodo ščurki žabe in vse,, kar lazi po blatu in v kalnem, koskrilo v svoje smrdljive luknje. In v resnici je tudi bilo tako. Ali jih ni, ali pa so se vsi. kolikor jih je, poskrili v mišje luknje. Videli jih nismo.
Okoli desetih je bilo že vse zbrano. Čete delavcev so dospele pod zastavami, isto tako tudi dijaštvo. Hrvatski, srbski in slovenski prapori so jasno dokumentirali, kakor tudi Prepevanje vseh treh narodnih himn, da je ideja edinstva Hrvatov, Srbov in Slovencev zmagala; napisi: Živel Wilson, osvoboditelj naroda, pa da znamo ceniti velikega moža, ki je ogmjen s plaščem svetovnega sodnika, izrekel za nas razsedbo popolne in nezmanjšane svobode. Klicanje in gromko odobravanje je spremljalo govor dr. A. Paveliča, kakoi; tudi govore dr. Angjelinoviča, poslanca Radiča, Korača, Bukšeka in drugih, ki so vsi razlagali množf* cam važnost tega dne, pomen o-svobojenja, ureditev naše bodpče države, kjer ne bo tlačiteljev in ne tlačenih, brczdomovincev fn trpinov, države, v kateri bo kot svetinja spoštovano načelo brat-sva, svobode in enakosti. Po dolgem oduševljenem klicanju m nazdravljanju svobodi, osvobojenju. Narodnemu Svetu, našim emigrantom, Čehom, slovanski vzajemnosti, itd. je kranil spreved manifestantov Po mestu.
PRISEGA NAD GRMADO TI JE GUBCA. .

Nekoliko vred eno Uro popoldan je dospel sprevod na Markov trg. Nepopisno razpoloženje je doseglo sedaj vrhunce. Nad grmado narodnega mučenika Matije Gub-ea jc nared položil svečana prisego: Krv svojo dajemo samo ixl izključno *a svojo svobodo, niti kaplje za tujca. Kape so vihrale, ob bliskanju tisočerih jeklenih nnčev naše narodne vojske, ki je tega dne zasela vse vojašnice in fc Polastila vsega vojaškega matc-rijala, katerega je dala Narodnemu Svc/u na razpolago, in katere svobedno orožje jc prvikrat zabli-skalo na našem solncu, so se dvigale desnicc mož, nežne roke žensk in prsti malih otrok . . Prepevanju. navdušenju in klicanju ni bilo ui konca ni kraja. Nemogoče je opisati navdušenje, s katerim so
. ,	,	„ bili spremljani govori ' Svetozara
mo in Pademo. Naje Hjircirovo.il priMW4fi^ lzidorja Cankarja,
poslanec Svetozar Pnbiecvm, pov- vjckoslava Spinčiča, dr. Drinko-
darjajoč, kako so vse stranke, ves narod složne; vsi smo ena duša. eno srce in ena misel, vsi h očem o popolno svobodo in zjedinjenje; pozdravlja omiadino in meščanstvo, računajoč na njih podporo. Zatem je govoril dr. Ante Pavel r*. ki je izjavil, da podpisuje vsako besedo prijatelja Pribičeviča ter je pozval Prisotne, da dostojno proslave ta veliki dan.
Zatem je krenil sprevod pred banski dvorec, pred oni dvorec, pred katerim so padali nekoč streli iz samokresov, kjer so se vršile demonstraeije in kjer so demonstranti pobijali okna. Tu so danes odmevali urnebesni klici narodnemu banu Milialoviču, nakar se je vrnil sprevod nazaj po Dol-
viča, ki je bil od množice počaščen s kito cvetja, Štefana Radiča, med murskega Hrvata dr. Novaka ter Viljema Bukšeka, ki je dal organiziranemu in neorganiziranemu delavstvu parolo, da se v interesu naroda povrne takoj naslednjega
Mil
e in zjedinjene drža-Hrvatov in Srbov •o se razšle s klici! ŽIVELA JUGOSLOVANSKA SVOBODA!
Popoldne istega dne, potem ko je vsa oblast po vseh jugoslovanskih pokrajinah pod bivšo avstro-ogrsko monarhijo prešla v roke Narodnega Sveta, so nabijali po Zagrebu zadnji proglas zadnjega hrvatskega bana.';
BANOV PROGLAS.
Veliki sedanji dogodki so podali opravičen povod za velike narodne manifestacfje. Razumem patriotske občutke, ki so* izvor tem manifestacijam, in prepričan sem, da bo znala znana trreznost in zrelost našega naroda tudi tokrat držati manifestacije^ v mejah, ka tere zahtevaj sedanji veliki, resni in za bodočnost našega naroda odločilni čas.
Smatram pa potrebnim povda riti, da so nad vse važni narodni interesi vezani z ohranitvijo javnega miru in reda. Sigurnost ose be in imovine naj bo vsakemu sveta in nikarmo dopustiti, da bi bile javne tiredbe in njihovi organi-četudi le za trenutek moteni v delovanju, katere vrše v javnem interesu.
Posebno prosim, da mislijo vsi na to, da se državnopravna vprašanja ne dajo takoj rešiti In da imajo zaupanje t one faktorje, ki so Prevzeli to na sebe. V Zagrebu, 23. oktobra 1918.
Ban. Mihalovič.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjam, da je dne 28. nov. umrl moj ljubljeni brat
FRANROGINA,
previden s sv. zakramenti. Bolehal je več mesecev, nakar ga je smrt rešila nadaljnega tri jen ja v njegovi najlepši mladeniški dobi, 26 let.
Pokojnik je bil zelo priljubljen in poznan med pitsburškimi in tudi med jolietskimi Slovenci vsled svojega kremenitega značaja.
Rojen je bil dne 9. junija 1. 1893 v vasi Belči Vrh, fara Dra-gatuš na Belokranjskem. Tukaj zapušča žalujočega brata John Rogina, svaka John Klobučar, ter več bližnjih sorodnikov v Jo-ietu; v stari domovini pa mater, še enega brata in sestro.
Pokojnik je spadal k več podpor. društvom kakor k dr. Mar. Sedem Žalosti št. $0 K. S. K. J. )ružbi sv. Družine št. 11. ter še V tri druga ameriška podpr. društva, kakor tudi k Družbi Najsvetejšega Iiuena. Pokopan je bil dne 2. dec. na St. Marys pokopa-išče v-Sharpsburg, Pa.
Tem potom se lepo zahvaljujem družini Matt Gašperič iz Jolieta, 111., ki iga je prišla obiskat tako daleč. Iskreno se zahvaljujem Kysem darovalcem krasnih vencev jn rož, ki so mu bile v zadnji pozdrav in spomin pri njegovi krsti. Hvala tudi vsem onim, ki so
dne na delo in da nadaljuje z dc-[W obiskali v teh žalostnih urah. lom. Vsi govorniki io govorili raz balkon saborske zbornice. Po svečani prisegi se je napotilo morje meščanov zopet v Dolenje mesto pred gledališče, kjer je dr. An-gljelinovič pohvalil in se zahvalil meščanstvo za vzorein red tekom manifestacij in prosil manifestante, da ohranijo tudi v bodoče najstrožji red, pričakujoč zapovedi od Narodnega Sveta, ki jih bo ko;-
Pokojnika priporočava vsem v molitev in blag spomin. Svetila mu večna luč! Na svidenje nad .zvezdami!
John Rogina, brat, John fclobučar, svak.
Pittsburgh, Pa. dne 12. dec. 1918.
Vsem prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da se je moj dragi brat
IGNAC DOLINŠBK
smrtno ponesrečil na lovu v Chi-sholm, Minnesota, dne 1. decembra 1918. Truplo pokojnika je bilo prepeljano v South Chicago, 111., dne 5. decembra, kjer je bil pokopan dne 7. decembra na St. Marys pokopališču.
Pokojnik je bil star 26 let, doma iz Ponove Vasi fara St. Jurij .pri Grosupljem, ter je spadal k društvu Vitezi sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. So. Chicago, IU. Tukaj zapušča žalujočega br^ta in teto, v starem kraju pa mater. Tem potom se prisrčno zahvaljujem družini Blatnik, ki so mu bili v pomoč in tolažbo ter <Jphn Sterle-tu za darovani venec, ter tudi drugim prijateljem, ki so ga spremili na kolodvor v Minnesoti. Nadalje se tudi prisrčno zahvaljujem družini Joe Benkovič ter Jakob Staudohar, ki je nabral od fantov za krasni venec in za dve sveti maši, dalje tudi družini Ko-vačič družini Spanc, družini Mu-bi in društvu Vit. Sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. za darovane vence in vsem, ki so mu prišli izkaza t zadnjo čast. Torej: Se enkrat vsem prisrčna hvala! Tebi pa ne-pozabljeni brat naj ti bode lahka tuja zemlja in večna luč naj ti sveti! Žalujoči ostali:
Jonh Dolinšek brat z družino. So. Chicago, 111. 13. dec. 17918.
VABILO
na
PLESNO VESELICO IN ZABAVO, katero priredi Odsek Slovenskega Rdečega Križa
fare sv. Jožefa v Jolietu, III. na Silvestrov večer, dne 31. dec.
v dvorani K. S. K. J. na 1004 N. Chicago St. Pričetek zvečer ob pol 8. uri. Vstopnina 25c za osebo.
Čisti prebitek te prireditve je namenjen za Inašc bedne in stradajoče rojake v stari domovini.
Slovenci in Slovenke iz Jolieta ter Rockdale! Udeležite se te veselice v polnem številu! Odprimo roke! Odprimo sroe! O tira j mo bratovske solze!
Odbor.
6. dec. moja ljubljena so-
po inftdnevni bolezni v Gospodu zaspala. Pokopana je bila dne 9. dec. na katol. pokopališču Sv. Križa v Milwaukee Wis.
Pokojnica je bila rojena dne 4. dec. 1885 v Šoštanju na Štajerskem. Tem potom se iskreno zahvaljujem družinam Urbančič in Goršek, ki so mi priskočili na pomoč ob času velike moje nesreče hvala tudi za darovane vence.
Zahvaljujem se dalje za udeležbo in darovane vence društvu sv. Janeza Evangelista it. 65 K. S. K. J. v Milwaukee, Wis., kateremu spadam jaz in je tudi pokojnica spadala. Nadalje se zahvaljujem članicam sosestram tega društva, ki so ji položile krasen venec v zadnji pozdrav, ter vsem skupaj, ki so jo spremljali k večnemu počitku do groba.
Ti pa nepozabljena soproga, po--čivaj v miru, in bodi ti lahka tuja žemljica! * Žalujoča ostala:	'^j
Alojz Welkoverh, soprog, Terezija Welkovrh, hčerka.
NAZNANILO.
Naznanjamo, da imamo ie dosti dobre in rodovitne zemlje na prodaj okoH Willard, Germans in Greenwood t državi Winscon-sin, r največji slovenski farmar-ski naselbini t Združenih državah.
Večina zemlje leži ob cestah in blizu tole ter sirarne. Zemljo si ie lahko kupite zraven železniške postaje Gonnans. Lahko si kupite zemljo na obrežju reke Black River, dve milji od Greenwooda.
Cena zemlji je $20,00. do $25,00 aker. Eno četrtino celokupne svo-te se morn plačati takoj, ostala svota se plačuje na lahke, večletne obroke .
Bonde Svobode vzamemo na račun za popolno vrednost.
Za natančna pojasnila pižite v Slovenskem ali angleškem jeziku na naslov:
N. C. FOSTER LUMBER CO.
FAIROHILD, WIS.
Opomba: Čez 16,000 (šestnajst tisoč) akrov zemlje so Slovenci le od nas kupili.
TER ČITATELJI 1 Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovoe, Id oglata jejo e nsJcm listal
Farme na prodaj* I
V državi Mala«.	™
I
naša vrhovna oblast pozvala v slu-
- ■- v — » v - _ i. > '.Ajf %
Najboljše ogledalo je pravi iz-tišeni in zvesti prijatelj.
i
i
V	driavl Main«.
80 akrov $1400. Druga farma 100 akrov $2100. Tretja farma 140 akrov $1850.
V državi New Hampshire.
Ena farma, 150 akrov $2835. Druga farma, 125 akrov $2730.
V državi Vermont.
Ena farma, 80 akrov $2325. Druga farma, 147 akrov, cena $1900.
V	državi Massachusetts.
Farma, 35 akrov, cena $1700. Druga farma, 100 akrov, cena $3675.
V	državi Rhode Island.
Farma, 100 akrov, cena $2325.
V	državi New York. v
Farma, 100 akrov, cena $3150. Druga farma, 114 akrov, cena $3570. Tretja farma, 300 akrov, $4620 in četrta farma, 175 akrov, $2940.
V	državi New Jersey.
Farma, 35 akrov, cena $2435.
V	državi Pennsylvania.
Farma, 92 akrov, cena $4640. Druga farma, 55 akrov, cena $2625. Tretja farma, 43 akrov, cena $1000.
V	državi Delaware.
Farma, 25 akrov, cena $1900. Druga farma, 65 akrov, cena $4530.
V	državi Maryland.
Farma, 37 akrov, cena $2215. Druga farma, 152 akrov, cena $4100.
V državi Virginia.
Farma, 100 akrov, cena $4200. Druga farma, 200 akrov, cena
$8400.	- >'
V	državi Ohio.
Farma, 104 akre, cena $3776.„ Druga farma, 18 akrov, cena $1600. in tretja farma, 84 akrov, cena $4640.
V	državi Michigan.
Farma, 120 akrov, cena $4860. Druga farma, 40 akrov, cena $1600. Tretja farma, 80 akrov, cena $2375. in četrta farma, 55 akrov, cena $2000.
Opomba: Vsako izmed teh farm lahko dobite prav na lahka odplačila, samo od $500 do $1000. plačate takoj in drugo prav na lahka letna odplačila. Pri vsaki iz med teh farm dobite vse potrebno orodje, živino, vozove, kbnje in pridelke, in vse poslopje, kar jih kmet potrebuje. Farme imajo vrte z mnogim sadnim drevjem, dobro vodo, dobra pota, in vam ni treba "štrclev" kopati, ampak kar prijeti pa delati. Sedaj je čas, da kupite farmo, da se za spomlad pripravite. Vsaka teh farm ima lep gozd, dovolj drv in hlodov, katernih ne boste mogli posekati vse vaše življenje. Toraj drugega ne potrebujete, kot priti na farmo in opravljati dela, kakoršn^ so vam že znana. Ako ste kupec za farmo, pišite mi koliko imate denarja, in v kateri državi želite kupiti farmo. Ako jo kupite jaz bom šel z vami, da se stvar pravilno uredi. Proti izhodu ("East") je mnogo farm, katere so dobre, samo če hoče kdo ^ste obdelovati.
Za pojasnila se obrnite na	.....
JOHN ZULICH, 1261 Norwood Rd., Cleveland, O.
\
\

(Jng.

za
Slavni pesnik Pel: "Vstani
Toda pesniški podvi pevca stranke prava niso bjli y stanu storiti čudež, niso mogli razkleniti robskih verig dolgostoletnega rob-Stva, v katerih je trpel ta v duši plemenit,, ali vsled dolgega trpljenja oslabljeni narod. Zahteval* je ta narod svoje, ali vstati ni mogel, ker je bil vkovan s težkimi okovi. Budili so v njem vero v vstajenje njegovi najboljši sinovi, pitali ga z mržnjo proti tiranu, napajali ga r. vinom odusevljenja in mu predstavljali zarjo boljših dni. Ali gledajoč neprestano proti vzhodu, odkoder so pričakovali to zarjo, so se jim tilniki uklonili, toda zarje ni bilo na vzhodu. Upirali so poglede v "severnega strica", toda tudi ta jih je izdal. Pričakovali so, da bodo verige same od sebe, vsled zarjavelosti, odpadle; pričakovali so, da se bodo tamnice porušile, da bo poteni izšel "nevoljni suženj" iz njih na solnčno svetlobo.
Zastonj je bilo to pričakovanje. Ne pesniki, ne politiki, ne učene glave niso pospešile našega oevo-bojenja. Okovi zveee, tamnice odmevajo upit ja.
Ali ti vzdihi m kriki so prodrli do živega Boga in njemu se smili ta starodavni trpin: Grehi naših sovražnikov so izzvali njegov sfd. In celokupni prosvetljeni svet- je

K
. ttc, Cezar tert B. C.
c)
jim o tme nedolžne žrtve iz krem pljev. Ustal je tudi veliki moz svobodne zemlje, zagovornik večne pravice, kot nov Prorok in nov odposlanec neba, da raaruai carstvo sanj okrutnih Alarihov in Atil.
Na njegovo čudotvorno besedo: 41 Sužnji, vstanite na svobodo!" — so okovi sami od sebe popustili, jetničarji so popadali prestrašeni na zemljo, pričakujoč grozne kazni za svoje zločine. Bali so se stopiti pred svoje sodnike, Pred svoje sužnje. Želeli bi, da se zemlja ped njimi cdpre, da jih planine pokrijejo, da jih morje požre, nego da bi morali stopiti pred^voje žrtve kot pred svoje solnee.W
Sedaj se usoda ^sveta izPreiainja. Vstajajo sužnji na noge, sužnji
zapuščajo% j???, §olnee svobode si-a (Petoi je in'žari, temne silebeže. Polo-'Tbrana.*)
Delegati bosanskega sabora: Pero Stokanovič, Danilo Dimo-
vičarji se skrivajo v svoje brloge od straha pred solnčnimi žarki.
Narod! Poklekni ponižno, dvigni in roke proti nebu in hvaležno proslavljaj Vsemogočenega. ki je končal tvoje muke, ki je za tvojo svobedo in *a svobodo drugih, tebi podobnih trpinov dvignil zemeljske sile, oborožil celi svet, da zdrobi rablje, ki so ti sesali kri iz žil, ki so ti odvzemali sile, gazili poštenje in ljudsko čast. Pokloni se onemu velikemu preko oceana, katerega je Bog poslal kot svojega Pooblaščenca, da izvrši veliko delo osvobojenja.
Narod, s svojo hladnokrvnostjo, resnostjo in modrostjo tvojih sklepov, pokaži se dostojnim svobede. Pokaži se zrelim za veliko odkup-Ijenje, vrednim, da sediš za mizo z ostalimi kulturnimi narodi sve-ta.
Mirno in resno proslavljaj svoje VSTAJENJE!
(Po Hrvatski Državi, 25. X.)
No-
Dr.
dr.
nf v? -■wner* ■ 1 ic. - • -v.
--■nw-fiTwr- ljudska kfeafteka stranka: Stjepa«n Radič, Kovačevi*.
Srbska narodno-raHikalna stranka: Dr. Žarko Miladinovič, prof. Milan Negjelkovic.
e)	Socialno-demokratska stranka: Vitomir Korač, Vilim Bukšek.
f)	SkuPina okoli Glasa Slovencev, Hrvatov in Srbov: Dr. Sfgjan Budisavljevic.	j
g)	Skupina okoli "Malih vin": Dr. Ivan Iiorkovič.
h)	Skupina okoli "Novin" Janko šimrak.
Reka:
Dr. Rudolf Lenaei
Medmurje:
Dr. Ivan N. Novak.
Dalmacija:
Dr. Mate Drinkovič, dr. • Gajo| Bulat, dr. Ivo Krstelj, dr. Prvi-slav, Grisogono, Don Stanko Bank«, dr. Uroš Desnica, Milan Ma-| rušič.
Istra
Dr. Gjuro Červar, Josip Gražič, dr. Širne Kurelič.
Bosna in Hercegovina:
Kasta Kujundžič, Gligorije Jef-| tanovič, dr. Jožo Sunarič, Voji -| »lav Šola, fra Ljufbomjr Galič, Štefan Grgjič, dr. Luka Gabrajič, drj Savo Ljubibratič, Vjekoslav Jela| vič, dr. Milan Jojkič, dr. Tu go mir] Alaupovie, dr. Vlado Corovič, Ha-| mid Svrzo, fra Didak Buntie, Ma-
stranka
Kramer.
ika: Dr. dr. Slavko For-
navalil na bo zdušne, nasilnike, <|a ksim ojurkovič, dr. Mehmed'spa-
ho, prošt Dušan Kecmanovic, dr: Vojislav Besarovič. Slovenija:
a)	Vseslovenska ljudska .stran -ka: Dr. Anton Korošec, dr. Lovro Pogačnik, dr. Ivan Benkovič, Be-gumil Remec, dr. Izidor Cankar, dr. Anton Kobal, dr Josip Jerič; Franjo Smodej _	»
b)	Jugoslovanska demokratska stranka: dr. Vekoslav Kukovec, I-van Hribar, dr. Vladimir Ravni -har, dr. Albert Kramer
c)	Jugoslovanska soeial-demo -kratska stranka (svojega delegata bo naknadno imenovala.) .
Trst:
Dr. Ivan M. Čok. Delegati hrvatskega sabora: (Petorica njih bo naknadno iz-
SESTAV NARODNEGA SVETA V ZAGREBU.
(Jug. Čas. Urad. Washington,
D. C.)
Na sejah Narodnega Sveta v Zagrebu, ki so se vršile 17., 18. in 19. oktobra in na katerih so bile postavljene temeljne zahteve za rešitev nagega narodnega vprašanja, so bili navzoči zastopniki iz Hrvatske, Slavonije z Reko, iz Dalmacije, iz Bosne in Hercegovine, iz I-stre. Trsta, Kranjske, Gorice, Štajerske in Koroške.
Na teh sejah so bili sprejeti med drugim tudi naslednji predlogi*
1.	Organizacija delovanja v po-edinih saborih;
2.	Nabava dovoljenja z| potovanje članov osrednjega odbora v Švico;
3.	Osrednji odbor Narodnega sveta se je proglasil permanent - nik : Josip Grašič. nim.
Narodni Svet sestoji iz plenuma in osrednjega odbora.
1. Plenum.
Banovina:
a) Hrvatsko-srbska koalicija: Dr. Ivan Paleček, dr. Živko Ber-tič, Verjceslav Wilder, dr. Bogdan Medakovič, dr. Dušan Popovic.ka: Dr. Anton Korošec, dr. Lovro Svetozar Pribičevič, dr. Milutin Pogačnik, dr. Izidor Cankar. —
vič, dr. Halil-beg, Hrasnica, Sim o Bratovič, Gjuro Gjamonja.
Delegati Jug. kluba na Dunaju:
(Imenovati bi imel petorico zastopnikov, toda ker je Nar. Svet proglasil neodvisnost in suvere -nost vsega jugoslovanskega ozemlja, je ta točka odpadla.
n. Osrednji odbor.
Banovina:
a)	Hrvatsko-srbska koalicija:
Dr. Ivan Palečeč, dr. Edmund
Lukinič, Venceslav Wilder* dr. Dušan PoPovič, Svetozar Pribiče -vič, — Namestniki: Dr. Makso Ro-šič, dr. Dušan Peleš, dr. Živko Be-tič, dr. Stevan Simeonovič-Čokič, dr. Ivan Ribar.
b)	Starčevičeva stranka prava: Dr. Ante Pavelič, dr. Živko Petri-čič. — Namestnika: Cecar Akačič in dr. Nikola Winterhalter.
c)	Hrvatska ljudska stranka:
Stjepan Radič. — Namestnik:
Dragotin Kovačevic.
d)	Srbska narodno-radikalna stranka:
Dr. Žarko Miladinovič. — Namestnik: Prof. Milan Negjelkovic.
e)	Socijalno-demokratska stran-ka: .Vilini Bukšek.
f)	Skupina okoli Glasa Slovencev. Hrvatov in Srbov:
Dr. Srgjan Budisavljevic.—Na-mesnik: Dr. Hinko Križman-
g)	Skupina okoli 'Mal. Novin':
Dr. Ivan Lorkovič. — Namestnik : Dr. Gjuro Šurmin.
h)	Skupina okoli novin: Dr. Janko Šimrak. Medmurje:	/ Dr. Ivan Novak. Dalmacija: Dr. Ivan Drinkovič,
dr. Prvislav Grisogono, dr. Ivo Kr-stelj. — Namestnika: Dr. Uro« Desnica in Mlian Marušič.
Istra:
Dr. Gjuro Červar. — Namest -
c) Jugoslovanska socijal-denio kratska stranka: (Bo imenovala svojega zastopnika naknadno.)
Trst: Dr. Ivan M. Čok.
Kppptiraui člani osrednjega od bora iz Banovine: Dr. Fran Barac, Vitomir Korač.
Kooptirani člani osrednjega cd-hora iz Dalmacije: Dr. Jožo Vuko-tič, dr. Josip Sniodiaka.
Kooptirani člani osrednjeag odbora iz Istre: l)r Matko Laginja.
III. Predsedništvo plenuma in osrednjega odbora.
Predsednik: Dr. Anton Korošec.
Podpredsednika: Svetozar Pribičevič in dr. Anton Pavelič.
Tajniki: Dr. Mate Drinkovič, dr. Šrgjan Budisavljevic in dr. Iv. Lorkovič.
_'
GLAVNE TOČKE PRAVILNIKA ZAGREBŠKEGA NARODNEGA SVETA.
1.	Narodni Svet z« Slovence, Hrvate in Srbe v Zagrebu je politično predstavništvo vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki žive na Hrvatskem in Slavoniji z Reko, v Dafmaciji, Bosni in Hercegavini, v Istri, Trstu, na Kranjskem, Goriškem, Štajerskem, Koroškem, v Baeki, Banatu, Medmufju in ostalih krajih jueozapadne Ogrske.
2.	Temeljni skupni Program Narodnega Sveta je: Zjedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v narodno, svobodno in neodvisno, na demokratičnih temeljih urejeno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vsa vnrašanja, ki so s tei^i temeljnim načelom v zvezi, se smatrajo brezpogojno za skupna vprašanja Narodnega Sveta. Poleg tega odločuje Narodni Svet o' vseh vprašanjih, katera priznajo v Narodnem Svetu zastopani odposlanci za skupna.
5. Organizacija Nar. Sveta jc utemeljena na teritorijalnem principu, to je, vsaka naših pokrajin pošlje v aNrodni Svet po enega zastopnika n« vsakih 100,000 prebivalcev. Kranjski, slovenskemu delu Štajerske, Gorici in Gradiški ter Trstu pripade skupno 14 zastopnikov. Tstrl 5, Dalmaciji 7, Hrvatski in Slavoniji z Reko 28, Bosni in Here.e go vini IS, Jugjslova-noni na Odrskem 10.
Vsi izvoljeni člani hrvatskega sabora v Zagrebu, bosenskega v Sarajevu in parlainenfarnw kluba na Dunaju ter vseh druj&ih deželnih zborov v prej navedenih pokrajin, ki sprejmejo določbe tega pravilnika, imajo pravico udeležiti sf skupnih sej Sveta, poleg tega pa imajo člani hrvatskega sabora v Zagrebu, bosenskega v Sarajevu in parlament arneag kluba na Dunaju pri skupnih sejah po pet glasov, oziroma Pri pet poslancev z aktivnim in pasivnim pra vom.
Razni Tisti iz stari domovino.
Bosna in Hercegovina: Dr. Jožo Šumarič, Vojeslav Šola, dr. Milan Jojkič, Ščepan Gr-<»iič, fra Ljubomir Galič, dr. Luka Čebrajič. — Namestnika: Dr. Savo Ljubibratič, Vekoslav»Jelavič. Slovenija:
a) Vseslovenska ljudska stran
Mažuranič, dr. Ivan Ribar, dr. Tv. Peleš, dr. Stevan Simeonovič-Čokič, dr. Makso Tošič.
Kamestniki: Dr. Ivan Benkovič, prof. Bogmnil Remec, dr. Josip Jerič.
(Jug. Čas. Urad, Washintgon, D. C.)
(Iz Domoljuba 12. septembra.) Koprivnik v Bohinju. Na Gor-jušah je dne 1. septembra zaČeio na Mificlevem vrhu pri Skmincu goreti. Ogenj se je ra2širil tudi na Žaleharja. Gorelo je tako naglo in silno, da niso mogli ničesar rešiti. Pri Žaleharju je zgorelo okoli 3600 kron "denarja, prešič iVi dva jarca. Ostalo jim je samo toliko obleke, kar so jo imeli na sebi. Ravno so bili pospravili seno, žito. otavo — pa je vse zgorelo. To je strašen udarec.
Iz SPodnjega Otoka. Kakor v okolici, tako se je izvršila tudi v naši vasi nekaj tatvin. Enega o-suml jenega člana nadležue družbe je orožnik prijel na Brezjah. — Lani je bilo pri nas mnogo sadja, tudi za mošt. Letos bo še za otroke premalo.
Poštni urad Renoe (pri Gorici)' je zopet odprt od 5. avgusta dal.ie, in- sicer za pisma, časopise in denarne pošiljatve.
Počasna pošta. Slavno poštno ravnateljstvo v Trstu bi opozorili na slabe poštne zveze v Brdih. Ceste imamo tako lepe, pošta pa tako redka. Preide tudi več dni, preden dobimo poŠto. Če se , uradni spisi zakasnijo, je kriva pošta. Pravično bi bilo. da bi se nostnim selom zvišala najgrada. Sedanja komaj zadostuje za črevlje. ki jih i poštni sel strga po dolgi in ostri cesti.
ZaP. Brda. Vse naše življenje se suče sedaj okoli aprovizacije, ki pa je zaspala. Ni nam znano, je li drueod tudi tako, ali samo pri nas t Vsak teden se vozijo dan na
_ _ od tu na Kratijsko vež. Drugi gredo v Italijo, k za visoko ceno kaj izprosijo, marsikdo pride domov prazen, zen in lačen, ker mu orožniki na-vrane dragocenosti zaplenijo. Pomislimo le to—le: Revež doma ni-rpa živeža, družina je velika, u-mreti še pa ne mara za lakoto, a-provizacija nima nič . . . tedaj je Prisiljen iskati drugod. Ali naj morda čaka mane iz nebes? Pa ne samo reveži, vsi stanovi trpe pomanjkanje in so prisiljeni iskati živeža pri dobrih ljudeh. Ko niso )ioteli neki ženi dati dovoljenja za potovanje, je rekla: "Doma imam šest otrok, ki nimajo kaj jesti. Čemu nas pustite, da počasi umiramo?" Tu pa tam se poslovi še marsikdo iz sveta, ker ni ma kaj jesti. Po
najnovejšem oklicu ministra za prehrano bodo na vse, ki hodijo drugam živeža iskat, že bolj strogo pazili. Prav je, naj Pre-kupee in špekulante z živilom le strogo kaznujejo, a potrebne naj puste v miru. Sicer bi pa tud radi vedeli, kam gre zaplenjeno blago? Ali niso morda* nekateri obogateli od tega? — Pa nas tolažijo z novino! Ali prvo so mnogi že porabili, druga bo za par mesecev, če je tatovi ne pokradejo, tako da jfa zimo v marsikateri hiši ne bo niti suhega stebla. Rekvizicfje so preklicali," tatovi so tudi vedno na delu, tako do so .kind je prisiljeni stražiti krompir ali koruzo cele noči. Toda kaj pomaga? Re-' vež straži na enem koncu njive, tat krade pa na drugom koncu. — Obnovitev gre tudi rajtovo pot. Upali smo, da bodo pred zimo naša podrta, domovja vsaj deloma in nekaj popravljena — pa zastonj ! Godi se nasprotno. Hiše se vedno bolj rušijo. Le tupatam je izmed sto hiš ena ali druga bolj srečna da je popravljena. Ko sem neki dan pobožno bral — in to v čisto, slovenski občani — furlanski (!!), italijanski, nemški in (nazadnje!) slovenski oklic naše armade, ki slovesno zagotavlja, da nam no sedaj pomagala obnoviti porušene domove, se oglasi neka ženica zadaj: "Gospod, tisto tam pa nf res!" Pa pustimo vse ."besede j'J Skrbi nas, kaj bo z nami. ko pritisne mraz — iu to ni daleč. Vsaj so naše barake kakor reše-ta, okna^ vrata so napravljena le za silo, morda samo iz Platna, pa* pirja, itd. In v teh stanovanjih naj se .grejejo starčki, otroci in bolniki. ki vsem manjka potrebne obleke, odeje, itd.! Res ne umemo, kaj mislijo *,od zgoraj"! Bi se nar morda radi iznebili? — Šole so se začele s 1. septembrom, pa ne povsod. So vasi, ki imajo veliko š!e vilo otrok za šolo, pa pouka še ne bo. ker ni šolskih prostorov ali manka klopi. Pa bi napravili za šolo barake, bi kdo mislil. Toda preden dosežeš, da ti postavijo barako. moraš deset in desetkrat oble-tati razne urade ter trkati na različna vrata in srca. Pa si misliš: "Dobro sem oPravil, in gledaš že v duhu lično barakico, toda mine en teden, mineta dva, trije, barake pa še ni. Če hočeš, kaj imeti moraš znova začeti. Težave so tu» di, če treba napraviti nove šolske klopi! Ne gre in ne gre! Ni desk, ni žrcbljev, ni mizarja, itd.—Kjer porušeni cerkve, nameravajo
varstvo. Pa- uradno adrega bo samo z ljudmi, iti za to posel. Mor-
U i i" 4; i •	"	110
otitiral. ce bi vsi žandarje in u-dnike ki so danes <Jolžni pobirati Po železnicah male množive živeža, poslal ponoči na polje varovat krompir.
naj to 19 vin.) En švicarski frank velja
so
tudi napraviti barake za službo božjo. Ampak, če hočeš imeti tndi barako, moraš biti nadležen, usil-jiv, težak na cente, ne smeš odnehati, ampak poskusiti vse kljuke. "Težave so velike," pravi večkrat neki gospod, pa upajmo, da jih prebijemo.
Poljske straže. Izšla je ministr-ska.naredba, kj določa, da niorajc vočigled množeeim se poljskim tatvinam občine ustanoviti ponočne poljske straže, kjer je to potreb-
	
Sovorovj /d	ravil.i yrdr/ujejo
zdravie	v diuzrnah.
• "tk i	fTTnFTTitf ■ ■HF V
Kašelj •
je vsakdanji gost skoro po vtah bi-lah; nihče ni nepriiatelj tega nadležnega gosta; in vendar se tako rad in nepričakovano pojavi in ostaja rad dalje Časa pjri hiši. Odženite ga r, kakim dobrim zdravilom, pred-no se ne ukoceni r *vt^em telesu. Vzemite sploiho znano zdravilo zo- \ per kaielj in to je:
eyera's I
Balsam for Lungs 1
(Severov Balzam za pljuča), ki je že od leta 1881 uspeSno odpravljal kaMj. prehlad, hripavost, bronhitis in influenco. Otroci in odrasli ^ imajo radi To zdravilo deluje hitro in uspešno in naj bi ee imelo isto pri vsaki hiši. att družini. Dobi tega
pri vašem lekarnarju. 25 m
Avstrijska krona je šla zopet mavz^ol. Ena nemška marka velja sedaj 1 K 70 vin. (pred vojno 1 K
2 K 50 vin. (pred v.ojno približno 95 vin.), če pa hočeš v Švici zasebno zamenjati svoj denar, moraš dati 5—6 kron za en švicarski frank.
Zvišanje osebnih železniških ta-rifov namerava menda zopet avstrijska železniška uPrava. Povišanje bi znašalo 50%. S tem upa železniška uprava omejiti naval na želžnice in zboljšati svoje fi» nance.

WIWWWWVWWVW
Telefon: Canal 80
Martin Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St9 Chicago, IU.
Rojaki Slovenci vedno dobro došlfl
!

Ne 8trašitese!
Vaš denar je varen!
€e tudi je razglašena vojna, te vlada na bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacjja. Kar je Vaše, je torej Vaie in oitana Vale; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi cadržite mirno in ne rnjete zoper našo drŽavo.
3%
obresti na hranilnih ulogah
3%
Obresti ako nedvig-njene, se pripišejo h glavnici in ee tako svpet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreže ni po svojem rojaku.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari krar *am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $8.00 na leto za »hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer Je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
• Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naše banke je depozita! urad n mao postno hranilnico, se mesto Joli.t, ae okraj Will, u državo lUiaoi* ta ee vlado Zdruiaa* držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
$85
Visokost fonografa 50 palcev, širokost 22 palcev.
Lahko plačate z Liberty bondi. Nas potovalni zastopnik je: F. P. Kristan. Pišite po aaš cenik in naš novi cenik SLOVENSKIH "Columbia" plošč, (rekordov).
FRANK HREN & CO.,
Chicago, 111.,
:
Primerilo božično ali novoletno darilo. *
HRENOLA ŠT. 2711. Ta krasni fonograf mahogany barve meri 11 palcev visoči-ne, 17 palcev dolžine in 19 palcev širine, ima najnovejši motor in igra vse rekorde. Navadna cena $46, sedaj -
$32.50
S tem fonogra-fom damo 2 rekorda zastonj.
HRENOLA ŠT.. 2428 je umotvor iznajditelja Hrenole in prekaša v Umetnosti kakor tudi kakovosti vsak podoben izdelek na trgu. Motor je trden, najboljši, vsebuje vse najmodernejše iznajdbe v fono-grafski industriji poleg tega pa je opremljen s posebnim rogom, ki daje popolnoma naraven glas. Materija! je skozinskoz najboljši, kakor tudi delo. Ta fonograf je kras tudi za najimovitejšo hišo. Izdelan iz hrastovega in mahogany lesa. Vselej omenite kak les hočete. — Prejšnja cena $130, sedaj pa dobite ta fonograf in četvero rekordov za
__
msšim v wmjp&sm

^■i_
p	<
* Za dva dni je sklenil pariški meal ni svet, da mora biti dnevna straža sestavljena iz vseh bataljonov narodne br3mbe, da bodo i-meli vsi mestni oddelki svoje zastopnike v Ttsilcrijah. Kazim tega je treba "Švicarjem odvzeti st razen je gradil in postaviti taborišče krog Tuilerij, da se kralju prepreči vsak poskus k begu. /daj je bila zaduja ura poskusiti kraljevo rešitev. In res smo dobili povelje odposlati oddelek v Evceux.
7. avgusta zjutraj je odkorakalo tedaj 300 mož z osmimi -častniki proti Normandiji. Ganjeni smo jim podali roke in rekli: "Xa svidenje!" a sami nismo prav verjeli na to. Druge oddelke smo odposlali v različne kraje ob poti, da bi krili kraljev beg. Jaz sem se zgodaj napotil v Tuilerije, da z za-itesljivinii možmi zasedeni mesto ob vrtnem prizidku. A kako sem se ustrašil, do sem stopil na nabrežje Sene! Mrgolelo je tam narodnih hrambo veev in jakobincev in zažgali so bili celo stražne ognje. ki so žareče razsvitljovali o-zidje in reko.
Tu ni bilo misliti na kak skriven beg. Poiskal sem majorja Raehmanna, *la bi mu predlagal, kaj z oboroženo silo odvedemo kraljevo rodbino. Če bi iz bližnjih vojašnic pripeljali stotnije, ki -so stale pripravljene na odhod, bi lahko kmalu ščistili nabrežje reke, in bližnja vrata bi branili tudi proti premoči toliko časa, da bi kralj ušel zadosti daleč.'
S tem načrtom sem hitel k majorju. Ivo sem hotel mimo Malteškega hotela, je planil iz hišnih vrat Valdouleurjev sluga in mi zakli<-al: '-Zr dve uri vas iščem! (iospod marquis vas prosi, da pridete takoj k njemu."
"Ža-libog je nemogoče! Recite mu, da me veže nujna kraljeva služba. A prišel bom, kakor hitro bom mogel."
S temi besedami seni odšel v vojašnico. kjer sem majorju razložil načrt.
' To je bita tudi moja misel,'' je rekel. "Bas sehi prišel iz Tuilerij, ker sem hotel kralja pregovoriti k temu. Zaman je. Kralj noče slišati ničesar o kaki sili. Zdaj je treba z vso naglico združiti v vajmec raztresene oddelke na poti proti Kvreuq?u, kolikor jih je še mogoče dobiti. Glavnega oddelka 300 mož žalibog ni moči več poklicati nazaj. Jutri zvečer mora ves polk v Tuilerije: kajti gotovo je sedaj, chi drhal naskoči Tuilerije. Odjezdite brž v drugi dve vojašnici in poskrbite, da bodo Iwtaljoni za jutri zvečer, kolikor mogoče dobro pripravljeni."
Skočil vseni tedaj na konja in ponoči še oddirjal v vojašnico.
XXXVIlf. Tuileclje!
Zvečer 8. avgusta so bili raztreseni pododde&i že zopet zbrani v vojašnicah: le oddelka, .ki je odšel proti Evreux-u ni bilo več moči dohiteti. Ko je napočila noč, sem stal s patrom Sekundom pred vojašnico in povedal mi je, da so! li dvor Marzan ter Brionski hotel, ga prejšnji večer vabili v Malte-j ki je bil za brambo zelo n^pripra-ški hotel, da bi blagoslovil dve po- [ven.
i Vojake smo »pravili čez noč v
"Nisem ime lčasa za to," je re- i omenjene kolibe. Ko je napočil kel. "Spoved je zdaj važnejia ko I dan, je zbral Galiot de Mandat, poroka! No, naši katoliki vojaki | začasni višji poveljnik narodne so to razumeli in v teh treh dneh shrambe, hraber in odločen mož, sčm skoro vse »povedal. Odprl častnike k nekakemu vojnemu sem jim nebeška .vrata na stežaj. • svetu in nam r razi oži l svoj da se bo sv. Peter čudil. Rad bi bil Upornikov ni pustiti le, da bi bili tndi gospodje častni- marveč razkropiti jih ki tako dobri ko vojaki. Toda tu- i Zato je namerjal zapreti di tu velja zopet: "Ubogim se o-' Seno s topništvom, da bi tako pre-znanuje evangelij!' Razun vas, j prečil združenje predmestij na o-Redinga in nekaj drugih iz Luzer- beh bregovih. Glavna moč naj bi
i i
gori po stopnicah. Hitel sem k njemu in mu ponudil pazduho. (Dalje prihodnji«.)
[poroča slovenskim in „ slovenske chikaške
"Zaukačite takoj 'alarm'! je zaklieal. "Ves polk mora biti pred tremi zjutraj v Tullenjah".
"Fo že zopet kak pralen Sum", sem rekel jaz.
"Ne, to pot bo zares. Za jutri je določena razprava o kraljevi odstavi hi jakobinci bodo s silo pomagali svojim poslancem v zbornici."
Tedaj smo ukazali bobnati. Oba bataljona sta se postavila v bojni red. Razdelili smo municijo, kolikor je je bilo; le okrog 80 patron vsakemu možu. Ko je prikorakal šc bataljon k druge vojašnice smo vsi skupaj odšli, najpotrebnejša straža, za katero je major Ba -chniann odločil nekaj starejših vojakov, ki so imeli ženo in Otroke, je ostala z nekaterimi bolniki doma.
Odkorakali smo' kakor skozi sovražno deželo s predstražo in o-gledniki. Pričakovali smo namreč, da nam za grade pot, in bi si jo morali odpreti. Vendar smo našli že tudi naš prvi bataljon. V Tui-lerijskem vrtu so še enkrat pogledali vse vrste; bilo nas jc okoli 900: polk ni ie tri leta dobival novincev, poleg tega je oddelek, ki je odšel v Normanijo z raznimi drugimi stražami oslabil polk za več ko četrtino.
Tuilerijski vrt je podolgast če-tveroketnik med trgom Ludovika XV. in gradom. Ravno pred njim je stalo poslopje postavodajalne skupščine. Radi njene varnosti, so bili narodni brambovci spravili precej topništva na eno stran vrta in ž njo bi lahko obvladali celi vrt in grad. To bi bita nevarnosJ, če bi se ne bilo več zanesti na ; a-mlno hrambo.
Ura je bila baš tri, ko smo molče prikorakali do Tuilerij in zasedli sredino palače. Bila je to velika dvorana s širokimi kameniti-njmi stcpnicami. pokrila z veliko kupolo. Lahko smo se v»i postavili v njej. Proti Senini strani so bile slavnostne dvorane in sobane kraljeve obitelji. aN drugi strani se je nahajala velika kapela, kraljevo gledališče in stanovati ia daljnih kraljevih sorodnikov.
Vse znotraj in zunaj velike palače je blestelo v kraljevski krasoti. Stene in stropi stopnišča, galerij in hodnikov so okrašeni z bogatim pozlatilom in slikami, da niti ne govorim o razkoŠr.em lepo-tičju dvoran in soban.
V tej kraljevski palači naj bi tedaj branili življenje Ludovika XVf. in njegove rodbine. Težicfe naloga, če hi napadalci mislili zares in če bi se naskoku di hali pridružili tudi bataljoni narodne hrambe!
Videti je bilo,, da se bo glavni naskok izvršil od Karuseijskega trga, ne od vrtne strani. Tam so se nahajali štirje obsežni dvori, ki so bili med seboj in od Karuseijskega trga ločeni z visoko železno ograjo. Pred paviljonom Flore jc ležal Prince v dvor; pred srediŠ-čeem Kraljev dvor, največji med vsemi; dalje je bil Švicarski dvoi, kateri je bil napolnjen s hlevi za orožništvo na konjih in s kolibami za naše vojake, in zraven ma-
Mleko razvažam strankam po hiiah točno vsak dan.
Z velespoitovrfjem Frank Grill, slo vensko-hrvaški mlekar
Ckleifft, m.
cual in i dovoljenjem potrjena BA2XGA
POLENTARSKA
Tvrdka L Bachman,iiiurp
ZASTAVE, REGALIJE & RA -
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova drufitvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za vesclice, ali kake druge tiskovine, obrnite ae na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NAftOBNO TISKARNO, 2I4$-5# Blue Island Ave., Chicago, DI.
Ta Vam bode izgotovila vso tiskovine v popolno zadovoljne«* glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravae Vplačilne knjižice za člane in članieo, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podporo in drugih Izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi 'Bolniške Usta; večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahke vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
£7 Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoree gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V nali tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote".
ZNE DRUŠTVEN*
Um,
POTREB-
Pri volitvah ni merodajua kva-i Nekatere ženske se ne bojijo j, litetas glasovnice, temveč što^ilo i mo4kih; pa* imajo pa strah pred istih.	vsako miško.
2107 8. Hamlin Ave., Ohtatfo, m Telefon: Lawndala 441. .
TISKOVINE
Posebna cene za slavna društva, cerkvene in šolske Upravitelje, trgovce in zasebnika.
500 papirjev..........$£.00
500 auvert......1.76
250 vel. kuvert........ 1.75
500 vstopnic..........1-60
Bolniik« liste, nakaznice ln pobotate«
po i« to tako niskl eenL Pilite nam u eeno prodno naročite
pravila in tUkorine kje dru««. AMER1KANSKI SLOVENEC. 1006 N. Chicago St., Joliet, XU.
Ši, ši, ši, Trieste bella M Tam so fige in rožiči; Tam so bige in dekliči. Ši, ši, ši, Trieste mi diši.
La, la, la.
Gorica, ta pa ta!
Cara mija iredenta:
Vsa Goriška, Soča, Trenta.
La, la. la,
Avanti hajmo tja!
No. noj, noj.
Polenta in fižoj !
Ttldi Reka. Pulj in Zpra
.Spada meni, vse do Bara.
Noj, noj, noj,
Ves Jadran ta je moj.
Maj, maj, maj, Vi "ščavi" le nazaj!— Bled, Postojna in Planina Idrija vsa Kraševina. Maj, maj. maj,* To bo taljansko zdaj T
K, c, e.	.
Teljan, počakaj le.
Krajev teh mi proč ne damo,
Rajši zopet se zlasamo. i >
S, e, e,
To vse slovensko je. — —
Mike C.
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro ie 80 let s« Trinerjeva adravila uspešno rabijo a največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zastali popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemaleev. Halo povijanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da t sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, ia tndi lekarja stane stvar več, ni bilo saogoče draginji ▼ okom prit L Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemaleem vse kar več plačajo aa a je.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino —
SLUŽBO IŠČE,
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker nčinl, da bol zgabi svoje sfilišče. Izmed vseh boWni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdjfcvilno Grenko Vino očisti telodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strujWae snovi, ki so nekakšen brlog zlotvomih tvarin zavirajočih pravilno delovaaje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešaaiee ia vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rodeče vino. V zadevi aabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v Želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ienske ob premembi žitja ali rudarje in onige delavce, ko delajo in vdihavajo plin, Ae rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite jš v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
in gotovo pomoč. Jako je dobro tndi zanje po kopanja nog.
prodore vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju p roti na, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gleinjev in drugih, najhitrejša zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje tiveev in za ma-Dobite je ▼ vSeh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Poeebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se ▼ vseh lekarnah.
Priletna Slovenka pri kaki družini v Cliica^gu za lahko delo, ali pa za Oskrbovanje otrok. Pri sebi ima 10 letno hčerko. Vprašajte za natančna pojasnila pi*i: Uredništvu Glasila K. S. K. Jed. 1951 W. 22. Pla. e.
Telefon: Canal 2487.
%_•___ _
IŠČEM
Jolin Janžekovič-a in sestro Marijo, omoženo Petrič. Prosim ju, da se javita zaradi smrti njiju brata Jerneja, če kateri izmed cen j. rojakov ve za njiju naslove, prosim, naj mi jih blagovoli naznaniti. # Louis Janžekovich, • 309 Granite St., Joliet, 111.
NAJNOVEJfiB NAGRADE 80 DOBILA TBINEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRTE—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists $ 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
II^H II^H'IIIMIm I"*'	1'Vt'	N^r
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV.
DRUŠTVO tfMARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. SO. K. S. K. J^ n. s.. pittsburgh, pa.
Ustanovljena leta 1867
na ni prišel skoro nihče k spovedi Xo, ne bodo ini mogli reči na sodnji dan, da jih nisem vabil. Več ne stori navadno tudi Bog .sam. Kdor ne sprejme ponujane roke, mora sam sebi pripisati pogubo, in kakor si postelješ, tako boš ležal, velja tudi za drugo življenje. Sicer pa polka ne bom zapustil, čc pride do boja, in upam, da bom mogel pozneje rešiti kako ovcico.
Tako je govoril oče Sekundus, ko se j<* na ulici zaslišal peket kopit in je prijezdil aidmajor^ An-ton von Glatz,
se postavila na Grevski trg, kamor vodi ulica iz predmestja Sv. Antona. Dobro razpostavljeni oddelki pa naj bi iz'stranskih ulic prijeli napadalce od strani. Xacrt je bil dober in pričakovati je bilo uspeha, če se je Mandat mogel zanesti na svoje ljudi.
To je bila težava, kakor se je potem pokazalo. Od 20,000 mož narodne brambe, ki jih je imel postaviti pariški mer (župan) za varnost javnega reda. jih je prišlo komaj 2,000 in med temi je bi- ga	C010-w . , . * .,. ., * * ,, Frank Golobic, 5212 Natrona alley, lo največ nezanesjlivih. Le en ba-, pittsburab, Pa., ieti «U» ko zboli in
taijon je bil popolnoma zvest kra- ravno tako zepet ko ozdravi.
ima »vojo redno mesečno sojo vsako drugo nedeljo v meseca v Kraojelco Slovenskem Doma, 57 in Butler St* Pittsburgh, Pa.
Uradniki zrn leto 1918:
Predsednik: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
L tajnik: Frank TrempUS, Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jnrij Greguraš, 4517 Butler St, Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posnutnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri ie niste
§ri nobenem društvu, spadajoče k K.
. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član t(F lasiti pri II. tajnik«
Nacionalizirana leta 1864
E BO LET
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena jc bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 uhkgateljev; Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $560.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
Kaložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU.
Ninstls obresti so NUitno pripisujejo k glavnici, ill pi izpiiiujijo ia hranilne uloge od $1.00 naprej.

FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
^ ... • , . • . .. «Jollet9 •. -: 4
IUlnois.
LJUDSKA BANKA".