Prazrîik smučarskih skokov na Ljubnem ob Savinji
ŠTEVILKA
LETO XLVI, 20. FEBRUAR 2015 CENA 1.60 EUR
NAROČILA KURILNEGA OLJA
STRAN 24-25
BENCINSKI SERVIS
TematsKa priloga
LETUŠ
Pust Mozirski v Evropo skozi Ciganski firklc
STRAN 20
tel. 03 891 56 11
Oglasi
2
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
I
Iz vsebine:
Tema tedna:
Bo Zgornja Savinjska dolina ostala
brez centra nujne medicinske pomoči?..........4
Nazarje:
Nova komisija za varstvo pravic potrošnikov javnih dobrin.....................................7
Golte ski gourmet:
Zgornjesavinjski žlinkrofi v družbi
vinskih prvakov........................................................8
Ljubno ob Savinji:
Gasilci ena od pozitivnih strani
našega vsakdana.................................................9
Galerija Mozirje:
Pregledna razstava ob 60-letnici
Gorana J. Horvata...............................................13
Gledališče mozirsko:
Mišolovka Agathe Christie
navdušila gledalce.............................................21
Predstavitev knjige Mirka Zamernika:
Vzponi in padci so sestavni del življenja.....22
Državno prvenstvo
v dvoranski atletiki:
Maja Mihalinec državna prvakinja................26
Tretja stran
Kdo si drzne varčevati, ko gre za življenje in smrt?
Kot smo v Savinjskih novicah že pisali, namerava vlada v kratkem sprejeti nov pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (NMP), ki naj bi na novo določil mrežo izvajalcev NMP. Očitno je, da želi država varčevati pri sredstvih za zagotavljanje NMP, zato poskuša čim več denarja preusmeriti v delovanje velikih urgentnih centrov, na drugi strani pa zmanjšati sredstva za delovanje manjših ambulant za NMP, kakršna je tudi v naši dolini.
Strokovna skupina na ministrstvu za zdravje spremembe pravilnika pripravlja v nenavadni tajnosti, čemur je vzrok lahko samo to, da si želijo pred sprejetjem nove mreže NMP čim manj javne razprave. Poslanska skupina SDS je zato prejšnji teden zahtevala nujno sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo, na kateri so bile predstavljene aktivnosti ministrstva za zdravje glede reorganizacije NMP
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je zagotovila, da je njihov cilj reorganizirati NMP tako, da bo dostopnejša in enako dostopna za vse prebivalce in da bodo lahko rešili še kakšno življenje več. Po njenih besedah je v tej fazi na delu stroka, šele nato pa bodo lahko k razpravi in posredovanju pripomb povabili zainteresirano javnost. »Pomisleki so odveč. To je prava smer,« je prepričana ministrica. »Nič bistvenega ali katastrofalnega pa se ne bo zgodilo z januarjem prihodnje leto.«
Vodja delovne skupine za reorganizacijo NMP Gregor Prosen zavrača očitke, da »karkoli krčimo, na čemerkoli varčujemo ali zapiramo. Ničesar ne
zapiramo, ker v resnici oskrbe na nivoju, kot bi si želeli, na periferiji niti nimamo.« A poslanka SDS iz Mozirja Nada Brinovšek opozarja, da je treba pri vzpostavitvi mreže NMP upoštevati dejanske geografske značilnosti okolja, kar zgolj iz pisarne ni mogoče: »Če bo reakcijski čas reševalnega vozila le za pet minut daljši, lahko to stane življenje.«
V zdravstvenem domu na Ravnah na Koroškem menijo, da je iluzorno pričakovati, da se bo čas dostopa bolnikov do NMP z novim sistemom izboljšal, kajti v kritičnih primerih se življenja rešujejo v prvih desetih minutah. Njihovo stališče je, da bi bilo bolj smotrno nadgraditi sedanjo mrežo NMP, ne pa jo na novo organizirati.
Parlamentarni odbor za zdravstvo je naložil ministrstvu za zdravje, naj s predlogom novega pravilnika o službi NMP seznani zainteresirano javnost, mreža NMP, ki natančno opredeljuje ekipe in standarde, pa naj bo priloga pravilnika. Ker je s predvideno reorganizacijo mreže NMP postavljeno pod vprašaj dosedanje delovanje te službe v Zgornji Savinjski dolini, smo tej problematiki namenili temo tega tedna, ki sta ga sicer najbolj zaznamovala pustovanje in tekma za svetovni pokal v smučarskih skokih. Želim vam prijetno branje!
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 8, 20. februar 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	„ . . , .	___ ^ t
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 3
Tema tedna
BO ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA OSTALA BREZ CENTRA NUJNE MEDICINSKE POMOČI?
Čeprav bi morala odločati stroka, bo zadnjo
besedo imela politika
Reorganizacija nujne medicinske pomoči (NMP) je projekt, ki razburja že sedaj, čeprav še ni sprejet. Kar nekaj območij v Sloveniji naj bi po neuradnih, a zanesljivih informacijah, ostalo brez 24-urne zdravstvene oskrbe. Poleg Kamnika, Ormoža in Krškega spada v to skupino tudi Zgornja Savinjska dolina. Nočno in vikend dežurstvo se je do sedaj izvajalo v Mozirju, popoldansko v Nazarjah, in v kolikor bo obveljala odločitev zdravstvenega ministrstva, o kateri se govori, bomo Zgornjesavinjčani morali v času, ko naš osebni zdravnik ne bo delal, na urgenco v Velenje ali Celje, morda celo v Slovenj Gradec.
POSLABSANJE DOSTOPNOSTI DO STORITEV
Namesto 52 dežurnih služb v zdravstvenih domovih naj bi po reorganizaciji NMP delovalo deset urgentnih centrov in 25 satelitskih urgentnih centrov. Ker za Zgornjo Savinjsko dolino ni predviden satelitski urgentni center, bi
Naša anketa
to za nas pomenilo poslabšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Izven delovnega časa osebnega zdravnika bi bili primorani v najbližji urgentni center. V Celju so preračunali, da bi, na primer, otrok z vročino, ocenjen kot ne-nujni primer, čakal na obravnavo okrog štiri ure.
NEENAKOVREDNI DRŽAVLJANI?
V Javnem zavodu Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Nazarje so odločeni, da tako kot druga območja, kjer naj bi izgubili urgentno službo, tega ne bodo dovolili. Pritožbo glede ukinitve urgentne službe so že poslali številnim institucijam, sedaj pa so na vrsti župani, da s skupnimi močmi vplivajo na odločitev zdravstvenega ministrstva. »Za nas je nesprejemljiva razlaga predstavnikov ministrstva, da se zaradi majhnega števila nujnih primerov na nekaterih območjih služba enostavno finančno ne izide. Za prebivalce periferije to lahko pomeni samo eno: naše zdravje in naša življenja niso enakovredna, kajti po besedah predstavnice
ministrstva pri pripravi nove mreže urgentnih centrov človečnost nima mesta zaradi finančnih sredstev, ki so na razpolago,« je v pritožbi zapisala direktorica zavoda Darja Es.
NEGATIVNI VPLIV NA TURIZEM
V primeru Zgornje Savinjske doline ne gre le za prebivalce ampak tudi turiste, je na srečanju županov in gospodarstvenikov s predstavniki javnega zavoda izpostavila direktorica solčavske občinske uprave Albina Štiftar. Turizem je pomembna panoga in na Solčavskem si težko predstavljajo, da bodo turistu, ki bo potreboval zdravniško pomoč, povedali, da jo lahko dobi v 75 kilometrov oddaljenem Celju ali celo v Slovenj Grad-
Selitev nujne medicinske pomoči nesprejemljiva
Z novo mrežo urgentnih centrov se bo spremenila organizacija službe nujne medicinske pomoči. Nekatere ambulante, ki nujno medicinsko pomoč zagotavljajo v zdravstvenih domovih, naj bi bile ukinjene in prenesene na urgentne centre, ki naj bi nudili boljšo oskrbo za paciente. Kaj bi to pomenilo za Zgornjesavinčane?
Robi Trbovšek, Dobrovlje
Ukinitev dežurne službe v naši dolini bi prinesla še več stroškov za ljudi, ki potrebujejo pomoč. Namesto da bi ljudem približali zdravstvene storitve, se od njih oddaljujejo. Do takih nesmislov prihaja zaradi tega, ker tako stroka kot politika ne znata prisluhniti potrebam ljudi.
Jože Breznik, Homec
Snovalci predpisov ne poznajo območij, kjer živijo pacienti, zato prihaja tudi do takih odločitev, ki niso v prid ljudem. Če bodo nujno medicinsko pomoč pri nas ukinili, se bo pogosteje dogajalo, da bo zdravstvena pomoč prišla prepozno.
Jasmina Jurič, Radmirje
Namesto da bi ukinjali nujno medicinsko pomoč v Mozirju, bi morali razmisliti o dodatni ekipi, ki bi bila locirana bliže Logarski dolini. Ne znam si namreč predstavljati, kako bodo Celjani pravočasno prihiteli v odročne kraje naše doline, saj o življenju bolnika odločajo minute. Res da imajo mnogi kraji že defibrilatorje, a kljub temu je potrebna hitra medicinska pomoč.
Marija Kompan, Mozirje
V naši dolini so že sedaj številne domačije zelo oddaljene od nujne medicinske pomoči, predvsem v občinah Solčava, Luče in Gornji Grad. Zato menim, da je ukinjanje nesmiselno. Snovalci predpisov sploh ne upoštevajo volje ljudi in ne poznajo terena. Ne znam si predstavljati posredovanje urgentnega centra iz Celja kjer ekipa potrebuje več kot eno uro, da pride do kraja dogodka. Nujna medicinska pomoč mora biti čim bliže ljudem. Tudi sama sem, ko sem se hudo poškodovala, izkusila, kako je, če moraš na pomoč čakati kako uro, ko so zelo pomembne že minute.
Tone Bezovšek, Gornji Grad
Ukinjanje nujne medicinske pomoči v naši dolini bi podaljšalo izvozni čas ekip, ki bi morale posredovati na terenu. Vemo pa, da minuta v medicini veliko pomeni. Drugi problem je, da reševalci ne poznajo terena, ki je v naši dolini zelo specifičen. Že sedaj bi v dolini potrebovali neko postajo med Mozirjem in Logarsko ali Črnivcem, saj reševalno vozilo do oddaljenih domačij v Logarski dolini ali Novi Štifti rabi več kot pol ure, kar pa je ogromno, ker v številnih primerih odločajo minute.
Nives Osovnik, Gornji Grad
Ukinjanje nujne medicinske pomoči bi za našo dolino pomenilo katastrofo. Urgentni center je namreč za nekatere kraje, kot sta Logarska Dolina in Gornji Grad, predaleč. Verjamem, da bi bila oskrba v urgentnem centru boljša, ampak v nujnih primerih odločajo minute, ki so pomembnejše. Tisti, ki pišejo zakone in predpise, poznajo samo teorijo in ne prakse. Ne upoštevajo potreb ljudi.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
4 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Tema tedna, Aktualno
Pri posredovanju reševalcev o uspehu intervencije velikokrat odločajo minute. (Foto: IS)
cu. Direktor tovarne BSH Hišni aparati Nazarje Matija Petrin opozarja, da je med zaposlenimi trideset odstotkov takšnih, ki prihajajo izven Zgornje Savinjske doline in občasno prav tako potrebujejo zdravstveno pomoč. V BSH-ju zato podpirajo prizadevanja za ohranitev NMP.
STRATEGIJA BO POMEMBNA
Vsi udeleženci omenjenega srečanja so se strinjali, da je potrebno ukrepati, vendar je pri tem pomembna tudi strategija. Dogovorili so se, da najprej izjavo v podporo satelitskemu ur-gentnemu centru podpišejo vsi župani in svetniki posameznih občin, kasneje pa bi pripravili tudi javne tribune, kjer bi prebivalce seznanili z aktualno problematiko. Izključeno ni niti zbiranje podpisov proti ukinitvi dežurne službe. Lju-benski župan Franjo Naraločnik je še posebej izpostavil enotnost vseh občin, ki se mora v tem primeru res izkazati. Tudi mag. Samo Kramer je odločen, da se temu, kar imamo, ne bomo odrekli in lahko pristanemo le na izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, ne pa poslabšanje.
Podjetnik Iztok Podkrižnik meni, da se je treba povezati s centri, ki se soočajo z enakimi težavami glede ukinitve dežurnih služb.
(Foto: Štefka Sem)
BO MNENJE STROKE ŠTELO?
Predstavnik stranke Desus Peter Habjan je menil, da je treba pripravljavcem projekta pripraviti nasprotujoče argumente s strani stroke, ki bodo ovrgli verodostojnost projekta, podjetnik Iztok Podkrižnik pa je menil, da bi bilo potrebno povezovanje s centri, ki se soočajo z enakimi težavami glede ukinitve dežurnih služb, s čimer so se strinjali tudi ostali udeleženci. Podkrižnik je tudi izpostavil vprašanje, ali ne bi bilo pametneje zgraditi novo zdravstveno postajo nekje v središču doline kot prenoviti in dograditi nazarsko stavbo. Lučki župan Ciril Rosc je izpostavil potrebo po medijskem pritisku in izrazil mnenje, da bo država poskušala varčevati povsod, saj denarja primanjkuje. Beseda reforma zanj ne pomeni vedno bolje, zagotovo pa ceneje.
VSE RAVNO NI SLABO
Nazarski župan Matej Pečovnik je poudaril, da ni vse v tej reformi slabo. Za paciente bo v ur-gentnih centrih bolje poskrbljeno, saj jih bo tam čakal ves tim, ki jih bo vzel v obravnavo. Zaveda pa se, da bo celjski center pristojen za res veliko območje, kar pomeni, da bodo nujni prime-
ri obravnavani prioritetno, manj nujni pa bodo morali čakati dolgo. Prednost satelitskega centra za naše območje bi bila zato velika, najprej zaradi dostopnosti, zaradi bližine dežurnega zdravnika pa bi se lahko marsikdo izognil bolniški odsotnosti, saj ne bi čakal na svojega osebnega zdravnika. Tudi zdravila v satelitskih centrih bodo na zalogi.
BO ZADNJO REKLA POLITIKA?
Rečiški župan Vinko Jeraj je menil, da bi o tej zadevi morala odločati stroka in ne politika. Kajti če bo sam zbolel, bo šel k svojemu zdravniku in ne k poslanki Nadi Brinovšek. Večinsko mnenje je namreč bilo, da se bo vprašanje NMP reševalo na političnem parketu. V medijih se vztrajno pojavlja Kamnik, od koder bi morali tamkajšnji prebivalci v domžalski urgentni center, najbolj oddaljeni dobrih trideset kilometrov. Le kaj na to porečejo najbolj oddaljeni prebivalci Solčavskega, ki so že sedaj od dežurne službe oddaljeni 40 kilometrov, v bodoče pa bi lahko bili tudi 75 kilometrov? Glede na to, da jim je Železna Kapla mnogo bližje, bi se verjetno raje preusmerili čez mejo, če bi se lahko.
Štefka Sem
PREDLOG ZA NOVO CESTNO POVEZAVO
w
Skozi predore od Kamnika do Železne Kaple?
Strokovnjaki ugotavljajo, da je slovenski avtocestni križ kar dobro urejen, pomanjkljiva pa je povezava med osrednjo slovensko regijo in sosednjo Avstrijo. Med Kamnikom in Železno Kaplo ni cestne povezave, saj so Kamniško-Savinjske Alpe naravna ovira, je pa to pot mogoče opraviti preko Jezerskega. Na plan je prišla ideja, kako urediti to pomanjkljivo prometno povezavo.
Po predlogu nove cestne povezave bi bila omenjena pot precej krajša kot preko Jezerskega. Začela bi se v dolini Kamniške Bele, kjer bi se s štirikratnim spiralnim dvigom ceste povzpeli za 200 metrov. Podoben spiralni dvig ce-
ste je zgrajen na Japonskem in je posebna atrakcija.
Na vrhu spiralnega dviga bi sledil enocev-ni predor Planjava, dolg skoraj šest kilometrov, pred vstopom v tunel pa bi bila razgledna ploščad. Skozi predor Planjava bi prispeli v Logarsko dolino, od koder bi se lahko skozi dolino podali proti Solčavi ali preko drugega tunela Matkov kot v Avstrijo. V Logarski dolini bi za obiskovalce lahko zgradili podzemno garažno hišo. Predor Matkov kot bi bil dolg 5.263 metrov, načrtovana trasa pa bi se zaključila v dolini Belske Kočne v Avstriji.
Zanimiva ideja o tej trasi pa naleti tudi na ne-
kaj ovir. Med njimi so področja Nature 2000 ter naravne in kulturne znamenitosti. Po karti potresne nevarnosti Slovenije je razvidno, da bi se gradilo na področju zmerne potresne aktivnosti, predhodno pa bi bilo potrebno tudi opraviti podrobne raziskave geološke sestave tal na različnih globinah.
Pozitivna plat projekta je boljša in hitrejša cestna povezava med osrednjeslovensko regijo in Avstrijo. Za gradnjo bi lahko koristili evropska sredstva za razvoj podeželja, kar bi bila dobrodošla prednost, saj je ocenjena vrednost projekta okrog 400 milijonov evrov.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 5
Aktualno, Iz občin

OSEBNO DOPOLNILNO DELO
Izdaja vrednotnic po novem zakonu
Lani sprejeti zakon o preprečevanju dela na črno je prinesel novosti tudi na področje opravljanja osebnega dopolnilnega dela. Oseba, ki tako delo izvaja, mora od letošnjega 1. januarja dalje svoje delo prijaviti na Ajpesu oziroma to zanjo opravi upravna enota.
Med novostmi je tudi tako imenovana vrednotnica. V dobrem mesecu in pol so na Upravni enoti Mozirje priglasili opravljanje osebnega dopolnilnega dela za občasno pomoč v gospodinjstvu in za pomoč starejšim. V tem času so izdali šest vrednotnic.
Vrednotnico mora naročnik dela kupiti za vsakega posameznega izvajalca in za vsak koledarski mesec posebej. V primeru del, ki se opravljajo za večinoma neznane naročnike, kot je na primer izdelovanje izdelkov ali nabiranje zelišč, mora vre-dnotnico kupiti izvajalec sam.
Za vsako pridobljeno vrednotni-co je potrebno plačati devet evrov. Sedem evrov je prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dva evra prispevek za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Kot so v teh dneh sporočili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je bilo doslej v državi izda-
ni nekaj sto vrednotnic, in sicer tudi za taka dela, kot so izvajanje in-štrukcij in varovanje otrok.
Za tiste, ki so osebno dopolnilno delo opravljali že prej, velja šestmesečno prehodno obdobje. Delo lahko opravljajo še naprej pod pogoji in na način, veljaven na dan 31. december 2014, vendar se morajo ponovno priglasiti za opravljanje takega dela na podlagi in pod po-
V občini Ljubno imajo za letos urejena razmerja na področju financiranja športnih in kulturnih dejavnosti. Občinski svet je na januarski seji soglasno potrdil letna programa obeh ljubiteljskih dejavnosti.
Z letnim programom športa so določili vsebine, obseg in vrsto dejavnosti in višino proračunskih sredstev za sofinanciranje posameznih športnih vsebin. V ta namen je v proračunu rezerviranih 27.900 evrov, kar je deset odstotkov manj kot v letu poprej. Kot je
goji novega zakona in pravilnika v šestih mesecih od začetka uporabe novega pravilnika, torej najkasneje do 30. junija 2015.
Sicer na ministrstvu načrtujejo, da bo mogoče v okviru e-upra-ve sčasoma pridobiti tudi e-vredno-tnice. Te naj bi bile na spletu dostopne konec aprila oziroma v začetku maja letos.
Nadzor nad osebnim dopolnil-
pojasnil župan Franjo Naraločnik, se razmerja med posameznimi vsebinami niso spremenila, odstotki so ostali enaki kot lani. Največ, to je 45 odstotkov razpoložljivega denarja, je namenjenega športni vzgoji mladine in otrok v društvih in klubih. Program je občinski svet sprejel soglasno.
Prav tako soglasno je občinski svet potrdili letni program na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini, pri tem pa so nekateri svetniki menili, da so sredstva namenjena za knjižnično de-
nim delom opravlja Finančna uprava Republike Slovenije. Letni prihodek izvajalca ne sme biti višji od 5.948,64 evra, pri čemer v posameznem polletju ne sme presegati 2.974,32 evra, kar je tri neto povprečne plače iz preteklega leta v polletnem obdobju. Za opravljanje dela na črno so predvidene globe v višini od 1.000 do 7.000 evrov.
Marija Lebar
javnost zelo visoka. Na proračunski postavki za kulturo je letos rezerviranih 43.870 evrov. Ti bodo razdeljeni takole: 1.950 evrov za mozirsko izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, 25.920 evrov za Javni zavod Knjižnica Mozirje in 3.000 evrov za stalno likovno zbirko lju-benske rojakinje Lize Lik. Za sofinanciranje upravičenih izvajalcev programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je namenjenih preostalih 13.000 evrov.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET LJUBNO
Sprejeta programa športa in kulture
za leto 2015
OBČINSKI SVET NAZARJE
Pozitivno o strateškem načrtu Muzeja Vrbovec
V skladu z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo mora direktor javnega zavoda pripraviti strateški načrt. Soglasje k temu daje svet zavoda, predhodno pa je potrebno pridobiti mnenje ustanovitelja. Zato se je nazarski občinski svet na januarski seji seznanil s strateškim načrtom Muzeja Vrbovec in se do njega pozitivno opredelil. Ker so imeli svetniki nekaj pobud, so dodali priporočilo, da se te upoštevajo v omenjenem dokumentu.
Strateški načrt za delo Muzeja Vr-bovec, muzeja gozdarstva in lesarstva je predstavila direktorica Barbara Šoster Rutar. Pripravljen je za štiriletno obdobje, in sicer od leta 2015 do 2018. V njem je predstavljen ra-

Barbara Soster Rutar: »Ena pomembnih nalog je ureditev depojev in digitalizacija muzejske zbirke.« (Foto: Marija Lebar)
zvoj muzeja, njegovo poslanstvo, zaposlitvena struktura, vizija in cilji ter strateške usmeritve. Ker gre za strateški dokument, v njem niso izrecno izpostavljeni številčni podatki. Ti bodo občinskemu svetu predstavljeni na eni od prihodnjih sej.
Muzej, ki deluje tudi kot turistični informacijski center (TIC), se financira iz več virov. Največ denarja dobi na podlagi letne pogodbe iz proračuna Občine Nazarje. Imajo lastne prihodke, prijavljajo se tudi na različne razpise. Šoster Rutarjeva je med drugim izpostavila projekt kokarskega lončarstva, ki so ga uspešno začeli pred časom in v katerem vidijo možnost za širitev lončarske poti pa tudi dodatno vsebino v turističnem trženju.
Že nekaj časa pripravljajo rojstne dneve in razne dogodke za otroke, v letošnjem letu bodo v ponudbo dodali andragoške programe, predvsem doživljajska vodenja za manjše skupine odraslih. »Skozi interaktivno vodenje in igrane scene bo mogoče podoživeti delo nekdanjih olcar-jev, žagarjev in mizarjev,« je med drugim povedala direktorica.
Svetniki so se zavzeli, da se poživi dejavnost v Bohačevem toplarju in da se v načrtu izpostavi sodelovanje z ostalimi društvi v občini, zanimala pa jih je tudi obnova Samostanske poti. Ob upoštevanju teh predlogov so strateškemu načrtu izrekli podporo.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Iz občin, Šolstvo
NAZARJE
Nova komisija za varstvo pravic potrošnikov javnih
dobrin
V Nazarjah se občani odslej lahko obrnejo po pomoč ali za pojasnila na komisijo za varslvo pravic uporabnikov javnih dobrin, ki jo je občinski svet skupaj z nekaterimi drugimi kadrovskimi zadevami obravnaval in potrdil na seji konec januarja. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Janez Štiglic je predstavil predloge, te je oblikovala omenjena komisija v zvezi s kadrovskimi zadevami, ki jih je potrebno urediti na začetku mandatnega obdobja.
Med njimi je tudi imenovanje komisije za varstvo potrošnikov javnih dobrin. Omenjena komisija je bila v Nazarjah na pobudo svetnikov ime-
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Na ponovoletnem srečanju so se v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) v Velenju v četrtek, 5. februarja, zbrali predstavniki Šolskega centra Velenje (ŠCV) in partnerji iz gospodarstva. Predstavljenih je bilo nekaj novih dosežkov v izobraževalnih programih, ob tej priložnosti pa so podpisali pogodbi o tesnejšem sodelovanju z dvema spodnjesavinjskima podjetjema.
Na srečanju so predstavniki ŠCV in MIC izpostavili tri novosti, ki so rezultat njihovega lastnega razvoja in znanja. Kot je povedal direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik, razvoj omenjenih projektov ni plod dela enega leta, temveč od ideje do končnega produkta traja dalj časa. Pri tokrat predstavljenih novostih gre za simulator varne vožnje, za 3-D tiskalnik in za didaktične modele za inteligentne inštalacije.
novana že konec prejšnjega mandata, a jo je bilo sedaj potrebno formirati na novo. Občinskemu svetu je bila v sprejem predlagana naslednja sestava te komisije: Pejo Buric, Darja Kramer Štiglic, Darinka Plesnik, Jože Praznik ml. in Marko Gluk.
Imenovali so še uredniški odbor Vrbovških novic, v katerega je na novo izvoljena Helena Šo-sterič, ter občinsko volilno komisijo, katere predsednica bo še naprej Terezija Plaznik. Marija Krivec je namestnica predsednice. Saša Štiglic Hren je članica in Igor Solar namestnik. Jožefa Ribežl je članica in Špela Tevž namestnica; član je tudi Jurij Zakrajšek in Marija Šporin namestni-
Vse našteto in še marsikakšen svoj produkt tudi tržijo, saj s sredstvi, ki jih za delovanje dobijo od področnega ministrstva, po Kotnikovih besedah ne bi mogli preživeti. Ker želijo biti med tistimi, ki ponujajo kakovostne pedagoške in izobraževalne programe, se povezujejo s podjetji in za gospodarstvo ponujajo modularna izobraževanja ter usposabljanja tudi za odrasle. Sodelujejo v različnih mednarodnih projektih in so že bili uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev.
Partnerstvo z gospodarskim sektorjem nameravajo nadgraditi z nekaterimi novostmi. Tokrat so podpisali pogodbi o sodelovanju z družbama Si-co iz Petrovč in Vizijo Sport iz Šempetra v Savinjski dolini.
Marija Lebar
ca. Imenovanje obeh komisij in uredniškega odbora so svetniki soglasno podprli.
Župan Matej Pečovnik je povedal, da ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlaga imenovanje koordinatorja ali koordinatorke za enake možnosti žensk in moških v lokalni skupnosti. Predlagal je, da se za koordinatorko imenuje članico občinskega sveta Tatjano Jurjovec, ki z imenovanjem soglaša. Svetniki so sprejeli sklep, da se s predlaganim imenovanjem strinjajo.
Marija Lebar
OBČINA NAZARJE
Za socialne pomoči letos dva tisočaka
Občina Nazarje je imela že v preteklosti v proračunu rezervirana sredstva za dodeljevanje socialnih pomoči svojim občanom. Da bi to področje tudi sistemsko uredili, je občinski svet na zadnji seji obravnaval in sprejel pravilnik o dodelitvi enkratne denarne socialne pomoči. Za ta namen je letos predvidenih 2.000 evrov.
Ker so socialne stiske vse pogostejše, je pričakovati povečanje potreb po tovrstni pomoči. Pravilnik je predhodno obravnaval odbor za negospodarstvo, o čemer je poročala predsednica odbora Tatjana Jurjovec. Odbor je predlagal dopolnitev, da pravilnik velja samo za osebe, ki živijo v občini Nazarje.
Svetniki so imeli nekaj vprašanj glede statusa tujcev, stalnega ali začasnega bivališča, pa tudi glede nadzora nad verodostojnostjo podatkov, ki jih bodo posredovali vlagatelji. Župan Matej Pe-čovnik je pojasnil, da bo podatke preverjal center za socialno delo. Prosilci morajo vloge predložiti na Občino Nazarje in dodati vsa potrebna potrdila. Občina bo dokumentacijo posredovala centru za socialno delo, ki bo po preverjanju podatkov in dokazil pripravil in občini posredoval mnenje.
Enkratna denarna pomoč se lahko nakaže neposredno upravičencu ali njegovemu pooblaščencu, lahko pa tudi drugi pravni osebi, če gre za plačilo zapadlih obveznosti ali se oceni, da pomoč ne bi bila porabljena namensko. Pomoč je namreč namenjena za šoloobvezne otroke, plačilo najnujnejših življenjskih stroškov, kot pomoč pri nakupu kurjave in ozimnice, za bolne pri nakupu zdravil ali zdravstvenih pripomočkov in za kritje nekaterih drugih stroškov ali izdatkov za premostitev trenutne materialne ogroženosti.
Marija Lebar
Predstavniki gospodarstva in izobraževanja so bila na ponovoletnem srečanju v velenjskem MIC-u deležni tudi kulturnega programa. (Foto: ML)
MIC kot most med izobraževanjem in gospodarstvom
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 7
Organizacije
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Bogato jubilejno leto
GOLTE SKI GOURMET
Sadjarji so na letošnjem občnem zboru v Mozirju prisluhnili mag. Iris Škerbot, specialistki za varstvo rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, ki je imela predavanje o sonaravni zaščiti sadnih rastlin pred boleznimi in škodljivci v domačem sadovnjaku. Predsednik Alojz Plaznik je spregovoril o delovanju društva, podelili so priznanja in zahvale, medse pa sprejeli deset novih članov.
Mag. Iris Škerbot je opozorila na najpomembnejše bolezni in škodljivce, ki povzročajo težave pri pridelavi sadja v domačih vrtovih in travniških sadovnjakih. Beseda je tekla o sonaravni zaščiti sadnih rastlin, preudarnem ravnanju s fitofarmacevtskimi sredstvi in ukrepih za ohranjanje koristnih
terem nosi društvo ime. Tekom leta so organizirali več izobraževanj, strokovnih srečanj in ekskurzij, septembra pa so pripravili sadjarsko razstavo pod pokroviteljstvom Občine Mozirje. Sodelujočim na 6. sadjarski razstavi so podelili zahvale.
Na občnem zboru so medse sprejeli deset novih članov, med katerimi je bil tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Kot je že v navadi, vsako leto podelijo častno priznanje članu, ki se je v preteklem letu še posebej izkazal. Upravni odbor društva je soglasno sklenil, da se kipec Franca Praprotnika za leto 2014 podeli Stanetu Kotniku iz Nazarij. Kotnik je med najaktivnejšimi člani in ima zgledno urejen sadovnjak. Skrbi za fotografsko gradi-
Castno priznanje kipec Franca Praprotnika je za svoje aktivno delo v sadjarskem društvu prejel Stane Kotnik. (Foto: Ciril M. Sem)
vrst v domačih sadovnjakih. K tem ukrepom sodi tudi gradnja domovanj za polonice, tenčičarice, stri-galice in čebele samotarke. Šker-botova je sadjarje spodbudila, da takšna domovanja za naravne sovražnike škodljivcev izdelajo tudi v svojih sadovnjakih.
V nadaljevanju je Alojz Plaznik osvežil spomin na aktivnosti, ki so se odvijale preteklo leto. Praznovali so 10. obletnico delovanja, ob tem pripravili fotografsko razstavo ter izdali jubilejni bilten. Spomnili so se tudi 80. obletnice smrti Franca Praprotnika, po ka-
Zgornjesavinjski žlinkrofi v družbi vinskih prvakov
V nedeljo, 8. februarja, na dan kulture, so pred hotelom Golte letos drugič priredili gurmanski dogodek Golte ski gourmet z dobro mero kulture pitja izbornih vin znanih vinarjev ter pokušine jedi dveh znanih kuharjev ter kuhinje domačega hotela.
Zgornjesavinjske žlinkrofe so pripravili hotelski kuharji na Golteh.
Vinogradništvo Steyer je zastopala klet Grudnik iz Mozirja, vinarja Brd Stojana Ščurka in primorsko blagovno znamko Santomas pa je predstavljala enologinja Larisa Ži-brik. Vina so kombinirali z ravioli kuharja Boruta Jakliča iz hotela Aleksander in restavracije Donatela iz Rogaške Slatine, zimsko kašico kuharskega mojstra Jakoba Polajžer-ja in zgornjesavinjskimi žlinkrofi kuhinje hotela Golte, ki jih je postregel domači kuhar Žiga Planovšek. Prireditev, ki jo je od okrepčevalnice Pri treh plotih »odpihnil« oster severo-zahodnik, so pripravili na stojnicah pred hotelom, kjer so se ustavljali tako smučarji kot ostali gostje, ki so prišli na ta kulinarično-vinski izziv iz različnih krajev Slovenije.
Predstavnik organizatorjev Mitja Škrabl je vzdrževal prijetno vzdušje vse dokler ni vrtinčast veter »stisnil v kot« tudi najvztrajnejše. V zraku so zaplesale snežinke, druženje pa je ob glasbeni spremljavi dobilo prijetno praznično vzdušje.
Zelo pozitiven odziv je bil na ponudbo vin nove kleti Steyerjevih iz Plitvice. Z ocvirki zabeljena porci-ja žlinkrofov na posteljici iz rukole se je odlično ujela s penino Steyer, kozarčkom dišečega traminca, belim vinom Steyer cuvee Golte 2013 ali z različico istega letnika rdečega vina cuvee. Slednje je postregel novoimenovani član Evropskega reda vitezov vina Mozirjan Danijel Grudnik, vinar Danilo Steyer pa je v smučarski opremi dodal nekaj anekdot iz njegovega vinskega hrama.
Na dogodek so se odzvali tudi nekateri znani ljudje iz politične, kulturne in družabne sfere, zagotovo pa je popoldansko slabše vreme vplivalo na nekaj manjši obisk od pričakovanega. Turistično kulinarična prireditev Golte ski gourmet, ki je imela tudi komercialno-promocijsko poslanstvo, je kljub vsemu uspela, namenjena pa je bila predvsem popestritvi dogajanja na Golteh kot poizkus združevanja ponudbe slovenskih gostincev, kakršno bi si želeli v prihodnje tudi v naši dolini.
Tekst in foto Jože Miklavc
vo društva, ga arhivira in objavlja na društveni spletni strani.
Kot gost je sadjarje pozdravil tudi župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik. Občina je pripravljena društvu oddati v dolgoročni najem pol hektara veliko travniško parcelo pod Rožnikom za posaditev »genske banke« starih sort jablan in hrušk. Pobudo je Plaznik v imenu društva hvaležno sprejel, dokončna odločitev pa bo znana po spomladanskem ogledu dostopnosti in talne ustreznosti zemljišča.
Barbara Rozoničnik
Novi član Evropskega reda vitezov vina Danijel Grudnik je predstavljal vina pod blagovno znamko Steyer.
8 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Zdravstvo, Organizacije
LEKARNA MOZIRJE
Nazarsko podružnico čaka še verifikacijski pregled
Ministrslvo za zdravje je v teh dneh Javnemu zavodu Lekarna Mozirje določilo termin za verifikacijo lekarniške podružnice v Nazarjah, ki naj bi potekala konec februarja Direktorica Lekarne Mozirje Rosita Aubreht je ob tem povedala: »Če komisija ob pregledu prosto-
OBČINA LJUBNO
Gasilci ena od pozitivnih strani našega vsakdana
Predsednik gasilske zveze Janko Zuntar (levo): »Gasilsko članstvo je občinska vojska, pripravljena na kakršno koli pomoč sočloveku.«
Na sedežu Občine Ljubno je zadnji četrtek v januarju potekal podpis letošnjega aneksa k pogodbi o izvajanju gasilske javne službe. K podpisu je župan Franjo Naraločnik povabil predsednike in poveljnike vseh treh društev v občini in občinskega gasilskega poveljstva ter Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline.
Župan je v uvodnem nagovoru poudaril, da je podpis aneksa, ki ureja financiranje delovanja prostovoljnih gasilcev v občini, tudi priložnost za izmenjavo mnenj. Pojasnil je, da je kljub varčevanju za področje zaščite in reševanja v proračunu namenjenih več sredstev kot leto poprej.
V letošnjem letu sta v gasilskih društvih predvideni dve večji investiciji. PGD Ljubno ob Savinji bo kupilo novo gasilsko vozilo. Občina bo k nabavi prispevala 30.000 evrov. Za sofinanciranje izgradnje gasilskega doma PGD Radmirje je v proračunu rezerviranih 60.000 evrov. Naraločnik se je zahvalil gasilcem, da k investicijam pristopajo racionalno in prido-
OBČINA NAZARJE
Za desetino težji gasilski proračun
rov in opreme ne bo imela pripomb, bi lahko podružnico odprli takoj po pridobitvi odločbe. Vsako napovedovanje datuma, kdaj bi lahko odprli lekarno v Nazarjah, je zelo nehvaležno, ker na žalost sami nimamo vpliva na potek dogodkov.«
ML
Predsedniki treh prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo na območju nazarske občine, so z županom Matejem Pečovnikom podpisali aneks k pogodbi o financiranju javne gasilske službe. Bistven poudarek je povečanje sredstev.
Predsedniki društev - nazarske-ga Roman Krajner, šmarškega Bojan Štrukelj in goriškega Jernej Riga - so se s Pečovnikom sestali 10. februarja. Pridružila sta se jim še predsednik in poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žun-tar in Slavko Bric. V pogovoru so izmenjali mnenja glede izvajanja njihove dejavnosti in pri tem izpostavili dejstvo, da je aktivnosti, katerih izvajanje od njih terja lokalna skupnost in konec koncev tudi občani, iz leta v leto več. Požari, za gašenje katerih so sicer gasilci najbolj usposobljeni, tako vse bolj postajajo »postranska« dejavnost.
Župan se je gasilcem zahvali za vse, kar počnejo v dobrobit občanov.
Po njegovem mnenju mora občinski proračun s sredstvi podpirati zlasti tista društva, ki delajo več, manj pa dati tistim, ki niso tako aktivna. Urav-nilovka ni niti smiselna niti spodbujevalna. Odtod tudi odločitev, da se gasilcem sredstva povečajo za desetino.
Vedno nove in nove naravne nesreče terjajo od gasilcev, ki občanom nesebično priskočijo na pomoč, nova znanja. Žled, visok sneg, poplave in močan veter so nekateri od pojavov, ki v preteklosti niso bili tako pogosti. Gasilci za reševanje teh nesreč potrebujejo dobro usposobljenost, ob tem pa tudi sodobno opremo. Za nakup slednje bo v letu 2015 občina namenila 8.000 evrov. Poleg tega bo za izvajanje nalog občina iz proračuna namenila za delovanje še 19.000 in iz naslova požarne takse še dodatnih 4.500 evrov. Poleg tega bo za delovanje gasilske zveze namenjenih dobrih 3.000 evrov.
Benjamin Kanjir
bijo sredstva tudi iz drugih virov, kot so sponzorstva in donatorstva. Dodal je, da je sodelovanje občine in gasilcev odlično ter se ob tej priložnosti zahvalil za sodelovanje v intervencijah tako po žledolomu kot ostalih.
Predsednik gasilske zveze Janko Žuntar je dejal, da je gasilsko članstvo »občinska vojska«, pripravljena na kakršno koli pomoč sočloveku. »Če ni mogoče več kaj reševati, smo še vedno med ljudmi, kar daje vsaj moralno oporo,« je med drugim dejal Žuntar. Poveljnik zveze Slavko Bric je omenil dobre medsebojne odnose med vsemi tremi ljubenski-mi društvi, kar je potrdil tudi poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Marjan Jarnovič: »Zahvaljujoč skupnim vajam in sodelovanju v potrebi intervencije delujemo kot ena sama enota.«. Gregor Križnik, poveljnik PGD Okonina, je dodal, da na poveljstvu skupaj prevetrijo potrebe po nabavi nove opreme in se uskladijo.
Tekst in foto Marija Lebar
Gasilci so z nazarskim županom podpisali že deseti aneks k pogodbi o financiranju javne gasilske službe. (Foto: Benjamin Kanjir)
PLANINSKI VEČER PD NAZARJE
»Gremo skupaj varneje v gore«
Petega v vrsti letošnjih planinskih večerov, ki jih organizira Planinsko društvo Nazarje, so ljubitelji gora preživeli v družbi Boruta Peršolje, ki živi v sožitju z naravo in gorami, spoštovanje do gorniških vrednot pa rad deli z drugimi. Priznani predavatelj na številnih planinskih šolah, po izobrazbi geograf, sicer pa
izkušen gornik, avtor planinskih priročnikov in dva mandata podpredsednik Planinske zveze Slovenije, je zbrane na predavanju popeljal v svet spoznavanja in doživljanja gora. Predstavil jim je številne možnosti doživljanja gorništva, ki jih ponuja klasično planinsko društvo.
TG
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 9
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Lanski žledolom najboljši pokazatelj pomembnosti
vloge gasilcev
Preteklo leto je bilo za rečiške gasilce pestro in delovno. Po besedah predsednika društva Petra Brezovni-ka se je lani ob žledolomu pokazalo, kako pomemben člen v sistemu zaščite in reševanja so gasilci.
V preteklem letu so se člani PGD Rečica ob Savinji sistematično izobraževali in udeleževali tekmovanj. S kar petimi desetinami v različnih starostnih kategorijah so se udeležili tudi državnega tekmovanja v Ormožu, kjer so dosegli dobre rezultate. Junija so pripravili 4. nočno tekmovanje za pokal občine, ki se ga je udeležilo veliko število ekip
iz različnih krajev Slovenije.
Veterani so pripravili predstavitev gasilskega doma in opreme za intervencije najmlajšim v rečiškem vrtcu. Na področju investicij se lahko pohvalijo z geotermalnim ogrevanjem, ki bo zamenjalo dosedanje ogrevanje na kurilno olje. Za nov sistem so sredstva prispevali številni donatorji, sponzorji in domača občina.
Iz poročila, ki ga je na občnem zboru prvo soboto v februarju predstavil poveljnik društva Jože Prislan, je bilo razvidno, da so operativci gasili dimniški in gozdni požar, odstranjevali vejevje pri mostu v Spodnji Reči-
ci ob narasli Savinji in organizirali tekmovanje zgornjesavinjske gasilske zveze v orientaciji.
Občni zbor so člani PGD Rečica ob Savinji izkoristili tudi za podelitev zahval in priznanj najzaslužnejšim članom za njihov doprinos k delu in napredku društva. Priznanje slovenske gasilske zveze plamenico II. stopnje je prejel Ciril Turk.
Marija Šukalo
Predsednik Peter Brezovnik je pohvalil desetine, ki so se udeležile državnega tekmovanja v Ormožu.
(Foto: Marija Šukalo)
POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE, ODBOR MOZIRJE
Ambiciozen načrt dela v celoti realiziran
Člani mozirskega odbora Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje, ki mu od lani predseduje Jože Rojšek, so se na občnem zboru sestali v prostorih osnovne šole na Rečici ob Savinji. Iz poročila, ki ga je podal podpredsednik odbora Stanislav Lesjak, je bilo razvidno, da je bil ambiciozen načrt dela v celoti realiziran.
Novi ljudje na vodstvenih položajih običajno prinesejo novo energijo, voljo in ideje. Tako se je zgodilo tudi tokrat, saj je Jože Rojšek med prvenstvene naloge zapisal razvitje lastne-
Predsednik odbora Jože Rojšek je pohvalil pozitiven odziv lokalnega okolja pri zbiranje sredstev za nov prapor. (Foto: Benjamin Kanjir)
ga prapora. V preteklosti so si morali namreč ob različnih priložnostih, kot so slovesnosti in pogrebi, prapor izposojati drugje. Stopili so skupaj, obiskali posameznike, različne gospodarske subjekte in vodstva lokalnih skupnosti ter jih seznanili s svojo željo. Na mnogih mestih so bili uslišani in denar za nakup prapora se je počasi nabral.
Skozi vse leto so se udeleževali različnih srečanj in prireditev v organizaciji drugih veteranskih društev. Ob tem je Stanislav Lesjak izpostavil odlično sodelovanje z Območnim združenjem veteranov vojne za
Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline in Združenjem borcev za vrednote NOB Mozirje. Strinjali so se s predlogom mag. Darka Repenška, da se pripravi predstavitev vloge policistov v osamosvojitveni vojni, ki se nato predstavi učencem v osnovnih šolah, saj je o tem v učbenikih bore malo zapisanega.
Občnega zbora na Rečici se je udeležil tudi predsednik Združenja Sever dr. Tomaž Čas. Pohvalil je dobro delovanje odbora in udeležence seznanil z aktualnim dogajanjem na državni ravni.
Benjamin Kanjir
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Stekle priprave na obeležitev 130-letnice društva
Zadnji januarski dan so se na občnem zboru zbrali člani prostovoljnega gasilskega društva Ljubno. Povzeli so delo preteklega in načrte za letošnje leto. Lansko leto je zaznamoval žledolom, pri katerem so bili zelo aktivni pri odpravljanju posledic.
Poleg tega so se intenzivno izobraževali, je povedal predsednik Slavko Fludernik. Kar 15 operativcev je lani opravilo tečaj, kar je zelo pomembno z vidika lastne varnosti. Začeli so že s pripravami na 130-le-tnico društva, ki jo bodo praznovali
v prihodnjem letu. Če želijo do takrat zbrati sredstva za nakup nove cisterne, morajo veliko aktivnosti speljati že letos, ko nameravajo nabaviti vozilo, nadgradnja pa bo počakala do prihodnjega leta.
Poveljnik Oskar Slatinšek je poleg 13 intervencij omenil še izobraževanja, tekmovanja in redarsko službo, ki jo opravljajo na vseh prireditvah v kraju. Ob žledolomu so opravili 1.671 prostovoljnih ur. Veliko opreme, ki se je takrat uničila, bo potrebno nadomestiti. Pohvalil je mlade, ki so v velikem številu opravili izobraževanja,
Predsednik Slavko Fludernik je povedal, da bodo društveni jubilej obeležili z nabavo novega vozila.
in žensko desetino, ki je bila na regijskem tekmovanju s starimi brizgal-nami druga.
Gostje so pohvalili dobro sodelovanje. Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric se je zahvalil za skrbno izvajanje gasilske službe, Rajko Pintar in Alojz Murko pa sta se gasilcem zahvalila za pomoč pri organizaciji tekem v smučarskih skokih. Ob zaključku zbora so zaslužnim članom podelili priznanja in napredovanja.
Tekst in foto Štefka Sem
10 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRUŠOVLJE
Jubilej bodo proslavili z nabavo moštvenega vozila
Delovanje prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje je po besedah predsednika Janka Pri-slana lani pomembno zaznamoval žledolom. Člani društva so se izkazali tudi na delovnih akcijah, pohvalno veliko udeležbo so imeli tudi na florjanovo, ko so se gasilci udeležili maše.
Avgusta so bili organizatorji srečanja veteranov gasilskih društev naše doline. Skozi vse leto so skrbeli za izobraževanje in udeležbo na tekmovanjih, kjer so dosegali dobre rezultate.
Poveljnik Jože Žerak je na občnem zboru zadnjo soboto v januarju izpostavil, da praksa v zadnjem obdobju kaže, da gasilci niso poklicani le za gašenje požarov, temveč morajo posredovati tudi ob številnih drugih nesrečah. Zato bi morali imeti na razpolago več sredstev za usposabljanje. Žerak je opozoril tudi na dejstvo, da so velik strošek zdravniški pregledi za operativce.
Lani so člani PGD Grušovlje posredovali pri dimniškem požaru, pomagali oživljati občana s
Predsednik Janko Prislan je prepričan, da veliko število udeležencev delovnih akcij dokazuje, da prostovoljstvo še vedno združuje.
srčnim zastojem in bili v pomoč sosednjim društvom.
V letošnjem letu grušoveljski gasilci praznujejo devet desetletij svojega delovanja. Jubilej, vsaj upajo tako, bodo zaznamovali z nabavo moštvenega vozila. Sredstva zanj bo prispevala Občina Rečica ob Savinji, računajo tudi na sredstva do-natorjev tako med posamezniki kot podjetji. Gasilstvo namreč vedno znova dokazuje, da ljudje še vedno znajo in zmorejo stopiti skupaj, ko je najbolj potrebno.
Tekst in foto Marija Šukalo
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU VELENJE
Četrt stoletja osveščanja o zdravem načinu življenja
Društvo za boj proti raku Velenje letos praznuje 25 let delovanja. Četrt stoletja osveščajo ljudi o zdravem načinu življenja in izvajajo razne aktivnosti, s katerimi lahko preprečimo oziroma ozdravimo raka. Zadnjo soboto v januarju so v Glasbeni šoli Frana Ko-runa Koželjskega Velenje v ta namen pripravili slavnostno prireditev.
Predsednica društva Branka Drk, ki je članica od samega začetka, je razkrila, da letos ne mineva samo 25 let od ustanovitve društva, ampak je prav toliko časa minilo, odkar je izvedela za di-
Letos mineva 25 let, odkar se je predsednica Branka Drk odločila, da bo svoje življenje posvetila detabuizaciji raka.
agnozo rak. Iskren nagovor, poln čustev je sprožil bučen aplavz, s katerim so prisotni nagradili močno voljo predsednice in vseh ostalih, ki se borijo ali so se borili z rakom. »Neizmerno sem srečna, da so si ljudje vzeli čas in nas kljub slabemu vremenu počastili s prisotnostjo. Zame je društvo način življenja. Ko sem zbolela, sem se odločila, da bom s svojim znanjem in izkušnjami pomagala drugim,« je povedala predsednica, ki je gonilna sila društva že 18 let.
V društvu je skoraj dvesto članov, ki prihajajo iz različnih kra-
jev, tudi iz Zgornje Savinjske doline. Kmalu bo začela z aktivnostmi skupina mladih iz Šmartnega ob Paki, ki bo po celotni dolini izvajala predavanja, delavnice, akcije, presejalne teste in podobno.
Na predavanjih ne govorijo le o raku, ampak o zdravem načinu življenja. »Seveda želimo spoznati bolezen in vedeti, kako se zdravi, ampak najpomembneje je vedeti, kaj lahko sami storimo, da bolezen preprečimo in jo čim prej odkrijemo,« pravi Drkova in dodaja, da prej, ko se bolezen odkrije, prej pride do ozdravitve.
Tekst in foto Katja Remic Novak
POGLEDI IZ ZRAKA Z MATJAŽEM ČATROM
Raziskovalec prve sončne svetlobe in ostankov
nočnih meglic
Planinsko društvo Nazarje je zadnji četrtek v januarju pripravilo planinski večer, na katerem so gostili fotografa Matjaža Čatra. Le-ta je obiskovalcem predstavil svoje poglede iz zraka - fotografije, ki so nastale ob preletavanju pokrajin z zmajem.
Celjan na delu v Ljubljani je po poklicu gozdar, s fotografijo pa se je začel ukvarjati naključno. Stanovski kolega ga je namreč prosil, naj z jadralnega zmaja slika gozd. Kmalu je fotografija postala njegova strast, slike pa so se začele pojavljati na tu-
jih internetnih fotografskih straneh ter v ameriških, angleških in drugih evropskih fotografskih revijah. Nazar-čanom se je mojster fotografije prvič predstavil pred dvema letoma s samostojno razstavo v Muzeju Vrbo-vec Nazarje.
Član celjskega Društva fotografov Svit večino svojih posnetkov naredi v jutranjem času, med letom z motornim zmajem. Njegova najljubša tema so motivi iz narave - pokrajina, gozd in drevo, ki jih raziskuje med igro prve sončne svetlobe in ostan-
kov nočnih meglic. Zelo rad se vrača v našo dolino, ker je mnenja, da je prav na tem območju največja paleta zelenih odtenkov. Tako so nastale številne fotografije, ob katerih gledalcu zastaja dih. Zanje skromno pravi, da je pač imel srečo, da je bil ob pravem trenutku na pravem mestu.
Marija Šukalo
Matjaž Čater večino svojih posnetkov naredi v jutranjem času, med letom z motornim zmajem.
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 11
Zgodovina in narodopisje
Vojni čas 1914-1918 - taykaufoua kronika (14)
Piše: Aleksander Videčnik
ŠE O DRAGINJI
Cena mesa je poskočila zopet na 10 do 12 K. Kaj vraga, saj so nam pobrali skoraj zadnji rep iz hlevov, ponajveč s krivdo političnih uradnih vodij v korist zloglasne vnovčevalnice živine, ki je milijone zaslužila. Obogateli so kakor sploh tudi tukajšnji njeni priganjači, mi pa še skodelice mleka često nismo dobili. Protektor te izkoriščevalnice grof Clary je to družbo na vse zadnje moral razpustiti. Zgodilo se je to, ko je že njemu voda v grlo tekla. Šel je - šli so tudi drugi naši politični tlačitelji, vodje glavarstev na slovenskem Štajerskem.
Tudi tukajšnjemu komisarju, nemškemu Michel-u - nomen est omen, je odklenkalo. Bil je za vse dobrote, ki jih je okraju prisodil vso težko dobo vojne - slovesno izstreljen. Manj častno jo je odkuril njegov oproda, tukajšnji žandarski stražmojster, kateri je bil tipična in-korporacija vseh lastnosti dobrega policijskega psa. Ako ga ne bi čez noč nemški veter odnesel, morda bi bil zarana v dekoracijo vogelne laterne pred svojo firmo, kamor so ga nameravali ruski ujetniki v zahvalo za tepeže in klofute pripeti.
SVETOVNI DOGODKI
Ti so se bliskoma podili! Tukaj nam je mogoče samo nekakšno ogrodje naši kroniki podati. Na Nemškem se je zgugal Viljemov prestol. In tiranost - klic revolucije ga je prekucnil in zlobesedni Ho-henzollerc je odnesel šila in kopita na Holandsko, kjer misli kraljici obrabljene čevlje krpati, ako ga ne bi svetovni rabelj prej prijel.
Dne 13. novembra se je v Parizu, kjer je bil navzoč naš predsednik dr. Korošec in prijateljsko roko stiskal francoskim republikancem in ateističnim socialistom in podpisal dokument pod zastopstvom Srbije, za ustanovitev Jugoslavije
- prvi predakt poznejšega našega narodnega ujedinjenja v kraljevini SHS. To ujedinjenje je bila neobhodna potreba obstojnega življenjskega pomena za nas. Zakaj? Zato, ker bi nas stari obmejni sovražniki Nemci, Lahi in Madžari počasi vse pobasali v svoje malhe. Bila je že poldvanajsta ura! Lah vedno naprej sileč čez črto, na Koroškem preti izguba biserov naše stare domovine!
UJEDINJENJE
Ujedinjenje je bilo proglašeno 1. decembra, kateri dan se je za vselej kot narodni praznik določil, to leto pa se je tudi praznoval dne 15. decembra, soboto in nedeljo. Naš narodni trg ni zaostal, bil je ta dneva impozanten v zastavah in lepo krasen zimski dan poveličeval je slavje. Domači kaplan Lusker je imel na trgu pred kape-
lo na odru slavnostni govor - izvirno političen, nadahnjen revolucionarnega duha časa. Posebno ganljiv je bil pohod šolske mladine, vsak je s trobojno zastavo migljal Jugoslaviji svoj pozdrav. Glasno so vzklikali: »Živela Jugoslavija!«
Krivična Avstrija je propadla, počasi ginevajo nje sledovi. V pol-noštevilni skupščini je na predlog odličnega odbornika gospoda
Alojza Goričarja bilo sklenjeno, naj se odstrani jubilejna plošča na pročelju rotovža. Dostopnejše bi bilo za narodno zavest, da se ta mono-ment ne bi bil nikdar vzidal. Omadeževana nam duša - rekli smo tu v polništevilni skupščini. Že na tej seji naznanil je župan zopet smrt člana odbora. Dne 12. novembra je umrl odbornik, poštar in gostilničar gospod Anton Strušek v naj-
lepši moški dobi. Odličnemu sodelavcu: »Večnaja pamjat!« Občinski odbor se je med vojno za dva člana skrčil, župan dr. J. Goričar pa je vpoklican v vojsko.
Ob koncu leta 1918 in sklepu te kronike je bil konstituiran sledeči občinski zastop: Ivan Vajd, posestnik in kolar - župan, Martin Šu-ster, pek, Alojz Goričar, tovarnar, Franc Žuža, posestnik in trgovec, Ivan Klemenak, sodar, Anton Drev, mesar, Štefan Brložnik, posestnik, Anton Deleja, tesar, in Gregor Mat-ko, posestnik. Faksimile istih diči sklep te kronike.
Dne 23. decembra nastopilo je prvo ministrstvo troedine države SHS. Slovence zastopata dr. Korošec in dr. Kramer. Določena je že delegacija za mirovno konferenco. Bivši avstrijski minister dr. Ivan Žol-ger, ki se je svoje dni v našem trgu mudil, bo naš glavni zastopnik tam pri svetovni zeleni mizi, doma bo pa čuvala nas naša in srbska vojska zoper laške in švabske brutalnosti.
Tako je napočil nov božič. S tem sklepam to fragmentarno vojno kroniko. Ako jo bodeš pozni potomec čital, ne sodi nas, ampak misli, bili so pač samo ljudje!
Beli orel plove nad planino:
Bože čuvaj našo pot.
Bože čuvaj domovino,
čuvaj nam kraljevi rod.
Sklenjeno v Mozirju na silvestrov dan Anno Domini MDCCCC XIX.
Žiga Laykauf - Mozirski, kronist.
ZASTOPSTVO TRGA MOZIRJE
Očitno je Laykauf nameraval pod tem naslovom zbrati podpise občinskih odbornikov, pa mu ni uspelo iz neznanih razlogov.
KRATKI PODATKI O ZLATI KNJIGI
Faksimile Knjige tržanov Mozirja 1740 je izdala in založila Osrednja knjižnica Mozirje leta 2004, izvirnik hrani Zgodovinski arhiv v Celju. Grafična priprava in tisk: Di-kplast, Kregar Ivan, s. p. Celje. Naklada 500 oštevilčenih in 200 neo-številčenih izvodov.
Slika izvira iz časa pred prvo svetovno vojno in prikazuje fanta, ki se poslavlja od domačega kraja, in vsebuje tudi Gregorčičeve verze o slovesu od doma.
12 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Kultura
DOMOZNANSKI VEČER Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM
O mozirskem kronistu, pesniku in publicistu Žigi
Laykaufu
V	sredo, 28. januarja, je Osrednja knjižnica Mozirje organizirala domoznanski večer z Aleksandrom Videčnikom v razstavnem prostoru njegove zbirke v Mozirju. Tema tokratnega pogovora je bil Žiga Laykauf.
Mozirski zgodovinopisec in publicist, Aleksander Videčnik, v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje redno prireja tematske pogovore z zgodovinskim pridihom. Ljubitelji zgodovinopisja so tokrat lahko sodelovali v domoznansko obarvanem pogovoru, skozi katerega so izvedeli več o življenju in ustvarjalnosti mozirskega kronista Žige Laykaufa.
Lajakov Žiga - Mozirski je bil posinovlje-nec mozirskega ranocelnika (kirurga). Nemiren duh in zgodovinske okoliščine so mu preprečile dokončanje študija, vendar kljub temu ima njegova pisana zapuščina neprecenljivo vrednost, saj je bila temelj za raziskovanje zgodovine Mozirja. Ob začetku prve svetovne vojne so ga zaradi njegove panslovanske usmeritve obdolžili veleizdaje in zaprli v ječo v Gradcu, po izpustitvi pa se je ustalil v Mozirju, kjer je delal kot arhivar in občinski tajnik.
V	tem obdobju je nastala vrsta različnih zapisov, iz katerih je mogoče črpati zgodovinske podatke o življenju v Mozirju. Videčnik je posebej izpostavil Kroniko trga Mozirje, ki je izhajala leta 1926 v celjski Novi dobi. Na-
pisal je Novejšo zgodovino trga Mozirje, kjer so zbrane letnice pomembnejših dogodkov. Pod naslovom Vojna kronika v svetovni vojni 1914-1919 z ozirom na trg Mozirje je v Knjigo mozirskih tržanov 1740 obsežno zapisoval dogajanja v trgu in zunaj njega. Obiskovalci večera so imeli možnost vpogleda v faksimi-
le omenjene knjige in izvedeti, kako je nastal.
Laykauf je bil sicer ploden pesnik in publicist. Nekaj njegovih rokopisov iz sicer obsežne zbirke, ki jo je zbral in hrani Videčnik, je bilo razstavljenih na priložnostni razstavi, ki je spremljala dogodek.
Roman Mežnar
Aleksander Videčnik je obiskovalcem predstavil številne podrobnosti iz življenja in dela Žige Laykaufa.
(Foto: Roman Mežnar)
PREGLEDNA RAZSTAVA OB 60-LETNICI GORANA J. HORVATA V MOZIRJU
Med peklom in rajem
V mozirski galeriji, s katero upravlja Osrednja knjižnica Mozirje, si je še vse do 9. marca 2015 moč ogledati pregledno razstavo zgornjesavinj-skega slikarja in kiparja Gorana J. Horvata. Razstavo z naslovom Med peklom in rajem: slike, grafike in skulpture je Knjižnica Mozirje pripravila v sodelovanju z umetnostno zgodovinarko Tatjano Pre-gl Kobe. Slednja je tudi avtorica besedila v razstavnem katalogu, ki ga je s finančno podporo Občine Mozirje in Občine Nazarje ob tej priložnosti izdala mozirska knjižnica.
Kot nakazuje podnaslov razstave, so v Galeriji Mozirje iz zelo širokega izbora avtorjevih del, nastalih v plodnih desetletjih njegovega ustvarjanja, predstavljena le nekatera slikarska in grafična dela ter skulpture. Gre za stvaritve, s katerimi želi umetnik ob svojem osebnem jubileju pokazati, kaj je ustvaril v letih svojega delovanja in, kot je na otvoritvi razstave dejala Pregl Kobetova, kako močno pravzaprav verjame v svojo ustvarjalnost.
Slavnostno odprtje razstave v Galeriji Mozirje je bilo v ponedeljek, 9. februarja. Kot je ob tej priložnosti povedala Pregl Kobetova, tako velikega galerij-
Po mnenju umetnostne zgodovinarke Tatjane
Pregl Kobe razstava v Mozirju izpričuje, kako močno Goran J. Horvat verjame v svojo ustvarjalnost. (Foto: Tatiana Golob)
skega prostora, kjer bi lahko Goran J. Horvat svetu pokazal vsa svoja dela, ki bi si jih želel in ki bi si to zaslužila, v Sloveniji ni moč najti. Zato v mozirski galeriji skozi precej ozek izbor, a še vedno bogat za oči občudovalcev, predstavljajo njegovo ustvarjalno pot, od težkih začetkov učenja likovnih tehnik, številnih padcev in vzponov, do tega, da lahko danes reče, da je zadovoljen s svojim življenjem, s svojim ustvarjanjem, in da je to, kar mu je bilo dano v življenju, pravzaprav raj. Umetnostna zgodovinarka je zbranim na odprtju podrobneje predstavila razstavljena dela, ob koncu svojega nagovora pa avtorju čestitala za njegovo ustvarjalno energijo, ki naj ga vodi še naprej.
Razstavo je odprl župan Občine Mozirje Ivan Su-hoveršnik, program odprtja pa je moderirala Vlad-ka Planovšek. Spremljevalni program je pripravila pianistka Kristina Golob, študentka klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Pregledni razstavi v Galeriji Mozirje v letošnjem letu sledi še razstava umetnikovih del v Ljubljani in v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 13
Tematska priloga
Pripravila Tatiana Golob
Trendi porok se iz leta v leto spreminjajo. Letošnje leto se boste poročili v trendu, če bo vaša poroka glamurozna, barva, ki je v ospredju, pa je zlata. Kljub trendom in različnim modnim domislicam, ki sicer popestrijo poročno dogajanje, je dan, ko se poročite, vaš osebni praznik. Njegove barve, glasba in dekoracije naj bodo po vašem okusu, ne le po okusu modnih smernic.
Poleg tega je pred samo poroko potrebno urediti številne zadeve, kjer so pomembne tudi organizacijske spretnosti, dobro načrtovanje ter navsezadnje skrb za dobro počutje svatov. Nekaj o tem lahko preberete v tokratni tematski prilogi, namenjeni pripravi na lepo in sproščeno poroko.
LOKACIJA NAJ BO PRIMERNA TAKO ZA MLADOPOROČENCA KOT SVATE
Po določitvi datuma poroke je izbira lokacije poročnega obreda in zabave prva stvar, ki jo morata urediti bodoča mladoporočenca. Pred konkretnim iskanjem morata razmisliti o številnih stvareh. Najprej določita, kje se želita poročiti (park, grad, planinska cerkvi-
(Foto: Medijales)
ca ...), in ali želita civilno in cerkveno poroko v istem kraju. Odločiti se je treba o vsaj približnem številu svatov, saj vse lokacije ne sprejmejo velike množice ljudi, zaradi česar je lahko nekaj svatov prikrajšanih za ogled poročnega obreda.
Pri izbranih lokacijah si oglejte celoten objekt, parkirne prostore, oder za glasbenike, velikost plesišča ... Pri izbiri upoštevajte tudi strukturo povabljencev, torej ali so se sposobni voziti na oddaljene lokacije, morda po strmih, ovinkastih cestah ... S tem se lahko iz-
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 14
Tematska priloga
ognete njihovi nejevolji in s tem okrnjeni zabavi. Ko pa končno najdete sanjsko poročno lokacijo, jo čim prej rezervirajte in po možnosti plačajte akontacijo.
POMEMBNA JE IZBIRA FOTOGRAFA, KI USTREZA VAŠIM PRIČAKOVANJEM
Vzemite si čas in si pravočasno izberite fotografa, s katerim se morate ujeti glede vaših pričakovanj, okusa in prioritet. Detajli, kot so skrbno izbran nakit, ovratna ruta ali kravata, poročni salonarji ..., so za ženina in nevesto navadno pomembni, na samem dogodku pa teh dodatkov ni moč postavljati v ospredje. In tukaj pride do pomena dober fotograf, ki mora poskrbeti, da s svojim objektivom zabeleži tudi te podrobnosti.
Za fotografiranje podrobnosti se dogovorite vnaprej, da bo fotograf na lokacijo prišel malce prej in se posvetil fotografiranju drobnarij. Le-
StMiS Kg UiTikč Zorin Na trgu ti htaziri
Hg
Nudimo svečane pričesk» la posebne priložnosti i predhodno probo Informacije na tel. 070 333 {frizerski salon nad Pieerijo Pr p« k}
De lovni ¿os pon.
I?	s (K! I?nfl reiiat(E- m J:rp?rjii '¿S
te je dobro pripraviti vnaprej na enem mestu, saj si s tem prihranite iskanje v zadnjem trenutku.
Čeprav sta ženin in nevesta najpomembnejša na fotografiranju, ne smeta pozabiti na svate. Tudi ti so del poroke in zato zaželeni na fotografijah. Ker so svatje na porokah navadno kar številčni, je treba računati na to, da se lahko fotografiranje zavleče tudi preko dogovorjenega časa.
Vedno bolj priljubljeno je tudi predporočno ali zaročno fotografiranje. To je odličen način za spoznavanje fotografa in izmenjavo idej in pričakovanj za poročno fotografiranje. Par se bo na ta način preizkusil v po-ziranju, nastale fotografije pa bodo lep spomin, hkrati pa jih lahko bodoča mladoporočenca uporabita za vabila na poroko.
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 15
Tematska priloga
CVETJE NA POROKI IN V NEVESTINIH ROKAH
Cvetlični aranžmaji celotne poroke so navadno prilagojeni poročnemu šopku. Floristi priporočajo cvetje v pastelnih barvah, saj ne sme preveč izstopati. Ker pa floristika ne pozna meja, stil in barva poročnega šopka le nakažeta smer izbire preostalega cvetja, sicer pa je možnosti veliko.
Neveste navadno prilagodijo poročni šopek stilu poroke. Od tega je odvisna tako njegova oblika kot vrsta in barva cvetja. Med najbolj priljubljenimi oblikami je še vedno šopek bidermajer oziroma okrogel šopek.
Od izbire poročnega šopka so odvisni tudi naprsni šopki, ki pa se vse manj pojavljajo v klasični obliki. Družice in ženske priče vse pogosteje nosijo zapestnice, obroče ali lasne sponke iz cvetja.
KAJ PA NEVESTA?
Poleg poročne obleke, izbiri katere bi lahko posvetili povsem samostojno prilogo, je za popoln izgled neveste pomembno tudi ličenje in pričeska. V letošnji sezoni porok make up trendi narekujejo naravno li-čenje, uporabljajo se barve v naravnih zemeljskih jesenskih odtenkih, kot so bež, rjava, nežno zlata in oranžna.
Tudi ustnice so nežno obarvane, lica pa se lahko malce svetlikajo. Neveste najbolj skrbi, ali bo naneseno ličilo vzdržalo do konca slavja, za kar pa profesionalni vizažisti vsekakor poskrbijo. Za to uporabljajo zelo obstojna ličila, ki zdržijo vsaj dvanajst ur in seveda tudi visoke temperature.
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 16
Tematska priloga
hi formacije in re^rvacije
Hmail: inio@902^i GOSTlSCE
http/ZvfiTv;. gftc903.com a llrtrt^ll
.43863839-46-02 GlC 902
GSM; -HS6 41 t)S<) 865 ČRNIVEC
f (pDAD&to Akwpt na \ (ptnivcu
■	ffctUftut takfudla
*	pAsIap amhi&jd ju? dn IkO qoiiiJB
*	firiruK iit AiHtlnvatipi
*	(pBAsčiti matifa ¡a f9.50€ (ghujjui ustenja j knoka. iifllf^ti A ¿hiuunikj> Anl/ifn ut cLi-Ahitt fnAiattHLirt InA iuUuutja i t k ¿¡a obaAa)
*	fini itaJ, faJdujtaAD&hi titdt iiJr paftshnc padec ¡H ¿fUHtdet p0tU}£tip tairfj)
■	£\n^pLsiiut DAimvna (OJiH.imifji pJwAh>ba bi (ah^s. iksbana, ¿iibčs)
*	{p*1 Ha/jfij/itijo bobne f>rti.■ ¡: •!. n ir po Dali jcf/'
■	čikL^nlnitUi bale ^tnfMi ^a j/ui j/i JO aisb.	hite
i doplačilom
*	$Aal ~u ¿oba jfl m.ladaptftete/uza
■	(bttfftsiiiidfnft A&be ¡a maJbi S 0 f./iuba
' ¡E\z$p.'a.ttji	to,tis, čs fo naAačils dMufjt
*	P.l ¡¡HjJio iti ¿huiknvrv} A&a&p
MR
p
Pomembno je tudi, da vizažist poskrbi za pravo mero ličil, saj mora biti nevesta lepa tako na fotografijah kot tudi v živo. Ravno zaradi fotografiranja se vizažisti navadno odločajo za malce močnejše ličenje, pri tem pa seveda skrbno pazijo, da ne prestopijo meje dobrega okusa.
Pričeska zaokrožuje celotno podobo neveste in jo naredi popolno, lahko pa, ob slabi izbiri, pokvari njeno celotno podobo. Zato je poročno pričesko potrebno načrtovati vnaprej, za nasvet pa obiščite frizerja, ki mu zaupate. Le tako, ob dobrem sodelovanju obeh, bo pričeska res takšna, da se bo nevesta v svoji novi podobi dobro počutila.
Najbolje je, da si še pravi čas organizirate »generalko« pri frizerju, saj pričeska, ki na fotografiji zgleda odlično, mogoče ne pristoji vaši obliki obraza in vašemu tipu las. Za leto 2015 se zelo propagirajo frizure z lahkotnimi kodri, ki znajo biti tudi malce nagajivi.
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 17
Tematska priloga
18 Savinjskenovicešt.8,20.februar2015
Tematska priloga, Ljudje in dogodki, Čestitke
Krst, abraham, poroka, obletnice, zaključki, rojstnodnevna slavja - vse to so dogodki, ki postavijo mejnik na naši življenjski poti. Pomembno je, kako in kje jih preživimo, kajti ustvarili si boste čudovite spomine, ki vam bodo polepšali vaš vsakdan.
V Hotelu Prebold, ki leži sredi Savinjske doline z mirno in lepo okolico, lahko gostom ponudimo vse
na enem mestu. Želimo, da se posvetite tistim lepšim delom vašega praznovanja, izkušenim rokam osebja Hotela Prebold pa prepustite priprave in organizacijo zabave.
V prenovljeni veliki dvorani Hotela Prebold udobno namestimo 100 gostov za vaše slavja, tako še ostane prostor za plesišče, kjer boste vi in vaši goste zaplesali in rajali vse do zgodnjih jutranjih ur na glasbo po vašem okusu in željah. V sklopu naše ponudbe pa poskrbimo tudi za jedačo izpod veščih rok kuharjev in pijačo, ki se bo odlično
podala k hrani in tako obogatila prijetno izkušnjo vaših gostov. Poleg dvorane pa vam Hotelu Prebold nudi prijetna prenočišča za goste. Nudimo tudi možnost sprostitve in druženja v novem Wellness centru, kjer boste lahko z gosti ponovno napolnili baterije za vse prihajajoče izzive in za vsa nadaljnja praznovanja, ki jih boste praznovali z nami.
www.hotel-prebold.si
PUST MOZIRSKI PODELIL TRSKE PRAVICE
Robert Zadražnik odslej tudi uradno Mozirjan
Začetek mozirskega pustnega tedna je bil tudi letos v znamenju podelitve listine o trških pravicah. Tokrat je šla v roke Robertu Za-dražniku, prevozniku, ki je, kot so dejali, dober prijatelj in podpornik pustne bratovščine.
V utemeljitvi, ki jo je pri Zadra-žnikovih prebral Robert Kleme-
nak, prvi glas Pusta Mozirskega, so zapisali, da Robert obrti v Mozirju doslej ni smel opravljati, zato je tovornjake posejal po vsej Sloveniji. Sedaj se bo lahko to spremenilo, saj s trško listino pridobiva tudi pravico do opravljanja obrti. Pa ne le domače, kot so dejali, in katere rezultat sta dva
fanta, ki ga oba kličeta ati.
Da je Robert velik prijatelj mo-zirske pustne bratovščine, govori dejstvo, da vsako leto na torkov karneval pripelje veliko skupino mask iz Markovcev pri Ptuju. Z ženo Nevenko, ki je rojena Mo-zirjanka, sta člana te skupine, ki vsako leto navdušuje tudi na ptujskem karnevalu.
Častna listina pa Zadražniku
ne prinaša le pravic, ampak tudi dodatne obveznosti. Prve se je moral lotiti kar na pustni torek, ko je Pust prevzel lokalno oblast. Robert je v svoj največji tovornjak naložil občinske dolgove in jih odpeljal v Grčijo. Nazaj bo pripeljal banane in grške smokvice za rehabilitacijo pustnakov po končanem pustovanju.
Benjamin Kanjir
Robert Zadražnik je prejel listino o trških pravicah iz rok pustnega župana.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Drugo svečko na tortiei bo Jutri ti pihni Is najina
Babi in dedo ti želiva lepo praznovanje in vse najboljše!
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 19
Ljudje in dogodki
PUST MOZIRSKI ODGANJAL ZIMO
V Evropo skozi Ciganski firklc
Tradicija pustovanja v Mozirju je stara 124 let. Od takrat se je sicer marsikaj spremenilo, nekatere navade pa so ostale nedotaknjene. Pustna bratovščina je tudi letos izvedla tradicionalne priredilve oziroma izpeljala jekleni repertoar dogodkov med debelim četrtkom in pepelnično sredo.
Na debeli četrtek so podelili listino o trških pravicah. V petek zvečer so prireditveni šotor napolnili mladi, ki so imeli svojo zabavo. V soboto so se pustnaki sprehodili po trških mejah in obiskali okoliške zaselke, zvečer pa so se zavrteli na gala maškaradi. Nedelja je vsako leto namenjena najmlajšim, ki so tudi tokrat privlačno namaskirani napolnili prireditveni prostor.
Ponedeljek je bil namenjen oko-lofiranju, torej obiskovanju Mozir-janov. Po napornem dnevu je na pustno torkovo jutro pustni župan Drago Poličnik na miren način prevzel občinsko oblast, ki mu jo je za dan z veseljem predal aktualni župan Ivan Suhoveršnik. Z upanjem, da napolni občinsko blagajno, reši dolgove in zadovolji želje vseh občanov. Pa ne le to. Poličnik si je zadal med prioritete še modernizaci-
jo ceste na Lepo Njivo, rešitev javnega zdravstva, prevoz vseh dolgov občine v Grčijo in povečanje števila prebivalcev, s čimer bi rešil težave zavoljo zmanjšanja gla-varine.
Kako to storiti? Enostavno. Ob Trnavi je ulica, ki je že od nekdaj znana pod imenom Ciganski firklc. Vanj bodo naselili cigane, ki jih je povsod polno. K sebi bi povabili še cigane z Dolenjske, ki se jih povsod otepajo. S sožitjem med narodi bi Pust mozirski še enkrat več dokazal, da sodi v Evropo, pa čeprav zgolj v Evropsko združenje karnevalskih mest.
Popoldanski mednarodni karneval je upravičil sloves najboljšega daleč naokoli. Pustne skupine so se vrstile ena za drugo. Od domačih godbenikov do otrok iz vrtca in rečiških šolarjev. Predstavile so se nagrajene skupine sobotne gala maškarade, koranti demoni iz Vidma pri Ptuju, več skupin iz srbskega Šabca, Haložani, dekleta ko-ranti iz Dražincev, pa Koši šoštanj-ski, Dobovski fašjenk, cigani iz ciganskega firklca, skupina iz Novega sada, čudovite barve so prinesli iz Markovcev, predstavila se je sku-
Na sobotni gala maškaradi so nagrado za prvo mesto prejele Banane s Prihove. (Foto: Ciril M. Sem)
-
Člani Drušlva za ohranjanje kulturne dediščine Pust mozirski na čelu s predsednikom Markom Presečnikom se vsem nastopajočim pustnim skupinam od blizu in daleč najlepše zahvaljujemo. Še posebno zahvalo tokrat izrekamo vsem obiskovalcem, ki so v času torkove pustne po-vorke napolnili mozirsko trško jedro. Kar okoli štiri tisoč smo jih našteli. S tem je naš trud, ki ga vlagamo v organizacijo pustovanja, lepo nagrajen.
Pust Mozirski
Vodstvo Pusta mozirskega na čelu karnevalske povorke.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Iz omare KUD Stojnci so se kar valile čudovite maske.
(Foto: Benjamin Kanjir)
pina iz Pristave ter člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje. Kot zadnji so se po običaju skozi trško jedro zapodili koranti, tokrat iz Cvetkovcev.
A neizbežno se je zgodilo tudi letos, torej smrt pusta. Z zapovedanim žalovanjem, kremiranjem njegovih
ostankov in branjem oporoke. S tem se je mozirska pustna bratovščina do martinovega, vsaj kar se pustnih vragolij tiče, preselila v ilegalo.
Fotoreportažo s pustovanja v Mozirju si lahko ogledate na www. savinjske.com (geslo: 17pum15).
Benjamin Kanjir
Kot zadnji so se skozi trško jedro zapodili koranti iz Cvetkovcev.
(Foto: Benjamin Kanjir)
20 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Kultura
ZABAVNA BURKA NEZNANEGA AVTORJA IZ 15. STOLETJA V LUCAH
Zgodba o jezičnem dohtarju Petelinu aktualna še
po petsto letih
Predzadnjo januarsko soboto so v Lučah uprizorili burko neznanega avtorja iz 15. stoletja s še danes aktualno tematiko, ki prikazuje koristoljubje in manipulacije med ljudmi. Skupina amaterskih igralcev iz Rakovnika je obiskovalcem ponudila obilo razvedrila in nasmejala s prav nič postarano odrsko intrigo.
Jezičnega dohtarja Petelina je zrežiral Bojan Kapelj, koreografinja pa je bila Tanja Skok. Glavno vlogo je od-
igral Uroš Jaklič. Zgodba, napisana pred več kot petsto leti, prikazuje podkupovanje, potvarjanje resnice, beg pred odgovornostjo in sodni proces z osebnimi interesi. Skupina desetih igralcev je tako nastavila ogledalo sodobnim načinom iskanja pravice.
Zgodba se začne s slabo pozicijo sveže priseljenega odvetnika. Nima denarja za novo obleko, zato pri su-knarju z zvijačo ukrade balo blaga. Zaplet se stopnjuje skozi razmerje
GLEDALIŠČE MOZIRSKO PRVIČ UPRIZORILO KRIMINALKO
Mišolovka Agathe Christie navdušila gledalce
Mozirska igralska zasedba se je odlično izkazala z interpretacijo legendarne angleške kriminalke. (Foto: Slavica Tesovnik)
Smrtna tišina med obiskovalci je pričala o napetosti na odrskih deskah, kjer so igralci pred odličnimi kulisami zapletali situacijo okoli umora. V soboto, sedmega februarja, je v Kulturnem domu Mozirje premierno zaživela igra malce neobičajnega žanra za naše kraje. A dvajsetčlanska ekipa je za delo, ki se je začelo že oktobra, z uprizoritvijo požela navdušujoč aplavz.
Osem igralcev je odigralo dramo, ki ima bogato zgodovino. To delo je bilo namreč prvič uprizorjeno leta 1952 v West Endu v Londonu. Od takrat je bilo odigranih 25 tisoč predstav. Zdaj se je igra zgodila tudi v Mozirju.
Zgodba: na novo odprto gostišče Monkswell Manor privabi raz-


Igralci na odru nastavijo ogledalo sodobnim načinom iskanja pravice.
med dohtarjevo hčerko in suknarje-vim sinom ter med njegovo deklo in suknarjevim ovčarjem. V goljufijo so vpleteni še njegova hči in sodnik. Ko suknar pred sodiščem zahteva pravico, po zaslugi jezičnega dohtarja le-te ne morejo odkriti. Konec dober, vse dobro, zmaga »justicija«, boginja
CERKEV SV. JURIJA V MOZIRJU
pravde z zavezanimi očmi.
Igralska skupina se je na odru raz-živela v kostumih Šentjakobskega gledališča. Namesto vstopnine so pobirali prostovoljne prispevke. Dvorane niso napolnili, a so prisotne gledalce izdatno obogatili.
Tekst in foto Slavica Tesovnik
Nastop učencev glasbene šole priprava na regijsko tekmovanje
lične goste in vsak od njih je poglavje zase. Sleherni posameznik nosi s seboj kanček suma. Pika na i je narednik Trotter, ki pride raziskovat umor. Mu uspe razkrinkati morilca? Zavita končnica je ostala skrivnost gledalcev.
Dve uri igre z nekaj kratkimi pre-dahi. Gostitelja v hotelu sta bila Jasna Skornšek v vlogi Mollie in Matej Koren kot Giles Ralston. Režija Aleša Podrižnika z vodjo predstave Polono Oblak je več kot uspela od podpori scenografije Simona Ermenca, Vesne Skorn-šek in Jaka Steblovnika. V nedeljo je v isti dvorani sledila še repriza predstave. Naj se zgodi še veliko ponovitev!
Slavica Tesovnik
V župnijski cerkvi sv. Jurija v Mozirju so pripravili nastop učencev Glasbene šole Nazarje, ki so se pripravljali na regijska tekmovanja mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. V še praznično okrašeni cerkvi so obiskovalci koncerta slišali ubrane zvoke orgel, harfe, kitare, violine in saksofona.
Mladi glasbeniki so se predstavili kot solisti in v manjših komornih skupinah. Vodja nastopa je bila profeso-
rica orgel na nazarski glasbeni šoli Barbara De Costa.
Komisija za glasbena in baletna tekmovanja in Zveza slovenskih glasbenih šol organizirata tekmovanja mladih glasbenikov, ki potekajo najprej na regijski, nato še na državni ravni. Tekmovalci tekmujejo v ustrezni starostni kategoriji, tekmovanja pa so namenjena odkrivanju in spodbujanju nadarjenih učencev.
Barbara Rozoničnik
Učenci Glasbene šole Nazarje so se predstavili s programom za regijsko tekmovanje mladih glasbenikov v Velenju in Celju. (Foto: BR)
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 21
Organizacije, Ljudje in dogodki

PREDSTAVITEV KNJIGE MIRKA ZAMERNIKA
Vzponi in padci so sestavni del življenja
Mirko Zamernik v svoji knjigi išče odgovor na vprašanje, ali napotki za življenje, ki jih najdemo v knjigah in na seminarjih, veljajo tudi pri nas.
(Foto: Marija Sukalo)
V začetku leta je luč sveta ugledal knjižni prvenec Mirka Zamer-nika z naslovom Poljub življenja -slovenska politika za telebane 1 ali česa ne smete početi, če želite v njej uspeti. Knjiga je izšla v samozaložbi, soizdajatelj pa je Turistično društvo Podvolovljek. Lučan v njej opisuje svojo politično pot od župana do poslanca in delo v državnem zboru. Knjigo so javnosti predstavili konec januarja v Zamer-nikovem domačem kraju. Pogovor z njim sta vodila Mirko Petek in Jože Jerovšek.
»Po zaključku mojega aktivnega ukvarjanja s politiko sem napisal oziroma zbral nekaj zapisov, ki so nastali v tem času. Prvotni namen je bil, da zbirka postane resna knjiga, ki bi vsebovala napotke za uspešno življenje,« je povedal Za-mernik in dodal, da je z nastaja-
njem knjige kazalo, da bo ta neke vrste samorefleksija. Zapisi so potem ostali pozabljeni na disku. Približno tri četrtine knjige je bilo na-
pisane v letih 2008-2009, zadnja četrtina pa v preteklem letu.
»Želel sem na preprost in razumljiv način predstaviti nekaj ključ-
nih dogodkov iz mojega življenja, obogatenih z modrostmi iz prebranih knjig o osebnostni rasti, obiskanimi seminarji in izobraževanji na temo večnih vprašanj: Kdo sem? Od kod prihajam? Kam grem? Kaj je vzrok za moj obstoj? Vse to sem poskušal oblikovati v smiselno celoto in sebi odgovoriti na dve ključni vprašanji: Ali napotki za življenje, ki jih najdemo v knjigah in na seminarjih, veljajo tudi v naši državi, ter ali naravne zakonitosti, kot so zakon setve in želve, zakon vzroka in posledic, zakon privlačnosti, veljajo tudi v politiki?«
Mirko Zamernik poudarja, da so vzponi in padci sestavni del življenja. V nekem trenutku si na vrhu vala, že naslednji trenutek pa v padeš v globino. A je vredno Ivegati. Sprememba namreč spremeni obzorja.
Marija Šukalo
ROMAN LELJAK, AVTOR KNJIGE SPEČA UDBA
Razkrivanje zamolčane preteklosti
V Mozirju so ob ustanovni skupščini območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojile povabili v goste pisatelja in raziskovalca Romana Leljaka, avtorja knjige Speča UDBA. Leljak se ukvarja z raziskovanjem slovenske polpretekle zamolčane zgodovine, o čemer je napisal že več knjig.
Pred leti je pričel raziskovati delo-
KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
vanje organov do posameznikov in skupin med drugo svetovno vojno in po njej, ki so bili drugače misleči kot Zveza komunistov SFRJ in Slovenije, v zadnjem času pa se je osredotočil na delovanje Udbe v Sloveniji.
V knjigi Speča UDBA so objavljeni in po krajih razvrščeni seznami aktivnih in rezervnih članov slovenske Udbe. Za predstavitev knji-
Vabilo na pogrebščino
Kulturno drušlvo Gornji Grad v soboto, 21. februarja, ob 19. uri na oder tamkajšnjega gledališča premierno postavlja črno-belo komedijo z naslovom Mama je (spet) umrla dvakrat. V igri ostarela gospa pošlje vabila svojima otrokoma in sestri, v katerem zapiše, da je umrla in jih povabi na branje oporoke.
Ko se dediči zberejo in se nikakor ne morejo dogovoriti, kdo in kakšen kos pogače iz zapuščine bo dobil, jih mama preseneti z dejstvom, da ni umrla. Dediči odidejo praznih rok.
V drugem dejanju se druščina spet zbere na domu njihove mame,
ki naj bi tokrat zares umrla. Ob branju druge oporoke jih mama preseneti s posebnim pogojem, ki ga morajo izpolniti, če želijo dedovati svoj del zapuščine. Bo zmagal pohlep ali razum?
Gornjegrajski gledališčniki zagotavljajo krepko dozo smeha za vsakogar. Čeprav še eno društvo v dolini igra igro po isti literarni predlogi, se uprizoritvi precej razlikujeta. Ponovitev komedije bo v nedeljo, 22. februarja, ob 18. uri, prav tako v kulturnem domu v Gornjem Gradu.
ŠS
Pisatelj in raziskovalec Roman Leljak se je pri raziskovanju v zadnjem času osredotočil na delovanje Udbe v Sloveniji. (Foto: Barbara Rozoničnik)
ge v Mozirju je pisatelj izpostavil nekaj tesnih sodelavcev, ki so bili rojeni ali pa so delovali na območju Zgornje Savinjske doline. Leljak pravi, da je komunistična ideologija izjemen vir zla, ki ga je potrebno resnično prikazati in izgnati. Moto njenih organov je bila borba proti narodnemu sovražniku na način, da ga likvidirajo.
Ob začetku predstavitve knjige je bil predvajan filmski posnetek iz leta 2009 ob odkrivanju uničenja
in mučenja okrog 3.000 ljudi v Barbarinem rovu v Hudi jami od maja do junija leta 1945. Avtor knjige govori o definiciji sodelavca Udbe, njihovih centrih, načinih prisluškovanja in represije. Raziskuje v arhivih celotne bivše Jugoslavije in ugotavlja, da je bila velika večina dokumentov o delovanju načrtno uničena, osebnih dosjejev tudi ob slovenski osamosvojitvi nismo ustrezno zaščitili.
Barbara Rozoničnik
22 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Šport
NOGOMETNI VIKEND V ŠPORTNI DVORANI MOZIRJE
Na parketu okoli 400 mladih nogometašev
KOSARKARSKI KLUB NAZARJE
Športno društvo Mozirje vsako leto v začetku februarja organizira festival nogometa za mlade nogometaše. Letos je bilo sobotno dopoldne namenjeno kategoriji U9. Sodelovale so po dve ekipi iz Velenja, Dobrovc in Mozirja, poleg njih pa še Ljubenci in nogometaši iz Šmartnega ob Paki.
nale sta se uvrstili ekipi Mozirje A in Dobrovce B. Po izenačenem rezultatu ob koncu tekme so tokrat imeli več sreče pri izvajanju kazenskih strelov gostje iz Dobrovc.
V nedeljo, osmega februarja dopoldan, so na parket stopili mladi nogometaši kategorije U13. Med
Kljub mladosti nogometašev so bile tekme zelo kakovostne.
Kljub mladosti športnikov so bile tekme zelo kakovostne in kar nekaj nogometašev je po znanju že izstopalo iz povprečja. V finale sta se uvrstili ekipi Dobrovce A in Mozirje A. Po izteku igralnega časa je bil rezultat 1:1, v kazenskih strelih pa so se izkazali Mozirjani in tako poskrbeli, da je zmagovalni pokal ostal doma.
Sobotno popoldne je pripadlo igralcem U11. V tem delu so sodelovale ekipe velenjskega Rudarja, Jev-nice, Ljubnega, Šmartnega ob Paki ter po dve iz Dobrovc in Mozirja. V fi-
STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Domača ekipa še ni rekla zadnje
Rekreativna strelska liga je krepko zakorakala v drugi del, prejšnji petek pa je bil 6. krog od devetih. Vodilni strelec lige Jernej Prodnik iz SD Solčava je tokrat nekoliko zaostal za svojim povprečjem, vendar sta člana njegove ekipe, Aleksander in Štefan Ošep, pokazala zavidljivo dnevno formo. Prvi je med posamezniki dosegel najboljši izid s 178 krogi.
Drugi del prvenstva začeli s porazom
Članska ekipa KK Nazarje je začela drugi del prvenstva s porazom proti Vojniku. Mlajše selekcije kluba so bile bolj uspešne, saj so prav vse zabeležile zmage.
Košarkarji članske ekipe so drugi del prvenstva začeli v soboto, 14. februarja, z gostovanjem v Vojniku. Gostitelji so v drugi del prvenstva vstopili kot nepo-ražena ekipa iz skupine Vzhod 1, Nazarčani pa so bili na drugem mestu skupine Vzhod 2, doživeli pa so tri poraze. Prvi obračun v boju za prvaka se ni izšel po željah Nazarčanov, saj so naleteli na razpoloženo ekipo Vojnika, ki je že v uvodu naredila razliko.
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Zgornjesavinjski košarkarji so celotno srečanje lovili zaostanek, vendar udarna peterka ni imela svojega večera, zato je zmaga zasluženo ostala doma, rezultat pa je bil 81:67.
Minuli konec tedna so bili bolj uspešni mlajši košarkarji. Mlajši pionirji (U-13) so na turnirju v Celju premagali Vrane iz Vranskega ter Kelejo B. Kadeti (U-17) so bili s 112:64 boljši od Lastovke iz Domžal, mladinci (U-19) pa so že v petek s 85:68 premagali Ilirijo. Člani bodo naslednjo tekmo igrali 28. februarja, ko bodo gostovali v Brežicah.
Roman Mežnar
sabo so se pomerile ekipe iz Hrastnika, Mozirja, Velenja, Ljubnega in Šmartnega ob Paki. V tej kategoriji Velenjčani niso dovolili nobenega presenečenja, zato sta v finale prišle obe njihovi ekipi.
Za občinstvo je bil bolj zanimiv popoldanski del, ko so se v kategoriji U15 pomerile ekipe iz Ljubljane, Ljub-nega, Mozirja, Hrastnika in Šmartnega ob Paki. Šmarčani so v velikem finalu nadigrali Ljubljančane, v malem finalu pa Mozirjani Ljubence.
Tekst in foto Benjamin Kanjir
Zmagovalnega niza po dveh stresnih tekmah še ni konec
Najboljša ekipa je bila SD Mozirje 1, izkazali pa so se Sebastjan Bri-novšek s 173 krogi, Tomaž Brložnik s 165 in Jure Žohar s 177, ki je bil drugi najboljši strelec večera. S tem so se Mozirjani prebili na 2. mesto med ekipami. V posamični konkurenci razmerja moči ostajajo enaka, Jerneju Prodniku še vedno sledita Milan Hrovat in Marjan Prodnik.
Roman Mežnar
Mozirske odbojkarice so se to soboto v Športni dvorani Mozirje pomerile z ekipo iz Benedikta in osvojile nove točke za zmago. Pred dvema tednoma so prav tako doma odpravile Sobočanke.
Zadnjo januarsko soboto so v Mozirju gostovale odbojkarice iz Murske Sobote. Vedno neugodne nasprotnice so pokazale svoje znanje že v prvi igri in Mozirjanke jim niso mogle slediti. Sobočanke so igro dobile s 25:14. V odmoru je domači trener David Skok očitno uspel dvigniti motivacijo mozirske ekipe, saj je bila njena igra nato drugačna, bolj živahna in premišljena. Kljub temu je bil rezultat ves čas bolj ali manj izenačen. Na koncu je bilo 25:20 za domačinke.
Podobno je bilo v tretji igri, ko je bil na semaforju ob koncu rezultat 25:23 za Mozirje. Pravo kvaliteto so domačinke pokazale v četrti igri, ko gostje niso več zmogle ritma in rezultat je bil 25:13, skupno pa 3:1 za Mozirje.
Še bolj napeta in stresna je bila
tekma na valentinovo. Gostje iz Benedikta so nepredvidljive, na prvenstveni lestvici pa dve mesti višje od Mozirjank. Srečanje se je pričelo po željah domačih igralk, ki so dobile prvi niz s 25:17. Druga igra je bila že težja, predvsem zaradi številnih napak pri servisu, rezultat pa 25:22 za Mozirje.
V tretjem nizu se je položaj obrnil. Kot da bi domačinkam zmanjkalo moči so začele delati velike napake. Gostje so to s pridom izkoristile in zmagale s 25:20, v četrti igri pa s 25:22.
Sledila je podaljšana igra, v kateri so več zbranosti vendarle pokazale domačinke. Igra na mreži, ob tem pa odlično serviranje in navijaška podpora s tribun so dali Mozir-jankam krila za zmago s 15:6 oziroma 3:2 v nizih. S to zmago so mozirske odbojkarice okrepile svoj položaj na petem mestu prvenstvene lestvice, v naslednjem krogu pa gostujejo na Prevaljah.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 23
Šport
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE LJUBNO 2015
Na Ljubnem manjkala samo pika na i
Minuli vikend je bil na Ljubnem po dveh letih zopet praznik smučarskih skokov. Lani je tekmo za svetovni pokal za ženske »narava odpihnila« v Planico, letos pa se je kljub na prvi pogled »nevarnemu terminu« in prvih znakih pomladi vse izteklo kot po maslu. Z izjemo stopničk za katero od Slovenk, ki so jih ljubitelji smučarskih skokov po letošnjih rezultatih, zlasti Špele Rogelj, na tiho pričakovali.
Druženje z najboljšimi smučarskimi skakalkami sveta se je začelo v petek popoldne z uradnim treningom in se nadaljevalo v večernih urah, ko so tekmovalke iz rok podmladka SSK Ljubno BTC prevzele startne številke za sobotno tekmo.
se je na prvem mestu Takanashijevi z enakim izkupičkom točk pridružila Iraschko-Stolzeva. Hendriksonova je ostala na tretji stopnički, le 1,1 točke za njo pa je zaostala najboljša Slovenka, Špela Rogelj. Med deseterico je bila uvrščena tudi Maja Vtič na sedmem mestu.
Organizatorji so tudi na nedeljski tekmi z zadovoljstvom opazovali več tisoč obiskovalcev okoli izteka skakalnice pod Rajhovko, ki je po oceni odgovornih v svetovni smučarski karavani ženskega skakalnega športa edina ovira za še kakšno nepozabno snidenje ljubiteljev ženskih smučarskih skokov na Ljubnem ob Savinji. Vse druge pogoje za pridobitev naslednjih tekem svetovnega pokala so prizadevni ljuben-ski organizatorji že opravili z odliko.
Ob uspešno izpeljanih tekmah, ki si jih je po
Večtisočglava množica je ustvarila fantastično vzdušje okoli izteka ljubenske velikanke.
V petek zvečer so skakalke iz rok podmladka SSK Ljubno BTC prevzele startne številke za sobotno tekmo.
neuradnih podatkih ogledalo preko deset tisoč gledalcev, velja omeniti še dogodek po koncu sobotnega tekmovalnega dne, ko so avstrijski skakalki Danieli Iraschko-Stolz podelili nagrado za fair-play, po tem ko je na tekmi na Japonskem Špeli Rogelj, ki je na poti v Sapporo ostala brez smuči, posodila svoje, čeprav je Roglje-va njena tekmica za visoke uvrstitve.
Fotoreportažo s tekem svetovnega pokala na Ljubnem si lahko ogledate na www.savinjske. com (geslo: sklj1415).
Tekst in foto: Franjo Atelšek
Pričakovanja tako organizatorjev kot tekmovalk so se pričela uresničevati na prvi tekmi v soboto, ko je večtisočglava množica ustvarila fantastično vzdušje okoli izteka ljubenske velikanke. Manjkala je samo še pika na i, tako želena uvrstitev vražjih Slovenk na stopničke pred zvestimi slovenskimi navijači. Žal se želje niso uresničile, kljub dobrim obetom po prvi seriji.
Z ugodnega tretjega mesta se v drugi seriji najizkušenejši v slovenski ekipi Maji Vtič ni izšlo po načrtih, njena skoka sta bila skupaj dovolj za sicer še vedno odlično šesto mesto. Takoj za njo se je uvrstila druga najboljša »naša«, Špela Rogelj, v deseterico pa z devetim mestom tudi Katja Požun. Zmagoslavje na valentinovo si je z najdaljšim skokom dneva, 90 metrov, priskakala Japonka Sara Takanashi, pred Avstrijko Danielo Iraschko-Stolz in Američanko Sarah Hendrickson.
Sobotna zgodba se je skoraj do potankosti ponovila na nedeljski tekmi. Zasedba na zmagovalnih stopničkah je »ostala« sobotna, le da
Vse je bilo narejeno z odliko, zato je bilo veselje organizatorjev v družbi slovenske skakalne ekipe več
kot zasluženo.
24 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Šport
Jože Mermal, predsednik uprave BTC
»Doživeli smo dva veličastna dneva na Ljubnem. Letos smo glede na prejšnja leta naredili še korak dlje v smislu organizacije, programa in še večje množice gledalcev. Zadovoljstvo s strani FIS je bilo praktično popolno, saj je bila organizacija obeh tekem dobesedno brez napak. Vsega tega pa ne bi bilo brez volonterske-ga pristopa ljudi, ki delajo z dušo in srcem za Ljubno, za celo Zgornjo Savinjsko dolino, kar je nekaj izjemnega v svetovnem merilu. Če bi vlagali samo denar v takšen dogodek, ne bi bil na takšnem nivoju, tako pa se dela z dušo in srcem. Zmagalo je torej srce in volja, da stalno iščemo nekaj novega, zato je možnost, da Ljubno ne bo samo v zraku, kot je bilo tokrat, ampak da Ljubno v naslednjih letih tudi poleti.«
Rajko Pintar, predsednik organizacijskega
komiteja
»Zelo smo zadovoljni z dogajanjem v vseh teh dneh, ko so na Ljubnem gostovale smučarske skakalke iz celega sveta. Predvsem je to zadovoljstvo podkrepljeno z dejstvom, da se iz leta v leto kaže napredek v organizacijskem smislu, saj je tokrat vse potekalo brez kakršnih koli problemov, kar so potrdili tudi iz krovne svetovne smučarske organizacije FIS. Veseli nas tudi, da je dogodek tako dobro medijsko podprt, saj je bila po razpoložljivih podatkih gledanost tekem na Eurosportu kar sedemodstotna. To pomeni več kot večina drugih športnih prireditev in da zanimanje za ženske smučarske skoke narašča. Videli smo dve lepi tekmi, brez enega samega padca, manjkale so samo tako želene stopničke, ki bodo prej ali slej tudi prišle.«
Franjo Naraiočnik, župan občine Ljubno
»Zadovoljni smo s tako velikim številom gledalcev, predvsem pa s samo izvedbo tekmovanja, ki je bilo na najvišjem nivoju, kar nam je potrdila tudi glavna direktorica za ženske smučarske skoke pri FIS, Chika Yoshi-da. Želeli bi si le malce hladnejše vreme zaradi vzdrževanja prizorišča, vendar so tudi takšne težave rešljive z ekipo, kakršno imamo na Ljubnem. Glede korekcije profila skakalnice, ki je ena od zahtev FIS za prihodnost tekem svetovnega pokala na Ljubnem, se na ljubenski občini zavedamo finančne omejenosti občinskega proračuna, zato moramo za ta projekt poiskati racionalne možnosti, ki so nam dane. Nadaljnji koraki glede tega bodo morali biti torej zelo premišljeni in preudarni, saj občine ne smemo izčrpati zaradi takšne investicije.«
Alojz Murko, predsednikSSK Ljubno BTC
»Na Ljubnem smo doživeli dva nepozabna dneva v družbi smučarskih skakalk. Uspešni nastopi tekmovalk, varni skoki, množica gledalcev iz praktično cele Slovenije. Ljubno je bilo dobesedno Slovenija v malem. Za perfektno organizacijo, zaradi katere smo bili ponovno pohvaljeni s strani odgovornih pri FIS, bi se rad zahvalil vsem prostovoljcem, udarnikom z Ljubne-ga in od drugod, ki so prispevali velik delež pri uspešni izvedbi našega smučarskega praznika.«
Primož Peterka, trener
»Največ obiskovalcev na tekmah svetovnega pokala, najboljše vzdušje, zato je užitek sodelovati na takšnem športnem dogodku. Tudi ostali iz karavane ženskih smučarskih skokov so navdušeni nad dogodkom, saj je bila lani to najbolje ocenjena tekma v sezoni, za kar so poleg ostalega v veliki meri »krivi« navijači. Vse je torej stoodstotno, glede izvedbo posodobitve skakalnice, ki je edina »slaba« stran v tej zgodbi, pa moramo biti optimisti.«
Karl Erjavec, zunanji minister
»Organizatorji so opravili veliko delo, saj so ga izvedli profesionalno, na najvišjem možnem nivoju. Samo tako naprej, pa se bo o Ljubnem še veliko slišalo, sploh če bodo svoje dodale še vražje Slovenke z dobrimi rezultati.«
Miro Cerar, legenda slovenskega športa
»Z veseljem sem se odzval vabilu organizacijskega odbora in BTC, da se udeležim tekme na Ljubnem, saj g. Jože Mermal v veliki meri podpira tudi gimnastično zvezo Slovenije. Moram dati priznanje vsem tistim na Ljubnem, ki z dušo in srcem poskrbijo za enkratnost dogodka in pokažejo predanost, ki si jo lahko organizatorji tovrstnih dogodkov samo želijo.«
Tone Fornezzi-Tof, novinar in humorist
»Sem stalni spremljevalec skokov v Planici, na Ljubnem pa se občuti posebna pozitivna energija, kar pomeni, da domačini živijo za tekmo. Žal mi je samo, da nobena od naši tekmovalk ni »na šten-gah«, vse ostalo je pa super.«
Marija Pušenjak, obiskovalka iz Ljutomera
»To je čudovit dogodek tako za Ljubno oziroma ljubensko občino kot tudi za Slovenijo. Vzdušje kaže na povezanost vseh, ki se trudite, da bi dogodek uspel, prav tako pa tudi naš narodni ponos. Slovenske zastave, transparenti, domača glasba, kurenti ... vse to je del slovenske tradicije. Taki športni dogodki bi nas morali utrditi, da bi bili bolj ponosni na našo deželo, na naše naravne in kulturne znamenitosti, na vse to, kar zmoremo kot narod ali kot pridni posamezniki. Teh je danes tukaj veliko in iskrene čestitke vsem zavzetim ljudem, da je organizacija res na vrhuncu. Zato bomo še prišli in doživeli praznik ženskih smučarskih skokov.«
Manfred Kosch, član uprave BSH Hišni aparati Nazarje
»Super razpoloženje, enkratni obiskovalci, dobra organizacija. Žal nemška tekmovalka ni zmagala, peto mesto pa tudi ni slabo. Prvič sem na ženski tekmi svetovnega pokala in sem navdušen nad dogajanjem.«
Maja Vtič, najboljša Slovenka na sobotni tekmi
»Rezultat je lep, lahko pa bi bilo še bolje. De-finitivno bomo enkrat dosegle stopničke tudi na Ljubnem. V prvi seriji sem naredila dober skok. Sreča v obeh skokih mogoče ni bila na moji strani. Morda si preveč želimo stopničk, morda ska-čemo preveč zanje kot za dobre skoke.«
Spela Rogelj, po nedeljskem 4. mestu
»Malo je zmanjkalo, a sem zadovoljna predvsem zaradi drugega skoka, s katerim sem bila konkurenčna tudi najboljšim skakalkam. Razlika do zmagovalnega odra je bila res majhna.«
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 25
Šport, Oglasi
DRŽAVNO PRVENSTVO V DVORANSKI ATLETIKI
Maja Mihalinec državna prvakinja
V Ljubljani je bilo na valentinovo državno prvenstvo v dvoranski atletiki. V konkurenci atletinj je naslov državne prvakinje v teku na 60 metrov prepričljivo osvojila Mozirjan-ka Maja Mihalinec. Članica velenjskega atletskega kluba je s časom 7,31 potrdila dobro pripravljenost pred bližnjim evropskim dvoranskim prvenstvom, ki bo prvi vikend v marcu v Pragi.
»V Ljubljani sem si želela rezultat okrog 7,30, ker to pomeni neko konstanto v mojih nastopih in pripravljenosti. Sedaj me čaka trening in upam, da se bom v Pragi približala svojemu osebnemu rekordu,« Maja ne skriva zadovoljstva nad rezultatom, saj se z njim postavlja ob bok najboljšim 16 v Evropi in najboljšim 20 na svetu.
Marija Šukalo
Maja Mihalinec (v sredini) je v odlični formi pred evropskim dvoranskim prvenstvom. (Fotodokumentacija MM)
' ..*.'.. v- 1A kaj
"Mladi veter" vabi
na brezplačne delavnice za	(j O- \ J
zaposlovanje v Zgornji Savinjski dolini. ^ ' I LA^tL- l/tii/
V	soboto, 21. 2. 2015, ob 9h bo na Ljubnem, v prostorih Kluba zgornjesavinjskih študentov, v kulturnem domu, delavnica z naslovom:
Ne bodi čez les. Ukvarjaj se z lesom!
Na delavnici bodo svoje izkušnje in poglede na razvoj lesenih izdelkov, inovativnost in povezovanje v Zgornji Savinjski dolini predstavili ustvarjalni mojstri in podjetniki:
Alojz Selišnik, s podjetja Melu, Stanko Rihter, s podjetja Rihter, Jure Poličnik - LESek, Jože Strmčnik - Šlanger.
Udeleženci si bodo lahko ogledali in preizkusili zanimive izdelke in skupno zbistrili ideje za nove priložnosti.
V	soboto, 28. 2. 201S, ob 9h vas vabimo na delavnico z naslovom:
Lokalno pridelano, lokalno porabljeno.
Ogledali si bomo zanimive primere lokalne pridelave hrane in uporabe lokalno pridelane hrane pri pripravi vrhunskih kulinaričnih i zdel kov.
Za udeležbo na delavnici je potrebna predhodna prijava.
Več informacij na: http://kzss.org/mladiveter/ Tel.: 041 783 469; e-mail: veter.zsd@gmail.com
>3a- /cv
Projekt je podprt $ sredstvi X Bea	nOI~Way
finančnega mehanizma EGP 2009-2014 grafUS grafltS
Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur. l. RS št. 69/02, 112/04 in 54/10), Občina Mozirje objavlja
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE
1.	Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2015:
-	nagrada Občine Mozirje,
-	zlata plaketa z priznanjem.
2.	Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo:
ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE
se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje, za vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.
Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma.
ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE
se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.
Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja.
3.	Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje.
Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino:
-	osnovni podatki o predlagatelju;
-	podatki o predlaganem kandidatu za priznanje;
-	obvezna obrazložitev predloga;
-	vrsta priznanja;
-	podpis vlagatelja.
4.	Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje.
O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom, po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov.
Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja Občine Mozirje. Dokončen sklep pa sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje.
5.	Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mozirje.
6.	Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na naslov :
Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje - RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ - NE ODPIRAJ, do vključno 13.03.2015.
OBČINA MOZIRJE
26 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	VLOMILEC V HOTELU
Ljubno ob Savinji: 14. februarja v popoldanskem času so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec skušal vlomiti v štirinajst sob v hotelu na Ljubnem ob Savinji. V sobe mu ni uspelo vlomiti, je pa z vlamljanjem nastala materialna škoda.
•	OSTAL BREZ BUNDE
Mozirje: Neznani storilec je 14. februarja v nočnem času na prireditvi v šotoru oškodovancu ukradel bundo, v kateri je imel slednji ključe avtomobila. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo.
•	VANDAL RAZBIL AVTOMOBILSKO ŠIPO
Mozirje: 15. februarja v jutranjih urah je oškodovanec obvestil policiste, da mu je neznani storilec na parkirišču pri avtobusni postaji poškodoval tam parkiran osebni avtomobil. Razbil je steklo vrat prtljažnika.
•	ZAGORELO V OSNOVNI ŠOLI
Rečica ob Savinji: 15. februarja je nekaj minut po 18. uri zagorelo v električni omarici v osnovni šoli. Posredovali so rečiški gasilci, ki so požar pogasili, pregledali prostor in ga prezračili.
•	ZAGORELE SAJE V DIMNIKU
Gornji Grad: Ob 18.22 so na Attemsovem trgu zagorele saje v dimniku starejšega večstanovanjskega objekta. Posredovali so gasilci PGD Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta, ki so požar pogasili, gasilci PGD Oko-nina pa so pregledali prostore s termo kamero.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo tako daleč je .
V SPOMIN
23. februarja mineva dvajset let, odkar nas je zapustil naš dragi oče
Jože KOREN - Oter
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi tvoji, ki te imamo radi

Minile zate vse so bolečine,
a v naših srcih pustil si nepozabne, lepe, drage nam spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka
Bojana ŠTORGLJA
28.11.1960 - 9.2.2015
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste v teh žalostnih trenutkih delili z nami bolečino in nam izrekli sožalje ter Bojana v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem, ki ste ga imeli radi in zanj darovali cvetje, sveče, svete maše in na kakršenkoli način pomagali v teh težkih časih, osebju ZD Gornji Grad, dr. Blažičevi, sestri Miri in patronažni sestri Zofki, sosedu Stanetu, gospodu župniku Ivanu Šelihu za opravljen obred, ministrantom, pevski skupini M.J.A.V. za lepo odpete pesmi, govornici in govorniku za besede slovesa, pogrebni službi Morana, praporščakom, po-grebcem in gasilcem iz PGD Bočna, ter gasilcem iz sosednjih društev za lepo opravljeno pogrebno slovesnost iskrena hvala. Ostal boš v naših srcih.
Žalujoči vsi njegovi
Tiho odpade list, ostane radostno upanje v novo vzklitje. Ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostaneta le tišina in večna bolečina.
ZAHVALA
V 85. letu nas je za vedno zapustila naša mama in stara mama
Vera URH
iz Luč 12.1.1931 - 7.2.2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše.
Posebna zahvala sosedom, patru Karlu za opravljen obred, govornici, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči domači
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 27
Za razvedrilo
Cvetke
RAFKO NA RITI
Znani kmetovalec v pokoju (kaj je to upokojeni kmet?) Rafko Ker-znar iz Nove Štifte se rad pridruži ljudem, ki obujajo stare običaje. Tako je naneslo, da je obudil življenje zelo starim smučem s podstrešja in se podal na fis oldtimer tekmo v Bočno, kjer je zastopal Podme-ninske gade. Na ostri ridi ga je ploznilo, kamere so snemale v živo, ljudje so se smejali na mrtvo, Rafko na tazadnji pa je dal izjavo za javnost, se pobral in odpeljal do cilja na odlično ... ohoho mesto. In izjava? »Važno je sodelovati in vse cele kosti domov pripeljati!«
(Foto: JM)
VITEZA S KOZARCI
Ondan sta se srečala na Golteh dva stara prijatelja, dva ljubitelja vin ter po novem dva »Evro« viteza vina - vinogradnik Danilo Steyer in vinski distributer Danijel Grudnik, vsak s svojim kozarcem njima zelo znanega vina. Kdo ve, o čem sta se menila, da se je Danilo Ste-yer tako odprl: »Ti, kaj si res postal vitez evropskega reda vitezov vina?« Grudnik pa nazaj: »Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si!« In sta ga zvrnila, viteza svojega vina.
CASOVNI IN DIMENZIJSKI POGOJNIK Jože Mermal, predsednik uprave BTC: »Maja, kdaj boste Slovenke končno na domači tekmi pristale na stopničkah?«
Maja Vtič, ena od vražjih Slovenk: »Če nam naslednje leto na Ljubnem povečate skakalnico, dajem častno pionirsko, da pride ena izmed nas med prve tri.«
28 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Križanka, Informacije
MÜÍiÑ prenehanja delovanja podjetja. tudi konkurz
sestavil: peter udir
prehod «z trdnega v tekoče stanje. odtajanje
6ela KOKOS
SEVERNOAT-IANTSKI PAKT
naprava za vzbejo nedonošenčkov
KEMIJSKI ELEMENT (V)
morsko božanstvo v gr. mit.
ukmar, anton
dohodek od lastništva nepremičnin. vplačanega denarja
SUŠILNI K ZA LASE
park v ljubljani
sesti 2idovski mesec
kem. simbol zalitu
ime rastline, rastlinsko ime
kdor neti ogenj
slovnično
Število, ki izra2a množico treh, trial
predel ob zunanjih spolovilih
slovenska
PEVKA (prodnik)
rutha ličinka
hrvaška tovarna zdravil iz zagreba
HrvaŠko pogorje
med liko in jadranom
sanke
značilnost majavega
zaščitno premazno sreostvo
posušeni listi ali stroki •:■■;. i ki se up. kot odvajalno sredstvo
olje iz maêc. tkiva kitov. ki se uporablja za ïjl.ûv.a nje mila
amerièki d2ezüvski glasbenik (sam)
skandinavsko moško ime
črno vrhnje
oblačilo duhovnikov
barvni prah v kopirnih strojih
drnovšek. janez
ivan hribar
sardela. konzervira. na v olju
deska z eno ravno in drugo izboteno ploskvijo
godalni instrument sSurmi strunami in visokim tonskim obsegom
perzijski bog smrti in zla
KNJIŽNICA MOZIRJE
Knjižne novitete v februarju
LEPOSLOVJE:
Jabir, Rabi: Mehlisovo poročilo, Kleypas, Lisa: Odpelji me opolnoči, Kram-berger, Nataša: Brez zidu, Velikič, Dragan: Bonavia, Tatarka, Dominik: Pleteni naslonjači, Trifonov, Jurij Valentinovič: Starec, Roberts, Nora: Temna čarovnica, Beaton, M. C.: Agatha Raisin in izprijen veterinar, Child, Lee: Nikoli se ne vrni, Dylan, Bob: Ni še mrak.
STROKOVNA LITERATURA:
Bez, David: Ljubim solate; pripravimo zdrav in okusen obrok v pičlih 20 minutah ali manj, Middleton, Kate: Stres : kako se ga znebimo, Vezovišek, Mitja: Osebni finančninačrt : vaša navigacija do ciljev, Veen, Rudolph: Rudolph kuha : kuharske osnove za vse ljubitelje kuhanja, Guzelj, Tamara: Kako do službe, Mi-chelon, Pascale: Izurite si spomin : celovit vizualni program, Erikson, Erik Homburger: Identiteta in življenjski ciklus, Bradley, Fern Marshall: Kako shranjujemo zelenjavna semena, McGowan, Alice: Kako prezimimo lončnice.
MLADINSKA LITERATURA:
Hanuš, Barbara: Beti in Cej nakupujeta, McAuley, Rowan: Nova sošolka, Saddlewick, A. B.: Preplah na šoli, Ormerod, Jan: Čudodelni iskalec vode, Smith, Jeff: Na svidenje Boneville, Campoy, Ana: Srebrni šiling, Barron, T. A.: Merlin, Zrcalo usode, Goscinny, René: Dalton City, Goscinny, René: Rantanplanova dediščina, Zep: Titeuf, Na to so nore punce.
Slovarček:
AHRIMAN - perzijski bog smrti in zla; BELUHA - bela kokoš; RIVERA - mehiški slikar (Diego);
Rešitev prej £ nje križanke (vodoravno):
SPAJKALO, ARHEOLOG, REA, LIPA, ROBBIE, OB, WASA, VRSTA, AS KARI S, VINAR, NARVAL, NACI, IVA, ALITALIA, EKONOM, LAT, BIZJAK, SALO, IZIS, AKAN, LOGAR, SAN REMO, TROJANE, TRAPIST, INSERAT
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

—
29 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi

Napovednik dogodkov	
Petek, 20. februar	ob 9.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Zimske pravljične delavnice
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zmajček Zog
	ob 17.00. Strelišče v Mozirju Tekmovanje v streljanju z zračno puško
Sobota, 21. februar	ob 10.00. Smučišče Luče 35. veleslalomska tekma za svinjsko glavo
	ob 10.00. Osnovna šola Rečica ob Savinji Predavanje in delavnica z Mileno Lipovšek (priprava in organizacija glasbene prireditve)
	ob 17.00. Dom kulture Nazarje Gledališka predstava za otroke Jaka in sraka
	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija Mama je (spet) umrla dvakrat
	ob 20.00. Dom kulture Nazarje Gledališka predstava Slike po dolini Šentflorjanski
Nedelja, 22. februar	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Mišolovka
	ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija Mama je (spet) umrla dvakrat
Torek, 24. februar	ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Kje je zmaj?
Sreda, 25. februar	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Zmajska obara
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Zmajska obara
Četrtek, 26. februar	ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinsko predavanje Albanija
	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Zmajček Zog
	ob 19.00. Galerija Mozirje Potopisno predavanje Japonska - prijazna dežela
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad
◊	KOMBI PREVOZI - TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje.
◊	LIMA Vzdrževanje d.o.o.
lihteneker.lima@siol.net - T: 03 891 16 20 - M: 031 648 344
-	Peskamo in obnavljamo staro poškodovano kmetijsko mehanizacijo
-	Saniramo gospodarska poslopja in silose
-	Izvajamo diamantno rezanje betona
LIMA Vzdrževanje d.o.o. Šmartno ob Paki 139, 3327 Šmartno ob Paki
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče lastne reje 100 - 150 kg, za zakol ali nadaljno rejo, možna dostava; gsm 041/561-893. Pujske in prašiče najboljše mesne pasme, možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam pujske domače reje, od 25 kg naprej, možna dostava; gsm 051/387-625. Bikca čb in teličko simentalko prodam; gsm 031/467-307.
Prodam bikca čb, starega 7 dni; tel. št. 58-41-136.
Prodam dva bikca, težka 150 kg in 160 kg; gsm 041/463-650. Prodam bikca limuzin, težkega 130 kg in kupim bikca starega 7 dni; gsm 031/855-186.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol ali dopita-nje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533745.
Zamrzovalno skrinjo gorenje 3000 l, ugodno prodam; gsm 041/371-976. Prodam bukova drva; gsm 041/371976.
Prodam orehova jedrca in silažne bale; gsm 041/324-353.
Orehova jedrca in neškropljena jabolka prodam; gsm 041/239-017. Suha cepljena drva prodam; gsm 051/423-279.
Prodam okrogle silažne bale, cena ugodna, 30 EUR/kom; gsm 041/793-530. Prodam namizni računalnik, cena 40 EUR; gsm 041/364-124. Prodam domačo svinjsko mast in ocvirke; gsm: 041804-574.
VOZILA - PRODAM
Prodam volkswagen polo variant 1,6, l.
2000,	dobro ohranjen, možna menjava; gsm 031/515-112.
Prodam volkswagen beetle1,9 tdi, l
2001,	prevoženih 227.000 km, rdeče barve, strešno okno, sedeži usnje; gsm 031/314-775.
Telico simentalko, staro do dve leti, primerno za pripust kupim; gsm 041/3720-40.	Prodam BMW karavan 318d, l 09/2002 in menjam BTV 50cm za 1kg barkafe; 031/642-353.
DRUGO - KUPIM	NEPREMIČNINE
Kupim traktor zetor, IMT, štore, univerzal, ter ostale traktorje; gsm 030/419-790.	Prodam polovico stanovanjske hiše, 128 m2 v Mozirju. Ugodno! gsm 031/322904. Najamem manjšo hišo za daljše obdobje; gsm 051/248-291. Ugodno prodam lepo 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. V Mozirju prodam stanovanje, velikosti 55 m2, za 48.000 EUR; gsm 041/282573.
DRUGO - PRODAM	
Prodamo silažne bale, ter seno v kockah; gsm 031/832-520. Prodam silažne bale; gsm 041/466720. Prodam savinjski želodec ter domač prekajen špeh; gsm 041/519-507.	
Prodam kosilnico, obračalnik, silokom-bajn; gsm 070/53-75-88. Prodam silažne bale, v račun teličko simentalko ali limuzin, od 120 naprej za rejo; tel. št. 58-35-458.	
	OSEBNI STIKI
	Marsikaj sem ustvaril, naredil, punce pa nisem dobil, močno jo želim; gsm 041/552-344.
30 Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015
Čestitke, Oglasi
Začetni tečaj ruščine
Mozirje, marec - maj Prijave do 25. 2. 2015 na www.kandela.sl.
k" a Vjt jAi	4. "a u k "a sfii kk afM	sc"at ¡i"/ ii ifie ¡l\c «"¿i
I
Savinjske novice št. 8, 20. februar 2015 31
MOBTEL MOZIRJE
Na trgu 51 (ob gostilni Pr pek} td,/fi*s: OS 533 429S, SSM: 051 BO 30 03
«v poti.-pet.: 8.00 -19.00, sob.: 8.00-	i3.oo ^KZSSQSIlEZIiQSE^H
\ POOBLAŠČENI PRODAJALEC TELEKOMA SLOVENIJE ZA STORITVE MOBJTEL,SiOL IN DRUGE STORITVE TELEKOMA SLOVENIJE	
POVEŽITE fct —" i STORITVE » ^ TELEKOMA % V . ■ SLOVENIJE Ti * IN PRIHRANITE f *" «1 , , PRIHjUKEH M iw ,L7r,U	s«. L \ iv
IZBOR IZ AKCIJSKE PONUDBE MOBITELOV tM TABLIC;
Samsung
55611
Samsung
mxS^C1
Samsung
Ga! Any A3

Samsung
Gsl.i*V M AeHirt
Apple
lpfcdji?£lG Gb
24x24,^*
^■PüVj-ivwji. Ml JPCfi/V -iLhtUiKJ 5? lOfliiCf - fJJ	Bfl/ I4*C<W «rtflm." j.fli> AfcihD i/fljiT ¿s	Jtfpg, PgpujMnV möMwi fKtfMK K tififcu1,	/¡ptogi-ffftl |»|PW diiai?.*.
Iirtl rtm k-.Ti-i-i '^UnvTi k p
Drage bralke in bral iz rezati spodnje kva
Nagradna igra
Kvadratki
Ko sliko dopol nil e p iirt-htL\
nalepile na dopisi m.....¿m pj <.
mojimi [irttliilki pMl|lle na n rJciv ^avtnjiie novic«, Savinjska c«ta -V 4|i'NairAije.d0<0iSta '■. l<Minwr|B JU IV
W pwlLnim: rpt.Mm; tHHflo irfifbili in dobifnüe iiilntril.n ttumowi uniBalri - SO ti^r porfarfH Cinkarna Celje. PL' Kemija JUoi I rjp.
Meri vsemi, ji tfp pravilin i<"",i!i pn?fün;c rulopo, Wl ,'rffi rsklorijcfl Marti v vin u (Sp. fleči :a J 3)r Leki Z j mer ji i |i (Raduha i K i m E.nrLiin Cfiwdoinki (Novo Noselje I, {kirnji Gr.1 [t), f+lgMji; tcliugi jdu i .'i.: i jO v jlaiiiidmi Polonca pri [firM v Mcutigu iluC, DMftŠ
Pokrovitelj lokratn e akt i [i1
CINKARNA
PE Kemijo Moztrje
a:03 837 OS 00