KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 20. kos. V LJUBLJANI, dne 23. avgusta 1930. Letnik L 113. Zakon o sodnih taksah. 114. Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah. 113. Zakon o dopolnitvi uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929. VSEBINA: 116. Popravek. 117. Banove uredbe, 118. Razne občeveljavne odredbe. 119. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 113. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra sa finance ter po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta Zakon o sodnih taksah.* I. Obče odredbe. § 1. (1) Taksi po priloženi tarifi, ki je sestavni del tega zakona, so zavezani v tarifi omenjeni spisi, dejanja in listine: I. v pravdnem postopku: 1. pred rednimi civilnimi sodišči; 2. pred razsodišči; 3. pred razsodniki; 4. pred šerijatskimi sodišči; 5. pred obrtnimi sodišči; 6. pred občinskimi in krajevnimi sodišči; II. v postopku po zakonu o izvršbi in zavarovanju (izvršilnem postopku); III. v konkurznem postopku in v postopku o prisilni poravnavi izven konkurza; IV. v nespornem postopku; V. v postopku pred zemljiškoknjižnimi oblastvi kakor tudi v postopku po zakonu o izdajanju tapij v področju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici; • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. junija 1930., št. 134/L. VI. v kazenskem postopku na zasebno tožbo pred rednimi sodišči. (2) Kolikor odločajo redno sodišča v zakonskih (bračnih) sporih, se pobira taksa po tem zakonu. (3) Ce odločajo okrožna sodišča kot prizivna in re-kurzna sodišča, se smatrajo gede višine takse za sodišča druge stopnje. § 2. Taksna obveznost. Taksna obveznost nastane: 1. za vloge in priloge takrat, ko se izroče, za zapisnike, ki jih nadomeščajo, pa takrat, ko se začne pisati zapisnik; za sodne prepise kakor tudi o zavarovanju dokazov, potem za zapisnike o pretresih v kazenskem postopku na zasebne tožbe, z začetkom razprave, naroka za izvedbo dokazov, zavarovanja dokazov ali pretresa; 3. za sodne odločbe (sodbe, sklepe, odločbe), ko se razglase; če pa se ne razglase, nastane obveznost, ko se izroče v odpravek, in za zabeležko sodbe, ki nadomešča sodbo (§ 515. civilnega p. p.), ko se podpiše. Taksna obveznost ni odvisna od tega, ali je postala odločba pravnomočna; 5. za ostala dejanja, razen spredaj omenjenih, takrat, ko se opravijo; 6. za sodne poravnave takrat, ko se sklenejo; 7. za povprečne takse: a) v konkurznem postopku takrat, ko se konkurz uvede; b) v postopku o prisilni poravnavi izven konkurza takrat, ko sodišče odobri poravnavo; c) v ostalih postopkih, čim začne sodišče postopati. § 3. Kako in kdaj se plačuje taksa. Vse takse, določene s tarifo tega zakona, se plačujejo, kolikor ni to drugače odrejeno, v kolkih, ki se uničujejo po občih predpisih zakona o taksah. Vendar pa je minister za finance pooblaščen, predpisati plačevanje v gotovem denarju vseh procentualnih taks, določenih v tarifi tega zakona, kolikor presegajo znesek 500 Din; v ta namen morajo vročati sodišča davčnim oblastvom vse take spise, da odmerijo in izterjajo takso. Kdaj je treba plačati kakšno takso po tem zaRonu, določi minister za finance s pravilnikom. § 4. Kdo je dolžen plačati takso. (1) Takso je dolžen plačati: 1. za vloge in za zapisnike, ki nadomeščajo vloge, kakor tudi za priloge, oseba, ki jih izroči; 2. za duplikate sodnih odpravkov in za sodne prepise oseba, ki zaprosi zanje ali ki povzroči s svojim predlogom, da se odpravek ali prepis sestavi; 3. za zapisnike pred sodiščem prve stopnje tožilec, odnosno prosilec, pred višjimi sodišči pa tisti, ki prosi ali se pritožuje. Če prosita ali se pritožujeta obe stranki, morata tudi obe plačati to takso; 4. za druge zapisnike in ostala sodna dejanja oseba, ki jih je povzročila, ali oseba, v koje korist se je dejanje izvršilo; 5. za sodno poravnavo obe stranki; 6. za odločbe pri sodiščih prve stopnje prosilec, odnosno tožilec, pri višjih sodiščih pa tisti, ki se pritoži. Ce se pritožita obe stranki, plačata takso sorazmerno s pritožbenim zahtevkom. (2) Takso iz odstavka (1) tega paragrafa morajo plačati omenjene osebe tudi takrat, kadar jih zastopa v poslih pred sodiščem pooblaščenec ali upravičenec. (3) Če zastopa stranko oseba brez pooblastila (nego-tiorum gestor), mora plačati ta oseba takso ne glede na to, ali ima pravico zahtevati povračilo od stranke, katero zastopa. Prav tako je treba postopati glede plačila takše tudi takrat, kadar ima dejanje ene stranke po predpisih civ. pr. p.) pravne posledice tudi za drugo stranko. (4) Če morata dve ali če mora več oseb plačati isti znesek takse po tem zakonu, ga morajo plačati solidarno. § 5. Nezadostno, nepTedpisno ali vobče neplačana taksa ne zadržuje sodnega postopka, ampak uporablja se § 38. tega zakona. § 6. Jamstvo. (1) Za plačilo takse jamčijo solidarno z osebami iz § 4. tega zakona: 1. za primere iz odstavka (1), točk 1. do 4., § 4. tega zakona pooblaščeni (upravičenci strank, advokati, javni notarji) onih oseb, ki so zavezane, plačati takso; 2. za primere iz odstavka (3) § 4. tega zakona osebe, za katere so bili posli izvršeni, kolikor so, četudi molčč, odobrile te posle ali imele koristi od njih; 3. advokati, javni notarji in upravičenci in pravdne stranke, ki se udeležč razprave, o kateri se sestavi zapisnik, ne glede na to, ali ga podpišejo ali ne, glede takse za zapisnik o razpravi; 4. razsodniki in vsi člani razsodišča glede taks za poravnave, ki se sklenejo pred njimi, in glede pravnih poslov, k se sklenejo pri njih. (2) Ce jamči po odstavku (1) tega paragrafa za plačilo izvestne takse več oseb, je to jamstvo med njimi solidarno. (3) Advokati, javni notarji in ostali upravičenci jamčijo v vsakem primeru za takso za spise, listine in priloge, sestavljene ob njih sodelovanju. § 7. Listine. (1) Če se pojavi pred sodiščem bodisi v originalu, bodisi v prepisu, listina, ki je zavezana plačilu takse, pozove sodišče predložitelja, naj dokaže v 30 dneh, da je bila za ta pravni posel taksa plačana, če se to ne vidi že na listini. Če predložitelj ne dokaže, da je za pravni posel taksa plačana, vroči sodišče overjen prepis dotične listine v nadaljnjih 15 dneh pristojni davčni upravi v postopanje s priobčilom, ali se je eventualno in koliko takse plačalo po originalu. Ta roka ne ustavljata teka sodnega postopka. (2) Če se opira sodna odločba ali sodna poravnava neposredno na pravni posel, ki je zavezan plačilu takse, in stranke ne morejo dokazati v 30 dneh, da je bila taksa za ta pravni posel plačana, vroči sodišče prepis te odločbe v nadaljnjih 15 dneh davčni upravi, ki mora postopati dalje po zakonu. (3) Prav to velja tudi v postopku pred razsodišči in razsodniki. § 8. Oprostitve. A. Na podstavi pravice revnih: (1) Osebe, ki jim je priznana pravica revnih po §§ 164. do 174. civilnega pravdnega postopka, , so oproščene sodnih taks: 1. v pravdnem in izvršilnem postopku, v nespornem postopku, v konkurznem postopku in v postopku za prisilno poravnavo izven konkurza, v kazenskem postopku na zasebne tožbe in pri razsodiščih in razsodnikih. Za povprečno takso ni moči uporabljati pravice revnih. Prav tako ni moči uporabljati pravice revnih, priznane za kon-kurzni in za nesporni postopek, v pravdah, ki nastanejo med konkurzom in med nespornim postopkom iz tega postopka; 2. pri vpisu prisilne zastavne pravice (§ 71. izvršilnega postopka), odnosno pri intabulaciji na podstavi sodne izvršilne sodbe, pri zabeležbi prisilne uprave (§§ 80., 124. in naslednji in 166. izvršilnega postopka) in zabeležbi dovolila prisilne dražbe (§ 109. izvršilnega postopka). Za druge vpise v javne knjige ni moči uporabljati pravice revnih. (2) Pravica revnih se priznava po predpisih §§ 164. do 174. civilnega pravdnega postopka tudi izven civilne pravde v vseh postopkih, ki so navedeni v odstavku (1) tega paragrafa. Postopek za priznanje pravice revnih v kazenskem postopku na zasebne tožbe in v pravdah pred razsodišči in razsodniki se predpiše s pravilnikom. (3) Pravica revnih se sme priznati samo na podstavi potrdila o prosilčevem imovinskem stanju. Katera obla-stva in v kakšni obliki naj izdajajo potrdila o imovinskem stanju, se predpiše s pravilnikom. (4) Učinek priznanja pravice revnih se začne onega dne, ko se izroči sodišču prošnja s potrdilom o imovinskem stanju, ter velja za vse spise, vsa dejanja in vse listine, ki je nastala zanje po predpisu § 2. tega zakona taksna obveznost tega dne in pozneje. (5) Inozemskim državljanom se priznava prav tako pravica revnih samo v primeru vzajemnosti. B. Osebne in predmetne oprostitve; (1) Osebne in predmetne oprostitve po zakonu o taksah kakor tudi po drugih zakonih se priznavajo, kolikor ni določeno s tem zakonom drugače, tudi v postop- kih, navedenih v § 1. tega zakona, v obsegu oprostitve, izrečene z zakonom. (2) Upravitelj konkurzne mase in upniški odbor sta oproščena plačila taks za vse spise in vsa dejanja o kon-kurzni masi, izvzemši pravde in izvršbe, v katerih je konkurzna masa tožilec, odnosno zahtevajoči upnik. Ta oprostitev ne velja glede takse za sodne poravnave in glede drugih pravnih poslov kakor tudi ne gelde povprečne takse po tar. št. 16. v tarifi tega zakona. (3) Upravitelj prisilne poravnave in zaupniški odbor sta oproščena plačila taks za vse spise in vsa dejanja v postopku prisilne poravnave. Ta oprostitev ne velja glede taks za sodne poravnave in druge pravne posle kakor tudi ne glede pravd in izvršb, ki nastanejo v zvezi s postopkom prisilne poravnave. (4) Branilci zakonske zveze in branilci zakonitosti rojstva ne plačujejo takse v postopku, ki se ga udeležujejo v tem svojstvu po dotičnih zakonitih predpisih. (5) Če se postavi v sodnem postopku skrbnik neznani osebi ali osebi neznanega bivališča, prav tako pa tudi pravdno nesposobni stranki (§ 109. civ. pr. p.), ne plačuje ta skrbnik taks za vsa dejanja in vse posle pri sodišču v skrbniškem svojstvu, ampak sodišče sestavi popis taks (§ 9., odstavek [4], tega zakona). Te takse se poberejo iz imovine one osebe, ki jo zastopa skrbnik, ali od one osebe, ki je dolžna poravnati stroške skrbništva. Če nastopi oseba, ki ji je bil skrbnik postavljen, se poberejo popisane takse od te osebe, ako se ji ne prizna pravica revnih. § 9. Oproščene in neoproščene osebe. (1) Če izroči več oseb, med katerimi je ena ali jih je več oproščenih plačila takse, skupno taksi zavezano vlogo, mora plačati popolno takso za vlogo neoproščena oseba. To pravilo velja za one zapisnike, njih priloge kakor tudi za one prepise in ona potrdila prepisov, ki se prejmejo, odnosno izdado na skupno zahtevanje oproščenih in neoproščenih oseb. (2) če se odredi v pravdi ali v izvršilnem postopku, kjer je ena stranka oproščena plačila takse po zakonu o taksah, stranki, ki ne uživa taksne oprostitve, naj povrne stroške svojemu pravdnemu nasprotniku, mora plačati ta stranka tudi one takse, ki bi jih morala plačati oproščena stranka, če ne bi bila oproščena. Izjemoma plača takso za odločbe neoproščena stranka: 1. v celotnem znesku, če ji je naloženo plačati vse stroške; 2. v polovičnem znesku, če se stroški ne prisodijo ali če jih sodišče pobota med strankama; 3. v razmerju z delom prisojenih stroškov, če se prisodijo stroški deloma obema strankama. (3) Kjer se je odločba sodišča prve stopnje izpre-menila z odločbo višjega sodišča, je odločilna izpremem-ba tudi za dolžnost plačati takso za odločbo prve stopnje. (4) O teh taksah mora sestaviti sodišče popis (sezna-mek), ki ga vroči po končanem postopku pristojni davčni Upravi, da izterja takso. — Na zahtevanje davčne uprave li pošlje sodišče tudi spise na vpogled, vendar pa s tem ui moči zadržati teka postopka. II. Posebne odredbe v civilnih pravdah in v izvršilnem postopku. Ugotavljanje vrednosti spornega predmeta Obče odredbe. § 10. (1) Ko se ugotavlja vrednost spornega predmeta zaradi sodne takse, je postopati po nastopnih predpisih, dasi bi bila navedba vrednosti spornega predmeta brez pomena za pristojnost sodišča ali za vrsto postopka: . 1. V vrednost spornega predmeta se ne računijo: pridelki, prirastek, obresti, škode in stroški, če niso predmet glavnega tožbenega zahtevka; 2. vrednost spornega predmeta kot osnova sodne takse se ugotovi po vrednosti, ki jo ima sporni predmet takrat, ko se vloži tožba, odnosno poda zahtevek; 3. če uveljavlja ena pravdna stranka ali če uveljavlja več sospornikov z eno tožbo več zahtevkov bodisi proti istemu tožencu, bodisi proti več tožencem, se določi vrednost spornega predmeta po seštevku vseh uveljavljanih zahtevkov; 4. če izjavi tožilec, da prevzame namesto stvari, ki jo zahteva, določeni denarni znesek, ali če zahteva v tožbi, da se mu prisodi stvar ali določena vsota, se vzame za vrednost spora ta vsota; 5. če ni sporni predmet v denarju, je odločilna za Sodno takso vrednost, ki jo označi tožilec v tožbi kot vrednost spornega predmeta. To velja zlasti tudi za ugotovitvene tožbe; 6. ko se ocenja vrednost spornega predmeta, se ne ; sme odbiti vrednost onega, kar je tožilec morda dolžen storiti tožencu; , 7. če se zahteva s tožbo samo zavarovanje terjatve ali zastavna pravica, se določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje. Če je zastavljena stvar manjše vrednosti od terjatve, ki naj se , zavaruje, se določi vrednost spornega predmeta po tej stvari in tožilec jo mora v tožbi navesti; 8. pri izločitvenih pravdah (§ 36. izvršilnega postopka) se jemlje za vrednost spora znesek terjatve, ki ji je treba zadostiti z izvršbo. Če pa imajo nepremičnine ali premičnine, ki se izločajo, manjšo vrednost, se jemlje za vrednost spora njih vrednost. (2) Za vrednost pravice do koristi ali storitev, ki se ponavljajo (obresti, rente, pridelki i. dr.), se jemlje: 1. če je doba trajanja pravice dosmrtna ali je določena, dokler traja kakšno samoupravno telo, društvo ali kakšen zavod, ustanovljen za nedoločen čas, 20kratni znesek enoletne koristi ali storitve; 2. če je doba trajanja pravice nedoločena, izvzemši primer iz točke 5. tega odstavka, lOkratni znesek enoletne koristi ali storitve; 3. če je doba trajanja pravice določena, seštevek vseh prihodnjih koristi ali storitev v vsej dobi trajanja, vendar pa nikakor ne več od 20kratnega enoletnega zneska; 4. če so predmet spora povratne koristi deloma z določeno, deloma z nedoločeno dobo trajanja, je treba dodati celokupnemu znesku koristi ali storitve v določeni dobi lOkratni znesek letne koristi ali storitve za nedoločeno dobo; vendar pa ne sme niti tako ugotovljeni celokupni znesek prekoračiti 20kratnega zneska enoletne koristi ali storit 5. Če so predmet spora koristi ali storitve, določene *a čas, dokler kdo živi, se ugotovi vrednost po starosti dotične osebe tako-le: I. če je oseba stara do 15 let, z 18kratnim zneskom letne koristi ali storitve; I. če je oseba stara nad 15 do 25 let, s Hkratnim zneskom letne koristi ali storitve; III. če je oseba stara nad 25 do 35 let, s 16kratnim zneskom letne koristi ali storitve; IV. če je oseba stara nad 35 let do 45 let, s 14kratnim zneskom letne koristi ali storitve; V. če je oseba stara nad 45 let do 55 let, z 12kratnim zneskom letne koristi ali storitve; VI. če je oseba stara nad 55 let do 65 let, z 8Hkratnim zneskom letne koristi ali storitve; VII. če je oseba stara nad 65 let do 75 let, s. hkratnim zneskom letne koristi ali storitve; VIII. če je oseba stara nad 75 let do 80 let, s 3kratnim zneskom letne koristi ali storitve; IX. če je oseba stara nad 80 let, z 2kranim zneskom letne koristi in storitve. 6. Če so predmet spora koristi ali storitve, določene za čas, dokler živi več oseb, in tako, da prestanejo s smrtjo prve osebe, ki umre, so odločilna za ugotovitev vrednosti leta starosti najstarejše osebe; če pa prestanejo koristi ali storitve s smrtjo osebe, ki umre poslednja, so odločilna za ugotovitev vrednosti leta starosti najmlajše osebe; 7. če so koristi ali storitve v poedinih letih različne, ee vzame za letni znesek povprečnik dotičhih določenih koristi ali storitev; 8. če je predmet spora služnost užitka ali rabe in ni j letna vrednost ugotovljena z določenim zneskom, se vzame za letno vrednost služnosti 20. del vrednosti, ki jo ! itna stvar, obremenjena s služnostjo; > 9. če je predmet spora dohodek od denarne glavnice in ni obrestna mera določena, se vzamejo za letno korist 6% obresti. (3) Če teče spor o tem, ali obstoji ali ne obstoji zakup ali najem stvari, se vzame za vrednost spornega predmeta 3kratni znesek enoletne zakupnine, odnosno najemnine. (4) Če teče spor o zakoniti preživnini (alimentaciji), se vzame za vrednost spornega predmeta 3kratni znesek enoletnega obroka, kolikor se ne zahteva preživnina za krajši čas. (5) Za spore, ki jim je predmet izvršitev kakšnega dejanja, dopustitev,opustitev ali izjava volje ter jim ni imovinska vrednost pred tožbo ugotovljena z naredbo oblastva, s pogodbo ali z običajem, se vzame za vrednost spornega predmeta oni znesek, ki ga označi tožilec kot svojo korist. (6) V delitvenih pravdah se jemlje za vrednost spora t vrednost onega dela imovine, ki ga zahteva tožilec, da se mu izloči z delitvijo od skupne imovine. (7) Če je predmet spora dedinska pravica do vse ; zapuščine, se vzame za vrednost spora vrednost vse zapuščine brez odbitka dolgov in bremen; če pa je predmet spora samo del zapuščine, se vzame za vrednost spora vrednost dotičnega dela zapuščine. (8) Če ugovarja toženec pred dokončno sodho prve stopnje, da se je vzela vrednost tožbenega zahtevka, označena v tožbi, previsoko, odloči o tem sodišče, ko opravi potrebne poizvedbe, s sklepom in ugotovi odločilno vrednost. Tako ugotovljeno vrednost sme isto ali višje sodišče po službeni dolžnosti v teku postopka izpreme-niti. Zoper te odločbe ni pravnega sredstva. § 11. Za odredbe prednjega paragrafa veljajo nastopne omejitve: 1. Če je z enim zahtevkom združen drug zahtevek, ki izvira iz prednjega', se plača taksa po vrednosti samo prednjega; vendar pa ne sme biti ta vrednost nikoli manjša od vrednosti onega zahtevka, ki izvira iz prednjega; 2. če se zahteva samo del glavnice, se vzame za vrednost spora samo del, ki se uveljavlja s tožbo; 3. če se zahteva prebitek, ki preostane s pobotom vzajemnih terjatev, se pobere taksa po znesku uveljav-ijanega prebitka; 4. vrednost premičnih in nepremičnih telesnih in netelesnih stvari se ne sme jemati v sporih z zneskom, manjšim od onega, ki se jemlje za takso od pravnih poslov; zlasti ne sme biti manjša: za zemljišča od hkratnega zneska katastrskega čistega dohodka, za zgradbe, zavezane zgradarini, pa ne sme biti manjša od hkratnega zneska davčne osnove onega davčnega leta, ki je minilo, preden se je začel spor; 5. v pravdah za razveljavo odločb razsodišča se plačuje taksa po vrednosti spora, ugotovljeni pri razsodišču, pri čemer je treba vpoštevati tudi predpis točke 6. § 14. tega zakona. Isto velja za ničnostne pritožbe zoper od- I ločbe borznih razsodišč in za tožbe, s katerimi se izpodbijajo odločbe borznih razsodišč. § 12. (1) V izvršilnem postopku se mora vzeti za takse, določene v tar. št. 1. do 5. in v odstavku (4) in odstavku (5), točki 3., tar. št. 6. v tarifi tega zakona, za vrednost predmeta zahtevek, ki ga je treba izpolniti ali zavarovati. Toda ob izvršbi na premični imovini so zavezane izvr-šenčeve vloge, njih priloge, duplikati sodnih odpravkov in prepisi, ki se mu izdado, vselej samo onim taksam, ki so določene za vrednost do največ 1000 Din. Za vloge, ki jih izroča kdo drugi (sekvester, licitant itd.), se plačujejo takse po meri vrednosti do največ 12.000 Din, ne glede na to, ali se izvede izvršba na premičnih ali nepremičnih stvareh. (2) Zahtevki, ki naj se izpolnijo ali zavarujejo z izvršbo, se ocenjajo po predpisih §§ 10. in 11. tega zakona, izvzemši odstavek (8) § 10. Če je tekla pred izvršilnim postopkom civilna pravda o istem zahtevku, se vzame za vrednost zahtevka v izvršilnem postopku za plačilo takse vrednost predmeta, ugotovljena v civilni pravdi; če pa se nanaša izvršba samo na del prvotnega spornega predmeta, se vzame za vrednost samo vrednost tega dela. Pravdni stroški ali postranske pristojbine se vzamejo v poštev samo, če so same predmet zahtevka, ki ga je treba izvršiti, odnosno zavarovati. Posebne odredbe. § 13. Če se vrednost spornega predmeta ne da ugotoviti po prednjih predpisih, se jemlje, da se določi taksa, vrednost spornega predmeta: 1. s 1000 Din v sporih: za sodno odpoved po zakupnih ali najemnih pogodbah (§§ 655. in naslednji civilnega pravdnega postopka), če ni odpovedni rok, ki je označen v zahtevku, daljši od treh mesecev, prav tako pa tudi za pravde, ki jim je izključni predmet pravnoveljavnost odpovedi; za pravde o služnosti stanovanja in o zadržani preživnini kakor tudi za pravde, ki izvirajo iz pogodb o zakupu ali najemu stvari, nadalje pogodb o najemu delovne moči (tcčke 5., 6. in 7. § 44. civilnega pravdnega postopka); 2. za druge pravde, kjer so pristojna: sreska sodišča, 12.000 Din, okrožna in trgovinska sodišča, 86.000 Din; 3. za pravde, v katerih gre samo za to, da se določi vrstni red terjatev v izvršilnem in v konkurznem postopku, višina terjatve, toda pri sreskih sodiščih ne preko 12.000 Din, pri okrožnih in trgovinskih sodiščih ne preko 36.000 Din; 4. če po odstavku (1) § 12. zakona zahtevajoči upnik ne navede vrednosti, odločilne za takso, in ta tudi sicer ni znana, se vzame za vrednost 12.000 Din; 5. v pravdah o fidejkomisih in fevdih se jemlje za vrednost 100.000 Din; 6. v pravdah, kjer so pristojna šerijatska sodišča, se jemlje za vrednost 8000 Din. § 14. Izprememba vrednosti v teku postopka. Prvotna vrednost spora ostane osnova za plačilo takse pri vseh dejanjih v pravdnem postopku. Ne da bi se posegalo v odredbo točke 4. § 11. tega zakona, se sme izpremeniti vrednost izjemoma v nastopnih primerih: 1. Ce spozna sodišče po § 10., odstavku (8), tega zakona ali § 55. civ. pr. p., da se je vzela vrednost tožbe-nega zahtevka, označena v tožbi, previsoko, se vzame od takrat, ko se pribči dotični sklep sodišča pravdnim strankam, za osnovo takse ugotovljena nižja vrednost; prej plačana taksa po večji vrednosti se ne povrne. 2. Ce je združenih več pravd v skupno razpravo, se morajo ugotoviti, dokler se razpravlja o združenih pravdah skupno, takse za vsako posamezno pravdo posebe po vrednosti vsakega dotičnega spornega predmeta, kakor ne bi bilo združenih več pravd. 3. Ce se uveljavlja z isto tožbo več zahtevkov ter se razpravlja o njih ločeno, se pobira taksa v vsaki ločeni razpravi, dokler se vodi ločeno, samo po vrednosti dotičnega ločenega zahtevka. 4. Ce se izpremeni vrednost spora: a) zaradi izpremembe v tožbi; b) zaradi omejitve tožbenega zahtevka; c) zaradi delne rešitve spora z delno sodbo; č) zaradi tožilčevega ali toženčevega vmesnega predloga, da se kaj ugotovi, se vzame za vrednost, da se določi taksa, dotična iz-premenjena vrednost za vsa dejanja po izpremembi. Ce se je izpremenila vrednost s predlogom ali z izjavo strank, se pobere po izpremenjeni vrednosti tudi že taksa za dotični zapisnik ali dotično vlogo. 5. Ce se omeji tožbeni zahtevek na postranske pristojbine, se vzame od takrat za vrednost spornega predmeta 1000 Din. 6. Če se tiče pravno sredstvo ali ničnostna ali obnovitvena tožba samo dela prvotnega spornega predmeta, se vzame za plačilo takse vrednost samo tega dela. Ce se koristita s pravnim sredstvom obe stranki, se določi taksa posebe na podstavi predloga vsake obeh pravdnih strank; če pa se razpravljata obe pravdni sredstvi skupno, pa se ne tičeta istega dela prvotnega spornega pred- meta, se vzame za plačilo takse seštevek vrednosti zahtevanih delov. Če se tiče pravno sredstvo samo pravdnih stroškov ali postranskih pristojbin prvotnega spornega predmeta ali če se tiče kazni, določene v civilni pravdi, se pobere taksa samo po znesku pravdnih stroškov ali postranskih pristojbin, o katerih je odločiti po pravnem sredstvu višjemu sodišču, ali po znesku izrečene kazni, pri čemer se računa dan zapora s 60 Din. Če se tiče pravno sredstvo pravdnih stroškov, ki so pobotani, se pobere taksa po desetem delu vrednosti spornega predmeta. 7. Glede taks za delne sodbe in za one vmesne sodbe, ki se nanašajo na del pravdnega predmeta, kakor tudi za odpravke teh sodb, je odločena vrednost zahtevka, o katerem se odloča z dotično sodbo. To ne posega v odredbe pripombe III. k tar. št. 6. v tarifi tega zakona. § 15. Odločbe razsodišč. (1) Za razsodbe razsodišča (§ 1., odstavek (1) pod I., točki 2. in 3. tega zakona) se pobira taksa po vrednosti spora, ki jo je treba ugotoviti po predpisu §§ 10., 11. in 14. tega zakona. (2) Ce se vrednost spora ne da ugotoviti, se vzame z 12.000 Din, kolikor ne dokažejo pravdne stranke, da je vrednost nižja. \ II. Posebne odredbe v konkurznem postopku in v po3':oVtu o prisilni poravnavi izven kcnkurza. § 16. Vloge upnikov. (1) Za osnovo takse za vloge v konkurznem postopku in v postopku o prisilni poravnavi izven konkurza po tar. št. 10., odstavku (1), točki 1. in odstavku (2), in za zapisnike, ki jih nadomeščajo, kakor tudi za priloge, je treba vzeti znesek terjatev, ki jih prijavi ali ima prijaviti upnik v konkurzu ali v postopku o prisilni poravnavi izven konkurza, če se prijavi zahtevek za zavarovanje terjatev, znesek teh terjatev. Višina terjatev se ugotovi po predpisih § 10., odstavka (1), točke 1., in odstavka (2) tega zakona. Pogojne terjatve se smatrajo za nepogojne. (2) Ce prijavi en upnik v konkurzu ali v postopku o prisilni poravnavi izven konkurza več terjatev, se plača taksa po seštevku zneskov teh terjatev. (3) Če upnik prijavljeno terjatev naknadno zniža, se plača taksa za vlogo, s katero se ta znižba prijavlja, kakor tudi za poznejše vloge istega upnika, označene v tar. št. 10., odstavku (1), točki 1., po višini znižane terjatve. Isto velja za priloge takih vlog in za zapisnike, ki nadomeščajo te vloge. § 17. Povprečna taksa. (1) Če se konča konkurz z razdelitvijo (§ 151. kon-kurznega zakona) ali s prisilno poravnavo (§ 169. kon-kurznega zakona, se vzame za osnovo izračunu povprečne takse iz tar. št. 16. pod a), točke 1., v tarifi tega zakona seštevek zneskov, ki so uporabljeni ali so na razpolago, da se poplačajo dolgovi konkurzne mase in konkurzne terjatve. Od zneskov, ki pripadejo upnikom s pravico do ločenega poplačila (ločitvenim upnikom), se vzame za osnovo povprečne takse samo oni del, ki jim pripade kot konkurznim upnikom iz konkurzne mase (2) Če se konča konkurz na način iz tar. št. 16. pod a), točke 2., v tarifi tega zakona, se vzame za osnovo izračunu povprečne takse prometna vrednost konkurzne mase na dan, ko se je konkurz končal. V ta namen je treba sešteti: prometno vrednost neprodane imovine, ki spada v konkurzno maso; izkupiček za že prodane stvari iz konkurzne mase in gotovino; odbiti pa je terjatve upnikov, ki imajo pravico do ločenega poplačila, kolikor so založene s predmeti, iz katerih se poravnavajo. (3) Pri prisilni poravnavi izven konkurza se vzame za osnovo izračunu takse iz tar. št. 16. pod b) v tarifi tega zakona seštevek poplačahih vsot; samo da se uporablja pri tem zmiselno predpis poslednjega stavka v odstavku (1) tega paragrafa. § 18. (1) Takso po tar. št. 16. pod a), točki 1. v tarifi tega zakona plača upravitelj konkurzne mase iz konkurzne mase, po tar. št. 16. pod a), točki 2., v tarifi tega zakona pa prezadolženec. Z njima odgovarjajo (jamčijo) solidarno: 1. v primeru tar. št. 16. pod a), točke 1., v tarifi tega zakona po končanem konkurzu prezadolženec; 2. ob prisilni poravnavi osebe, ki so prevzele odgovornost (jamstvo) za prezadolženčeve obveznosti; 3. v vseh primerih po končanem konkurzu upravitelj mase, če je zakrivil glede povprečne takse taksno kaznivo dejanje ali se je udeležil dejanja, ki nasprotuje taksnim predpisom. (2) Takso po tar. št. 16. pod b) v tarifi tega zakona plača dolžnik in z njim odgovarjajo (jamčijo) solidarno osebe, ki so prevzele jamstvo za dol r.’' - e obveznosti v poravnavi. § 19. (1) Povprečna taksa se smatra za d^lg aonkurzne mase. (2) V primeru tar. št. 16. pod a), točke 1., v tarifi tega zakona mora izračuniti upravitelj konkurzne mase sam povprečno takso ter jo plačati pred koncem konkurza v gotovini pri davčni upravi, pri čemer predloži potrebne podatke in potrdilo konkurznega sodnika, da so podatki pravilni. Preden izda konkurzni sodnik potrdilo, mora preskusiti osnovo, po kateri je povprečna taksa izračunjena, ter izvršiti poprave, če je treba. Ce dvomi o pravilnosti osnove, določi kavcijo, ki jo mora položiti upravitelj konkurzne mase na sodišču za varnost, če se pozneje ugotovi primanjkljaj takse. Podatke, ki so potrebni, da se kontrolira odmera povprečne takse, mora tudi prezadolženec predložiti davčni upravi. (3) V primeru tar. št. 16. pod a), točke 2., v tarifi tega zakona odmeri takso davčna uprava. Upravitelj konkurzne mase in nrezadolženec morata predložiti, preden se konkurz odpravi, davčni upravi vse podatke, potrebne za določitev takse, in ustrezno kavcijo za zavarovanje takse, ki jo določi konkurzni sodnik. (4) Poprečna taksa za poravnalni postopek izven konkurza (tar. št. 16. pod b) v tarifi tega zakona) spada med terjatve s pravico prvenstvenega poplačila. Plačati jo je treba neposredno, urez uradne ugotovitve, dospe pa, še preden se poravnava potrdi. Dolžnik in poravnalni upravitelj morata predložiti davčni upravi vse podatke, ki so potrebni, da se ugotovi pravilnost plačane takse. § 20. Če se pokaže po končanem konkurzu imovina, ki spada v konkurz, veljajo prednje odredbe tudi za ta nadaljnji postopek. IV. Posebne odredbe v nespornem postopku. § 21. Vloge za vpis v javne knjige. (1) Če se zahteva z vlogo vknjižba ali predbelezoa (prenotacija) ocenljive pravice, je odločilna za višino takse po tar. 44. v tarifi tega zakona vrednost take pravice, ki se mora ugotoviti po občnih taksnih predpisih, kolikor niso izpremenjeni s tem zakonom. (2) Vrednost zastavne pravice se smatra za enako znesku terjatve, za katero se pridobi zastavna pravica brez postranskih obveznosti. (3) Vrednost služnosti užitka in rabe se ugotavlja po predpisu § 10., odstavka (2), tega zakona. § 22. ‘ Prostovoljna sodna cenitev in razlastitev. (1) Taksa po tar. št. 23. v tarifi tega zakona se plačuje po vrednosti, ugotovljeni s cenitvijo, odnosno po višini ugotovljene škode, ne da bi se odbijali stroški za cenitev, odnosno za ugotovitev škode. (2) Takso ob sodni cenitvi mora plačati oseba, ki je zahtevala cenitev, takso ob razlastitvi pa oni, v čigar korist se razlastitev izvršuje; za plačilo takse za razlastitev jamči solidarno oseba, koje imovina se razlašča. (3) Sodišče obvesti v osmih dneh od dne, ko se je cenitev izvršila, odnosno škoda ugotovila, stranko o višini takse ter jo pozove, naj jo plača v 15 dneh. § 23. Prostovoljne sodne javne prodaje. Taksa po tar. št. 24. v tarifi tega zakona se d Lči na podstavi zneska, ki se je dosegel s prodajo, ne da bi se odbijali stroški za javno prodajo. To takso mora plačati dosedanji lastnik prodane stvari, zanjo pa jamči solidarno tudi oseba, ki je stvar kupila na prodaji. § 24. Zapuščinske razprave. (1) Povprečna taksa za zapuščinsko razpravo po tar. št. 25. v tarifi tega zakona se določi po čisti vrednosti, ki jo je imela na dan zapustnikove smrti zapuščina, o kateri se je izvedla zapuščinska razprava. (2) Dediči so zavezani predložiti sodišču vse podatke, ki jih je treba, da se ugotovi višina čiste zapuščine. (3) V ostalem pa se določa povprečna taksa po odredbah, določenih za dedinsko takso. Vročitev zapuščine ni vezana na predhodno plačilo ali zavarovanje povprečne takse. (4) Poprečno takso morajo plačati dediči solidarno. § 25. Drugi predmeti v nespornem postopku. Takso iz tar. št. 28. v tarifi tega zakona je zavezan plačati oni, ki je povzročil odločbo, nasprotnik pa samo tedaj, če mu je naložena z odločbo kakšna dolžnost. § 26. Overjenje podpisov in predpisov. Takso iz tar. št. 29. v tarifi tega zakona plača oni, ki zahteva overitev. Sodišče ne sme izvršiti overitve, dokler se taksa ne položi. V potrdilu o overitvi prepisa se mora navesti, s koliko takso je original kolkovan. V. Ostale odredbe. § 27. Ko se ugotavlja vrednost zaradi odmere takse, se morajo uporabljati odredbe za ugotavljanje vrednosti v pravdnem postopku, kolikor ni predpisano pri poedinih postopkih kaj drugega. § 28. Ko se odmerja procentualna taksa, se zaokroži taksna osnova na cele stotice, samo da se zaokrožajo vsote do 50 na nižjo, vsote nad 50 pa na višjo stotico. VI. Odredbe o taksah v kazenskem postopku na zasebne tožbe. § 29. (1) če se razsodi z eno sodbo več kaznivih dejanj, se plača samo ena taksa po tar. št. 53. v tarifi tega zakona. (2) Če se razsodi več kaznivih dejanj iste osebe s posebnimi sodbami (§ 22. kaz. postopka), se plača taksa za sodbo samo enkrat. § 30. (1) Ako se vodi kazenski postopek skupno (§ 20. kaz. postopka), je na takso brez vpliva, če se nanaša ena vloga bodisi na več zasebnih tožilcev, bodisi na več obdolžencev, ali če poda vlogo več zasebnih tožilcev ali več obdolžencev. (2) Isto velja za zapisnike, ki nadomeščajo vloge, in za zapisnike o razpravah. § 31. Če se vodi skupna razprava o zasebni tožbi in o javni tožbi, določi sodišče za plačilo takse na zasebno tožbo čas, uporabljen za razpravo o zasebni tožbi, ter pobere po tem takso za zapisnik. Zoper tako ugotovljeni čas ni pravnega sredstva. § 32. Takso za sodbe o zasebnih tožbah plača zasebni tožilec, ko postane sodba pravnomočna, obdolženec pa, če se obsodi. § 33. Pooblastila, ki jih izda skupno več zasebnih tožilcev ali več obdolžencev, ki pa se nanašajo samo na zastopanje v enem določenem kazenskem postopku, ki se vodi skupno, so zavezana taksi, kakor da bi jih izdala samo ena oseba. To velja tudi za odpoved pooblastila. | VII. Prepisi, duplikati (triplikati) itd. in sodna izpričevala. § 35. (1; la^sa za prepise, duplikate (triplikate) itd. v vseh postopkih se izračunava po količini pol originala, kolikor ni določeno v tem zakonu ali v tarifi drugače. (2) Taksa za sodna izpričevala se izračunava po količini pol izpričevala samega. (3) Taksa se mora nalepljati na same prepise, du-i plikate in sodna izpričevala, uničuje pa se po predpisih zakona o taksah. VIII. Povračilo škode. § 36. (1) Če položi kdo takso za izvestno sodno dejanje, preden nastane taksna obveznost po § 2. tega zakona, pa se to dejanje iz kakršnihkoli vzrokov ne izvrši, se taksa' na prošnjo prizadete osebe vrne. Prošnja se mora vložiti na sodišču v 90 dneh od dne, ko je prizadeta oseba zvedela, da se dejanje ni izvršilo. (2) Oseba, od katere se po tem zakonu pogrešnd pobere večja taksa, sme prav tako zahtevati povračilo takse v 90 dneh od dne, ko se je taksa pogrešno pobrala od nje. IX. Posledice neizpolnjevanja zakonitih predpisov, § 37. Zvišba takse. (1) Če se povprečna taksa iz tar. št. 16. pod a), točke 1., in pod b) v tarifi tega zakona sploh ne plača ali če se plača nepravočasno ali nepopolno ali če se sploh ne predložč ali se predložč nepravočasno ali nepopolni podatki za odmero povprečne takse iz tar. št 16. pod a), točke 2., in tar. št. 25.v tarifi tega zakona, plačajo osebe, zavezane plačilu takse, odnosno predložitvi podatkov, prikrajšano takso V dvakratnem znesku. (2) Za plačilo takse, zvišane po predhodnem odstavku, jamčijo osebe, navedene v §§ 6. in 18. tega zakona. § 38. (1) Ako osebe, ki so zavezane, plačati takso, ali ki jamčijo zanjo, prisostvujejo sodnim dejanjem, ki so zavezana plačilu takse po tem zakonu, morajo plačati takso za ta dejanja takoj. Če se taksa ne plača, postopa sodišče po odstavku (3) tega paragrafa. (2) Ako osebe iz predhodnega odstavka ne prisostvujejo sodnim dejanjem, ki so zavezana plačilu takse po tem zakonu, jih pozove sodišče pismeno, naj plačajo takso v osmih dneh; če tega ne store, je postopati po naslednjem odstavku. (3) Ako oseba, zavezana po tem zakonu, ne plača predpisane takse za spise, dejanja in listine, ki jih omenja tarifa tega zakona, naznani sodišče to pristojni davčni upravi s posebnim obrazcem najdalje v osmih dneh, odkar je nastala taksna obveznost (§ 2. tega zakona). To naznanilo je dolžen sestaviti vsak sodni uslužbenec, ki opazi, da ni taksni obveznosti predpisno zadoščeno; obenem potrdi to na dotičnem spisu, kamor je bilo treba kolek nalepiti, s svojim podpisom in s pečatom sodišča. § 34. Če zastopa zasebnega tožilca državni tožilec (§ 51. kaz. postopka), mora plačati vse takse zasebni tožilec. (4) Davčna uprava izda ali zavezancu ali pa poroku plačilni nalog za plačilo redne in v dvakratnem znesku zvišane takse. Ko se redna in zvišana taksa pobere, se vknjiži kot reden dohodek od taks. Od zvišane takse pripade, ko se pravnomočno pobere, polovica naznanilcu kot nagrada, toda nikoli ne več nego 50 Din od vsakega naznanila, izplača pa se mu po odločbi finančne direkcije v breme rednih dohodkov od taks. (5) Plačilni nalog ni zavezan posebni taksi. Zoper plačilni nalog je dopustna pritožba na finančno direkcijo v 15 dneh od dne prejema. Pritožba mora biti kolkovana po tar. post. 6. zakona o taksah. S pritožbo se ne zadrži plačilo ne redne ne zvišane takse. (6) Predpisi o zavarovanju, pobiranju in neizterljivosti davkov se uporabljajo, ko se pobirajo tako redne kakor tudi zvišane in kazenske takse po tem zakonu. § 39. Kazenska določila. Osebe, ki uporabijo neresnično potrdilo o imovin-skem stanju, dobljeno s preslepitvijo oblastva, pristojnega za izdajanje teh potrdil, se kaznujejo, poleg odgovornosti po kazenskem zakonu in po civilnem pravdnem postopku (§ 170. civ. pr. p.), s trikratnim do petkratnega zneska prikrajšane takse; to kazen izreče pristojna davčna uprava. Ako navedejo osebe, ki so pristojne izdajati potrdila o imovinskem stanju, vedoma kaj nepravilnega ali če potrdijo za resnično ono, o čemer vedo, da ni pravilno, odgovarjajo po kazenskem zakonu. § 40. Uslužbenci rednih sodišč se kaznujejo v denarju na korist državne blagajne s 30 do 500 Din, če ne izvršujejo dolžnosti, določenih zanje v tem zakonu in v tarifi tega zakona, in če ne skrbe, da se zadosti taksni obveznosti po tem zakonu za vse listine, vsa pisma kakor tudi za uradne odpravke in njih priloge, sestavljene z njih sodelovanjem. To kazen izreče ministrstvo za finance, ko pokliče predhodno uslužbenca na odgovor. §41. Prav tako se kaznujejo v denarju s 30 do 500 Din v korist državne blagajne, in sicer: 1. osebe, ki so po tem zakonu in po tarifi tega zakona zavezane predlagati oblastvom seznamke zaradi pobiranja takse, pa tega ne store pravočasno ali jih pred-lože nepopolne ali lažne; 2. razsodniki, če ne pošljejo pristojnemu davčnemu oblastvu v določenem roku svojih odločb in poravnav (tar. št. 7. in 8. v tarifi tega zakona) kakor tudi drugih pravnih poslov, ki se sklenejo pri njih ali ki se pojavijo pred njimi, §42. Zaradi vseK drugih' postopkov, ki nasprotujejo temu zakonu, se kaznujejo krivci v denarju s 30 do 150 Din v korist državne blagajne. Sodbe za kazniva dejanja iz tega in predhodnega paragrafa izreka, kolikor so krivci službene osebe, ministrstva za finance, sicer^na pristojna finančna direkcija. X. Pojasnila zakona. § 43. (1) Vsa navodila in pojasnila, ki jih izda v mejah in v zmislu tega zakona in tarife zaradi njega uporabljanja ministrstvo za finance, so obvezna za vsa oblastva. (2) V vsakem primeru so obvezna za vsa oblastva ona obča ali posamezna navodila, ki jih bo izdajalo ministrstvo za finance o veljavnosti onih odredb v dosedanjih zakonih o taksah in v zakonu o pristojbinah, ki so po § 45. tega zakona samo deloma ali niso še dokončno ukinjene. XI. Prehodne naredbe. § 44. (1) Ko dobi civilni pravdni postopek obvezno moč, je uporabljati za vse pravde, za katere je plačana taksa po prejšnjih predpisih, do konca pravde na poslednji stopnji takse po prejšnjih predpisih. Isto velja tudi, če ni taksa plačana zato, ker je ena stranka oproščena plačila takse, ali če se je taksa manj pobrala ali iz kakršnegakoli vzroka sploh ni bila plačana. Za vse pravde, nastale z dnem, ko dobi civilni pravdni postopek obvezno moč, je uporabljati predpise tega zakona in tarife. (2) Ko dobi zakon o izvršbi in zavarovanju obvezno moč, je uporabljati na vse postopke po tem zakonu takse iz tega zakona in tarife; na vse postopke, začete, preden dobi omenjeni zakon obvezno moč, pa je uporabljati do njih dovršitve predpise prejšnjega zakona o taksah. Na ponovno zahtevanje izvršbe, ker je ostalo prejšnje zahtevanje celoma ali deloma brez uspeha, nadalje na zahtevanje, da se dovoli prisilna uprava ali odredi prisilna dražba v primerih, kjer je za isto terjatev in na podstavi istega izvršilnega naslova že vpisana prisilna zastavna pravica, je, če se je prijavilo to zahtevanje na dan, ko dobi zakon o izvršbi in zavarovanju obvezno moč, ali pozneje, uporabljati predpise tega zakona in ‘tarife; vendar pa takse iz tar. št. 6., odstavka (4), v tarifi tega zakona ni plačevati. (3) Predpise tega zakona in tarife je uporabljati na konkurze in prisilne poravnave izven konkurza, ki se uvedejo, odnosno na postopek v prisilni poravnavi izven konkurza, začet dne 1. julija 1930. kot dne, ko dobita zakon o konkurzu in zakon v prisilni poravnavi izven konkurza obvezno moč; na konkurze, uvedene pred tem dnem, pa je uporabljati predpise prejšnjega zakona do njih dovršitve. (4) Ko dobi zakon o nespornem sodnem postopku obvezno moč, je uporabljati na vse postopke po tern zakonu predpise tega zakona in tarife; vendar pa je uporabljati na vse postopke, začete, preden dobi omenjeni zakon obvezno moč, prejšnje taksne predpise. Od tega se izvzemajo: 1. Tar. št. 42., 43., 44. in 46. v tarifi tega zakona, ki jih je uporabljati od dne, ko dobi zakon o zemljiških knjigah obvezno moč, tar. št. 45. v tarifi tega zakona pa z dnem, ko dobi zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih obvezno moč, vendar pa je dovršiti predmete, začete v tem postopku, preden dobita omenjena zakona obvezno moč, po prejšnjih taksnih predpisih. 2. Tar. št. 30. do 41. v tarifi tega zakona, ki jih j0 uporabljati od dne 1- julija 1930. na vsa zahtevanja za vpise x trgovinski register, izvzeauši ona zahtevanja, ki se izroče pred tem dnem; na ta je uporabljati predpise prejšnjega zakona o taksah. 3. Tar. št. 60. v tarifi tega zakona, ki jo je uporabljati od dne 1. julija 1930. na vse proteste, ki se dajo narediti tega dne in pozneje. (0) Takse v kazenskem postopku na zasebne tožbe, ki so normirane s tem zakonom in s tarifo, je uporabljati na vse kazenske predmete po zasebnih tožbah, ki se začno dne 1. julija 1930. ali pozneje; na kazenske predmete po zasebnih tožbah, zasnovane do tega dne, pa je uporabljati predpise prejšnjega zakona o taksah. Toda v kazenskih dejanjih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, se ne prisojajo takse po prejšnjem taksnem zakonu, če se izreče obsodba 1. dne julija 1930. ali pozneje. (6) Tar. št. 56., 57. in 59. v tarifi tega zakona je uporabljati na dotična dejanja sodišča, počenši od. dne 1. julija 1930.; na predmete, začete pred tem -dnem, pa je uporabljati predpise prejšnjega zakona o 'taksah.- (7) Takse iz tega zakona in tarife je uporabljati v. postopku pred šerijatskimi sodišči počenši od dne 1. julija 1930.; vendar pa je uporabljati za postopke, zhčete pred dnem 1. julija 1930., predpis prejšnjega zakona o taksah. (8) Ko dobi civilni pravdni postopek obvezno moč, je uporabljati za vse pravde pred občinskimi m krajevnimi sodišči, za katere je plačana taksa po prejšnjih predpisih, do konca pravde takse po prejšnjih predpisih. Za vse pravde, nastale pred dnem, ko dobi civilni pravdni postopek obvezno moč, je uporabljati predpise tar. št. 61. v tarifi tega zakona. Glede izvršb, za katere so določene takse v odstavku (5) in odstavku (6) tar. št 61. v tarifi tega zakona, velja predpis odstavka (2) tega paragrafa. §45. (1) Za postopke pred sodišči, navedenimi v § 1. tega zakona, prestanejo veljati tista določila pristojbinskih zakonov in zakona p taksah, ki nasprotujejo odredbam tega zakona. (2) Zlasti se ukinjajo: 1. 30. dne junija 1930. tar. št. 88., 143., 153 do 164. in 193. do 199. taksne tarife zakona o taksah; 2. 30. dne junija 1930. v postopku pred sodišči, navedenimi v § 1. tega zakona, tar. št. 16., 82., 83., 121., 122. in 124. taksne tarife zakona o taksah; 3. 30. dne junija 1930. v postopku pred šerijatskimi Bodišči tar. št. 31&, 320., 322., 324. in 325. taksne tarife zakona o taksah kakor tudi tar. št. 72. tarife biljegovnega in pristojbenega zakona za Bosno in Hercegovino z dne 27. julija 1886. (3) Nadalje se ukinjajo z onim dnem, ko se začno po § 47. tega zakona uporabljati predpisi tega zakona in tarife v postopkih pred sodišči, navedenimi v § 1. tega zakona: 1. tar. št. 78., 80., 133., 134., 135., 136., 140., 141., 142., 146., 147., 148., 149., 150., 151., 152., 165., 168., 169., 172., 181., 184., 191., 244., 245., 246., 247., 359. do 369. in 373. do 377. taksne tarife zakona o taksah; 2. v postopkih pred sodišči, omenjenimi v § 1. tega zakona, točke 6., 7. in 8. člena 5., točke 2., 4. in 11. člena 6., členi 8., 9., 15., 17., 18., 50., 55., 58., 61. in 63. zakona o taksah, potem členi 15., 16. in 22. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921., ‘n tar. št.- 1., 2.,'3., 4., 5., 41., 42., 43., 45., 46., 73., 74., 77., .79-, 81. j37., 138., 139., 144., 145., 173., 174., 175., 176., • 177., 178, 179., 180., 182., 183., 185., 186., 187., 188., 189., ■ 190., 190. a, 192. in 200. taksne tarife zakona o taksah. § 46. Minister za finance se pooblašča, da sme izdati pravilnik za izvrševanje tega zakona. §47. Ta zakon s tarifo stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinahc, obvezno moč pa dobi postopno, kakor je to določeno v § 44. tega zakona. V Beogradu, 30. dne maja 1930.; št 43.291. Aleksanč r Minister za finance: dr. S. Šverljuga s, r. Videl Predsednik in pritisnil državni pečat, ministrskega sveta, čuyar državnega pečata, minister minister pravde za notranje posle, dr. 31. Srškic s. r. častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, 'divizijski general: Peter Živkovič s. r. Tarifa k zakonu o sodnih taksah. £ Osnova Stalna a ••1« i H Predmet za odmero taksa S S J2 a c ® takse Din P I. Pravdni in izvršilni postopek. 1. Vloge. (1) Če se ne uporablja kaka druga odredba te tarife, pri vred- nosti spornega predmeta za vsako polo 50 do 500 Din . . — čez 500 » do 1.000 Din » > » 1 — » 1.000 » » 3.000 » . , . , » » > 3 — » 3.000 » > 6.000 > , . . > » > 5 — > 6.000 » ■» 10.000 » . > > > 7 — » 10.000 » » 25.000 > » » > 10 — » 25.000 » > 50.000 » > > > 15 — > 50.000 » » 75.000 » ............. » > » 20 — » 75.000 » » 100.000 » » > » 25 — > 100.000 > > 500.000 » » > > 40 — » 500.000 » » 1,000.000 » > » » 60 — » 1,000.000 » ■» 2,000.000 » > » » 100 — » 2,000.000 » » 5,000.000 » > > > 150 — » 5,000.000 > > > » 200 — (2) Tožbe, odgovori na tožbe, nasprotne tožbe, pripravljalne vloge, za prvo polo v dvakratnem ugovori zoper plačilne naloge, odpovedi in ugovori zoper odpovedi, znesku takse iz predlogi za postavitev v prejšnji stan ..... a , odstavka (1) te tarifne številke (3) Vloge o pravnih sredstvih: 1. pravna sredstva zoper odločbe sodišč prve stopnje in ničnostne > » > v štirikratnem pritožbe zoper odločbe borznih razsodišč znesku takse iz odstavka (1) te tarifne številke 2. odgovor na priziv ■> > » v dvakratnem znesku takse iz odstavka (1) te tarifne številke 3. pravna sredstva zoper odločbe, izdane na drugi stopnji .... od prve pole v desetkratnem znesku takse iz odstavka (1) te C tarifne številke 4. revizijski odgovori "V -1 r ■ > > > v petkratnem znesku takse iz odstavka (1) te tarifne številke '(4) Vloge za vpis knjige o nepremičninah in o njim enakih pravi- * taksa, navedena eah, kolikor ni določena večja taksa v tej tarifni številki pod odstav- v tar. štev. 42. koma (2) in. (3)„■.. » ...... ........i... te tarife i "Pripombe:' I. V primerih, določenih pod odstavki (2), (3) in (4) te tarifne šte- vilke, se plačuje za drugo in vsako nadaljnjo polo taksa, določena pod odstavkom (1) te tarifne številke. II. Za vloge, izročene v dveh ali več izvodih (duplikati, triplikati itd.), se plačuje za drugi in vsak nadaljnji izvod taksa, določena pod odstavkom (1) te tarifne številke, kolikor jih je predložitelj dolžen predložiti po predpisu civilnega sodnega postopka. Ista taksa se plačuje tudi na vloge, ki se podajajo v prepisu. III. Če se zahteva v vlogi, da se izdaj javen razglas ali da se ka- terakoli sodna odločba razgldsi ali nabij na sodno desko, ali če je za pravilno rešitev vloge potrebno izdati javen razglas ali nabiti sodno odločbo na sodno desko, se zviša taksa iz te tarifne številke pod od- stavki (1) do (4) za prvo polo prvega izvoda za 5 Din. IV. Vloge za rubežen terjatve, vpisane v javni knjigi (§ 263. iz- vršilnega postopka), so zavezane polovici takse, določene v tar. št. 42. tarife k temu zakonu. V. Vloge, s katerimi se zahteva, da se ustavi izvršba, so zavezane samo taksi iz odstavka (1) te tarifne številke tudi takrat, kadar je za njih pravilno rešitev treba vpisa v javne knjige. VI. Za vloge in pritožbe, ki jih rešuje isto sodišče, se plačuje taksa iz odstavka (1) te tarifne številke. VII. Vloge, ki se pošiljajo na poziv ali po nalogu sodišča zbog ;j strankine opustitve, so zavezane taksi iz odstavka (1) te tarifne šte- j. vilke, kolikor niso oproščene takse. VIII. Takse se ne plačujejo: ■ 1. za vloge: da se dovoli pravica revnih', 'da se postavi advokat s' stranki s pravico,cevnih ali da se tak advokat,razreši dolžnosti; za i '■( Tar. St. Predmet Osnova za odmero takse Stalna taksa Din skrbnikove vloge (§ 8., odstavek (5), zakona o sodnih taksah) za popis taks; za rekurze zoper sodne odločbe o teh vlogah; 2. za rubrike vlog kakor tudi za odpravke vlog, ki nadomeščajo predpisano rubriko (§ 180. civ. pr. p.); 3. za vloge prič in izvedencev, imenovanih od sodišča, s katerimi zahtevajo plačilo njim prisojenih pristojbin; 4. za vloge, s katerimi se zahteva, da. se postavi na sodbo napis,_ da je izvršna, kakor tudi za vloge strank za prye ,odpravk'e godnih po-, ravnav in za potrdilo izvršnosti na teh prvih odpravkih; 5. za vloge za popravo (§ 518. civ. pr., p.) ip za dopolnitev (§ 519., vic. pr. p.) sodnih odločb; 6. za vloge sodišču, ki ne obsezajo predloga, o kpterepi bi bilo sodišču odločiti; 7. za prošnje za prvi odpravek sodb, izrečenih po §§ 513. in 546.. civ. pr. p. in razglašenih vpričo obeh strank. Zapisniki. (1) Ako se ne uporablja druga odredba te tarife, kakor vloge iz tar. št. 1., odstavka (1), te tarife; (2) Ako nadomeščajo kakšno izmed vlog iz tar. št. 1., odstavkov (2) do (4), te tarife, kakor te vloge; (3) v civilni pravdi: o razpravah, ki se opravljajo vpričo vsaj ene pravdne stranke; o izvedbi dokazov v civilni pravdi na razpravi, tudi če pravdne stranke niso prisotne; o izvedbi dokazov pri drugem sodišču; o zavarovanju dokazov, ki se vrši izven civilne pravde: 1. Na sodišču prve stopnje za ves zapisnik, ne glede na število pol, se plačuje taksa, navedena v tar. št. 1., odstavku (1), te tarife; če traja razprava ali izvedba (odnosno zavarovanje) dokazov nad pol ure, se pobere za vsako nadaljnjo začeto polovico ure dvakratna taksa iz tar. št. 1., odstavka (1), te tarife, ne glede na število pol. 2. Na sodiščih višjih stopenj se plačuje za ves zapisnik, n.e glede na število pol, dvakratna taksa, navedena v. tar. št, 1., odstavku (1), te tarife; če traja razprava nad pol ure, se pobere za vsako nadaljnjo, četudi začeto polovico ure trikratna taksa iz tar. št. 1., odstavka (1), te tarife, ne glede na število pol. Pripombe: I. Ko se sestavlja vsak zapisnik, mora sodno oblastvo zapisati uro, kdaj se je narok začel in kdaj se je končal. II. V razpravah na zbornih sodiščih ni jemati za plačilo takse iz odstavka (3) te tarifne številke onega časa, ki je bil uporabljen za posvetovanje. III. Če se narok odloži, je zapisnik o nadaljevanem naroku, najsi se je spisal na isti poli, na kateri je zapisnik prejšnjega naroka, samo-stalno zavezan plačilu takse iz odstavka (3) te tarifne številke kot nov zapisnik. Če je v eni civilni pravdi ali v izvedbi ali zavarovanju dokazov nekoliko narokov, ki so zavezani taksi iz odstavka (3) te tarifne številke, je treba plačati na sodiščih prve stopnje za drugi in za vsak nadaljnji narok za zapisnik dvakratno takso iz tar. št. 1., odstavka (1), te tarife in za prvo in za vsako nadaljnjo polovico ure, najsi bi bila ta polovica ure šele začeta na višjih sodiščih, pa trikratno takso iz tar. št. 1., odstavka (1), te tarife. IV. Za zapisnike o izvršitvi prisilne dražbe se plačuje poleg takse za pravni posel tudi taksa kakor za zapisnik po odstavku (1) 'te tarifne številke. ... V. Za plačilo takse za zapisnik o narokih za razdelitev kupnine ali zarubljenega denarja v izvršilnem postopku se jemlje skupni znesek, ki ga je razdeliti. VI. Zabeležka sodbe, ki nadomešča tudi zapisnik (§ 270. civ. pr. p.), je zavezana poleg takse za sodbo še taksi za zapisnik. VII. Taksa iz odstavka (3) te tarifne številke se plača tudi takrat, kadar se o razpravi ne spiše zapisnik. VIII. Če se vpisujejo ustni predlogi in izjave strank namesto v zapisnik v register, določen za to, se plačuje za te vpise taksa kakor za zapisnik. IX. Taksa se ne plačuje: 1. za zapisnik o posvetovanju in glasovanju sodišča; 2. za zapisnik o odgoditvi razprave zaradi tega, ker je sodišče za- držano; 3. za zapisnik o ustni prizivni in revizijski razpravi, če ni prišla na razpravo nobena pravdna stranka in če se niso izvedli dokazi; 4. za zapisnik, ki nadomešča vlogo, prosto takse; 5. za rubrike, ki se prilagajo zapisniku, kateri nadomešča vlogo; 6. za zapisnike,,ki ne obsezajo predloga, p J?9tereTO bi bilo sodišču Pro- «1 Osnova Stalna J- 'v* - • - - - - -■• -f- . Acmani - _ - taksa - % takse H Din p s 3. Priloge. f ... , , ... -« Priloge taksi zavezanih vlog In zapisnikov, kolikor se ne smatrajo po vsebini za sestavni del vloge ali zapisnika ter niso kot take zavezane - •" ~*T~' i - -V ... • -T.’ *• taksi za vlogo ali zapisnik: nf . J. : * T a) knjige, brošure, situacijski načrti in drugi predmeti, ki niso spisi, če je vrednost spornega predmeta: ' do 12.000 Din, od vsak. izvoda 3 čez 12.000 Din, > > 6 b) v ostalih primerih, če je vrednost spornega predmeta: ’ , 1" ' . f 1 do 500 Din, . . . ....... a......«*** od vsake pole ““ ■ čez 500 do 12.000 Din, .«...».»>«•• > » > 2 ■ ““ čez 12.000 Din, > > > Z' 4 Pripombe: * I. Ako se priložč spisi in listine, kolkovane po zakonitih predpisih kraljevine Jugoslavije, se plača samo razlika takse, ako je kaj razlike. II. Ce se pridadd v prepisu priloge, se 'plača za vsako prilogo ta taksa, najsi so prepisi vsi na enem papirju. r ' i 4 III. Taksa za priloge ne sme biti nikoli večja od takse za vlogo, IV. Taksi za priloge niso zavezani: -, •_ *• ( ; 1. domači in inozemski javni kreditni papirji, njih kuponi in taloni; .• . . T \ * papirji, ki nadomeščajo denar, in druge javne vrednosti; 2. potrdila o siromaštvu; 3. listine in spisi, ki so oproščeni takse samo za določeno uporabo, če se uporabijo za to kot priloge. o •• ' * 4. Duplikati (triplikati itd.). Duplikati (triplikati itd.) sodnih odpravkov, če je vrednost spornega predmeta: • ' f *. ■ t > v »' > 2 • čez 500 do 12.000 Din, > > > 10 — čez 12.000 Din, .................... > » > 15 — Pripombe : : - ); v?t., I. Odpravki sodnih odločb, omenjenih v tar. št. 6. te tarife, ki so - S ‘ : .',•11 •• : .. ./ določeni za pravdne stranke, so po navadi oproščeni takse. Toda oni • r •• • odpravki takih odločb, ki se izdadd strankam samo na njih posebno za- * "1 v •• ■ htevanje, kakor tudi tretji in vsak nadaljnji odpravek sodnih plačilnih nalogov v mandatnem, meničnem, čekovnem in opominjevalnem po- : • •* . V- ;. - stopku, če se izdadd strankam, so zavezani taksi kot duplikati. Dejansko ' " • v stanje sodbe in obrazložitev se smatrata za sestavna dela odpravka .: ■■■*} ' ' ■ 2; t sodbe, ne pa za poseben spis, zavezan taksi. s - ■ II. Ne plačuje se taksa za potrdila o izvršnosti prvega odpravka, ■ ,, • . . •• ■> ■ t- r ■: nadalje ne za prvi odpravek sodb zbog izostanka ali zamude, nadalje - v ne sodb na podstavi odreke ali priznanja zahtevka, katerega je vročiti *vv' : .' ■ /" V" k\ r stranki, ki je zmagala, na njeno zahtevanje. * >■* .' III. Izpiski iz sodnih odpravkov se smatrajo glede plačila takse za . ■- . duplikate takih odpravkov. »v'*' : .V r 6. Prepisi. Na prepise (sodne), ki se izdadd stranki na njeno zahtevanje, se plača taksa po vrednosti spornega predmeta in ne glede na to, ali se izda prepis potrjen ali ne: ■ « ■ - i , • . . J ‘ tj t 1. do 500 Din od vsake pole 5 . — . 2. čez 500 Din do 12.000 Din > > 10 — 3. čez 12.000 Din » » > 15 — Pripomba : * Prepisi zapisnikov, ki se izdadd na strankino zahtevanje namesto rubrike (§ 180. civ. pr. p.), niso zavezani taksi. *■ V «» | w V ' 6. Sodne odločbe. - • • 1 (1) Za odločbe prve stopnje, in sicer: ‘i r .. 1. za sodbe, če niso zavezane drugi taksi iz te tarife;* : v v: V • • 2. za dokončne sklepe v postopku zaradi motenja posesti (§ 553. . I civ. pr. p.); , '7 . .. 3. za plačilne naloge v mandatnem postopku (§ 641. civ. pr. p.), v 'V , meničnem in v čekovnem postopku (§ 649. do 654. civ. pr. p.), če pre- seza vrednost spora 12.000 Din; . ■1 s' ; 4. za odločbe 0 ničnostnih pritožbah zoper odločbe borznega raz- sodišča, se plačuje taksa po vrednosti spornega predmeta: • • do 300 Din »*..««. ...«««.*. «4... , . » t ' M/ '7 *. • 10 ■ rrr- čez 300 Din do 500 Din : 20 čez 500 Din do 1.000 Din 30 ■ čez 1.000 Din do 3.000 Din ... 40. > • Stalna —■ B • 'C ■■ . :v oj. (rt-f 1 ! ■ ' I .' •J. .A i V1-' i,. i ..v / • j: . jZ •; . - c o *j -c «» ' n' r ' .5 r, O • ; i : • ; i:i ,V •• v r .../. tj a : f.. ' . . rt C ' . .. .. ' •: ’ i . * * * ‘f’ — ^ • ‘: r' • " •• > i i-" • > l '■ » ' 'V* ' i v.«*./.; . ' vr ' f. C! 1 ,,H V. ! 'yi r. **' r.lV - ' :.f ■' -4* • : : * • V:.t • i- '• V v *. . - k . i *•' ‘c f? ‘ * • .*** .. ».• '• ' • . •• r. ' f 'r^ ■ r> - ‘5 >. f-!? . i* • -i * 40 --*.v i *’ .> i .* V,'-' . 20 Ju.r ' \ - . ivit v t *'i y.-- .f. *%>.r .i 't: ■* ' * • * . ; •j'-.'/. t.: J. '• :-l'. :r.: ■ . V - 7;, . (v. i n..;; v- v- ; • ‘ * s i v v "y ■ •’! V i "f ^ ' ■ *- r' * ’ * ’ • " ivt. : ■ * 'T> *•> . * m 20 — 9 -• t.. .5r*fpi.. "• • * j k: r.* ' ■ -.>* • tsJ ‘ j v v V i' ; v* 'v- ‘.J. »* l- r ■ : •' v •“.* ■ .■*' .v-ir -It? • lil*J.' iV ,v\ • '*** ^ i •?: • t •' .-i . f-.J- • Jr , . >) - i i*-; ■Ž2 - vvV.;i i-£ j ; / /y ,y r >i.V • ’- f ■ —,£7!0N-4 •v 1 5 ' ' Predmet Osnova za odmero takse Stalna taksa e ijs £ Mt X>ft-■ Din P s delno sodbo; če pa se izreže v isti pravdi tudi končna sodba, se plača zanjo taksa po vrednosti ostanka spornega predmeta, ki ni razsojen z delno sodbo. Če se izreče pred končno sodbo (§ 486. civ. pr. p.) vmesna sodba (§ 489. civ. pr. p.), se plača taksa po vrednosti spornega predmeta. Če se izda po vmesni sodbi nadaljnja sodba, zanjo ni plačati takse. IV. Ako je plačana za odločbo taksa po popolni vrednosti spornega predmeta, ni zahtevati za tako odločbo nikake nadaljnje takse, ako se dopolni taka odločba z naknadno odločbo istega (§ 519. civ. pr. p.) ali višjega sodišča (§§ 590. in 593. civ. pr. p.). V. Na taksni obveznosti glede odločb se nič ne izpremeni, če se odločba ukine ali razveljavi. Če pa se predmet, ko je višje sodišče ukinilo odločbo, vendarle napoti v novo odločbo, se mora vračunati taksa, plačana za ukinjeno odločbo, v takso za novo odločbo ali v takso za sodno poravnavo, sklenjeno pred novo odločbo. Razen tega se morajo vračuniti: 1. taksa za plačilne naloge v mandatnem, meničnem in čekovnem postopku iz odstavka (1), točke 3., in odstavka (2), točke 1., te tarifne številke v takso za odločbo istega sodišča o ugovorih zoper nalog; 2. taksa za odločbo, ki je ukinjena s tem, da se je dovolila postavitev v prejšnji stan, v takso za novo odločbo, izdano od istega sodišča in v isti stvari; 3. taksa za odločbo o obnovitveni ali o ničnostni tožbi v takso za novo odločbo, ki se izda v glavni stvari zaradi ničnosti, odnosno zaradi odobritve obnove; 4. taksa za plačilni nalog v opominjevalnem postopku v takso za odločbo, izdano od istega sodišča in v isti stvari, če je zahteval upnik s tožbo, da se izdaj plačilni nalog. Zato velja tudi takrat, kadar se izda v dveh letih po izdanem plačilnem nalogu odločba, s katero se plačilni nalog zbog ugovora ukinja. VI. Ako je taksa, plačana za prvo odločbo, večja od takse za drugo odločbo, v katero jo je treba vračuniti, se razlika ne povrne. VII. Zabeležbe sodb (§ 515. in drugi odstavek § 516. civ. pr. p.) so zavezane taksi za sodbo, ki jo nadomeščajo. VIII. V delitvenih pravdah se plačuje polovica takse iz odstavka (1) te tarifne številke. IX. Za dovolitve izvršbe zaradi predhodne izpolnitve (§ 321. izvršilnega postopka) in izvršbe zaradi zavarovanja (§ 322. izvršilnega postopka) se ne plačuje taksa iz odstavka (4) te tarifne številke. X. Taksa iz odstavka (4), točke 1., te. tarifne številke se plača tudi takrat, kadar je dovolilo izvršbo inozemsko, sodišče in zaprosilo za izvedbo izvršbe, kolikor ni z dotično državo nasprotne pogodbene odredbe. XI. Za odločbe sodišč v pravdnem in v izvršilnem postopku, ki niso omenjene v tej tarifni številki, se taksa ne plačuje. ■> 7. Odločbe razsodišč in razsodnikov. (1) Prve stopnje: a) za odločbe v glavni stvari se plačuje taksa iz tar. št. 6., odstavka (1), te tarife: b) za odločbe, s katerimi se tožba zavrača zaradi ugovorov: nedopustnosti redne pravne poti; nepristojnosti razsodišča; da že teče pravda; da je stvar pravnomočno razsojena; ker stranka nima sposobnosti, biti Stranka, ali ker ni pravdno sposobna; ker oseba, ki nastopa kot zastopnik, ni za to upravičena, se plačuje polovica takse iz predhodne točke, ki ne sme biti večja od 300 Din. (2) Ako dogovore stranke višje razsodišče, se plačuje za odločbe tega višjega razsodišča ista taksa kakor pri razsodišču .prve stopnje. Pripombe: I. Pripombi I. in II. iz tar. št. 6. v tarifi k temu zakonu veljata tudi za odločbe razsodišč in razsodnikov. II. Taksi iz te tarifne številke so zavezane tudi odločbe borznih razsodišč. III. Taksa za razsojo razsodišča ali razsodnikov se plača samo enkrat, najsi se je sestavilo več odpravkov; toda za odpravke, ki se izdadd na posebno zahtevanje strank, se plača taksa po tar. št. 4. te tarife. IV. Razsodišča in razsodniki morajo vročiti vse svoje razsoje in končne odločbe v overovljenem prepisu pristojni davčni upravi v 15 uneh od dne, ko je nastala taksna obveznost, z obvestilom, kolika vrednost spornega predmeta se je vzela za osnovo odmeri takse in kolika taksa se je pobrala, davčna uprava pa mora izterjati eventualni primanjkljaj takse. V. Vloge in njih duplikati, zapisniki, priloge in prepisi v postopku pred razsodišči in razsodniki niso zavezani plačilu takse. ad Eh Din o g * a c • Sodne poravnave. Za sodne poravnave v teku civilne pravde ali izvršilnega postopna Ako je predmet poravnave neocenljiva stvar, za vsako polo 10 Din. Pripombe : I. Ako se prenese s sodno poravnavo lastnina nepremične stvari, se plača razen takse iz te tarifne številke še prenosna taksa. II. Razen takse iz te tarifne številke se plačuje tudi taksa za zapisnik. III. Poravnave, v katerih se prizna pred sodiščem dolg, pravica ali izpolnitev obveznosti na podstavi pravnega posla, ki doslej ni bil zavezan taksi, ker o tem pravnem poslu ni bila sestavljena listina, se smatrajo za listine o pravnem poslu; prav tako se smatrajo za listine o pravnem poslu poravnave, če se sklene pravni posel šele s to poravnavo. Za take poravnave se plačuje razen takse iz te tarifne številke še taksa, določena za pravni posel, v popolnem znesku. IV. Za sodne poravnave o znesku zahtevka, če se je odločilo z vmesno sodbo o podstavi tega zahtevka (prvi odstavek § 489. civ. pr. p.) kakor tudi za sodne poravnave o zahtevku, ki se izvaja iz vmesne sodbe, izdane o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja ali pravice (drugi odstavek § 489. civ. pr. p.), se taksa ne plačuje. V. Predpisi te tarifne številke se uporabljajo tudi za poravnave, sklenjene pred razsodišči in razsodniki, samo da morajo vročiti sodišča in razsodniki poravnave kakor tudi druge pravne posle, sklenjene pred njimi, pristojni davčni upravi v overovljenem prepisu v 15 dneh od dne, ko se sklenejo, z obvestilom, koliko takse se je pobralo. Davčna uprava mora izterjati eventualni primanjkljaj takse. 9. Povprečna taksa v malotnem postopku. Za ves postopek z vsemi vlogami, zapisniki, prilogami, duplikati, triplikati itd., odločbami in poravnavami vred. (1) Za postopek na prvi stopnji se plača: če je vrednost spornega predmeta do 100 Din,.................... če je vrednost spornega predmeta čez 100 Din do 250 Din, . . . če je vrednost spornega predmeta čez 250 Din do 500 Din, . . . (2) Za postopek izvršbe in zavarovanja na podstavi odločbe v postopku o malotnih stvareh se plačuje: če je vrednost zahtevka do 100 Din,.................................... če je vrednost zahtevka čez 100 Din do 250 Din,........................ če je vrednost zahtevka čez 250 Din do 500 Din,............................ . (3) Za postopek s pravnimi sredstvi.................................... Pripombe: I. Poleg teh taks se ne plačuje v malotnem postopku nobena druga taksa. tl. Ako se zahteva izvršba znova, ker je bila prva izvršba celoma ali deloma brez uspeha, ali če ni prišlo do izvršbe, ker je zahtevajoči upnik, najsi začasno odstopil od zahtevanja, se plača taksa iz odstavka (2) te tarifne številke za vsako novo zahtevanje. III. Taksna obveznost za plačilo te povprečne takse nastane, čim se sproži spor, zahteva izvršba, odnosno predloži pravno sredstvo. IV. Glede osebe, ki je dolžna plačati to takso, in glede jamstva za to takso veljajo predpisi obče odredbe tega zakona. V. Za to povprečno takso je moči ukoriščati pravico revnih. 10. II. Konkurzni postopek in postopek o prisilni poravnavi izven konkurza. Vloge. (1) če se ne uporablja druga odredba te tarife: 1. Vloge upnikov, s katerimi se prijavljajo terjatve v konkurzu ali za prisilno poravnavo izven konkurza ali se predložene prijave omejujejo, dopolnjujejo ali drugače izpreminjajo, po vrednosti terjatve: do 300 Din ....................... čez 300 Din do 1000 Din čez 1000 Din do 5000 Din čez 5000 Din do 10.000 Din čez 10.000 Din......................................................... 2. Za prezadolženčeve vloge in vloge upravitelja konkurzne mase kakor tudi za dolžnikove in upraviteljeve vloge v postopku o prisilni poravnavi izven konkurza se taksa ne plačuje. 3. Ostale vloge • t . t t , • i ■ i i ■ • ■ * < ■ < < * od vrednosti, na katero se je poravnava izvršila, za vsako polo > > » > » > > > > > > > 3 7 10 dvakratne takse kakor pod odstavkoma (1) in (2) te tarifne številke 5 10 16 20 25 17. Predmet Osnova ea odmero Stalna taksa takse Din P (2) Upnikov predlog, da se uvedi konkurz,, (3) Za dolžnikov predlog, da se uvedi konkurz ali postopek za prisilno poravnavo izven konkurza kakor tudi za dolžnikove vloge, s katerimi priobčuje sodišču ustavitev plačil, se taksa ne plačuje. (4) Pravna sredstva: 1. na sodišče druge stopnje 2. na sodišče tretje stopnje Pripombe: I. V primerih, navedenih v odstavkih (2) in (4), se plačuje za vsako nadaljnjo polo po 5 Din. II. Taksa se ne plačuje: 1. za vloge: da se dovoli pravica revnih, da se postavi advokat stranki s pravico revnih ali da se tak advokat razreši dolžnosti; za skrbnikove vloge (§ 8., odstavek (5), zakona o sodnih taksah) za popis taks; za rekurze zoper sodne odločbe o teh vlogah; 2. za rubrike vlog kakor tudi za odpravke vlog, ki nadomeščajo predpisano rubriko; 3. za vloge za prvi odpravek sodnih odločb, ki se vročajo upnikom samo na njih posebno zahtevanje (§ 186. konkurznega zakona in § 71. zakona o prisilni poravnavi izven konkurza); 4. za vloge za popravo pogreškov v sodnih odločbah. III. Za vloge, izročene v dveh ali več izvodih (duplikati, triplikati itd.), se plačuje za drugi in vsak nadaljnji izvod taksa, določena v odstavku (1), točki 3., te tarifne številke. IV. Izjave upravitelja konkurzne mase, prezadolženčeve izjave v vlogah v konkurznem postopku o priznanju terjatve, ki je prijavljena v konkurzu, ali njene višine in vrstnega reda niso zavezane taksi. Isto velja za upraviteljeve, upnikove in dolžnikove izjave v postopku o prisilni poravnavi izven konkurza, s katerimi priznava obstoj ali višino prijavljene terjatve. Sicer pa se uporabljajo na izjave v vlogah v konkurznem postopku in v postopku o prisilni poravnavi izven konkurza odredbe pripombe III. k tar. št. 8. te tarife, kolikor obsegajo izjave omenjene posle. 11. Zapisniki. Za zapisnike, kadar nadomeščajo vloge, se plačuje taksa Kakor za vloge; drugače so oproščeni takse. Pripomba IV. k tar. št 10. te tarife velja tudi za izjave v zapisnikih. 12. Priloge. Priloge k vlogam in zapisnikom, kolikor niso po vsebini sestavni del vloge ali zapisnika: a) knjige, brošure, situacijski načrti in drugi predmeti, ki niso spisi, b) v ostalih primerih......................... Pripombet I. Če se prilože spisi in listine, kolkovane po zakonitih predpisih kraljevine Jugoslavije, se plača samo razlika takse, ako je kaj razlike. II. Če se pridado priloge v prepisu, se plača za vsako prilogo ta taksa, najsi bi bili prepisi vsi prepisani na enem papirju. III. Taksi za priloge niso zavezani: 1. domači in inozemski javni kreditni papirji, njih kuponi in taloni; papirji, ki nadomeščajo denar, in druge javne vrednosti; 2. potrdila o siromaštvu; 3. listine in spisi, ki so oproščeni takse samo za določeno uporabo, če se uporabijo za to kot priloge. 13. Duplikati. Duplikati (triplikati itd.) sodnih odpravkov ,,,,,,,,, Pripombi: I. Odpravki sodnih odločb v konkurznem postopku in v poravnalnem postopku redoma niso zavezani taksi. Zavezani so tej taksi samo oni odpravki, ki se izdadd strankam na njih posebno zahtevanje, kolikor ne gre za prvi odpravek, omenjen v pripombi II. pod 3. k tar. št. 10. te tarife. II. Izpiski iz sodnih odločb se smatrajo za duplikate. 14. Prepisi................................................................................................ Za prepise (sodne), ki se izdadd na strankino, zahtevanje, se plača taksa, ne glede na to, ali se izda prepis potrjen ali ne, . «. « f 15. Uradna potrdila. Uradna potrdila sodišča: a) če se dajo upravitelju konkurzne mase ali upravitelju poravnave, niso zavezana taksi; b), če se dajo drugim osebam, * * o f ** *- • za prvo polo » » petkratna taksa iz odstavka (1), točke 1.), te tarifne številke 100 200 od vsak. izvoda od vsake pole od vsake pole 15 od vsake pole 16 Pro* ccntualna taksa Tar. št. Rrredineri Oeome a odmMi takse =>■ =2 Din 16. Povprečna taksa. Povprečna tapsa za konkurarf postopek in za poravnalni postopek: a) v konkurznem postopku: 1. če se konča konkurzni postopek z razdelitvijo (§ 151. kookurz-nega zakona) ali s prisilno poravnavo v konkurra (§ 168. konkurznega zakona), od seštevka vsot, uporabljenih, odnosno nupabdUh za poplačilo dolgov konkurzne mase in terjatev konkurznth npidiusv, , . , 2. če se odpravi konkurz zaradi tega, ker gre samo za enega konkurznega upnika, ali se odpravi po pristanku upnikov (§§ 178. in 179. konkurznega zakona), od prometne vrednosti konkurzne mase, b) v prisilni poravnavi izven konkurza, če sodišče potrdi poravnavo (§ 51. zakona o prisilni poravnavi izven konkurza), od seštevka vsot, uporabljenih, odnosno razpoložnih za poplačilo upnikov, , , , , Pripombe: I. Prisilne poravnave (točka a) pod I. te tarifne številke)" In sodno potrjene poravnave (točka b) te tarifne številke) niso zavezane drugi taksi razen iz te tarifne številke. Če se sestavi v prisilnih poravnavah in sodno potrjenih poravnavah poleg sodnega zapisnika tudi posebna listina, se plača za vsako polo 10 Din. Če se prenese s prisilno poravnavo in sodno potrjeno poravnavo lastnina nepremične stvari, se plača razen takse iz te tarifne številke še prenosna taksa. II. Druge poravnave v konkurznem postopku spadajo pod takso iz tar. št. 8 v tarifi k temu zakonu. III. Za sodne poravnave (prisilne ali druge) veljajo predpisi pripombe III. k tar. št. 8., ne da bi se s tem posegalo v odredbo pripombe IV. k tar. št. 10. te tarife. III. Nesporni postopek. • ' 1. Obče odredbe tarife. 17. Vloge. (1) Ako ni določeno s to tarifo kaj drugega,....................... (2) Pravna sredstva na sodišče druge stopnje ......... (3) Pravna sredstva na sodišče tretje stopnje...................... (4) V skrbstvenih stvareh se plačuje polovica takse iz odstavkov (2) in (3) te tarifne številke. Pripombe: I. Vloga, ki se reši na sodišču iste stopnje, se ne smatra za pravno sredstvo in zanjo se plačuje taksa iz odstavka (1) te tarifne številke. II. Za drugo in vako nadaljnjo polo vlog iz odstavkov (2), (3) in (4) te tarifne‘številke se plačuje taksa 5 Din. III. Za vloge, izročene v dveh ali več izvodih (duplikati, triplikati itd.), se plačuje za drugi in vsak nadaljnji izvod taksa, določena pod odstavkom (1) te tarifne številke. Ista taksa se plačuje tudi za vloge, ki se izročajo v prepisu. IV. Taksa se ne plačuje: 1. za vloge: da se dovoli pravica revnih; da se postavi advokat stranki s pravico revnih ali da se tak advokat razreši dolžnosti; za skrbnikove vloge (§ 8., odstavek (5), zakona o sodnih taksah) za popis taks; za pravna sredstva zoper sodne odločbe o teh vlogah; 2. za rubrike vrog in odpravka vlog, ki nadomeščajo predpisano rubriko; 3. za vloge, s katerimi se zahteva, da se zapiši na odločbo potrdilo, da je izvršna, kakor tudi za vlogo strank za prve odpravke sodnih poravnav in za potrdilo izvršnosti na teh odpravkih; 4. za vloge za popravo pogreškov v sodnih odločbah; 5. za vloge sodišču, ki ne obsegajo predloga,- p katerem bi • bilo sodišču odločiti. V. Taksa se ne plačuje za vloge, ki se podajajo v teku zapuščinske razprave, kakor tudi ne za vloge, če se ne vodi zapuščinska razprava, ako ne presega vrednost zapuščine brez odbitka dolgov 10.000 Din. 18. Zapisniki. (1) Ako ni določeno s to tarifo kaj drugega, (2) Ako nadomeščajo vloge, kakor dotične vloge. (3) Zapisniki o razpravah pred sodiščem višje stopnje , . < s . Pripombe: I. Kadar se narok odgodi, se smatra $apisnik o nadaljevanem naroku, najsi bi se spisal na isti poli, na kateri je tudi zapisnik prejšnjega naroka, za nov zapisnik. II. Uradne zabeležke in zapisniki, ki imajo značaj uradnih beležk, se ne smatrajo za zapisnik, če ni v njih strankinega predloga in tudi ne pjenegi podpisa, -—■""* ■ 17» . 7,7» za vsako polo za prvo polo za vsako polo > > » 5 50 100 5 Din 19 20. 21. 22. 23. III. Taksa se ne plačuje: 1. za zapisnike, ki jih sestavlja sodišče po uradni dolžnosti za obvestila, katera potrebuje za svojo uporabo; 2. za zapisnike, ki se sestavljajo v teku zapuščinske razprave ali o zapuščinskih stvareh, v katerih se ne vodi zapuščinska razprava, če ne presega vrednost zapuščine brez odbitka dolgov 10.000 Din; 3. za zapisnike o konstatiranju smrti (sestava osmrtnice, popis smrtnega primera, zapisnik obvestila o smrti); 4. za zapisnike o posvetovanju in glasovanju sodišča; 5. za zapisnike o odgoditvi razprav zaradi tega, ker je sodišče zadržano; 6. za zapisnike, ki nadomeščajo vloge, proste takse; 7. za rubrike, ki se prilagajo zapisniku, ki nadomešča vloga. Priloge. Priloge taksi zavezanih vlog in zapisnikov, kolikor se ne smatrajo po vsebini za njih sestavni del: a) če so knjige, brošure, situacijski načrti in drugi predmeti, ki niso spisi, ••••••{•(•••••■••»•(g** b) v ostalih primerih Pripomba : Taksi za priloge niso zavezani: 1. domači in inozemski javni kreditni papirji, njih kuponi in taloni; papirji, ki nadomeščajo denar, in druge javne vrednosti; 2. potrdila o siromaštvu; 3. listine in spisi, ki so oproščeni takse samo za določeno uporabo, če se uporabijo za to kot priloge. Duplikati (triplikati itd.). Duplikati (triplikati itd.) sodnih odpravkov a) če se izdado samo na strankino zahtevanje, b) v ostalih primerih niso zavezani taksi. Pripomba : Izpiski iz sodnih odpravkov se smatrajo glede plačila takse za duplikate takih odpravkov. Prepisi. Prepisi (sodni), ki se izdado stranki na njeno zahtevanje, ne glede na to, ali se izdado potrjeni ali ne, ...... t ..... . Poravnave. Sodne poravnave v nespornih stvareh so zavezane taksi iz tar. št. 8. v tej tarifi. Pripombe: I. Ako se prenese s poravnavo lastnina nepremične stvari, se plača razen takse iz te tarifne številke še prenosna taksa. II. Razen takse iz te tarifne številke se plačuje tudi taksa za zapisnik. III. Poravnave, v katerih se priznava dolg, pravica ali izpolnitev obveznosti na podstavi pravnega posla, ki do takrat ni bil zavezan taksi, ker o tem pravnem poslu ni bila sestavljena listina, se smatrajo za listino o pravnem poslu; prav tako se smatrajo za listino o pravnem poslu poravnave, če se sklene pravni posel šeje s to poravnavo. Za take poravnave se plačuje razen takse iz te tarifne številke še taksa, določena za pravni posel, v popolnem znesku. 2. Posebne odredbe. Sodne cenitve (prostovoljne) in ugotovitev škode ob razlastitvi: a) za cenitve b) za ugotovitev škode ob razlastitvi • i • * Pripombe: I. Sodne cenitve zaradi odmere takse niso zavezane taksi iz te tarifne številke. II. Poleg takse za cenitev, odnosno za ugotovitev škode, se ne plačuje taksa za zapisnik o cenitvi, odnosno za zapisnik o ugotovitvi škode. III. Za prostovoljne sodne cenitve se ne smatrajo one cenitve, ki jih izvaja sodišče v pravdnem, izvršilnem in nespornem postopku samo zato, da dobi osnovo vrednosti, ki je potrebna, da se postopek izvede. IV. Ako vrše cenitve javni notarji, se plačuje polovica iz te tarifne številke. Javne prodaje. Za prostovoljne javne prodaje, ki jih opravlja 9odilče, » « • s c od vsak. izvoda od vsake pole od vsake pole 15 15 od ocenjene vrednosti od ugotovljenega zneska škode V/o 7,7. od izkupička 7« 7« centualna taksa •* . i. -V ^>■1 Predmet ■ »L Pripombe* I. Poleg te takse se mora plačati prenosna taksa, odnosno taksa od pravnega posla, kakor pač gre za nepremične ali za premične stvari. II. Za zapisnik o prostovoljni javni prodaji ss ne plačuje zapisniška taksa......................................................................................................................................... III. Ako opravijo javno prodajo javni notarji, se plača poloviea iz te tarifne številke. Povprečna taksa za zapuščinske razprave. Od čiste vrednosti zapuščine, o kateri se je izvedla zapuščinska razprava: . . a) do 25.000 Din se taksa ne plačuje; . . b) čez 25.000 Din toda nikoli več nego 5000 Din. • Pripombe: I. Poleg povprečne takse se plačujejo takse iz tar. št. 17. do 24. te tarife kakor tudi dedinska taksa, kolikor jo je vpoštevati. II. Ako se pokaže po dovršeni zapuščinski razpravi še nova zapuščinska imovina, se izračuni povprečna taksa tako, da se prišteje čista vrednost pozneje najdene imovine k čisti vrednosti imovine, o kateri je zapuščinska razprava že izvedena. III. Povprečna taksa se plačuje tudi od zapuščinske imovine, ki jo je treba izročiti v inozemstvo. Vendar pa se mora ugotoviti in pobrati povprečna taksa, preden se izroči zapuščina v inozemstvo. IV. Oprostitev odplačila dedinske takse se ne nanaša na povprečno takso. Oporoke. (1) Za predajo pismene izvensodne izjave poslednje volje v hrambo (2) Za oddajo ustne izjave poslednje volje na zapisnik . . . . , (3) Za izjavo poslednje volje kot listino , , , » Pripombi: I. Zapisniki, ki se sestavljajo o izjavi ali sprejemu poslednje volje, niso zavezani taksi. II. Taksa iz odstavka (3) te tarifne številke se pobere z dedinsko takso vred od osebe, ki plača največji del dedinske takse; če pa plača več oseb enako dedinsko takso, se pobere v enakih delih. 3. Posebni primeri nespornega postopka. Vloge: (1) Vloge ali zapisniki, ki jih nadomeščajo, za odobritev osvojitve (2) Vloge ali zapisniki, ki jih nadomeščajo, za otrokovo pozakonitev (3) Vloge ali zapisniki, ki jih nadomeščajo, za sporazumno ločitev in razvezo zakona......................................................... (4) Vloge ali zapisniki, ki jih nadomeščajo, da se kdo proglasi za mrtvega in da se ugotovi činjenica smrti Pripombe: I. Druga in vsaka nadaljna pola je zavezana taksi iz odstavka (1) tar. št. 17. v tej tarifi. II. Za vloge, podane v dveh ali več izvodih (duplikat, triptikat itd.), se plača za drugi in vsak nadaljnji izvod taksa, določena v odstavku (1) tar. št. 17. v tej tarifi. Ista taksa se plačuje tudi za vloge, ki se podajajo v prepisu. III. Taksa se ne plačuje: 1. za vloge: da se dov51i pravica revnih; da se postavi advokat stranki s pravico revnih ali da se tak advokat razreši dolžnosti; za skrbnikove vloge [§ 8., odstavek (5), zakona o sodnih teksah] za popis taks; za pravna sredstva zoper sodne odločbe o teh vlogah; 2. za rubrike vlog kakor za odpravke vlog, ki nadomeščajo predpisano rubriko; 3. za vloge za popravo pogreškov v sodnih odločbah. 4. za vloge sodišču, ki ne obsegajo predloga, o katerem bi bilo sodišču odločiti. IV. Tej taksi iz odstavka (1) do odstavka (4) te tarifne številke so zavezane samo vloge, s katerimi se uvaja postopek. Ostale vloge, podane v teku postopka, so zavezane taksam iz tar. št. 17. te tarife.' Odločbe. (1) Sodne odločbe prve stopnje: 1. o odobritvi posvojitve............................................ 2. o prošnjah za pozakonitev otroka, rojenega v neveljavnem zakonu 3. o sporazumni ločitvi in razvezi zakona........................ 4. o tem, da se proglasi maloletnik pred rokom za polnoletnega in izpusti izpod očetovske oblasti........................................... 5. o tem, da se proglasi kdo za mrtvega ali da se ugotovi činjenica Smrti Slatna Osnova za odmero za vsako polo 50 100 10 od prve pole > > » 40 20 20 20 60 60 60 100 - 982 — «o «9 Predmet 6. o odvzemu svojepravnosti na predlog ....................................... 7. o določitvi preživnine, dote ali opreme; če ne presega vrednost preživnine, dote ali opreme 1.000 Din, se taksa ne plačuje, toda čez 1.000 Din do 2.000 Din °............... čez 2.000 Din do 6.000 Din čez 6.000 Din . 8. o razglasitvi, da ne veljajo raztrgane [nečitne] ali izgubljene listine in vrednostni papirji [razveljavitev] listin, če je vrednost listine do 500 Din, se taksa ne plačuje ............................... čez 500 Din do 1.000 Din čez 1.000 Din . . . ,................................. . , če nima listina označene vrednosti,.................................... 9. o ureditvi meja nepremičnine........................................ 10. o določitvi potrebnega prehoda [zasilne poti] . ................... 11. o prošnjah za ureditev razmerja med solastniki ..... 12. o prošnjah za razvezo skupnosti po nesporni poti s fizično razde delitvijo, ako se izda sklep o razdelitvi: če ne presega vrednost stvari, ki se deli, 6.000 Din, ..... če ne presega vrednost stvari, ki se deli, 20.000 Din, ..... za vsakih nadaljnih začetih 1.000 Din se plača še . . . . . 13. o sporu zaradi pristojbine med tolmačem in osebo, ki je zahte vala overovitev prevoda, .................................................. (2) Za odločbe višjih sodišč o pravnih sredstvih zoper odločbe iz odstavka (1), točk 1. do 13., te tarifne številke se plačuje taksa kakor za odločbe prve stopnje. Pripombe: I. Za druge rešitve v nespornem postopku, ki niso navedene v tej ali v drugi tarifni številki, se taksa ne plačuje. II. V primeru točke 8. se pobira taksa po nominalni vrednosti. III. Taksa se ne vrača, če se zahtevek zavrne ali če se rešitev razveljavi ali predrugači. Če se izda o isti stvari nova rešitev, se zaračuni taksa, pobrana za razveljavljeno ali predrugačeno rešitev, za novo rešitev. IV. Za rešitve, s katerimi se določa preživnina do 150 Din na mesec, se taksa ne plačuje. Za določitev vrednosti zakonite preživnine v nespornem postopku velja odredba § 10., odstavka (4), zakona o sodnih taksah. V. Ako se nanaša odločba iz odstavka (1), točke 5., te tarifne številke na osebe, pogrešane med vojno, se taksa ne plačuje. VI. Če se izvrši razdelitev [točka 12. odstavka (1) v tej tarifni številki] s sodno prodajo, se plača taksa iz tar. št. 24. te tarife. 29. Overovitev podpisa in predpisa. (1) Za overovitev vsakega podpisa se plača . . . , (2) Za overovitev prepisov, spisov ali listin se plača Pripombe: 30. podpisov so zavezani taksi 5 Din. ne glede na to, koliko podpisov se overavlja na isti listini. Če se vodi za overavljanje podpisov legister, se nalepi taksa za vlogo na register. III. Če se izvrši overovitev podpisov zaradi uporabe v inozemstvu, se plača taksa od vsake overovitve [superlegalizacija]. 4. Vpisi v trgovinske in zadružne registre Vloge. Vloge in zapisniki, ki jih nadomeščajo, za vpis v trgovinski ali zadružni register......................................................... Pripombi: I. Za nadaljnje pole, zapisnike o razpravah- in izvidih in vloge, ki ne obsegajo zahtevanja za vpis v register, se pobirajo takse iz tar. št. 17.. odstavkov (1), (2) in (S), te tarife. II. Ako se o trgovski družbi ne sestavi p!smena pogodba, je zavezana vloga, s katero se zahteva vpis v register, tudi še taksi za pravni posel, ki jo odmeri davčna uprava. Te vloge vroča sodišče v overov ljenem prepisu pristojni davčni upravi v 15 dneh po prejemu. Vpisi firme. (1) Za vpis trgovske ali industrijske firme v trgovinski register [sodno protokoliranje firme] ali izpremembe že vpisane firme [sodne protokolacijej kakor tudi lastnika firme se plača ..................... Osnova za odmero takse Stalna taksa Din od vrednosti prisojene preživnine za vsako polo 100 20 40 7,7, 10 2( 3t 6( 20 50 40 80 2 10 1C 10 20 -J * Osnova Stalna c o-ŠS i Pifridmet za odmero H >■:■>■•''••>•—... ■—■ --- ■--»—— takse Din P u 32. 33. 34. 35. (2) Za vpis obrtniške firme kakor tudi za vsako izpremembo se plača (3) Za vpis v trgovinski register občinskih, regulativnih in banovinskih hranilnic kakor tudi zadrug in njih zvez se plača (4) Za vpis in razglasitev odobrenih izprememb v pravilih občinskih, regulativnih in banovinskih hranilnic kakor tudi zadrug in njih zvez se plača Pripomba: « Pri družbenih firmah se plača poleg takse iz te tarifne številke taljsa tudi za vpis družbene pogodbe, ne glede na to, ali se taka pogodba sestavi in njen vpis zahteva, _ . Vpis družbenih pogodb. Delniške družbe. . . Poleg takse iz tar. št. 31. te tarife plača delniška družba: 1. za vpis družbene pogodbe [pravil] po višini delniške glavnice: čez 1,000.000 Din do 5,000.000 dinarjev čez 5,000.000 dinarjev 2. za vpis, da se je zvišala delniška glavnica, petino takse pod točko 1. te tarifne številke po skupnem znesku prvotne in zvišane delniške glavnice; 3. za vpis, da se je izpremenilo družbeno ime, kakor tudi za vpis, da se je podaljšalo družbeno trajanje, se plača polovica takse iz točke 1. te tarifne številke; 4. za vpis drugih izprememb v družbenih pravilih se plača petina takse iz točke 1. te tarifne številke. Pripombe: I. Ako vpiše delniška družba v družbeno ime [firmo] ime fizične osebe, plača dvakratno takso iz te tarifne številke. II. Ako določa delniška družba v družbenih pravilih opravljanje kakšnega obrata, navedenega v točkah 5., 6., 7. in 8. tar. št. 35. te tarife, plača tudi takso, določeno v omenjeni tarifni številki za te obrate. III. Komanditne družbe na delnice plačujejo iste takse kakor delniške družbe, poleg tega pa še takso iz tar. št. 34. te tarife. Trgovske družbe z omejeno zavezo. Poleg takse iz tar. št. 31. te tarife plača trgovska družba z omejeno zavezo: 1. da se vpiše družbena pogodba, po višini osnovne glavnice takso, določeno v tar. štev. 32., točki 1., te tarife; 2. da se vpiše zvišba osnovne glavnice, takso, določeno v tar. št. 32., točki 2., te tarife; x 3. da se vpiše izprememba naziva firme, takso, določeno v tar. št. 32., točki 3., te tarife; 4. da se vpišejo druge izpremembe v pravilih, takso iz tar. št. 32., točke 4., te tarife. Pripomba: Ako se določa v družbeni pogodbi opravljanji kakšnega obrata, navedenega v točkah 5., 6., 7. in 8. tar. št. 35. te tarife, se plača tudi taksa, določena v omenjeni tarifni številki za te obrate. Ostale družbe. Poleg takse iz tar. št. 31. te tarife plačujejo družbene trgovske, obrtniške ali industrijske firme, razen delniških družb in družb z omejeno zavezo kakor tudi zadrug: 1. da se vpiše družbena pogodba, 3. da se vpiše izprememba firme, polovico takse pod točko 1. te tarifne številke; 3. da se vpišejo druge izpremembe v družbeni pogodbi. Drugi vpisi. Da se vpišejo v register [protokolirajo] trgovske firme, omenjene v tar. št. 31. in 34. te tarife, je plačati še, če opravljajo: 2. obrat za dajanje posojil na zastave premičnih stvari .[zastavljal- 4. posle licitacijskih in akvicijskih zavodov ... . ... . ... 5. komisijonarske ali agenturne izvozne obrate ,. .. ,. ... .. 7. komisijonarske ali agenturne uvozne i,n izvozne obrate... . 8. posredniške [senazalske] obrate: a) če 9e bavijo s posredovanjem pri kupovanju deželnih pridelkov na trgih, , . ■ s . • . • • «. • • • • •.• . ... • • • • • « V • • • 0 i • • X . ■ / i. ¥ ‘ • • 1 ’ * * * • « 50 100 20 500 1.000 1.500 2.000 4.000 , ■ ■ ■ . ■_ ‘ • . . ’ V i 300 100 1.000 2.000 1500 3.000 500 1.000 1.500 100 MI 1 I 1 1 1 'J 'I 1 1 1 M 1 1 1 »■» 'v • Din b) vsi drugi posredniki, kakor n. pr. za kupovanje in prodajanje posestev, kupovanje in prodajanje tvorniških izdelkov, oddajanje raznih objektov v zakup itd., , ........................................... Pripombe : I. Da se vpiše carinsko posredništvo,- se plača taksa, določena v točki 8. pod b) te tarifne številke. I. Da se vpišejo komisijonarski in agenturni obrati, ki se ne bavijo z izvozom ali uvozom, kakor tudi informacijske in podobne pisarne, se plača taksa, določena v točki 8. pod b) te tarifne številke. III. Da se vpiše [protokolira] več vrst obratov iz točk 1. do 8. te tarifne številke, skupno kot komisijonarski in agenturni izvozni; komisijonarski in agenturni uvozni; komisijonarski in agenturni izvozni in uvozni; bančni in menjalni itd., se pobere taksa, določena za vsakega teh obratov. IV. Bančni obrati, ki ne izključujejo jz svojega poslovanja menjalnih poslov in dajanja posojil na ročno zastavo, morajo plačevati tudi takso iz točk 1. in 2. te tarifne številke. Da se vpiše v register [protokolira] podružnica firme, ki je proto-kolirana na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se plača polovica takse, določene za protokoliranje [vpis firme in družbene pogodbe] glavnega obrata. Pripomba : Da se protokolira podružnica firme, ki je protokolirana v inozemstvu, se plača popolna taksa, določena v tar. št. 30., 31., 32., 33., 34. in 35. te tarife. Da se vpišejo v register [protokolirajo]: prokura, pooblastilo, poslovodstvo, člani upravnega odbora, likvidatorji, člani likvidacijskega odbora, kakor tudi zato, da se izpremene ali izbrišejo, se plača od vsake osebe poleg taske iz tar. št. 30. te tarife: 1. pri firmah, omenjenih v tar. št. 31., odstavku (3), te tarife, . . 3. pri firmah, omenjenih v tar. št. 32. te tarife ........ 3. pri firmah, omenjenih v tar. št. 33. te tarife............ 4. pri firmah, ki opravljajo obrate, omenjene v tar. št. 35., točkah 1. do 7. in točki 8. pod b), te tarife...................................... 5. pri vseh ostalih........................................ 5. Da se vpišejo v register [protokolirajo] imovinske pravice, ki gredo ženi lastnika firme, se plača.......................................... Da se vpiše v register [protokolira] firma trgovinskega ali industrijskega obrata žena, katere inož je v konkurzu ali je bil v konkurzu in upnikov ni poplačal, se plača................................................ Ako pa protokolira taka žena kakršenkoli netrgovinski obrat, se plača........................................................................ Da se vpiše [protokolira] in razglasi prestanek firme, se plača . . Če izvrši oblastvo samo in po uradni dolžnosti vpis in razglasitev o prestanku firme, se ta taksa ne plačuje. Če se razglasi protokoliranje v »Službenih novinah«, se plača poleg takse iz sprednjih številk še.............................. Pripomba k tar. št. 31. d o 4 0. te tarife? Takse za protokoliranje [vpis v register], navedene v teh tarifnih štnvilkah, se pobirajo, če v kakšni oblasti katerega teh obratov ni treba protokolirati, ampak če se sme opravljati poslovanje z dovolilom, izdanim od obrtnega oblastva, ali pri prijavi obrata obrtnemu oblastvu tudi brez obveznosti protokolacije; v tem primeru pobirajo te takse obrtna oblastva, ko izdajajo ta dovolila za poslovanje, odnosno ko prejemajo prijave obrata. Če se določi obveznost protokoliranja teh obratov z zakonom, ni iznova pobirati te takse za protokolacijo, kolikor se dokaže, da je plačana. ... »r - 5. Vpisi v javne knjige. Vloge. T . . (1) Za vloge ali zapiske, ki jih nadomeščajo, za vpis v javne knjige o nepremičnih stvareh in o pravicah, izenačenih z nepremičnimi stvarmi, in za izbris vpisa, kolikor niso zavezane po tar. št. 17, odstavkih (2) in (3), te tarife večji taksi, se plačuje: a) če ne presega vrednost pravice, ki naj se vpiše, predbeleži ali izbriše, 1.000 Din.................... čez 1.000 Din do 5.000 Din čez 5.000 Din do 10.000 Din čez 10.000 Din do 50.000 Din čez 50.000 Din................................................... b) če vrednost pravic, navedenih pod točko a), ni ocenjena, potem če sfi..?^Weya vpja.ali, izferia . JtodntfMiial. . » , M . . 1.000 5 100 100 100 50 50 5.000 2.000 10 od prve pole » > > » > > > » > > > » 5 8 10 15 20 Procentu alna a H 43. 44. Predmet Osnova za odmero takse Stalna taksa Din (2) Za vloge za zahtevanje kakor tudi za odpravo vseh vrst zavarovanj v krajinah, kjer ni javnih knjig o nepremičnih stvareh, se plačuje taksa iz odstavka (1), točke a), te tarifne številke. Ista se plača za vlogo za potrdilo prenosa [tapije] nepremičnin s prodajo ali drugimi obremenilnimi pogodbami. Pripombe: I. Za vsako nadaljno polo vloge se plača taksa iz tar. št. 17., odstavka (1), te tarife. II. Ce se zahteva z eno vlogo vpis ali izbris pri več sodiščih, se plača taksa tolikokrat, kolikor je sodišč, pri katerih naj se izvede vpis ali izbris. III. Če zahteva z eno vlogo izbris zabeležbe [adnotaeija], da je zahtevek zavrnjen ali da je pravno sredstvo predloženo, se plača za vlogo taksa iz tar. št. 17., odstavka (1), v tarifi tega zakona samo enkrat, najsi bi se moral izvesti izbriz pri več sodiščih. Zapisniki. Za zapisnike, ki niso omenjeni v tar. št. 42. te tarife, veljajo predpisi tar. št. 18. v tarifi tega zakona; za zapisnike o ustnih razpravah velja tar. št. 2., odstavek (3), v tarifi tega zakona z vsemi pripombami. Vpisi. (1) Vpisi v javne knjige: 1. Za vknjižbe lastninske pravice na nepremičnih stvareh in rudniške lastnine: a) če spada pravni posel ali naslov pridobitve, po katerem naj se opravi vpis, pod prenosno takso, se taksa ne plačuje; b) če ta pravni posel ali naslov pridobitve vobče ni zavezan omenjeni taksi, se plača . 2. Za vknjižbe drugih stvarnih in njim enakih pravic kakor tudi pravice najema ali zakupa se plačuje: a) če je predmet pravice ocenljiv .......................................... b) če je predmet pravice neocenljiv, 5 . . . 3. Za predbeležbo [prenotacijo] za pridobitve stvarnih ali njim enakih pravic in pravice najema ali zakupa se plačuje isto taksa kakor pod točkama 1. in 2. 4. Za zabeležbo [industrije] se plača . . < .............................. Vkljub odredbi točke 4. te tarifne številke se plača: a) za zabeležbo prisilne uprave [sekvestracije] in dovolila prisilne dražbe, če ni za terjatev že zastavne pravice na nepremičninah, ki so predmet prisilne uprave ali dražbe [§§ 81. in 109. izvršilnega postopka] . Tako plačana taksa se vračuni v takso, ki se mora plačati za naknadni vpis zastavne pravice zaradi iste terjatve, če se zaprosi vpis, preden se izbriše dotična zabeležba; b) da se zabeleži vrstni in vknjižni odstop prvenstva, se plača . . . (2) Vpisi v obstoječe javne knjige v krajinah, kjer ni zemljiške knjige: 1. da se vpiše pridobitev pravice iz odstavka (1)' pod 2. te tarifne številke v obstoječe javne knjige v krajinah, kjer ni zemljiške knjige, se plača: a) ako so pravice neocenljive, b) ako so pravice ocenljive, . 2. za opustitev intabulacije « »•«*» ■ . Pripombe? I. Takso za vpis mora plačati oseba, v koje korist se vpis izvrši. Če zahteva vpis kdo, čigar pravica se omejuje, obremenja, ukinja ali prenaša na koga drugega, jamči tudi on solidarno za plačilo takse. II. Taksa se plača tudi, če se izvrši vpis po uradni dolžnosti. Sodišče obvesti v takih primerih o vpisu davčno upravo, ki izterja tak^o naknadno. .... III. Taksa za vpis, katera se določa po vrednosti, se mora odmeriti po skupni vrednosti vseh pravic, ki jo imajo te pravice ob času vpisa in ki jih je na podstavi iste prošnje vpisati v korist iste osebe v javne knjige istega sodišča, pri čemer se je držati predpisa § 21., odstavka 1., zakona o sodnih taksah. Če se plačuje za kakšnega izmed zahtevanih vpisov določena [stalna] taksa, se mora plačati še ta taksa. IV. Če se vpisujejo terjatve, se odmerja taksa po znesku terjatev z vsemi postranskimi storitvami, pripadki, obrestmi do dne, ko se je vložila prošnja za vpis, z dotedanjimi 8troški^vred.. kolikCLr|seJza[rtevaio z o s « 1-3,* o. c ® od vrednosti stvari od vrednosti pravice od vrednosti upnikove terjatve od vrednosti pravice 20 20 i t 60 20 60 2% 1% 7,7. 17. V. Te takse se plačujejo tudi, če se vrše vpisi v pravdnem in v izvršilnem postopku. VI. Če se vknjižba ali predbeležba celoma ali deloma ukine ali izpremeni z rešitvijo višjega sodišča, se vrne na prošnjo vsa ali sorazmerna taksa. VII. Da se vpiše obrazložitev predbeležbe — prenotacije —, se taksa ne plačuje. VIII. Če se zaprosi vpis na podstavi listine, mora postopati sodišče po § 7. zakona o sodnih taksah tudi takrat, kadar prošnjo za vpis zavrne. Če je listina predpisno in zadosti kolkovana, mora sodišče to navesti v odpravku rešitve, ki jo vroči davčni upravi. IX. Vloga ali podana izjava, s katero se zahteva izbris hipoteke ali kakršnekoli vpisane pravice, mora biti vselej kolkovana kakor ustrezna listina po občnem zakonu o taksah, kolikor ni priložena tej vlogi posebna listina o tem. X. Taksa iz te tarifne številke se ne plačuje: 1. za popolni in delni izbris vpisane pravice ali za odpravo inta-bulacije; 2. za uradna dejanja ob notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig, kakor tudi ne za dejanja ob izdajanju tapij po § 25. zakona o izdajanju tapij v območju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici. Ta oprostitev se nanaša na vloge, zapisnike, vložke in priloge, prošnje za izdajo katastrskih načrtov in posestnih listov, na razna potrdila, na overavljanje podpisov in izdajanje tapij toliko, kolikor so določeni samo za izvajanje postopka, določena z zakonom; 3- za ponovni vpis iste pravice, najsi deloma ugasle zaradi pravdnega ali izvršilnega postopka, v korist iste osebe. Če je vrednost ponovno vpisane pravice večja, se plača za presežek vrednosti predpisana taksa; 4- za vpis iste, najsi deloma ugasle pravice na več nepremičnih stvari v knjigah enega ali več sodišč; za prenos iste pravice z ene nepremičnine na drugo nepremičnino istega lastnika; za omejitev ali utesnitev iste pravice na del iste nepremičnine; za razširitev iste pravice še na druge nepremičnine istega lastnika; za razpis skupnega jamstva na poedina zemljiškoknjižna telesa. Ta oprostitev velja samo, če ni izpremembe v obsegu pravice in v upravičenčevi osebi; 5. za vpis delitve lastninske pravice in služnostne užitne pravice med vpisanimi udeleženci, če so bile vpisane te pravice kot skupne; 6. za vpis zastavne pravice na porokovo nepremično imovino, če je vpisana ta pravica tudi na nepremično imovino glavnega dolžnika in zanj plačana taksa za vpis; 7. za vpis zastavne pravice v korist države za kreditiranje carinske davščine in trošarine [obračunska plačila]; 8. za zabeležbo začasne uprave, odrejene v teku dražbenega postopka, kakor tudi prisilne uprave, odrejene namesto dražbenega postopka [§§ 124. do 127. in 166. zakona o izvršbi]; 9. za vpis pravice, ki jo je pridržal ali izgovoril zase lastnik, uživalec ali oni, ki je upravičen, uporabljati pravico ali nepremično stvar, vpisano v javne knjige, na isti stvari ob popolnem ali delnem prenosu svoje pravice, kakor: vpis zastavne pravice za kupnino, rente, dajatve v naravi itd.; 10. za vpise, ki so potrebni, da je moči vpisati poslednjega pridobi-telja pravice, vpisane v javnih knjigah, za pravdnega prevzemnika; 11. za prvi vpis železnic v zemljiško knjigo za železnice;. 12. za prvi vpis razdeljenih rudniških polj in dovolil; 13. za vpis sestavljenih delov rudnika. XI. Oprostitve pod točkami 3., 4. in 5. pripombe X. k tej tarifni številki veljajo samo, če je taksa za prvi vpis. plačana. Pozitivni postopek. Za rešitev o ugovoru upnikov zoper odcepitev dela nepremičnin ali zameno zemljišča v pozivnem postopku po zakonu o zemljiško- knjižnih delitvah, odpisih in pripisih se plača Izpiski iz javnih knjig, ki jih vodijo sodna oblastva. (1) Izpiski iz zemljiških in drugih javnih knjig, ki jih vodijo sodna oblastva, če se izdado na strankino zahtevanje, . ........ (2) Za vsako dopolnitev ali popravo izpiska , Pripomba: Ta taksa se plača za vsako polo izpiska, dopolnitve ali poprave izpiska in samo, kadar se napravijo izpiski na zahtevanje strank. . - IV. Takse pri šerijatskih sodiščih. Obče odredbe. 1 . V pravdah pri šerijatskih sodiščih se uporabljajo za pobiranje takse predpisi, določeni v tem zakonu in v tarifi za pravdni postopek. Din od vsake pole * » > 50 20 20 h - H Predmet Din 48. 49. Prav tako se uporabljajo za pobiranje takse v nespornih stvareh pred šerijatskimi sodišči predpisi iz tega zakona in iz tarife za nesporni postopek. Pripomba: Taksa iz točke 7. tar. št. 28. v tej tarifi se ne uporablja, kadar se določa preživnina [nafaka] zaščitene osebe iz imovine te osebe. Posebni primeri nespornega postopka pri šeri-jatskih sodiščih. Vloge in zapisniki, priloge, duplikati in prepisi v predmetih, označenih v tar. št. 49. tarife k temu zakonu, so zavezani taksi po tar. št. 17. in 18. tarife k temu zakonu. Kot taksa se plačuje: 1. za potrdilo, da ni zadržka za poroko [ilmihaber], ...... 2. za dovolitev, da opravi poroko imam [izunnama § 59. dastura sl. I.], in za dovolitev, da izvrši poroko drugo šerijatsko sodišče [murasela], 3. za dovolitev tujim državljanom, da smejo v naši državi skleniti zakon,......................................................... 4. pri ženitvi [poroki]" od dogovorjenega zneska, ki ga zagotovi mož ženi ob poroki [mehr] ............... do 1.000 Din................. čez 1.000 Din do 10.000 Din ............... čez 10.000 Din ,, 5. za poročni list 6. za izjavo, da mož zapusti ženo [ikaji talak],........... 7. za sporazumno ločitev zakona [muhalea in tatlik]........ 8. za ugotovitev zrelosti maloletne osebe [ružd] v obliki pravde . 9. za sestavo listine o ustanovitvi vakufa ali o namenu obstoječemu vakufu [vakufnama]................................... 10. za sodna dovolila v vakufskih stvareh .......... Pripombi: I. Ako se dogovori znesek, omenjen pod točko 4. te tarifne številke, po ženitvi ali če se določi po ločitvi zakona ali moževi smrti [mehrmisl]v se plača ista taksa, kakor pod točko 4. te tarifne številke. 11. V primeru pod točko 8. te tarifne številke se ne plačujejo takse, določene za pravdni postopek, ampak takse po tar. št. 17., 18. in 49. v tarifi tega zakona. 50. Vloge. V. Kazenski postopek na zasebne tožbe. 11 (1) Za vsako vlogO kakor tudi zapisnik, ki jo nadomešča, če ni določena druga taksa: 1. pri zbornem sodišču 2. pri sreskem sodišču................................ . . (2) Za zahtevanje, da se uvedi kazenski postopek [prijava]: 1. pri okrožnem sodišču [§ 92. kaz. post.]............. ■ . 2. pri sreskem sodišču [§ 375. kaz. post.] .......... (3) Za obtožnico [§§ 95. in 109. kaz. post.] (4) Za izjavo: 1. priziva, revizije zoper sodbe okrožnega sodišča [§ 392. kaz. post. in člen 99. zakona o tisku] .................................. 2. priziva zoper sodbe sreskega sodišča [§ 392. kaz, post.] .... (5) Za zahtevanje, da se obnovi kazenski postopek [§ 411. kaz. post.]: 1. pri okrožnem sodišču .................................. 2. pri sreskem sodišču ................. Pripombe: 1 I. V primerih, določenih v odstavkih (2), (3), (4) in (5) te tarifne številke, se plačuje za drugo in vsako nadaljnjo polo taksa, določena pod odstavkom (1) te tarifne številke. II. Za vloge, izročene v dveh ali več izvodih [duplikati, triplikati itd.], še plačuje za drugi in vsak nadaljnji izvod taksa, določena pod odstavkom (1) te tarifne številke, kolikor jih mora vložnik po zakonu predložiti. III. Za obrazložitev priziva, revizije [§§ 339. in 395. kaz. post.] se plača taksa po odstavku (1) te tarifne številke; če pa se predloži skupno z izjavo priziva, revizije, se ne plačuje posebna taksa. IV. Za vloge, s katerimi se razširja kazenski postopek na druga kazniva dejanja istega obdolženca, še plačuje taksa po odstavku (1) te tarifne številke. V. Taksa se ne plačuje: . . 1. za vloge, da se dovoli pravica revnili, kakor tudi za pravna sredstva zoper odločbe sodišča o teh vlogah; od dogovorjenega zneska od vsake pole > » » od prve pole > > » » > > od prve pole 10 10 50 10 20 10 20 20 50 20 20 17. 10 5 20 10 10 40 20 40 20 Pro- centualna taksa 03 H Osnova za odmero takse Din 51. 52. 53. 54. 2. za vloge sodišču, ki ne obsegajo predloga, o katerem bi bilo sodišču odločiti; 3. za prošnje, da bi se popravile sodne odločbe [§ 294. kaz. post.]; 4. za prošnje, da bi se omilila in zmanjšala kazen [§ 430. kaz. post], za prošnje, da bi se omilila, znižala ali odpustila kazen po milosti [§ 431. kaz. post.], kakor tudi ne za prošnje, da bi se izvršitev kazni odgodila [§ 418. kaz. post.]. Zapisniki. Zapisniki o glavnih razpravah, ustnili razpravah in javnih razpravah pred višjimi sodišči za vsako začeto polovico ure: 1. pred sodnikom poedincem.............. 2. pri zbornem sodišču...................................... Če traja razprava dalje nego pol ure, se mora pobrati za vsako nadaljnjo, najsi samo začeto polovico ure pred sodnikom poedincem 20 Din, pri zbornem sodišču pa 40 Din Pripombe: I. Ako se narok odloži, je zapisnik o nadaljevanem naroku samo-stalno zavezan taksi, najsi se je spisal na isti poli, na kateri je zapisnik prejšnjega naroka. V teh primerih se plačuje za vsako drugo, najsj samo začeto polovico ure pred sodnikom poedincem 20 Din, pri zbornih sodiščih pa 40 Din. II. Na razpravah pri zbornih sodiščih ni vpoštevati za plačilo takse iz točke 2. te tarifne številke onega časa, ki se je uporabil za posvetovanje. III. Če se vloži med razpravo zasebna tožba, se mora plačati poleg takse za zapisnik tudi taksa za vlogo [tar. št. 50. odstavek (1), te tarife]. Če se razširi na razpravi kazenski pregon zoper istega obdolženca tudi zaradi drugih kaznivih dejanj, ni pobirati posebne takse. IV. Taksa se ne plačuje za zapisnike o javni razpravi pred višjimi sodišči, če ni prisotna nobena stranka in če se tudi ne izvajajo dokazi. Priloge. Priloge k vlogam in zapisnikom, ki so zavezane taksi, kolikor niso po vsebini sestavni del vloge ali zapisnika, in sicer: a) knjige, brošure, situacijski načrti in ostali predmeti za vsak izvod b) ostale priloge za vsako polo ..tattitit,.,. Pripomba: . Taksa za prilogo se ne plačuje: 1. za vse domače in inozemske javne kreditne papirje, njih kupone in talone; za papirje, ki nadomeščajo denar, kakor tudi ne za ostale javne vrednosti; 2. za potrdila in spise, izdane brez takse za določen namen, če se uporabljajo kot priloge v ta namen. Sodbe. Za sodbe sodišč vse stopenj •••<«»••■■■«•»1) Pripombe: I. Ako se nanaša sodba na dva ali več obdolžencev, se zviša ta taksa za drugega in vsakega nadaljnjega obdolženca še za petino; vendar pa ne sme presegati celokupna zvišba te takse 100%. Število zasebnih tožilcev ne vpliva na višino takse za sodbo. II. Ako se sodba zaradi priziva, revizije, prošnje za postavitev v prejšnji stan ali obnove kazenskega postopka razveljavi ali predrugači, se vračuni taksa, plačana za razveljavljeno ali predrugačeno sodbo, v takso za novo sodbo iste stopnje. Če je izreklo sodišče v sodbi svojo nepristojnost, se vračuni taksa, plačana za to sodbo, v takso za sodbo pristojnega sodišča. Če je taksa, ki se vračuni, večja, presežka ni povrniti. III. Sodbe, izrečene na zahtevanje za zaščito zakona, niso zavezane taksi. IV. Ostale odločbe kazenskih sodišč niso zavezane, taksi. V postopku po zakonu o tisku se plačujejo takse, določene v tar. 5t. 50., 52. in 53. te tarife, v dvakratnem znesku. Sodna izpričevala. VI. Skupne odredbe. (11 Ža izpričevalo, da se vodijo trgovinske knjige po predpisih, (2) Za izpričevalo o tem, kateri zakon velja ali je veljal v državi ob določenem času, .............11,1,01 (3) Za ostala izpričevala, ki jih izdaja sn^iSče, PripoirV: če izda izpričevalo iz odsts’ te tarifne številke javni notar, se plača polovica določene ta' 10 20 50 od vsake pole 50 100 20 Pro- centualna laska Din 56. 57. 58. 59. 60. 61. Pooblastila. (1) Za neomejeno [obče] pooblastilo se plača..... • > (2) Za omejeno [posebno] pooblastilo se plača...... t (3) Za ustno pooblastilo ali odpoved pooblastila pred sodiščem . . (4) Za odpoved pooblastila pred sodiščem, če obvesti sodišče pooblaščenca z rešitvijo, ■ Pregled spisov. Za pregled izdelanih sodnih spisov Pripomba: Ta taksa se nalepi kar na spis, ki se pregleduje, in sicer na mestu, kjer potrdi sodni uradnik, da je spis pregledan. Brez plačane takse se pregled spisa ne sme dovoliti. Tolmači. (1) Za depret, s katerim se postavlja kdo za stalnega tolmača, se plača .................................................... (2) Za sodno potrdilo na prevodu, da ga je overovil stalni tolmač, ali da ga je overil kdo, ki je odrejen za overovitev tega predmeta, se plača . . t • ■ *............... . i , t i i ■ , ■ i i , . Pripombi : I. Taksa, iz odstavka (1) te tarifne številke se nalepi na dekret; taksa iz odstavka (2) te tarifne številke pa se nalepi na sam prevod pred potrdilom sodišča. II. Poleg te takse se plačuje taksa za vlogo ali zapisnik, ki jo nadomešča, iz tar. št. 17. te tarife. Odklonitev. (1) Za zahtevanje, da se odkloni sodnik [§ 17. civ. pr. p. in § 31. kaz. post.], se plača, za vsakega sodnika................. (2) Za zahtevanje, da bi se odklonili drugi sodni organi, za vsako osebo .....i,.,.,..««.. Pripombe: I. To takso plača oseba, ki zahteva odklonitev. II. Če zastopa osebo, ki zahteva, da se odloni sodnik, državni tožilec, mora plačati to takso ta oseba. III. Ta taksa se ne uporablja na postopek o kaznivih dejaniih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. VII. Protesti. Za protest menice, čeka in drugih listin ali pogodb zaradi nespre-jema, neplačila ali neizpolnitve se plača taksa po vrednosti, in sicer: 1. do 500 Din................................... 2. čez 500 Din do 1.000 Din ....in..*... 3. čez 1.000 Din do 10.000 Din ..«a>aaVsa dela po tem paragrafu in ona pod točkami 6., 7. in 8. prejšnjega paragrafa vršijo na ozemlju uprave mesta Beograd kot obče upravne oblasti uprave mestne občine Beograd, Zemun in Pančevo.« § 17. § 63. postane § 60. in se mu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Mestne občine Beograd, Zemun in Pančevo predlagajo v zmislu prvega odstavka tega paragrafa omenjene proračune v odobritev ministru za gradbe.« § 18. § 64. postane § 61. V šestem odstavku se vstavi mesto (§ 62.) (§ 59.), sledeče besedilo pa se izpreminja in se glasi: >On mora ukreniti potrebno pri pristojni davčni oblasti, ki pobira državne davke, v svrho pobiranja okrajne cestne doklade in voditi izplačila v mejah pooblastil, ki jih dobi od bana.« Zadnji odstavek istega paragrafa se izpreminja in se glasi: >Po izvršenem imenovanju novega okrajnega cest- | nega odbora ali njegovi razrešitvi mora izročiti odstopa- j joči načelnik novemu vse akte, ki se nanašajo na cestno I upravo, račune, blagajno in ostali inventar cestne uprave vpričo enega člana novega odbora v osmih dneh od razrešitve starega, odnosno ustanovitve novega odbora. 0 izročitvi, odnosno prevzemu se mora sestaviti zapisnik. Prepis zapisnika se mora izročiti bivšemu načelniku.« § 19. §§ 66., 67., 68. in 69. postanejo §§ 62., 63., 64. in 65. § 20. § 70. postane § 66. in na koncu drugega odstavka 'etoji mesto pike podpičje z'dodatkom: »razdelitev občinskih cest na ozemlju, ki spada v območje mestnih občin Beograda, Zemuna in Pančeva pa minister za gradbe.« § 21. § 71. postane § 67. in v zadnjem odstavku istega se doda po piki nov odstavek, ki se glasi: »Vendar plačajo tudi v tem primeru osebe, naštete v četrtem odstavku § 38., tam določeno odkupnino za osebno delo. Od nabranega denarja se izroči 50% v fond po šestem odstavku § 38., po 50% pa dotičniin občinam-« § 22. § 73. postane § 68. ter se izpreminja in se glasi: »Okrajni cestni odbori se ustanove po tem zakonu najpozneje do konca junija 1930.« »Obstoječi okrajni cestni odbori prenesejo svoje po-fele in i-roče ves svoj inventar, gotovino, knjige in vse iostalo, kar so upravljali, novemu načelniku okrajnega (cestnega odbora najdalj v roku enega meseca od dne, ko je bil osnovan okrajni cestni odbor po tem zakonu.« § 23. § 74. postane § 69. ter se izpreminja in se glasi: »Bani predpišejo vsak za svojo banovino tudi drugo, kar je potrebno za izvrševanje tega zakona, ter izvrše tudi prenos izvestnih pravic na ustanove, ki so jim podrejene. Za področja mestnih občin Beograda, Zemuna in Pančeva predpiše zgoraj omenjeno minister za gradbe.« § 24. § 76. postane § 70., se izpreminja in se glasi: »Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko bo razglašen v »Službenih novinah« in z onim dnem prenehajo veljati vsi zakoni, naredbe in predpisi, ki so v nasprotju z določbami tega zakona.« M. g. št- 40.082, dne 30. maja 1930. v Beogradu. Aleksander s. r. Minister za gradbe: Fil. I. Trifunovič s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r. 115. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za gradbe in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta Zakon o dopolnitvi uredbe o zaščiti javnih cest in var nosti prometa na njih z dne 6. junija 1929.* § 1. Na koncu tretjega odstavka člena 30. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih se doda po piki nov stavek, ki se glasi: »Ta rok ne velja za vojaška motorna vozila.« § 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 30. maja 1930. K. m. g. št. 40.C21. Aleksander s. r. Minister za gradbe: Fil. I. Trifunovič s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r. •»Službene novlne kraljevine Jugoslavije« z dne 10. junija .1930., št, XLIX, Videl j in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata minister pravde dr. M. Srškič s. r. Videl in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde dr. M. Srškič s. r. Popravek V »pravilniku o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov v resoru ministrstva za promet«, objavljenem v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« št. 94/18 z dne 14. avgusta 1930., se mora 8. vrsta čl. 48. pravilno glasiti: »do 10 let dela — 10 dni«. Banove uredbe. 117. III. No. 1594/3. Razglas. Odločba komisarja oblastne samouprave oblasti ljubljanske z dne 1. oktobra 1929. št. 25.876, razglašena v prilogi uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti »Samoupravi« št. 8 z dne 3. oktobra 1929., se uradoma popravlja v toliko, da se zakupnemu ribarskemu okraju št. 47. — »Zalog« pripozna svojstvo samosvojega ribar-skega okraja po poteku poslednje zakupne dobe, to je od 1. julija 1930. nadalje, ker se je naknadno ugotovilo, da je poslednja zakupna doba potekla z dnem 30. junija 1930. in ne z dnem 31. decembra 1929. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1930. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Ban: Sernec Dušan s. r. Razne občeveljavne odredbe. 118. Razglas Na podlagi členov 66. in 67. zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929., Ur. 1. 313/76 ter na podlagi pooblastila kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 15. aprila 1930. II.-No. 12212/2 odrejam: § 1. Postavljanje zvočnikov, gramofonov in radiosprejem-nih aparatov ob javnih cestah je prepovedano. § 2. Zvočniki, gramofoni in radiosprejemni aparati, ki so postavlj ni v privatnih gostilniških vrtovih ter v društvenih prostorih, se po 22. uri zvečer ne smejo več uporabljati. Enako se zvočniki v privatnih stanovanjih smejo uporabljati pri odprtih oknih samo do 22. ure zvečer. § 3. Prestopki naredbe se bodo kaznovali v zmislu člena 69. zakona o notranji upravi z globo od 10 do 500 Din v korist državne blagajne, oziroma ob neizterljivosti z zaporom od 1 do 10 dni. § 4. Naredba dobi veljavo 8 dni po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Uprava policije v Ljubljani, dne 4. avgusta 1930. Pov. No. 471/7. Upravnik policije: Dr. Guštin, m. p. Razne objave iz „Službenih novin“. 119. Številka 175 z dne 4. avgusta 1930.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. julija 1930.: Odlikovani so bili: Z redom sv. Save I. vrste: Gangl Engelbert, podstarosta SKJ; z redom sv. Save II. vrste: dr. Murnik Viktor, načelnik SKJ; z redom sv. Save III. vrste: Skalar Elza, načelnica SKJ; dr. Fuks Riko, član uprave SKJ, Smrtnik Jože, starosta župe Celje, Sajovic Janko, starosta župe Kranj, dr. PipenbacherJosip, starosta župe Ljubljana, dr. Kovačič Maks, starosta župe Maribor, dr. Vasič Ivan, starosta župe Novo mesto; z redom sv. Save IV. vrste: Sterlekar Milan, revizor SKJ, dr. O b e r s n e 1 Maks, revizor SKJ, Jerin Lojze, načelnik župe Celje, Gruden Almira, načelnica župe Celje, Ažman Franc, načelnik župe Kranj, Pečnik Mica, načelnica župe Kranj, Vrhove Lojze, načelnik župe Ljubljana, Mužina Adela, načelnica župe Ljubljana, Mačus Fran, načelnik župe Maribor, Ziherle Nada, načelnica župe Maribor, Papež Ljudevit, načelnik župe Novo mesto, Murn Iva, načelnica župe Novo mesto, inPoljšakDanica, članica zletnega odbora. Številka 180 z dne 9. avgusta 1930.: Obrestovanje vlog v poštni hranilnici. Minister za gradnje je s svojim odlokom z dne 31. julija 1930., št. 4131, na podstavi čl. 5. zakona z dne 18. januaraj 1929., nanašajočega se na izpremembe in dopolnitve zakona o poštno-hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu, odredil, da poštna hranilnica ustavi obrestovanje majhnih vlog do Din 20‘—, ako nanje v poslednjih treh letih ni bilo nič vplačanega. Istotako se ustavi tudi obrestovanje vlog po Din 100’—, ki se dajejo učencem ob dovršit vi osnovne šole, ako učnci sami v teku treh let ne vlože v poštno hranilnico nobenega zneska. Obrestovanje izseljeniških vlog v poštni hranilnici. Minister za gradnje je s svojim odlokom z dne 31. julija 1930., št. 4060, na podstavi čl. 5. zakona z dne 18. januarja 1929., nanašajočega se na izpremembe in dopolnitve zakona o poštno-hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu, odredil, da poštna hranilnica obrestuje izseljeniške vloge, t. j. vloge naših državljanov, ki bivajo v inozemstvu, letno s 6%, in to vloge do 25.000 Din, vložene na posebno hranilno knjižico, glasečo se na ime. — S tem se izpreminja točka 2. odloka tega ministrstva z dne 31. januarja 1930., št. 401. Številka 181 z dne 11. avgusta 1930.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. julija 1930.: Odlikovani so bili: Z redom sv. Save III. vrste: Turk Josip, posestnik v Ljubljani, starešina Jugoslovanskega gasilskega saveza; z redom sv. Save IV. vrste: Engelsberger Rihard, trgovec v Krškem, predsednik kongresnega odbora Jugoslovanskega gasilskega saveza; Pristovšek Franc, šolski upravitelj na Vrtači, tajnik Jugoslovenskega gasilskega saveza in Steudte Ivan, posestnik v Ptuju, predsednik Jugoslovenskega gasilskega društva v Ptuju. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. julija 1930.: Napredoval je za višjega šumarskega svetnika v 4. skupini I. kategorije pri šumarskem odseku kraljevske banske uprave v Ljubljani: Štrancar Alojzij, višji šumarski svetnik v 5. skupini I. kategorije pri istem odseku. Številka 182 z dne 12. avgusta 1930.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. julija i 1930.: Postavljen je za sodnika odedlka B Stola sedmo- ; rioe v Zagrebu v 2. skupini I. kategorije: Nagode ; Anton, sodnik v 3. a skupini I. kategorije pri višjem | deželnemu sodišču v Ljubljani. Številka 183 z dne 13. avgusta 1930.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. julija j 1930.: Napredovali so: za tehnične višje svetnike v 4. a i skupini I. kategorije: Orel Karel in Mencinger Leon, tehnična svetnika tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, doslej oba v 4. skupini I. kategorije; za svetnika v 4. skupini I. kategorije: Juran Oskar, tehnični svetnik tehničnega oddelka pri sreskem načelstvu v Mariboru, in Hočevar Alojzij, tehnični svetnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, doslej oba v 5. skupini I. kategorije; za tehničnega svetnika v 5. skupini I. kategorije: Piletič Viktor, tehnični višji pristav tehničnega odelka pri sreskem načelstvu v Ljubljani, doslej v 6. skupini I. kategorije; za praktična tehničarja v I. skupini III. kategorije: Runovec Fr. in Jureš Ludovik, praktična tehničarja tehničnega h oddelka pri sreskem načelstvu v Mariboru, doslej oba v 2. skupini III. kategorije. Odlok ministrstva za finance z dne 17. julija 1930.: Upokojen je po službeni potrebi: Muškatelc Anton, poverjenik finančne kontrole pri glavnem oddelku fin. i kontrole v Novem mestu, uradnik 3. skup. II. kategorije. Odlok ministrstva za finance z dne 16. julija 1930.: Postavljeni so za poverjenike finančne kontrole v 3. skupini II. kategorije: Bo jo vic Branislav, pomožni poverjenik finančne kontrole v 4. skupini II. kategorije pri oddelku v Prevaljah; za nadzornike finančne kontrole v 2. skupini III. kategorije: Buchberger Fr, podnadzornik finančne kontrole 3. skupine III. kategorije pri glavnem oddelku v Ljubljani, Gabrščik Franjo, podnadzornik finančne kontrole 3. skupine III. ka- j tegorije pri glavnefm oddelku v Mariboru, Torkar. Ivan, podnadzornik finančne kontrole v 3. skupini III. kategorije pri oddelku v Dravogradu, C rep in k o Alojz, podnadzornik finančne kontrole v 3. skupini III. kategorije pri glavnem oddelku v Logatcu, P a ž o n Ivan, podnadzornik finančne kontrole v 3. skupini III. kategorije pri glavnem oddelku v Krškem, in Liči n Andrej, podnadzornik finančne kontrole v 3. skupini III. kategorije pri oddelku v Kočevju. Odlok ministrstva za finance z dne 17. julija 1930.: Postavljen je za podnadzornika finančne kontrole v 3. skupini III. kategorije: Golob M a rt i n , preglednik finančne kontrole, zvaničnik 1. skupine, v Ljubljani Številka 184 z dne 14. avgusta 1930.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. julija 1930.: Postavljen je v podružnici poštne hranilnice v Ljubljani za šefa knjigovodstva v 1. skupini II. kategorije: M a i x n e r K o 1 o m a n, šef knjigovodstva podružnice poštne hranilnice v Ljubljani v 2. skup. Il.kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. julija 1930.: Upokojen je Sbrizaj Ivan, tehnični inšpektor v 3. skupini I. kategorije pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Odlok ministrstva za gradnje z dne 23. julija 1930.: Upokojena je Podjed Marija, p. t. uradnica 3. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Krškem. Odlok ministrstva za gradnje z dne 17. julija 1930.: Upokojena je Debeljak Marija, p. t. uradnica 3. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Ribnici na Dolenjskem. Številka 185 z dne 15. avgusta 1930.: Ukaz Njegovega Veilčanstva kralja z dne 30. julija 1930.: Upokojena sta: Rekar Franjo, predsednik deželnega sodišča v Ljubljani in Mejač Anton, starešina okrajnega sodišča v Ribnici, oba v 3. a skupini I. kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. julija 1930.: Upokojeni so: Bel ar Ivan, p. t. uradnik 2. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Ljubljani 1, Eržen Ana, p. t. uradnica 2. skupine II. kategorije jj pri p. t. uradu na Pragerskem, Petek Antonija, J p. t. uradnica 2. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v r Ljubljani 1, Kopač Alojzija, p. t. uradnica 2. sku-' pine II. kategorije pri p. t. uradu v Ljubljani 1, K u e s Mara, p. t. uradnica 2. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Ormožu, Šuen Roza,p. t. uradnica 2. skupine II. kategorije pri p. t. uradu v Mariboru 1. Odlok ministrstva za gradnje z dne 11. julija 1930,: Postavljeni so: pri p. t. uradu v Celju za p. t. manipi?lanta v 3. skupini III. kategorije: Friedl Franc, orožniški * narednik 2 ki.; pri p. t. uradu v Tržiču za p. t. manipulanta v 2. skupini III. kategorije; Strumbl Alojzij, orožniški narednik 2. ki.; pri p. t. uradu na Zidanem mostu za p. t. manipulanta v 3. skupini III. kategorije: L i -povšek Sveti slav, orožniški narednik 2. ki. Razpis ministrstva pravde z dne 8. avgusta 1930.: Natečaj za popolnitev mesta starešine okrajnega sodišča v Ribnici na Dolenjskem. Številka 186 z dne 16. avgusta 1930.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. julija 1930.: Upokojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: Muhič Bogomir, Novak Alojzij, Sand Josip, Milač Anton, Jenko Ferdinand, Šilih Anton, Verderber Maks, Siv* ka Martin in Klare r Edvard, vsi uradniki 1. skupine III. kategorije. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni, urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur« y Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Michdlek z Ljubljani. _