C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi - 6 ottobre 1926. Posamanu šievilk» 2!> siottak hhaja: vsako sredo zjutraj Stane za celo leto /5 L. » pol leta 8 » » četrt Ida 4 « Z« inozemstvo celo leto lir 40. S!d naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorrd uredntk: Polde Kemperle. &. č/ V Gorici} v sredo 6. oktobra 1926 Leto ix, Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. Oglasi s:i računalo vo dogovorz in se ulačalo v naprej. List izdaja könsorcü iGORlŠKE STRAŽE*. Tisk Kaloliškc tiskarne *' Gorici. Riva Plazzuta štev. 18. Uprava in urednlšivc».- nlica Mamelt štev. 5, — '*li in v javnih uradih. Kaj se godt po svetu? Več časa se že nismo ustavili pri naši najbližji sosedi Jugoslaviji. Njeno politično življenje res da ni hilo v zadnjih mesecih prav kaj ži- vahno, a zdaj bo jesenska doba prav .^otove; prmesla k;ik:v>ne spro > mem be v strankarski politiki, pa morebiti tudi v državni. Čez po? letje so sc diplomati in politiki od= dihavali in pregledovali svoje pozi- cije, da se bodo zdaj bolj sißurno spoprijeli na političnem bojišču. — Čez par dni, 4. oktobra, se bo naj* brže začelo tudi delo v zbornici. Nove političnc zveze se že kažejo v svojih obrisib. Politiki in vodite- lji raznih strank so kot bogata de- kleta godna za možitev; snubijo jih zlasti vladne stranke, da je ve- selje. »Vse pri starem«. Politični položaj jc bil preko po? citnic skoraj neizpremenjen. To se tako here kot stara vojna poročila, za katerimi sc ie pa nekaj skrivalo. Kajpak največkrat poraz. Tako je tudi v jujioslovanski politiki. ("e Radič pove, da je »vse pri starem«, tedaj je bržkone kako gorko slišal od zaveznikov radikalov. Isto velja seveda tudi za drugo stran. Pašič je bil v toplicah, Radiea so pa medtcm poslali v Ženevo k Dru- štvu narodov.. kjer ie .uovoril po? največ v nepolitičnih odsekih. V odsotnosti obeh dejanskih vladnih šeiov se jc donia med »deco«, ka? kor zove stavi Pašič svoje poslance, marsikaj pvimcrilo. Pristaši notranjeija ministra Mak? simoviea so čim dalje bolj bojevito razpoloženi napram pašičevccm. Ta spor je že nekam star. Izbruh? nil pa je prav očitno na dan pri bel? qrajskih občinskih volitvah, ko so bili ^adikali od Davidoviccvih de* mokratov pošteno tepeni. Sicer so se radikali proti volitvam pritožili na državni svet, a ta je dal prav te dni demokraton prav. Torej že iz? za tistih volitev so prav ostri spori v radikalnih vrstah. Mlajši radikali, kajpada tudi bolj oblasti željni, ncčejo več komandc od starega Pašiea, ki da rri svojih osemdese? tih letih in slahcm zdravju ni več s">osobcn za vodjo tako velike .iranke. Zunanji minister Ninčič, lii so ga tam prej mlajši radikali jorivali v ospredje, si išče lavorik "ijc v zunanji politiki, kjer jih tu? :i rfoHvM in raje gleda dn kot bri« iiten politik drži i z eno i z drugo polovico radikalov. Bolj v motni vodi pa plava seda? nji načelnik vlade Uzunovič. On bi sc nerad zameril komurkoli, obe? nem bi pa še zelo rad sedel na mi? nistrski stolici. Zato sami radikali in menda sam Pašič ne vedo, kaj bi z njim. V Monte Carlu, kjer se jc zdravil. je Pašič povedal nekemu novinarju: »Pa, ovaj, znadeš, Uzun dobro radi.« Sredi septembra se je radikaini vodja vrnil v domovino, a še nc v Belgrad, marveč le do dalmatinske luke Cavtata. Tu je pa svojemu zaupniku Trifkoviču dal navodila, da mora Uzunovic pasti. Zato da bo tudi sam prišel v zbor? nico, ki bo začela z rednimi sejami 20. oktobra. Da v radikalnih vrstah nekaj po? ka, dokazu jejo tudi pogostni obiski Ace Stanojeviča v Belgradu. Pri nas pravijo, če polž čez cesto leze, bo dež, Belgrajčani pa, če Aca Sta? nojevič iz Krive Palanke v Belgrad pride, se gotovo radikali kregajo. In tako je tudi to pot. Ta radikaini pomirjevavec je tudi zdaj prišel, da pomiri razprtc. Mcnda sc mu je že posrcčilo, da jc nekdanjega radi? kalnega disidenta (odpadnika) Na? stasa Petroviča zopet pridobil za Pašiča. Končna borba sc bo odloči? la le med Pašičem — kljub starim letom ie še bojevit — in med Mak? simovičcm. Kdo izmed obeh radi? kalnih prvakov jc boljši, je težko rcči. Saj v tej borbi gre bolj za moč nego li za spremembo programa. Pri Radičevih in opoziciji. Pofdimo pa še malo pogledat, kaj je z Radičevimi in kako se pri teh sporih opozicija obnaša. Kar žc naši bravci še vcjo ie to, da Radic ni mogcl poravnati pre? pirov v lastni stranki. Pri »prijate? Ijih« radikalih je na vsc mogoče na? čine molcdoval, da bi njegovega nezvestega prijatelja drja Nikica odslovili iz ministrstva gozdov in rudnikov. Toda radikali sc ne uda* jo. Med tern ko je bil Radič v Že* ncvi, jc Nikič svoje delo v škodo Radiču še podvojü. Po celi Bosni pristopajo nezadovoljni radičevci k Nikičevi struji, ki že ima v Sa? rajevu svoje glavno tajništvo. Če bo Pašic znova ministrski prcdscd? nik in bo Radiča hotel za ministra, se bo ta zopet zagnal v Nikiča. In morda bo borba med radikali in ra? dičevci znova zaplamtela. Na čiga? vo škodo, to veste. V vseh teh borbah pa opozicija še stoji ob strani in motri, kdo bo v tej politični borbi obstal. 14. sep? tembra so se voditelji opozicije zbrali in zahtevali v posebnem raz? glasu, naj se pa razpišeio nove vo? litvc, čc ne more država drugim potom priti do trdne in dela zmo žne vlade. Prav posebno zanimanje pa vzbu? jata pri vladnih strankah dve dej? stvi. Prvo je ustanovitev novega poslanskega kluba »Demokratske zajednice«. V novem poslanskem klubu je združenih 51 poslancev, ki pripadajo Davidovičevi demokrat? ski stranki in muslimanski. Tako je novi opozicionalni klub v parla? mentu za radikalnim najmočnejši. Obe stranki sta pa kljub spojitvi svojih poslancev v en klub obdr? žali svojo samostojnost. Še večjo pozornost pa zasluži v sedanjem političnem položaju za? držanjc slovenske ljudske stranke. Vsi politiki, tudi srbski, razen par domačih slovenskih strankarjev, priznavajo, da se slovenska ljudska stranka in njen voditelj Korošec ponašajo trezno kot se spodobi za predstavnico slovenskega naroda. Odkritosrčna in možata politična smer slovenske ijudske stranke je povzročila dosti namigavanj, naj bi ona kot predstavnica Slovencev vstopila v vlado. Najbolj poudarja to mnenje med slovenskimi listi ljubljanski »Narodni dnevnik«, ki jc radičevsko?radikalno pobarvan. V eni zadnjih številk objavlja nek razgovor z ministrom Pucljcm, ki je izjavil, da bi slovenska ljudska stranka morala vstopiti pri bližnjih spremembah v vlado. On sam da je pripravljen odstopiti kot mini? ster, čc je njegova oscba na poti slovenski ljudski stranki. Na taka namigavanja in na javnc pozive, ki pač ne prihajajo v javnost brez vednosti radikalnih vodij, odgovar? ja SLS, da bo vstopila v vlado, ko pride njen čas. Mi smo uvcrjeni, da je njeno scdanje zadržanje pra? vilno, toda upamo. da sc bo v naj? krajšem času politično kolo tako zasukalo, da slov. ljudska stranka tudi sama kot zastopnica vseh Slo? venccv prime za državno krmilo, kar bo gotovo za nje in za državo koristno in potrebno. Zunanji politiki. Dejali smo zc zgoraj, da jc Nin? ! čič prepustil notranje borbe dru? | gim. Sam sc jc posvetil zunanji po? I litiki. S tern, da je predsedoval pri Društvu narodov, je precej pripo? mogcl, da so velike države bolj spoznale Jugoslavijo. Če pa malo naprei motrimo zunanjepolitični položaj, uvidimo, da se jugoslovan? ska država le malec prevee nasla* nja na nckatcrc vclcsile. V tern po? gledu je imel Radic v Ženevi prav, ko je izjavil, da je Jugoslavia žc tako močna, da nc potrebuje več Stran 2. »0R1SKA STRA2A* »vodstva«. Seveda bo morala tudi sama to dopovedati tistim, ki še ne vejo. V zadnjih mcsecih sc je posrečilo Jugoslaviji, da jc z vscmi sosedni? mi državami sklenila razne pogod? be. Siccr smo živeli to poletje v do? bi samih mcdnarodnih pogodb, a je vendar važno, kar je Ninčič v Že? ncvi dosegel. Tam se je sestal z Nemccm Strcsemannom. Gotovo bo sestanek rodil uspch. Seveda bo Jugoslavia morala dopustiti raz? pravo o avstrijskem »Anschlussu« (t. j. priklopitev Avstrije k Nem? čiji). S poljskim zunanjim mini? ström Zaleskijem je Ninčič podpi? sal jugoslovansko ? poljsko pogod? bo. Prav tako tudi z Grško. Po? dobne pogodbe se pripravljajo z Avstrijo in Madžarsko. S Franijo in Češko že itak živi v prijateljdh stikih. Želeti je treba le, da si mbo izmed velesil odtujila Anglsev. Dvoje držav je pa le še, ki nemo* reta stopiti v prijateljske stilt z Jugoslavijo. To sta slovanski cža? vi Bolgarija in Rusija. Slednja.ma odločne nasprotnike v »protibcjše? viških« krogih. Toda predsodkfoo? do zginili in dve slovanski drzyi s scvera in juga si bosta podali rke. Z holgarskim zunanjim ministom Burofrom je Ninčič v Ženevi jdi prišel v stik. Baje sc bodo iz ^ga sestanka kmalu rodile dobre pcle? dice. In treba je, da se! Da ne bona Slovanih vedno viselo staro ro? kletstvo razdora med plemeni! DNEVNE VESTI. V pomoč poplavljencem! Veliko je slovenskih družin, ki so po zadnji povodnji gospodarsko po? polnoma uničene. Mnogim primanj? kuje najpoirebnejse za vsakdanje življenje. Javno pomoč mora nuditi seveda vlada in upati je, da bo vlada pri iej nesreči v polnem iz? vršila svojo dolžnost in pomagala z izdatno podporo vspostuviii zru* šena gospodarsfva. Treba pa je tudi, da nesrečnežem vsi pomagamo, vsak po svojih močeh. Kdor želi poskodovancem pomagati, naj po= šlje svoj prispevek na upravo »G. Straže«. Napravili se bodo pri podprefekturi potrebni koraki, da odobri zbirko prispevkov; dvugače se bodo prispevkl izročili cerkvenim upravam v onih občinah, ki so bile po povodnji najbolj prizadete, da jih razdelijo med najbolj potrebne dru/Ane. Pokažimo ob iej priliki, da zivi med nami velika krščanska ljubezen do bližnjega, ki je v net sreči. Na delo za plemenito stvar. Vsem, ki so bili oškodovani po povodnji. Opozarjamo vse, ki so pretrpeli po zadnji povodnji znatno škodo na svojih zemljiščih, da vložijo na nekolekovanem papirju potom žu? panstva prošnjo na pristojno dav? karijo za odpis zemljiškega davka. V prošnji naj navedejo številke zemljiških parcel, ki so bile poško? dovane in višino škode. Gospodu poštnemu ravnateljul Dogaja se ze dva tedna, da naš naročnik v Tržiču (Monfalcone) ne dobiva list a. Prosimo, da se ugotovi ali je ali ni krivda na tržiskem postnem osebju. Ker smo v upravs no urejeni državi, upamo, g. vavnat telj, da zadevo uredife in dopovesfe i podrejenemu osebju, če je krivo, I kaj je njegova dolznost. Uprava »Gor. Straže«. Kaj je z javnimi prireditvami? Goriška podprefektura ne izda več nobenega dovoljenja za dm* štvenc in sploh javne prireditve. Goriška in tudi druge podprefektu? re smatrajo, da je novi zakon o javnih manifestacijah od 6. avgusta 1926 merodajen tudi za drustvene prireditve, ki so pri nas v navadi. Politična organizacija je naprosila poslanca Besednjaka, da posrcduje v tej zadevi pri notranjem mini* strstvu, ker je bila mnenja, da ime? novani zakon ne vclja za navadnc društvene prireditve. Svetujemo društvom, da ne vlagajo za enkrat nikamor prošcnj za prireditve. Skoda bi bilo truda, stroškov in brezuspešni poti. Ko dobi poslanec Besednjak tostvarni odgovor, spo? ročimo v »Goriški Straži«. Zemljiške knjige najdene. Med vojno so se izgubile za ne? katere davčne občine (n. pr. Kron? berg) zemljiške knjige. Te knjige so sedaj našli v Rimu. Najdene knjige pregledajo in po potrebi po? pravijo. V kratkem bodo te knjige tudi občinstvu na razpolago radi zemljcknjižnih podatkov. Izjava. Izjavljamo, da dopisa iz Idrije ib Baci, ki je bil objavljen v zadnji j. S., ni pisal g. Josip Suligoj iz Baee4. Uredništvo. Čakamo na odgovor. Znani profesor Giovanni Loreu zoni je napisal 27. 9. v nekem g>* riškem laškem listu elanek, v k* terem se zavzemlje za »il culto dbl bello e del buono«. Mari so spadae njegovc lažnive trditve o naših o- ganizacijah in framasonsko grdt 1 nje naše duhovšeine tudi v »cult) i del bello e del buono«? j Popusti pri odplačevanju zastalih pristojbin. V »Gazzetta Ufficiale« od 3C septembra 1926 St. 227 je objavljei kr. odlok * zakon od 16. sept. 192Ö št. 1637, ki doloeuje skromne po; puste pri izterjevanju zastalih pri stojbin v novih pokrajinah za po Llodbc in sodnijske akte, za preno.1- premoženja potom dedšeine in ta: kozvani ekvivalent. Popusti so sic* deči: Če ne prekaša pristojbin a lii 200, znaša popust 50%, če pa pre- kaša pristojbina lir 200, potem zna* ša popust 25%. Popust se dovoli samo za državno pristojbino, ne pa na občinskih in deželnih dokla? dah. Ti popusti se dovolijo samo v slučajih, ko se pristojbina plaea do 30. junija 1927 ali pa če se je udlog plačila pristojbine dovolil do 30. ju- nija 1927. Za pristojbine, ki bi se ne likvi* dirale do navedencga roka, se po? pusti dovolijo, če se plaea pristoj- bina tekom 3 mesecev po ugoto- vitvi. Re^isterski uradi smejo pristoj- bine od 20 do 250 lir odpisati, ee se dolžnik ne more najti ali čc bi bilo izterjanje združeno s prevelikimi stroški. Za pristojbine od lir 250 dalje odrcdi lahko odpis finanena inten- denca v sporazumu s kr. advo? katuro. Sprejem v žensko obrtno solo. Vpisovanje v /eiisko obrtno solo se bo zakljueilo 16. oktobra. Vanjo se sprejemajo ueenke po 13. letu, ki so dokoneale komplementarno ali meščansko šolo. Sprejemajo se tudi z drugih šol, a v tern odloča ravna* teljstvo. Sprejemni izpiti se bodo polagali 18. cktobra. Za stare ueen= ke in one, ki so sprejete brez spre- jemncga izpita, začne pouk 16. ok? tobra ob 8. Goriška Mohorjeva družba. Gg. poverjenike ponovno prosi? mo, da nam nakažejo udnino, kar so jo že nabrali med letom ali tudi morebitne zastanke od lanskega leta. Oni gospodje, ki so imeli prejšnja lcta kake neprilike pri prevožnji knjig, ali ki želijo v tern oziru kak* snih izprememb, naj sporoče svoje želje, v kolikor teLa še niso javili v nabiralnih polah. Mohorjanski pozdrav! Tajništvo s Gorica, Corso Verdi 1. Potniški avtoi. Rer je cesta ob Idrijci uničena vozi Ribijev potniški avto preko Ajdovščine in Črnega Vrha in si* cer: | 1. Iz Idrije ob 5.15, prihod v Aj? ' dovšeino ob 7.30 tu zveza z avtom i za Postojno, — prihod v Gorico ob 8.30. Iz Gorice ob 16, prihod v Ajdov* šeino ob 17.30 — tu zveza z avtom iz Postojnc -— prihod v Idrijo ob 20.30. 2. Odhod iz Gorice ob 6.10, pri* hod v Idrijo ob 10.40; odhod iz Idrije ob 15, prihod v Gorico ob 18.30. 3. Brza vožnja z edino vmesno postajo v Ajdovščini: Odhod iz Idrije ob 5.30; v Ajdovščini ob 7.00, v Gorici ob 8.00. Odhod iz Gorice (žel. postaje) ob 16.15, v Ajdovščini ob 17.15, v Idriji ob 18.45. ' Nova knjiga. V založbi »Nove založbe« v Ljub* Ijani je izšia nova knjiga slovitega angleškega pisatelja Jacka Londo* na: Morski vrag, prevel I. M. Cena knjigi je 20 dinarjev. Dobi se tudi ; pri nas. Dejanje, kot v vseh Londo? novih romanih je vseskozi napeto in zanimivo. Glavna misel celotne? ga romana je: človeška volja in energija premoreta marsikaj. Sezite po knjigi! Revolucija v Albaniji. Proti viauavini Ahmed beg Zo? guja so se dvignili privrženci biv? šega ministrskega predsednika Fan Noli j a. Streljajo se okrog Skadra, da je veselje. Fan Noli pa eaka v Zadru'-na italijanski strani, kako bo njegova reč iztekla. Radičeva izjava. V Ženevi je Štefan Radič dajal razne izjave. Med drugim je tudi dejal, da je priklopitev Avstrije k Nemčiji nekaj čisto naravnega in je neumno se proti temu boriti. Mi tudi pravimo,da je tako, ali »viso? ka« politika ne vpošteva, kaj je na- ravno in kaj ni. Pomagajte svojim obcinarjem! Obeinarji iz Kojskega se močno pritožujejo nad tamkajšnjo občin? sko upravo in posebno nad čudnim postopanjem občinskega tajnika Simsiča Damjana. Obeinski tajnik noee prosilcem sestavljati pokoj« ninskih prošenj in jim noče izda? jati potrebnih dokumentov. Opo* zarjamo g. župana Obljubka, da xiidcvo preisče in ugotovi. če so pritožbc obeinarjev proti obeinske? mu uradu upravičene. Ko ugotovi upravieenost pritožbe, naj napravi ! v uradu red, da bodo tudi obeinnr? ji Kojskega pomirjeni. Pobratimija. V nedeljo popoldne so se pripe? Ijali v Belgrad poslanci iz echo* slovaškega parlamenta in senata, 67 po številu. To je uraden obisk zastopnikov bratske čehoslovaške republike. Brate Čehe so slovesno sprejeli. Čchi bodo obiskali tudi Slovenijo in Ljubljano. Za narodne manjšine. V Solnogradu je zboroval dne 2. in 3. oktobra narodno ? manjšinski odbor drustev za Zvezo narodov. Pri zborovanju se je prav s poseb* no pozornostjo obravnaval položaj Slovanov in Nemcev v Italiji. Na? vzoči predsednik italijanskih dru? štev za Zvezo narodov prof. Gia? nnini je izjavil, da ne more prevzeti nobene obveznosti, ker se bo odpo? vedal predscdništvu. Po izcrpni razpravi je odbor sklenil, da se bo vprašanje narodnih manjšin v Ita- liji na prihodnjem zborovanju v spomladi ponovno razpravljalo. Prošnja. Naprošajo se vsa županstva, naj ncmudoma sporoeijo upravi »Gori* ške Straže«. ako se nahaja v njih obeini neki Viljem Gorjup iz Go^ i rice, ker gre radi vojaških zadev. j Fant je nekoliko slaboumen in inui 1 desno roko sključeno. Panevropa. 3. in 4. t. m. so se zbrali odlični državniki in politiki na Dunaju na panevropsko zborovanje. Misel o združenju evropskih držav vedno bolj zavzema duhove. Na dunajsko zborovanje, kjer predseduje kan* cler dr. Seipel, sta odpotovala tudi zastopnika Slovencev in Hrvatovv Italiji, posl. Besednjak in Wilfan. Mestne novice. V cast sv. Frančiška. V pondeljek popoldne se je vila po goriškem mestu veličastna pro* cesija v cast sv. Frančišku. Take proslave Gorica še ni zlepa dožive? la. Z neko grenkobo so pa Slovenci občutili, da jih ni odbor za prosla* vo skoraj nič vpošteval. Za sloven? ske organizacije na tiskanih vabilih ni bil niti red določen. Natrpana cerkev sv. Ignacija pri pridigi č g. kurata Staniea iz Podgore \c pac iz? pričala, da goriško slov. ljudstvo kaj rado pride k vcrskim prireditvam, a je treba temu primerno tudi kaj ukreniti. Prepričani smo pa, da je omenjeni odbor le spričo obilice dela nepopolno izvršil svoj posel in upamo, da bodo prihodnjič sloven? ski in italijanski vcrniki v cerkvi složni in enako vpoštevani. »Mladikinau akademija. V nedeljo in pondeljek je vrla go? riška »Mladika« priredila lepo aka? clemijo v proslavo sv. Frančiška Asiškega. Slovenci iz mesta in oko< lice so potrdili, da bolj ljubke pro* slave bi v naših skromnih razmerah skoraj ne mogli prirediti. Vodopiv? čeva himna je zelo veličastno zve? nela pred sliko asiškega ubožca. Napeto smo opazovali skioptične slike in opisovanje svetnikovega življenjepisa. Prizorček in lepa de* klamacija sta poslušavce uvedla v igrokaz o spreobrnjenju sv. Fran? čiška. Marsikomu so solze zaigrale v očesu . . . Ljudstvo se je obakrat razhajalo polno pohvale, da so za? mogli tudi Slovenci živeti dve urici v spominu na svetnika, ki je v svoji veliki ljubezni objemal ves svet., V imenu društva se zahvaljujem J javno vsem, ki so pomagali pri zad* nji društveni prireditvi. Prav lepa hvala g. prof. Terčelju, drji; Kralju ter vsem igravcem in igravkam! Predsednik. Gledišče — Trg. Dom. V soboto 9. t. m. ob 20.30 in v ne? deljo 10. t. m. ob 15.30 uri se upri? zori Cankarjev »Hlapec Jernej«. S temi predstavami se otvori naša gledališka sezona. »Hlapec Jernej« je eno najboljših Cankarjevih del, ki je prevedeno že na različne druge jezike in spada že med svetovno literaturo. V Skr? binškovi dramatizaciji je bil upri? zorjen v obeh slovenskih staliiih glediščih s kar največjim uspehom.. Za Gorico bo ta uprizoritev gotovo dogodek, ki ga bo znalo naše ljud? stvo pozdraviti z največjim zado? seen j em. Repcrtoir, ki bo sledil »Hlapcu Jerneju«. bo sestojal po večini iz del naših pisateljev in tudi odlični domaei pisatelji so nam obljubili svoje riovitetc, ki bodo z največjo skrbnostjo in pažnjo postavljene na oder. Gene k predstavam ostanejo iste, kakor prošlo sezono, in to tako nizke, da si pač lahko naš najrev? nejši človek privošči poset. Pred^ stave si bodo slcdile približno po šririnajstih dnevih, ne glede na po« novitve. Artistieni vodja in reziser je Just Košuta. ' Nasli so [ uro. Kdor jo je izgubil. naj gre po* I njo na mestno županstvo. „Goriška Straža" v vsako hišo! Priloga„ GoriSke Straže" St. 61 *üori$ka;tkaäa« >*>.;>' Po povodnji. Človeška trupla v valovili * Hiše in polja za- sute-Škoda gre v milijone-Vlada, napomoč! Zdaj prihajajo komaj poročila o ogromni škodi^, ki jo je napravilo zadnje deževje. Skoda, ki jo trpi nase ljudstvo posebno na Idrij* skem in v Gorah gre v milijone. Tu objavljamo natančnejša poročila. Iz Idrije. Povodenj je leta 1525. hotela za* liti naše mesto in rudnik. Takrat se je ob potresu odtrgal velik del Ko* balove planine in zdrsnil v Idrijco. Zasulo je strugo, voda se ni mogla odtekati, zato je naraščala po me* stu, stala do znane kapelice sv. Ja? neza in malo je manjkalo, da ni za* lilo rove v jami. Veekrat je še v teku let nagajala voda, vendar take škode kot letos ni napravila. V goz* du nad Idrijo je čakalo na tisoee debelih hlodov, da jih spravijo na odločeno mesto, a neurje je to za* braniio. Ko je le deževalo so se struge naših potokov napolnile, po* plavile okolico in vzdignilo debele žagovce, ter jih drvilo po Nikovi navzdol. Podrli so leseni most, ki pelje na Vojsko, lesovje je plavalo proti mestu in podrlo mostove. Most pri sv. Janezu je bil železen, struga tarn potlakana z moenimi deskami. A te je odzdignilo in pla* vilo naprej. Čez 2 mosta so se zbite deske prerile, pri tretjem pa vzdig* nile na kviško in zaprle odtok vodi. Pretrgala je bregovhi zid in se vsu* la po spodnjem delu mesta. Vdrla je v pritlične sobe, odnesla vse kar ji je bilo na potu in tako 4 ure vni* eevala stanovalcem opravo, obleko, razne posode, vdrla v prodajalne trgoveem in napravila škode za par miljonov. Ko bi se to bilo zgodilo po noči, bi bilo veliko mrtvih, tako pa so vsaj v naglici rešili življcnje, in marsikateri le tisto obleko, ki jo je imel na sebi. Tukajšnje vojaštvo je pridno po* magalo resiti, kar bi se dalo, revezi so do kolen v vodi hodili ure in ure v nalivu in ko je deževjc prene* halo, odstranjevalo kamenjc, prst, korenine in lesovje, ki je sem pä tja nakopieeno po cestah zabranjevalo promet. Stari ljudje ne pomnijo takega neurja in take velikanske škode. Ker so nekatcri kanali zasuti, derc še sedaj voda v kleti. Danes jo iz* pumpajo. a jutri je zopet polno vdde, in brizgalnice morajo zopet nazaj. Državna pomoč bi bila zelo po* trebna, da se poškodovancem vsaj nekoliko odpomore, ljudje usmilje* nih sre že store po možnosti, a da bi poplavljeneem, zlasti trgoveem pomagali, ne zmorejo, tu je treba izdatne državne podpore. Driigo poroeilo iz Idrije pravi: Ni še zgubila nesreena Idrija sledu one velike povodnji lansko pomlad, že jo je doletela nova in hujša ne^ sreea. Po dolgih, lepih dnch se je v nedeljo 26. p. m. napravil dež, kateri je postajal vedno moenejši. Lilo je celo noe in drugi dan na vso moe. Hudourniki so iz Vseh hribov drli v potok Nikova, katera je postajala nenavadno hitrd viso* ka. V pondeljek dopoldne je Ni* kova prinesla s seboj velike mno* /ine lesa, korenin, dreves itd. ter s tern zastavila vodi pot. To je bil glavni vzrok take nesreee za Idrijo. Voda je z velikansko silo nodrla most pri sv. Janezu (pod Gradom) ter prestopila tik pod Zadružno gostilno bregove ter drla in uniče* vala skladišea, trgovinc, zasebna stanovanja itd. Odnašala je s seboj drva, perilo, razno trgovsko blago in dr. Prizadetih je mnogo trgovin. Najhu.jšo škodo trpi trgovec g. K. Treven. Unieilo mu je premnogo špeceri jskega in manufakturnega blaga. Voda je drla z grozovito silo ter po ulicah prcnašala hlode in razno drugo šaro. Dalje so kruto prizadete trgovine: Mar. Tratnik, kateri je odneslo z eno besedo re* čcno »vse«. Ta je hudo prizadeta, ker je trgovino šele dobro zaeela. — Josipu Grilcu je stopila voda v skladišea in trgovino ter napravila ogromno škodo. Veliko škodo trpe se trgovine: Lampe. Obč. kons. dru- štvo in še vee drugih trgovin in raznih obrtnikov. Premnogo y* močno prizadetih. Ceste so razru= vane in blatne, da je bil prehod pr. vi dan po nesreči popolnoma ne: mogoe. Les, katerega je prinesla Nikova je kupoma ležal na vsch koneih Idrije, kamor ga je zanesln voda. Voda je podrJa most tik tr^f. Gosp. društva. Ogromno škodo tr* pe posestniki, kajti le malokateri je, da nc bi imel zemlje v vee pla* zovih. Mnogim družinam je udrla voda v stanovanja ter opustošila vse. Rudarjem, ki imajo svoje bor* ne njivicc pod »novo cesto« je ve* einoma vse unieilo. Stala je namree Idrijca 2 dni erez in erez. Kar ni 1 vnieila voda je vničil les. Vsled i usadov in hudournikov so vnieeni veeinoma vsi nasadi, ki so v blizi- ni vode. Gospodu dekanu je voda odnesla prasiea, katerega so pa k sreei še živcga dobili iz ruševin. Najhujša nesreea pa je zadela dru- žino Martina Vclikajnc št. 540, to je dobrih 10 minut od Idrije proti Sp. Idriji, tik Marofa. V gornjem stanovanju omen jene hiše so se nahajali oee in 2 hčcri. Voda je pri* drla že v spodnje prostorc, kjer I stanuje gospodar hiše Val. Lapaj* 1 ne. Omenjeni, Apolonija in Marija 'elikajnc sta hiteli navzdol poma* e bolj čudna je pa uredba, ki doloea. k'ako se bo pouk v sloven- ščini vršil. Prcdvsem se bo sloven- ščina poučevala kot »lingua stra* nicra« (tuj jezik). Prav tako tudi nemščina. 1\)rej se da sklepati, da se bodo ueili slovenski dijaki nem* ščine, odnosno Nemci in Italijani slovenščinc. Toda uredba menda misli drugače, ker se bo po en »tuji jczik« poučeval od drugega do vstetega petega razreda le v eni pas ralelki vsakega razreda; na drugi i paralelki pa drugi jezik. Iz te vse= ': kakor čudne uredbe, ne vemo ko? mu bi jo pripisovali, ravnateljstvu . ali vis jim šolskim oblastvom, izha? j jit več vprašanj. '< Najbolj važno je, ali se bodo pri razvrščanju učencev v paralelke ozirali na želje posameznih priza? detih učencev? Želeti je, da bi me* rodajni cinitelji ugodili vsaki taki /clji. Ce se bodo, potem menimo, da je najbolje, če se slovenski di; jaki uvrstijo v tisto paralelko, kjer se bo poučevala nemsčina. Sicer, priznamo, bi bil pouk slovenščine oz. materinščine slovenskim dija* kom zelo zelo potreben; saj z liudske sole niso dosti prinesli. S tern v zvezi pa se vrine še eno vprašanje. Ali bo slovenski dijak imel kaj koristi od tega pouka? Odgovor odvisi od učnega načrta in učne metode. Ako bo za pouk slovenščine predpisana uena meto? da kot za tuje jezike in tcmu pri* meren učni načrt, potem lahko sklepamo. da je pouk slovcnščine namenjen Italijanom in Nemcem. In slovenski dijak? Ali ne bo obiskovanje slovenskih ur v prvih razredih zanj nekaka potrata časa, ki bi ga lahko bolj koristno upora* bil pri študiju nemšeine? Treba je pomisliti, da zahteva pedagogika iezikovnega pouka za učenje ma? terinščine popolnoma drugačno mctodo kot za ucenje tujih jezikov. Zato upravičeno dvomimo, da bo* do imeli slovenski dijaki v prvih razredih kako korist od tega pou: ka. Pozneje, ko se bodo morcbiti podajali tudi koščki literarne zgo* dovine, bo postala stvar drugačna. Če je pa že v ucnem načrtu mi* šljeno, da bo slovenščina le za Nemce in Italijane, potem je slo* venski dijak prikrajšan. Upamo, da bodo gg. ravnatelji vpoštevali tale naš nasvet: čc se bo slovenščina )H)dajala kot ^lingua stranicra« z osnovnimi nauki, naj gredo sloven* ski dijaki v drugo paralelko. H koncu moramo pa tudi pri* pomniti, da je ta naša prošnja le sliitnja naših žel.i glede šolstva. ZAHVALA. gosp. Avgustu Ravnik*u, generalnc- mu zastopniku Zavarovalnice V Us nion v Gorici, Via Barzellini 2 za točno in kulantno izplačano od= škodnino za moje vsled požara vunieeno poslopje. Priporočam vsa* kemu Zavarovalnico L' Union. Viktor Madon, Madoni — Banjšica, DoruitB za shlad .Gopišhe Straže" Zahvala. Povodom prebriclkt' nenaduniestne izgube dragega nam sina, brata Francefa^ se tern potoni prisrtno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način poka- zali, da sočustvujejo z nami. Posebno se zahvaljujemo č. g. žup. 1. Vadnjalu za njegovo posebno skrb, ki jo je imel do pokojnika v njegovi bolezni, č. g. žup. J. Pišotu za asistenco in krasen ganljiv govor, g. F. KopaCinn in pevcem za zapete ža- lostinkc, „ S. izobr. društvu" in drugim za darovane VLMice, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem drugim, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in mu s tern izkazali zadnjo cast. Bug plačaj vseml Slap pri Vipavi, dne. 2. oktobra 1926. Žalujoča družina Furlan. ZahvaEa. Potrti vsled neizmerne žalosti ob prebridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta in brata Silvestra Komela se tern potom najsrcneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno udcležbo pri pogrebu. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, domačim pevcem in njih pevovodji za ginljivo žalostinko, g. pe- kovskemu mojstru Valentinčiču in njegovi blagi soprogi za prekrasni venec, dragim sorodnikom za lepe sopke, ter vsem, ki so na katerikoli nacin po- magali, da se je pogreb tako lepo izvršil Bog vsem stotero povrni, po- kojniku pa bodi lahka domača zemlja. Ajševica, cln 5. oktobra 1926. Žalujoča družina in sorodniki. nasproti? Brazgotina in pruska uni* forma. »Hola,« kriči gospod poveljnik, »vi mož, ali menite, da ne vem, kdo ste. Jaz že vein! Škoda (povelj* nik se ozira) da ni nobencga moža v bližini; pa veste kaj? Priditc ju? tri točno ob desetih v moj urad na mestnem poveljstvu in se javite, ste razumeli, falot, lump, tarn vam že povem še naprej!« Poveljnik odko- raka zaripljen. Falot in lump se pa ni javil. Delo v glavnem stanu. »Kakšen oddelek vodi stotnik Von in zu Lautenbourg?« »Vodi abecedni seznam vseh na* rodov, ki sovražijo Nemce.« Armadno poveljsto brzojavi na divizijo: »Halo, javite vse številke vaših tovornil'i avtomobilov.« Divizija: »48, 7824, 10.516, 835, 24.006, 19.027, 58.« Brzojavka je prišla kot običajno v roke stotniku Borovieki, ki je raz* sifriral brzojavke v tajni pisavi. — Čez eno uro je excelenca že brala polna preeudnega čudenja: »Burski prestolonaslednik s pettisoč škatlja? mi ušivca na obisku v Sahari v od? delku za mast«. Previden kot vedno je pa stotnik Borovicka pripisal: »Dobro je še enkrat povprašati na diviziji, ker netočnost ni izključena.« Vojno sodišče. V oficirski obednici je nanesel pogovor na »zločin proti oboroženi moči države«. Razvnel se jc skoraj prcpir. Pripomnil sem, naj o tern razsodi pravni referent kornega po> vcljstva. Išeem ga z oemi med omizjem. Na nobenem rokavu znaka. »O/< me dobrohotno pouči trc* ! bušni major, »pri nas opravi take reei kar stražmešter Topoglavsky.« Pa srečam nekega dne brkatega stražmeštra. »Po popa Ivanovga moram. Je klican pred vojno sodišče.« . Čez pol ure prikoraka Topoglav* j sky ves zadovoljen s svojimi momci. »Halo, stražmešter, kje je pop, prieV?« »Ježeš, Marija,« vzklikne revež ves prepaden, »kaj za pričo je? Sem pa mislil, da je osumljen in sem ga kar v Vislo sunil. Da bodo gospod? I je prej pri kraju.« i Nevtralci. Polet je 1916. Prav na stilfskem l>relazu so se stikale italijanska, av? strijska in švicarska iijcja. Strelski ! jiirki so tik eden nasproti drugemu. Žvicarska nevtralnost je bila v ne- varnosti. Se razume. da so zategadclj Švi* ; carji močno zastražili konce obeh : sovražnih jarkov. Težavna služba tik — svetovne vojne. Pa ni res; Avstrijci vsaj niso kazali, da mi* slijo rušiti švicarsko nevtralnost. Italijani prav tako ne. Obmejna služba je kar naenkrat že dolgo? časna. Včasih igra švicarska pol* kovna godba vedno iste koračnice. Tirolci v avstrijskem jarku, ki ča* kajo na italijanski napad prav tako dolgo kot na oni strani na avstrij? skega, imajo že dve pedi dolgo brado. Mustače pa žc kot sam Kri* štof Ravbar. Brivca pa nikjer. Pač, je na švicarski strani. Sveta nevtralnost mu pa brani na avstrij? ska tla za zaslužkom. Po medna* rodnem pravu je reč od sile zaple* tena. Tirolec je pa pravno uganko rešil: bradato lice je pomolil čez žično oviro, nevtralni brivec ga je pa s švicarske rcpublike preko nev? tralne ograje namilil in obril z nev? tralno britvijo. Slednja pa ne spa? da še pod mednarodne paragrafe. (Dalje). »GOKISKA STRA2A< Strati 5. Kaj je novega na deželi? Kanal. lmenovanje podestaia. Kakor smo zvedeli je prispel v pondeljek v naš trg »podeštat« g. Marij Ge* rometta. Prvi vtis, ki ga je napravil na človeka je bil dober. Ne more? mo ga še natančnejše soditi, ker najboljše ga bomo spoznali po delu. Imel bo precej opravka, ker bo upravljal kar štiri občine. Imamo pa upanje, da nam bo ncpristranski, ter da bo skrbno pazil na naše ob* činsko premoženje. Poduk v vezenju. Tvrdka šival* nih strojev Singer je priredila pri nas štirinajstdnevni tečaj za veze* nje (štikanjc). Iz vse kanalske oko* lice so se zglasila dekleta in tudi starejše gospe, ki so se marljivo udeleževale tega tečaja. Ukaželjnih učenk je bilo toliko, da so se mo* rale celo menjavati in sicer ene predpoldne, druge pa popoldne. V tem sicer kratkem času so se že to* liko priučile vezenju, da bodo sedaj lahko same rabile šivalni stroj. Obiskovalke so se ob zaključku spomnile marljive in potrpežljive njih učiteljice ter agilnega zastop* nika tvrdke Singer s par lepimi darili. Zalošče. Na naši šoli se je izvršila sprc* memba, katera :nas je zadela v živo. Naša domačinka učiteljica Zala Ši* nigoj ne bo več poučevala naših otrok. Grenke bescde nam silijo v pero — pa jih ne bomo zapisali ker upamo, da bodo šolska oblastva že ukrenila tako, da bo ljudstvo zado* voljno. Tomaževica pri Komnu. Dne 20. septembra je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu za* spala 36*letna Marija Rudež. Bila je dobra kršeanska mati in je za* pustila štiri nepreskrbljene otroke. Vsi, ki so jo poznali, so jo radi imeli, ker je niso videli nikdar sla* be volje. V bolezni je bila prav po* trpežljiva. Z vsemi je živela v miru. Njen veličasten pogreb je pričal, kako so jo vaščani spoštovali. Po* koj njeni duši in žalujočim otro* kom in soprogu naše sožalje! Komen. Tu je umrl 27. septembra znani sobni slikar in gostilničar Stano Suban vdan v božjo voljo in previ* den s sv. zakramenti. Žalujoei dru* žini naše sožalje. Gorjansko. V ponedeljck 4. t. m. smo tu po? kopali vrlega mladeniča Lojzeta Kosmino, kateri se je pretckh oe^ tek smrtno ponesrečil v »Cavi Ro* mani'< v Nabrežini in dan pozneje umrl v tržaški bolnišnici. Pripeljali so ga v nedeljo iz Trsta domov v rodno hišo — mrlvcga. Ril je sin* edinec, splošno priljubljen v celi vasi. vnet član prosvetnega društva in vzlrajen cerkven pevec. Vsa vas žalujc za njim in je to tudi dokazala ob njegoveir» pogrebu. Prišlj so njc* govi predstojniki iz »Cave Roma; ne« in tudi oddclek godbe iz Na* brežine, da ga spremijo na zadnji poti. Težko te bomo pogrešali, dragi Lojze; naj ti sveti večna luč! Tvoje žalostne stariše naj pa vsinilieni Bog potolaži! Hlevnik v Brdih. Dne 26. sept. je po kratki bolezni umrl Franc Sirk, posestnik in cer* kveni ključar. Izpolnil je 77 let. V sredo se ga je lotila bolezen, nnslcd* njo nedeljo je bil že mrlič. Pokoj* nik je bil dober gospodar in dober kristjan. Vse življenje se je držal pravila: moli in delaj. Do zadniega je kljub visoki starosti in težavni poti redno vsako nedeljo hodil k sv. maši in popoldanski službi božji. Umrl je mirne in lahke smrti, po* polnoma spravljen z Bogom. Ob veliki udeležbi je bil dne 27. sept. pokopan v Gradnem. N. p. v m. Grahovo ob BačL Dne 4. t. m. je prevzel upravo našega županstva podesta g. De Toni Angel. Ker naši predstojniki od štiri tisoč devet in devetdeset domačinov niso imeli nobenega za sposobnega, da bi nam gospodaril, smo odslej brez vsake skrbi in od? govornosti. Borba za prestolico no* vega obeinskega predstojnika ka* kor tudi za njegovo osebo ni bila svetla in jasna. V imenu zdrave in načelne politike obsojamo Iokalne težnje Grahovcev kakor Podbrca* nov, kakor tudi prikrita nastopanja in ponesrečcna predavanja o varč* nosti druge stranke. Novega občin* skega predstojnika smo sprejeli z veliko prisrčnostjo in z velikimi upi in nadami. Gospod je italijanske narodnosti, a se je med svojim bi* vanjem med nami poglobil tudi v naš jezik in v naše narodno izroči* čilo. Klanjamo se inu kot od za* konite oblasti postavljenemu urad* niku, sodila ga bodo pa njegova dela. Šlovrenc v Brdih. V vojaški bolnišnici v Trentu je umrl vsled bolezni na tifusu,, previ* den s sv. zakramenti 21 letni sin tukajšnjega uglednega posestnika Antona Mauriča. Pokojni je bil sa* mostojen kovaški mojster na Do* brovem. Bil je priden in pošten fant veselega značaja. Svojo obrt je vršil z veseljem, ter se je tako že v 19. letu starosti povzpel do samo* stojnega obrtnika. V aprilu tckoče* ga leta je nastopil vojaško službo. Truplo pokojnika je oče prepe* ljal z autom v domačo vas. Bilo je pae žalostno potovanje. Pogreb po* kojnika se je vršil na domače po* kopališee v nedeljo dne 3. t. m. po* poldne. Pogreb je bil nad vse veli* časten. Vdeležilo se ga je nad 1500 oseb iz vseh okoliških vasi. Bila so zastopana vsa zapadna Brda. Pred krsto so nosili v sprevodu štirinajst vencev in več šopkov svežih rož. Žalostinke je pel domači pevski zbor in svirala je tudi biljanska godba. Ob tej priliki so pokazali naši zapadni Brici kaka Ijubezen vlada med njimi. — Družini Maurič izražamo naše prisrčno sožalje, po* kojniku pa želimo zaslužcno plači* lo onstran groba. Idrija pri Bači. Dopjsnik, ki je pisal v zadnji »G. S.ospoda Antona Ferlata, učitelja v Mirnu autarstvo anonimnc<*a pisma, katerega sem pisal gospodični Idi Vergna ter se zahvaliujem g. Ferlatu, da je odsto^ pil od kazenskega postopanja pro* ti meni. V Štandrežu, dne 2. 10. 1926. Rihard Orel. *) ZJa članke pod tern naslovom odgovarja uredništvo saino v to I too, kolikor zahteva zakon. Kdo ve? Dne 21. sept. 1. je izginil Evgen Karlič iz St. Petra ob Nadiži. Sta= nujc v t. Petru pri Gorici. Isti večer se je podal v Volčjodrago po plačo in živež, a do danes se še ni vrnil. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči žcni Amaliji roj. Pavšič, vas Pesteni 121, Levpa, Avče. Stroški se mu vrnejo. Prva briska žganjekuha. Upravništvo graše. barona Teuf? fenbacha v Vipolžah nakupuje vsa« ko količino zdravih vinskih tropin pod jako ugodnimi pogoji. Vpisovanie strank se vrši vsaki dan razun nedelj, v upravniški pi* sarni v Vipolžah od 9. ure predpol* dan do poldneva. Ljudska posojilnica v Rihember? ku ima na prodaj šc 50 hi prvo* vrstnega starega vina po zmernih cenah. Blagajne raznih velikosti ima na prodaj R. Loverčič, Gorica, Via AbcoH št. 8. Kdor želi kupiti posestvo v Ju^ goslaviji, naj se obrne na splošno znano in najveejo posredovalno pisarno v Sloveniji »Posest«, Ljubs ijana, Sv. Petra cesta St. 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglasuje veliko število najraznovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20, polletno Din. 10. Na željo pošljemo 1 številko brezplačno na ogled. NASA VINA, dobra. po nizkih cenah, tudi v manjših količinah; inarsalo, vermut, grenčice, žganje, \inski jesih itd, prodaja trgovina v ulici AscoU št. 31 (na vogalu trga Korenj, de Amicis). »Vinarska zveza« v Gorici, Via Formica St. 1 ima v svoji zalogi cdino naša domača vina. Cene raz* meroma nizke. Dijakinje se sprejmejo na hrano hrano in stanovanje. Lenassi, Via Trieste št. 16. Tropine v vsaki količini kupuje Distilleria Goriziana, Viale XX Settembre 23. J Gorica i Iščem vajenca. — Ivan Krajnc, krojač, turije pri Ajdovščini. Odlikovana kamnoseška delavnica JOSIPA TRAMPUŠA v Gorici, Via Camposanto. Velika zaloga nagrobnih sporne nikov iz marmorja. Cenc so jako nizke. Naznanjam si. občinstvu v mestu in na deželi, da sem te dni na novo otvoril lastno BRIVNICO v ulici Coronini St. 38, (hiša g. Hvala) Gorica, ter se toplo priporočam za obilen obisk. Miroslav Kos, brivec. Lloyd Sabaudo. I'rihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 12. 10. 1926. »Conte Bramassano« 29. 10. 1926. !z Genove v Njujork v 9. dueh; v Južno Ameriko: »Re d' Italia« 12. 10. 1926. »Tomaso di Savoia« 22. 10. 1926. »Conte Verde« 13. 11. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Moncalicos« 30. 10. 1926. »Re d' Italia« 10. 12 .1926. Infarrnacije claje in sprejema pt-;¦':¦¦ naročila na vozne listke zastopni:: f. Rosich. Gorki' Via Contavalle St.. <> :: STAROZNANA TVRDKA :: EMIUO WOKULAT & G. Gorica, Corso V. E. št. 7. in vogal via Barzellini, priporoča svoje najboljše FOTOGRAFSKE APARATE vsake velikosti in vsake cene ter vso pripa- ajočo pripravo na debelo in drobno. ZOBOZDRAVNISKI ATEUE ROE^,,r BERKA Gorica, sedaj Corso Verd« 36. Lastnik se je speciali/.ira! ua Dunaju, bi! \aC let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen ži? leta 1018.- Sprejema do 9. do 12. in od 2, (5., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — Rontgenologic zavoi H za zdravljenje in diagnostiko prwija Di. 9. OB FIQKI 9 GORICI, CORSO »ITT. EM. !l!. Št. !Y SFHE3EMH OD 9 - IZ IN Z - * Zdravnili za zobe in usta Dr. L03Z KR9IGNEI sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travmku M. 20 ob sobotich in nedeljah pa tudi v AjdovŠčini štev. 14fc aasproti Ljudskemu vrt«. irite „Goriško Stražo" KRTove KOŽE kupujem Pasti in poduk na vpraSanja W. WINDSPACH GORICA, VIA CARDUCCI 6 Telefon štev. 16 Ustonovijena !. 1889 Poštni čeh. 10.S33 MESTHB Ml« LlUBLlflHSHB (ORADSKA *>TEDIONICA) Stanje vloienega I I f T f^ f I A |V[ A Stanje wlolenega denacja nad 200 *-* J V^ *-» *-»J «*'*» denarja nad 800 ntllljcnow dinarjew pREŠERN0VA ULICA m»"»n" h«*«»» " " sprejein» vloge na hranilne knjižnice kakor tudi na tekoči račun, in sicer protl naj- ugodncjSemu obrestovanju. Hranllnica plafuje ziasti za vloge proti dogovorjeni ocl- povedi v tekočem računu najvišje mogoče obrestl. flamslvo za vse vlogc in obrestl, tudi tekočega raöuna, je veije ^^ kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnične- ^H ga premoženja se inesto Ljubljana z vsem premoženjcm ter ^g davčno močju. Uprav radi tega nalagajo pri njej socliSča denar W nedoletnih, župnijski uradi cerkvcni in občine občlnski denar. W • Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prlhranke naj- ^ več v naši hranilnici, ker je tu popolnoma VAREN. V Hranilnica daje posojila po nlzki obrestni nieri na posestva in menice. TeodL Hribar (nasi.) - OoHea GORSO VERDR 32 - Oiisa Cenfr« Fosaj.) tfellka zaioga CcsHpp piEtn^ iz znant tovanne Res&nsh&^ l Hßi/msr.n, ?ebIüq- BEago solidno! Gene zmernoE PODRUŽNICA l+Mwtik hredltne banke i? Berici Corso Verdi .JrgovskI I»«**«" Telefon ütevillca 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Din 50,000.000 181111010 LJUduJMHM Dur 10,000.000 Podružnice : Brežice, Celje, Črr.omelj, Kran], Maribor, Metkovič Novi Sad, Plui, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4% Vfioge w tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejSe obrestne mere). Nakup vafiui, čekov, deviz in obSigacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših ccnali. Nakazila v tu- in inozemstvo. Bopzni ir. ostali bančni posli. m. Kotollšlc^ lcnjigrorrn^ - Oorica niHlliiitiiiiiliiaffiniRiTniinTfnnTrniiiTniinnilfTn ulica CarduccI 2 (Mcntova FiAŠ«čii> iil!lliiiii!iiiiIiiiiiiiiiiiii!iiiiiiii!;!i>iiliIlllTil ima Katoliška knjigarna ogromno zbirko vseh postavno predpisanih tipov šolskih zvezkov in vseh za solo spadajočih predmetov. Velika zaloga risarskih potrebščin, Fabriano papirja raznih vrst, risarskega orodja, tušev vseh barv in druge risalne predmete. Cene w istini brez k^nteisrence- Pravkar je i/šel tudi Vedež I927 katerega ima Kat. knjigarna v izkliucni razprodaji za GoriSko. Cena kakor lani: Lir 4 za izvod. Trgovcem običajni popusf. ==