SžanovsMca organissacifa JVU Iz sekclje VSEM SRESKIM DRUŠTVOM. Izvršni odbor JUU je poslal v razprodajo sekciji naslednje: »Učiteljski koledar« a 12'— Din. »Pedagoška biblioteka« 1. zv. a 3'50 Din. (Učni načrt za narodne šole.) »Pedagoška biblioteka« 2. zv. a 2'50 Din. (Učiteljska izobrazba v drugih državah.) »Pedagoška biblioteka« 3. zv. a 2'50 Din. (Reforma praktičnega učit. izpita v Jugoslaviji.) Zgornje bo na Tazpolago vsem interesentom na letošnji banovinski skupščini. Prosimo član-jtvo. da pridno sega po tem, ker je to gradivo vsakomur zelo potrebno. Iz druitev: UČITEUSKI SVET V KRANJSKEM SREZU. Šolski pireglednik Josip Lapajne je sklical na 21. junija 1935. sejo sreskega učiteljskega sveta v Kramju, da bi se tem potom uredile nekatere neenotnosti, ki obremenjujejo prav za prav vso banovino. Osemletna šolska obveznost je vnesla v šolo nekak nered, ker ni za zadnji dve šolski leti primernih šol, ne učnih oseb. Šolska leta so v&led tega razporejena na istih šolah na različne načine, kar bi se moralo vsekakor urediti, sicer pade naše šolstvo pod svoj dosedanji niveau. Učna snov je' raznovrstno razporejena. Po soglasnem sklepu naj odslej vse šole v drugem šolskem letu podajo osnovne zemljepisne pojme v obliki domoznanstvenega pouka, tretje šolsko leto naj dovrši opis domače banovine, četrto šolsko leto pa ostale banovine. Peto šolsko leto naj snov združi in spopolni, na kar naj se pečajo nadaljnji letniki z drugimi diržavami, to pa v tesni zvezi z odnosi do našc države. Neenotni urniki razpredelju.jejo šolo v novo in staro šolo. S prihodnjim letom naj se v bistvu povk uravna po novih učnih načrtih. Snovi naj se vnese le toliko, kolikor se jo more obravnavati. Šols:ke olajšave naj se v principu dovoljujejo le onim, ki so faktično dosegli stopnjo sedem ali osem šolskih let. Za peto in šesto šolsko leto olajšave niso primerne, ker bi s tem šolstvo nazadovalo za dve leti. Iz splošnega poročila smo posneli, kako skrbi učiteljstvo, da so šolska poslopja že z zunanjo obliko v nekak okras vasem. V nadaljnjih svojih izvajanjih so je tov. Lapajne dotaknil vseh perečih učiteljskih vprašanj v srezu. Častna je ugotovitev: dokler ima država ob svojih mejah tako narodno-zavedno šolo in učiteljstvo, ne bo ogrožena po nikakih sosednjih aspiracijah. Gdč. Zaman Slavica iz Cerkelj je nato podala krasen referat »Kako izvajamo oporoko Ni. Vel. Vit. kralja Aleksandra Uedinitelja ,,Čuvajmo Jugoslavijo" pri svojem stanovskem delu«. V debati so tov. Rupret, Mihelič in Žužek poročilo dopolnili glede socialnega udejstvovanja med šolsko mladino, kar je predvsem dolžnost PRK, ki pa že tudi sedaj v tem oziru spolnjuje tozaidevne namene. Predsednik dostavi k debati, da se naša šola zaveda, da je vsak poedinec Jugoslavija, ne samo ona zemlja, ki nas preživlja, želeti bi le bilo, da neprimerne izvenšolske razmere ne bi ogrožale plemenitega stremljenja učiteljstva. Gospa Hotzl Marija iz Cerkelj je govorila o »Vzgojnem pomenu šolskih prireditev«. ZeJo skrbno sestavljeno poročilo, ki je iz njega seval idealizem našega učiteljstva, je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. »O knjižnicah kranjskega sreza« je podal svoje mnenje tov. Ločniškar iz Maivčic. Zelo lepo, poetično zasnovano prediavanje je učiteljstvo spremljalo z velikim odobravanjem. Sklepi: ugotovi naj se, kdo je lastnik sreske knjižnice, sestavi naj se knjižnični odbor, nastavi naj se honorarni knjižničaT, knjižnica naj uvede poslovalne dneve in ure, ikrajevni šolski odbori naj knjižnico vzdržujejo, sestaviti je seznam knjig, izdajajo naj se letna poročila. Učiteljske knjižnice' naj imajo le strokovne knjige. Vse'beletristične knjige naj se izroče javnim šolskim knjižnicam. Mladinski knjižnice naj se utrede po svoji vrednoti. Banska uprava naj izda seznam knjig, ki bi se lahko uvrščale v mladinske knjižnice. Ali pa naj se za to poveri Mladinska matica. Dr. Neubauer z Golnika je v poljudnem tonu razpravljal o nalogah šole v protituberkulozni borbi. Zanimivo je, da je na osnovi preiskav označil vse sresko učiteljstvo kot zelo zdravo. Prav tako. V zdravem telesu zdrava duša, v zdravem učitelju zdravi uspehi rijegovega dela. Popoldne se je vršilo zborovanje sreskega učiteljskega društva, ki ga je vodila tov. podpredsednica Malenškova. Situacijsko poročilo sta poidala predsednik in tajnik. Za socialni fond se je votiral znesek 500 dinarjev. Kot delegat za banovinsko skupšcino je bil izvoljen pole.g predsednika tov. Mihelič, naimcstnik Rant Fran. Na glavni skupščini v Sarajevu bo društvo zastopal predsednik. Dan dela, stvarjanja, je bil zaključen ob dobri volji domala vsega učiteljstva. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI pirosi vse zaostankarje na članarini, ida uredijo društvene zadeve vsaj prve dneve julija po prejemu plače. Kdor nima položnice naj jo zahteva od tov. blagajnika Koprive, učitelja v Zagorju, ali pa nakaže denar potom poštne položnice, ki jo dobi pri vsaki pošti, na naš naslov in št. 13.262. Nekateri še niso poravnali zneska za venec po 1 Din in po 2 Din za legitimacije. Tisti, ki ne poravnajo svojih obveznosti prve dni julija, povzročijo sitnosti društvenim funkcionarjem. Nekaj težjih zaostankarjev pa bomo izročili advokatu, ki na.j jih izterja, če ne pomaga pri njih tovariška prošnja. ^orofllai + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-OKOLICA VZH. DEL je zborovalo 8. junija 1935. v dvorani OUZD v Ljubljani. Tov. predsednik Kosin je v globoko zasnovanem govoru pozdravil prisotno članstvo in v tem pozdravu iznesel vse težnje, želje in zahteve vsega učiteljskega stanu, za kar so se mu vsi toplo zahvalUj in se tako solidarizirali z njegovimi izva.janji. Nato je prešel na dnevni red in poudaril važnost predstoječih skupščin. Izvoljen je bil poleg tov. 'p.redsedlnika še tov. podpredsednik Lulik za delegata na diržavni in banovinski skupščini in to soglasno. V živahni debati so bili sprejeti soglasno naslednji ipredlogi za obe skupšcini: 1. Učiteli naj ima pravico do tožbe. 2. Zahteva po disciplinarnem postopku. 3. Izvenšolsko delo naj se forsira po sposobnosti in času posameznih učiteljev. 4. Qrganizačna članarina naj se ne zviša. 5. Vsak učitelj nai ima enkratno brezplačno vožnjo po vsei državi. 6. Izenačenje prejemkov draginjskih doklad za poročene učiteljice. 7. Pri šolskih ekskurzijah naj bo za učiteljstvo prosta vožnja. 8. Učiteljstvu nai se olajša poset inozemstva v [poučne svrhe. 9. Za »Naš rod« in »Mladinsko maftioo« naj se dosežejo iste pravice, kot jih imata »Slovens^ki učitelj« in »Popotnik« t. i. nai bo vsaka §ola obvezno naročena. Pri obravna<vi stanovskih zadev ie bilo sklenjeno, naj se odseki pri mesečnih zborovanjih razdele jeseni, med. tem časom pa naj se posamezniki odločijo za delo pri poedinih odsefcih. Po obširni debati o tipionih pirimerih našega stanu, našega1 gledanja tia razvoi situacije in našega stremljen.ja za izboljšanje razmer v stanu samem j.e pozdravil tov. predsadlnik g. dr. Prodana, ki je razvil svoj referat o nalogah u^iteljstva v boju proti tuberkulozi na svojstven način. Po kratkem informativnem uvodu se je xazvil refeTat o posameznih vprašanjih in je bil rpotek taiko živaihen, da nas je le ura prisilila k zaključku. Tov, predsednik se je g. referentu zahvalil z željo, da bi še prišel med nas ira v zaikl.jučku izrazil željo. da bi obe stanovski skupščini reprezentirali naš stan. M. Kosin, preds. J. Tomšič, tajndk + JUU — SRESKI DRUŠTVI KOZJE IN BREŽICE sta zboTovali skupno dne 15. junija 1935. ob K10. uri v Kozjem. Predsednik Čok je ipozdraivil došle olane zlasti iz brežiškega društva z željo, da bi še večkrat iprišli k nam. Tov. Kobal je podrobno tolmačil referat tov. Hrena o gospodarskih ustanovah in zadrugaih, njih namem in ikorist. K besedi se je oglasil tov. Ravbar glede deležev v Učit. tiskarni, in bolniškega zavarovanja. Predlog, da bi podpisalo deleže društvo, je bil sprejet. Kot predstaivnik Rdečega križa nam je tov. Kobal \z Ljubljane podal poročilo in navodila o delovanju RK. Poinladek RK je zakonska ustanova, ki ustreza po svojih idejah postopku modernega poukai. — Predsednik Cok se mu toplo zahvali za njegova izvajanja. Sledi predavanje g. dr. V. Krasserja, ban. zdravnika v Kozjem: O tuberkulozi. Predsedniik se mu za zanimivo m poučno predavanje lepo zahvali. Nato se prečitajo došli dopisi. Tov. Ravbar iz brežiškega društva je podal izčrpno poročilo o seji društvenih predsednikov in orisal položaj v centralnem odboru v Beogradu. Navzoče učiteljstvo je soglasno izreklo zaupnico predsedniku Dimnikti. Za delegata na banovinski in glavni skupšcini je določen preds. A. čok, za namestnika ipa Kos Maikso. Predlogov za banovinsko skupšcino ni novih, pač pa naj se zato stari realizirajo. Stavljen je predlog: kako ie z otroki iz savske barnovine, ki so tam dovršili šol. obveznost in pridejo v .dlravsko ban., kjer je 81etna šol. obveznost. Blagajničarka opominja dolžnike na članarini. ki naj povrnejo vsai zaostali dolg iz prejšnjih let. Predsednik. zaključi zborovanje, želeč vsem prijetne počitnice. A. Cok, preds. A. Klečeva, taj.