2)%  Ambrozij se je v svojih teoloških razmiš- ljanjih najpogosteje zadr`eval okoli treh vpra- šanj, izoblikovanih v okolju, v katerem je `i- vel. Bistveno vprašanje, s katerim se je uk- varjal vse `ivljenje, je bilo problem arijans- tva. Smemo reèi, da je prav s svojimi priza- devanji tudi kot cerkveno dr`avni politik ve- liko pripomogel (ob Hilariju), da se je zahod- no kršèanstvo osvobodilo arijanstva in ohra- nilo nicejsko veroizpoved. Poleg tega glav- nega vprašanja pa moramo izpostaviti tudi njegova stališèa do sirmijskega arijanstva na oglejski sinodi ter do zahteve pripadnikov arianizma po lastni cerkvi v Milanu. Ambrozij je na Zahodu prvi teolog, ki se je tematsko lotil pisanja o Svetem Duhu. Pred njim ni bilo nikogar, ki bi obdelal to temo; res pa je, da takrat na Vzhodu `e poz- namo takšna dela. Ambrozij `ivi v èasu, ko se je Svetemu Duhu odrekala bo`anskost. Uèil je, da je Duh z Oèetom in Sinom ‘ene narave’ — to pa pomeni, da v tem izrazu vklju- èuje ‘eno vladanje’, ‘eno oblast’ in ‘skupno kraljevanje’. Izraze je uporabljal zato, ker je s pomoèjo njih `elel utrditi osnovno resni- co o Svetem Duhu — da je Duh Bog, kakor sta Oèe in Sin. Iskal pa je tudi tisto, kar je Svetemu Duhu lastno in se ne more pritikati drugima dvema. Uèil je, da mu je lastno ‘iz- hajanje’ iz obeh. Napisal je tudi veliko o nje- govem delovanju v Cerkvi in v kršèanski duši. Ambrozij je pomemben tudi kot kristo- log. Prvi med zahodnimi oèeti je uvidel po- manjkljivosti apolinarizma. Videl je, da apo- linarizem odreka Jezusu celovito èloveško du- šo, s tem v Kristusu zanika razumno dušo, na ta naèin pa reši njegovo brezgrešnost (apo- linarizem si ni mogel nikakor predstavljati, da je mo`na enost Bo`je Besede in èloveškega razuma v eni osebi). Ambrozij pa je v nas- protju z apolinarizmom trdil, da je Kristus v resnici prejel èloveško dušo, ki je odigra- la v njegovem `ivljenju bistveno vlogo. Na- predovala je in se razvijala kot vsaka èloveška duša, dala pa je svoj del pri odrešenju. Tako lahko vidimo, da Ambrozij Kristusu ni odrekel pravega èloveka, kakor na drugi strani pravega Boga. Na osnovi tega spoznanja, mu ni bilo te`ko sklepati, da se v Kristusu na- hajata dve naravi, bo`anska in èloveška. Dodal je le, da obe zdru`uje Beseda. Ta del Ambro- zijeve kristologije je res pomemben doprinos k celotnemu razumevanju Kristusa. Veèkrat se je v svojem `ivljenju moral spo- pasti tudi z vprašanjem mariologije, posebno glede Marijinega popolnega in trajnega de- vištva. V svojih spisih jo je veèkrat imeno- val z imenom Bogorodica in poudarjal njen pomen pri odrešenju. Posebej je poudarjal Marijo kot popolno `eno, ki ni poznala gre- ha, ki je ogledalo kreposti in jo postavi kot vzor vsakega kristjana, posebej pa posveèe- nih oseb. S svojo mariologijo je veliko pri- pomogel, da se je v raznih cerkvenih slojih ustalil pravi nauk in pobo`nost do Kristu- sove Matere. Tudi marijanska pobo`nost ima del svojih korenin prav v pridigah, ki jih je Ambrozij posveèal Bogorodici. Ambrozij se vèasih omenja tudi kot pi- sec kršèanske duhovnosti. Svoj ideal popol- nosti je nakazal v delih, kjer se je posveèal vprašanjem devištva. Njegove lepe misli naj- demo tudi med krajšimi eksegetskimi spisi. Po njih je ostal trajno navzoè v duhovni teo- logiji in tako vplival na mnoge duše, `ejne višje duhovnosti. Potrebno je priznati, da v */' 2)%  3 * # svojih razmišljanjih ni izviren, ker je veliko prevzemal od vzhodnih oèetov. Ni se posve- èal globokemu razmišljanju, zelo dobro pa je poznal èloveško srce. Prav tako pomemben je v moralni teolo- giji, v kateri je zelo izviren. @e v Svetem pi- smu in filozofiji je iskal in našel dobre rešitve doloèenih etiènih vprašanj svoje dobe. Bil je dober moralist, ker je odlièno poznal teološ- ko-filozofske vrelce, iz katerih je èrpal pra- vila za dostojanstveno in dobro `ivljenje. Tudi v eksegezi njegov doprinos ni maj- hen. Slaven je postal prav kot vodnik v du- hovnem `ivljenju. Njegove govore, ki so bili stilistièno in retorièno dovršeni, so poslušali ne samo kristjani, ampak tudi pogani, ki so cenili lepo besedo. Ambrozij pripada med redke duhove za- hoda, katere najdemo v bizantinski teologiji. 2)%  Bizantinska teologija pozna Ambrozija kot teološkega uèitelja in velikega cerkvenega dr- `avnika. Kadar je bilo treba katero od ver- skih resnic zagovarjati iz izroèila, je med na- vedenimi pogosto Ambrozij. Njegova teolo- gija se pogosto uporablja tudi kot zagovor pred krivoverstvi. Ambrozij je sijajno razpoznaval teološke probleme svojega èasa. Nanje je gledal z vseh strani. Pouèeval je teologe tako, da je na vsa vprašanja vedno skušal odgovoriti pravilno in zadovoljivo. Njegove teološke razprave so pogosto postale del Cerkve. Zato je tudi ra- zumljivo, zakaj je na zahodu uvršèen med štiri najveèje cerkvene oèete. Literatura Ambrozije, Otajstva i tajne, Makarska 1986. Bartolomeo Vivarini: Poliptih sv. Ambro`a, olje na lesu, 1477, Akademija, Benetke.