# ,*  -"*' /)%&5- 7;> 4$$ Konec Prešernovega Krsta pri Savici `e vr- sto let buri duhove med literarnimi zgodo- vinarji. Še zlasti pomen Èrtomirovega pokrist- janjevanja. Vendar se z njim niso ukvarjali samo literarni zgodovinarji, tudi razni pesniki in dramatiki so povzemali njegovo snov in jo spreminjali. Kjer se torej Prešernov Krst pri Savici konèa z odhodom v Oglej, se Smoletova ek- sistencialna drama v dveh dejanjih zaène zno- traj samostanskih zidov Ogleja. @e takoj ob odgrnitvi zaves lahko opazimo drzno re`iser- kino potezo: namesto prièakovanega samo- stanskega atrija, je na odru postavljena bela planota, posuta z belim cvetjem in rahlo dvignjena, tako da dobi gledalec obèutek, da se zgodba odvija nekje v Alpah. Tudi svetloba daje pridih rajskega kraja. Obnašanje redov- nikov in redovnic, ki so vsak na svoji polovici planote, pa je ravno nasprotno — z zdolgoèa- senimi obrazi pole`avajo na planoti in ne vedo, kaj bi sami s seboj. Malo dremljejo, se pogovarjajo in ko odzvoni, molijo. Iz te pasivnosti izstopajo trije: novic med patri — nekdanji knez Èrtomir, novinka med sestrami — nekdanja Èrtomirova zaroèenka s. Bogomila in s. Pia. Namesto, da se udele`u- jejo burnih razprav o Cerkvi, se vsak odmika v svoj svet. Èrtomir na svojem kleèalniku ves èas moli in hoèe na vsak naèin priti v stik z Bogom, o katerem so mu govorili. S. Bogo- mila prav tako kleèi in gleda nepremièno predse. S. Pia pa je zaljubljena v Bo`je stvars- tvo in nosi Stvarnika v srcu. Ona je pravi od- sev scenografije na odru. Zanjo je `e vsaka morska sapica poslana od Boga. Preostali se ne ukvarjajo z mislijo na Boga. Razpravljajo zgolj o Cerkvi kot o neki insti- tuciji, nekem predmetu, v katerem ni niè veliko, ker je posamezniki ne jemljejo kot eno svojih osnovnih pravic. Sposobnosti,2 ki naj bi jih posameznik pridobil v procesu izo- bra`evanja, da bi postal aktivni dr`avljan v našem izobra`evalnem sistemu kot ka`e niso zajete, kaj šele poudarjene. Naša dru`ba je glede na situacijo, ki je `e vseskozi prisotna, še vedno pod moènim vpli- vom preteklega re`ima, ki je zatiral vsakršno javno (pogosto tudi privatno) izra`anje, ki ni bilo v skladu s sistemom vladajoèe oblasti, vsa- kršen individualizem in je kršil številne osnov- ne èlovekove pravice in svobošèine. Veèji del krivde je na skupini ljudi, ki trenutno vlada, del pa tudi na ljudeh, ki so preveè pasivni in preveè nezainteresirani za politièno dogajanje, saj mu s takšnim obnašanjem izkazujejo legi- timnost. To se najbolj ka`e v nizki volilni ude- le`bi, še posebej, ko gre za referendumska vprašanja, katerih presoja v celoti in neposred- no temelji na volji ljudstva in kjer lahko ljuds- tvo najbolj poka`e vladajoèi oblasti ali se z nje- nimi dejanji in z njeno politiko strinja ali ne. Viri: Berden, Andrej (1999): Pravna praksa, št. 431, str. 17. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Kolar, Igor: http://www.s-gms.ms.edus.si/~igorko/ work/2002/03-07-matteucci/node8.html (27. 11. 2003) Objavljeno 29. 8. 2002. Mill, John Stuart (1855/1994): “O svobodi mišljenja in razpravljanja”. V: O svobodi, 49-82. Ljubljana: ŠOU. Moènik, Rastko: http://mediawatch.ljudmila.org/ bilten/seznam/13/dostop/ (1. 12. 2003) Splichal, Slavko: Od sumne sreèe h kultiviranemu razglabljanju. Bentham in Kant o naèelih javnega komuniciranja http://www.fdv.uni-lj.si/spletni referat (19. 11. 2003) Zatler, Simona: http://mediawatch.ljudmila.org/ bilten/seznam/13/dostop/ (1. 12. 2003) http://www.media-forum.si/slo/pravo/strokovna- mnenja/svoboda-izrazanja/ (3. 11. 2003) 1. Mišljeni so najvplivnejši mediji, ki v veèinski lasti vladajoèe in vplivne elite. 2. Po Kantu gre za naslednje lastnosti: disciplino, omiko, preudarnost, oliko, moralnost in umovanje. )  # # svetega, ampak zgolj in samo neka ljudska or- ganizacija. Tukaj je Cerkev upodobljena zgolj kot simbol za nek (totalitarni?) re`im, patri pa kot ideologi tega re`ima, ki pa z njim sim- patizirajo zgolj navzven, v resnici pa so zraven le zato, da bi šli èim bolj preskrbljeno in lahko skozi `ivljenje. Da tako poèetje ne vodi nikamor, doka- zuje oglejski patriarh. Tudi sam je bil v mla- dosti samo stremuh, sedaj na stara leta, pa se boji smrti oz. sreèanja z Bogom ali ono- stranstvom in je bolj previden. Gledalec dobi vtis, da je na stara leta nekoliko pobo`nejši, vendar lahko hitro ugotovi, da ta vera nima globjega pomena, paè pa izvira iz strahu pred nepoznanim. Dogodek ki je v tem delu igre pomemben za nadaljnji potek dogajanja, je smrt oèeta Amandusa. Ob tej smrti se Èrtomir ne sreèa z Bogom, zato se odloèi, da ga bo iskal v og- nju, kar pomeni, da bo pobijal in pobijal. In res, ta prilo`nost se mu ponudi, ko ga pošljejo na slovensko ozemlje prekršèevat. Oglej zapustijo vsi. Prvi del se tako konèa z znamenitim Patriarhovim stavkom: “Ogleja ni veè”. Tako je nekega sistema konec oz. se zaèenja poèasi rušiti. Èe je prvi del prikazoval bolj problema- tiko posameznika, se drugi bolj naslanja na problematiko slovenskega naroda. Scena je se- daj odeta v èrne barve. Z vseh strani jo ob- dajajo èrni zidovi. Sliši se šum de`ja in kriki ljudi. Zvoèni efekti povzroèajo strah in trepet in zelo realistièen prikaz grozodejstev, ki naj bi se dogajale za èrnimi stenami. Dogajalni èas je pogreb kneza Boruta. Ob tej prilo`nosti se zbere vsa salzburška duhovš- èina, knezov sin Gorazd, bavarska posvetna oblast in prav tako oglejska duhovšèina. Vsa- ka stran si ob tej prilo`nosti prizadeva za svoje interese — se pravi za slovensko ozemlje. )  Med Bavarci je tudi slovenski duhovnik Koèar. Oba njegova starša sta bila Slovenca, pa se kljub temu pred drugimi pretvarja, da je Bavarec. Ko ostaneta z Gorazdom sama na prizorišèu, snameta svoji maski, ki jima slu- `ita samo zato, ker se jima zdi pretvarjanje in zvitost najboljša obramba pred velikimi laènimi usti slovenske de`ele. V nasprotju s Èrtomirom se Gorazd in Koèar zavzemata za miroljubno pot. Èrtomir pa ni dovolj moèan, da bi prenesel tuj nadzor nad ozemljem, zato zaène vsepovprek pobijati in to lastne rojake. Njegova izguba nadzora dose`e vrhunec, ko ubije (zabode) Bogomilo, ob tem, ko jo patriarh razglasi za prednico. Hitro ubijejo še njega. Legendarnega bojevnika Èrtomira in nje- gove ljubljene Bogomile ni veè. Trupli po- krijejo s èrnim pregrinjalom. Vsi poèasi od- hajajo in si pri tem podajajo zastavo. Nazad- nje jo dobita v roke duhovnik Koèar in knez Gorazd. Te gesto lahko razumemo kot spo- roèilo, da se bo na Slovenskem zamenjalo ve- liko tujih oblasti, a vendar bo nekoè prišla tudi v slovenske roke. Na koncu ostaneta na odru samo še tru- pli. Na oder zaènejo prihajati ljudje našega èasa. Vedno veè jih prihaja. Vsak nepremiè- no stoji na svojem mestu. V ozadju se zelo po- tiho sliši Zdravljica, ki je izviren re`iserkin dodatek. Sporoèilo konca je jasno: na pogo- rišèu smrti je nastala slovenska dr`ava. Krst pri Savici v re`iji Metke Hoèevar je ena tistih predstav, s katere ne odideš kar tako in pozabiš nanjo. S svojim mistiènem pristo- pom in poetièno govorico te gane, da pusti v tebi peèat tega dogodka. To je ena tistih predstav, ki nas ponovno spomni, zakaj ho- dimo v gledališèe. :?