10-2006 16 Naj le počakajo vrhovi Zadnji projekt inženirja Vlasta Kopača  Gregor Lobe, risbe Vlasto Kopač Letošnja planinska sezona se izteka, gore bodo kmalu opustele, čeprav so ravno jeseni najlepše. Končala se je tudi pašna sezona na Veliki planini; čas neusmiljeno teče, saj je minilo že pol leta, odkar je 27. 4. 2006 zapustil planinsko druščino častni predsednik PZS, predvsem pa veliki človek in estet, ing. Vlasto Kopač. Junija je pod budnim očesom uredni- ka dr. Franceta Malešiča izšla Kopačeva knjiga Iveri z Grintovcev; doživela je nesluten uspeh med bralci in ganila marsikaterega ljubitelja planin. Avtor nam je z njo ohranil marsikatero podrobnost iz življenja ljudi v Grintovcih v ne- kdanjih časih, sebi pa postavil veličasten spo- menik, saj je vse njegovo delo v zvezi z Grintov- ci resnično ena sama umetnina. Gospoda Vlasta Kopača sem zadnjo jesen njegovega življenja tudi osebno spoznal in se z njim večkrat srečal, zato naj v njegov spomin zapišem, kako je nastajalo njegovo žal ne- dokončano delo Jernikov stan za Koglom, v katerem je želel obširno predstaviti to prepros- to visokogorsko zavetišče, zgrajeno iz suhega zidu. Obisk pri starem mojstru Na prijateljski klepet z Vlastom Kopačem me je oktobra 2005 povabil dr. France Malešič. Srečali smo se na njegovem domu v Ljubljani. Čeprav sta imela obilo dela s pripravo Kopa- čeve knjige Iveri z Grintovcev, sta si vzela čas za odmor. Takrat smo pokramljali ob čaju in pecivu, ki ga je pripravila gospa Mojca. Kopač je z zanimanjem opazoval fotografije, ki sem jih naključno izbral za naše srečanje ... solnico v Trati, podor s Slemena, Hegelmanovo lašto, Bivak v Kočni, ostanke Jernikovega stanu za Koglom, pa tudi nekaj železnih ostankov s poti po Grintovcih. Vse ga je zelo zanimalo. Počasi je začel pripovedovati zgodbo o lednikih, ki da jih je bilo pred drugo svetovno vojno po stezah v Kamniški Bistrici vse polno. Ob tem je iskrivo dodal: »Od Doma v Kamniški Bistri- ci pa do kraja, na katerem zdaj stoji spomenik žrtvam fašizma in nacizma, torej na razdalji pri- bližno 100 m, sem pred vojno med peskom na stezi našel kar tri lednike.«  Gregor Lobe 17 10-2006 Posebno so ga pritegnili fotografija ostan- kov Mlinarjevega ovčarskega stanu za Koglom in ostanki lončene posode, nožev in stekla, ki sem jih tam našel že leta 1999 in mu jih prinesel pokazat v posebni ovojnici, da se ne bi kaj izgu- bilo, pa se je mojster ob teh najdbah spet razgo- voril: »Da, Jernikov stan oziroma Mlinarjev stan za Koglom, to je bil samo ovčarski stan, govedo tja za Kogel nikoli ni moglo zaradi težavnega pristopa. Tam so vedno pasli samo ovce.« Z dr. Malešičem sta zavzeto nadaljevala ured- niško delo za Iveri z Grin- tovcev, znova sta razpre- dala o poglavjih Pomenki na poseki, Velikoplaninska pastirska bajta, Iz Kokre čez Kočno v Konec, o krajevnih imenih v Grintovcih; pazlji- vo sta izbirala fotografije, jaz pa sem ju pozorno po- slušal. Med kratkim preda- hom sem gospodu Kopaču omenil vitre na coklah in jih povezal z Vitrancem – imenom gore nad Kranjsko goro. Po kratkem preudarku se je ing. Kopač strinjal, da je med imenoma gotovo logična povezava. Prijetno jesensko popoldne je minilo, kot bi trenil. Jernikov stan za Koglom Na željo gospoda Kopača sem se potem lansko jesen do prvega snega večkrat odpravil v Grintovce, na ze- lenico Za Koglom. Po njegovih stro- kovnih napotkih sem znova opravil vse meritve suhega zidu in pobral ostanke iz davno ugaslega ognjišča Jernikovega stanu; tam se je naza- dnje paslo davnega leta 1850, ker po tem letu Kamniška meščanska korporacija Murijevim, po domače Mlinarjevim z Jezerskega, ni več hotela dati v najem pašnikov pod Skuto, Za Koglom in v Žmavcarjih zaradi potreb visokogorskega lova na gamse. Gospod Kopač je ostanke stare stavbe sproti preučeval, kolikor mu je dopuščal čas, in se po primer- javi naklonov suhega zidu in ovalne oblike same stavbe ter ostrešja dokopal do pomemb- nih ugotovitev, ki jih je želel do podrobnosti obdelati in objaviti v posebni strokovni raz- pravi. Po nekaj tednih je navdušeno povedal: »Vse mere in nakloni se ujemajo, treba pa bo iti še enkrat gor in znova izmeriti le še debeli- no vhodnega zidu. Zdajšnja meritev najbrž ni prava, vhod v stavbo je spodaj ožji kot zgoraj, zato da ovce niso mogle skozenj.« 10-2006 18 Dan predtem me je Kopač pospremil z besedami: »Jernikov stan je bil sila preprosta stavba, zložena iz kamenja, z lesenim ostreš- jem z metrskimi skodlami na dve pleni (vrsti). Ležala je nad gozdno mejo, zato so morali ves les prinesti iz doline. Ostrešje je prekrivalo le prostor za pastirja. Moral se bom vživeti vanj in misliti po njegovo, ko se bom lotil rekonstruk- cije ostrešja. Posebno zanimivi sta obe niši v notranjosti stavbe, tako tista ob ognjišču kot tista na nasprotni strani. Tam je stala vedrnica z vodo, da se ni grela; to kaže, da je bil Jernik desničar. Dimnika gotovo ni bilo, dim je uhajal na prosto skozi vhod in skozi streho iz skodel kot pri Preskarjevi ognjišnici na Veliki planini. Tla so bila iz zbite zemlje – zemljena. Debele stene iz suhega zidu, ki je bil zložen iz 12 do 14 m3 skal, so čez dan akumulirale sončno toploto, ki je ponoči na nadmorski višini 1950 m grela pastirja. Prostor za pastirja je bil res- nično zgrajen na najpreprostejši način.« Potem ko sem se odžejal v bližnjem stu- dencu pod Skuto, sem se začel mimo klopce z napisom »Poglej in se nasmej« vračati v Konec. Tokrat sem sestopil po Hegelmanovi lašti. Tam so me pozdravile še zadnje planike. Mojo pozornost sta pritegnila tudi dva pla- ninca, ki sta se namenila na Sleme v smeri proti velikemu skalnemu podoru, saj tam ni več poti. Morda sploh nista vedela, da je nova pot na Sleme speljana visoko pod stenami Skute in Štruce. K sreči se je njuna avantura srečno končala. Po okoliških vrhovih Kogla, Grintovca in Skute, obsijanih s poznojesen- skim soncem, so veselo čebljale planinske družbe, mene pa sta med sestopanjem v dolino navdajala mir in slovesno zadovolj- stvo, saj sem vedel, da bo veliki mojster in estet Vlasto Kopač zagotovo spet odkril novo podrobnost v zvezi z življenjem v Grintovcih v davnini in nam jo otel pozabi. Zato: » Naj le počakajo vrhovi ...« m  Dan Briški