JOSIP LAPAJNE: Učitel.stvo sebi. Ko sein pred 20 leti k tetneJtju Učit. komikta priložil prvi kiamen, kl šmo ga mladi učiteljiščniki skrivaj klesali dobro leto. nisem mislil na samega sebe, in če tamam danes, bi z istim vzklikom trdil, da me ne sili k temu lastni ,,ego", teraveč cdirrc; Učiteljski ponos, ponos, ki ga naj vstvarjata lastna oseba, moja in tvoja družina. Učiteljeva osebnost zdatno podpira ugled stanu in Jole, še rdatnejše pa isto po<lira ?anemar)ena učiteljeva družina, njegovi otrociJe-ii ugledu našega stanu primerno, če so učit. otroci po vaseh slabše opravljeni, kakor oni kakega zakotnega trgovca ali gostilničarja, če so v mestih bolje nastanjeni in oskrbljeni, kakor njih vaški sodrugi? Uboga učiteljska sirota. trpeča posledice vojske, se bo li s ponosom sklicevala na stan svojih rodiveijev? Veste Ii, da sem že opetovano opazil, da je učiteljev sin kaj rad zatajil svojega očetal In oni veliki gromovniki izišli iz učiteljskih družin, ni jini li bik> v največjo slast biti po šoli, po učiteljur Obdržimo tedaj našo deco bližje sebi samim, olajšajmo jirn težave nežnih dnij m provedimo jih k popolnemu razumu ob naših lastnih ognjiščih! Mnogega z!a ubranimo otroke najlaže po onih i laeh, ki so sami okusili podeželski kruh in razumevajo, kako grozen prepad zija nasproti malim ,,ubežnim kraljičein", ki z zelenih poljan stegajo ročice v svetloblesteče mestno ozidje. Da usoda učitelje kaj rada obdarja z otroci. je znano, da učiteljski otroci niso ravno najboljši dijaki, je ob izčrpanih očetovskih silah razumljivo, da pa so navadno najpremetenejši in najživahnejši, je pač pripisovatl okoliščinarn njih" zdravih početnih bivališč. Vse troje nas kliče tedaj, aa našim študirajočim dijakom preskrbimo res varnega zavetja pod veščo roko. Če nimamo lastne strehe. naj nam bo v sili dobra tudi tuja, le ognjišče naj bo domače! Na zadnjem občnem zboru je nasvetoval učitelj ljublj obč. odbornik Likozar naj bi se kak ljubljanski zavod prestavil na deželo, (Sangrad pri Cerkljah ali razne graščine), njegove prostore pa na« bi zasedel naš konvikt ali dijaški dom. Nasvet naj ne ?re mimo ušes! — Drugi predlog se |e kratkomalo preslišal. Glasi se: Vsak zaveden učltelj (Ica) bodi član Učiteljskega konvikta!" Če pomagaš učiteljevemu otroku. podpiraŠ svoj stan in njegov ugled, če nimaš otrok. si jih vsak dan lahko nakoplješ in teda] boš pomoči po treben tudi sam. Oni pa, ki jezdijo že na konju, naj premišljajo dnl, ki so bili in prav radi bomo vsi segli globoko v žepe in zdaten položili dar, sebi in našim malim v dar. — Učiteljstvu, ki je zasnovalo idejo in zaklad Učit. konvikta, gre vse priznanje in podeželani nikakor ne bomo dopustili. da bi poedinci uganjaliv društvu osebno in dncvno politikol