KMETIJSTVO IN KMETIJSKE ORGANIZACIJE
Brčanski okraj računa s trikrat večjimi tržnimi presežki 
po izpolnitvi petletnega plana
Temelijne zmačilnosti p&rspektivnega plaoa za rarvoj kmetijstra v brčanskeni okraju so nekoliko pretirana opreznost v doseganjui rezultator, toda tudi natančen račun. kaj naj se doseže v prihodjnjih pe-tih  letih  in s  kakšnimi   ukrepi.
V pridelovainju rastlin račirnajo po pla-mi z občuitnimii skaki. Iz-raženi v odstot-kih so zelo pometnibni, toda aibsolirtoe šitevilke so — posebno v primeTJavi s pričakovanjii r drugih žitorodn.ih pod:roč-jih — v primerja'vri z možnostmi preiriz-ke, Saj }e brčanski okraj žitnica Bosiie in Heroegovine in daje več ka>kor fretji-no  vseh   tržniih   presežkov  v   repufoliiki.
V stotih
Kar se tiče dru^ih kultur, računa plan, da bo povprečni pridelek na hektair pora-sel: pri jeemenu od 11,9 na 15,7, pri ovsu od 8.9 na 10,9, pri kouoplji od <>?,9 na 79, ppi sončnicali od 9,4 na 10,8, pri slad-jtorni pesi od 115,4 na 212.8, pri krotnpi r-jiu od 70,5 na 1<K) m pri fižoln cwl.8,5 na 10,7 stotov.
' Glede na to. da računajo z določeno spreniMibo strukture setvenih površin, to je. da se btKlo povečale površine zase-jane s pšenico, TrtninHiini, slad^korno peso in dirugMmi industrijski.mj raisilinami, ti-»te. ki so zasejane s koruzo pa noznadno zmanjšale, računajo. da lx> skinpni pri-delek pšemice porasel od 23 na 41 tisoč ton, koruze od 89 na 143 tisoč. sladikorne pese od 18 na "51 fiisoč m krompirja <>d 15 na 2S tisoč ton. Kljub veeji pre-delavi in osebn-i" potrošinji bodo tržni prese/ki žWa porasli za 3.13 f>dsf<ifikov, indnstrij-skih TastLirn z-a 270. vrtniin zs. 211. krmmih ra«tl.im za 225 in  sadja  za  107 odstotkov.
Dvakrat več prašičev  in 250 tisoč novih sadnih  dreves
Plaii ražuna z zinatniin poveoanjem .*klada živime. Najvišji &v\g jc določen pri prašičih, ki jih bo v 1. 1%1 90 tisoč v primerjavi z 41 tisoč. kolikor jih je sedaj. Stevilo govedii se bo povečalo «] 69 na 85 tisofi, perutnine pa od VX) na 520 Hsoč. Kljub ol^čutmeimn povečanju števila /rivino, bo vendarle napredck naj-bolj videti v povečanju njene prodnktiv-nosti. pri ^ovecfn pa v popolni sprcincm-b: strukture črede v korist molznih krav (sedaj odpade več kakor polorico na vpre-žne krave).
Ta na sadju najbolj bogat okraj v Bosni i«n Hcrecfrovinii računa tudi z znat-nim povečanjem sadovnjaikov. Okraf bo dobil 250 trsoč novih rodnili dreves. od česar bo odparflo na slivo 190 tisoč. drn-?o pa na jablatie. hruške. višinj*1. orelie in drujfo sadje. V pritnerja-vi s 3 mili-;oni sfdaniih dreves povečainje ni vpli-ko, zato pa računajo t z-natmim povera-niem pridelka na dreTO. l>c>sedanii po-vprečnč pridelek sItv na  drevo je  znašal
16. plam pa račuoa s povprečjem 18:8 kg, pri jabolkih namesto s 14,2 s 27,5, pri hruškah namesto s 15,3 s 27.2, pri viš-njah namesto z 11.6 s 16.6 itd.
Če bodo ti račinni urejničend, tedaj lx> brčariiski okraj pridelova'1 73 tisoč ton ži-ta, 41 tisoč t<xn indiustrijskih ra-stlin, 3'7 tisoč ton vrtinmi. 123 tisoč ton krmmih rasflin in 10 tisoč ton sadija več kaikor sedaj.
Trije okoliši v okraju
'Vse okrajno področje je raizdel'jeno na tri okoliše. Raizdeliiev je odvisna od ka-kovosti zenvljižča i'n pT-idolovalnih mož-nosti posameznega kraja. Plan podVobno uigpota-vlja. v ka>terem okolišu lx> tcžišče na pridelovanjai rastlin, v katerem na ži-vinoreji ali sadjarstvu. Za trefcji hdbo-viiti okoliš račnnajo z zmaiijšaiTijem se-t-venih   površin,   zato  pa   z   znatnim   pove-
čanjem sadovmjakov, medrtem ko raču-najo -v prvem ravnimsikejii okolišu s po-večamjem servenik površin na raičun ne-remtabilnih sadovnjaikov, travnikov in orn« zemlje. Za ure&ničeiije tako obsei-nesa plana potrebujejo 5 miJijard in 416 milijonov d'i>n inveslicij-skih »red.stcv. De-vatdeset odstotikov sredsitev bo šlo za melioracije — izvedfoo zemeljskih del ia naanakalnih naprav — ostanek investicij pa je določefn za nakuip plememske žrvi-ne, zasajevanje sadovnjaikov, »tudije, raiZ'iskovain'}a in drago. Po porabi teh in-vesticij in z iOTedbo ukrepov, ki so do-ločeni t planiu, pričaitoujejo, da se bo skupna virednost letne kmetijske proiz-vodnje povečaila za 5 milijard 310 miili-jon-ov din v 1. 1%1 ali za 63 odstotkov reč, kakor so dosegaili zadnja leta. Sa-mo ta primerjava naim pove, s kaiko ye-likimi  rezervaimi  razipolaga  ta okraij.
I. Bodnaruk