"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE LET ZA SVOJ t NAROD V AMERIKI. ŠTEV. (NO ) 40. PRVI SLOVENSKI ilST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU; P, S. DRUŽBE SV. MOHORJA V ^^.ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO* IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. '(Official Organ of four Slovenian Organizations) =B ^ .2 PtRlv CHICAGO, ILL., PETEK, 27. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 27. 1942 LETNIK (VOL.) LI. PO 10-DNEVNIH BOJIH JIN RAZBILI ENO CELO ARMADO Cela 16. nemška armada razkropljena in 12,000 mož pobitih. — Nemška fronta pred Leningradom ogrožena. — Pritisk proti Smolensku. — Velika ruska ofenziva na jugu. Moskva, Rusija. — Sovjetska armada je zadala Nemcem, kakor se glasi posebna cbjava, izdana v sredo, enega najbolj občutnih porazov tekom cele svoje protiofenzive. Poročilo namreč govori, da je bila poražena vsa 16. nazijska armada, ki je štela 45.000 mož, ter, da jih je bilo od teh pobitih 12,000. Ta velika zmaga, največja, kar. jih je še katera sila izvo-jevala proti Hitlerjevi armadi, se je dosegla pri mestu Staraja Russa, 140 milj južno od Leningrada in 270 milj severoza-padno od Moskve, in sicer po bitkah, ki so trajale deset dni. Pri umiku so pustili Nemci za seboj ogromne množine vojnega materijala, ki je postal pscn rtu-sov. . SLAVOSPEV STALINU Stalin skrbi za vsako podrobnost v vojaških operacijah. Moskva, Rusija. — V nekem tukajšnjem listu je izšel te dni članek, v katerem se je zapel nekak pravi slavospev načelniku sovjetske vlade, Stalinu. Clankar, namreč armadni komisar Schadenko, je zapisal: "Tovariš Stalin osebno vodi bojne operacije naših čet. Ko je bila bitka za Moskvo v odločilni stopnji, je on vodil vse operacije blizu Tule in Moskve. Trdna roka Stalinova se čuti v vseh področjih vojaškega orga- j nizma. On se osebno bavi z vse-u 'in mi zadevami glede življenja svojih čet . . . Niti ena sama podrobnost glede zalaganja fronte z municijo, orožjem, živili in uniformami .mu ne uide. -o- PODMORNIK PODVZROČIL NEZNATNO ŠKODO , Santa Barbara, Cal. — Obstreljevanje, ki ga je izvršil neki japonski podmornik proti kalifornijskemu obrežju v ponedeljek večer, je povzročilo le kakih $500 škode, kakor se je precenilo. Izstrelki, ki jih je bilo okrog 25, so stali Janonsko veliko več. Poleg izgub na moštv materijalu pa pomeni ta poraz tudi Še v drugem oziru velik udarec za Nemce. Z njim je namreč ogroženo omenjeno mer sto, katero pa tvori nekako glavno oporišče za vso severno nemško fronto. Ako pade še to mesto Rusom v roke, bo ogrožen ves nemški odsek pred Leningradom, ne samo zaradi tega, ker bi obstojala nevarnost ruskega napada od strani, marveč tudi, ker je to mesto važno železniško središče, preko katerega pošiljalo Nemci zaloge četam na severu. To zmago dobro izrabljajo ruske čete in ria umikajoče se nemške čete izvajajo neprestan pritisk. Poročila trdijo, da prodirajo Rusi tudi proti Smolensku ter se temu važnemu mestu, kjer je glavni stan nemške vrhovne komande, čimdalje bolj bližajo Obenem se sliši, da so podvzele sovjetske čete srdito ofenzivo tudi na jugu, namreč nekje med mestomž^Orel in Karkov. "Kakor sčlpovdarja, so si Rusi tamkaj prebili pot skozi silno kom- ter so v bitke vpletene kar ce-pliciran nemški obrambni sistem ; le armade. ANGLIJA SI PRIZADEVA. DA SI OHRANI INDIJO 100,000 BRITANCEV IZGUB- LJEN1H V SINGAPORU London, Anglija. — S trdnjavo Singaporom je Britanija izgubila najmanj 100,000 vojakov, kakor je zadnji torek razodel Churchill v parlamentu. Japonci so objavili, da se jim je podalo v trdnjavi okrog 73,-000 mož, toda po Churchillov! trditvi mora biti število znatno višje, češ, da je bilo že prej tamkaj 60,000 mož, a je bilo pozneje poslanih tja v ojačenje nadaljnjih 40,000. V4višji zbornici pa je minister za kolonije istočasno razodel, da ni nikakih točnih poročil iz Singapora, kajti celrf* tamkajšnja garnizija se je podala brezpogojno, in niti en mož ni ušel, ki bi lahko prinesel kake vesti, častnikom pa očividno ni bilo dovoljeno, da bi stopili v stik z britansko vlado. Churchill je obenem omenjal, da utegne japonski vstop imeti za posledico, da se bo vojna podaljšala mogoče do 1943 ali 1944. INDUSTRIJA POSVARJENA, DA SE M0RAPRILAG0DITI Naborni direktor naročil industrijalcem, naj si izvežbajo naslednike za sposobne moške. — Povdaril, da utegne pobrati armada vse zmožne moči. -o- NAKUPUJEJO SLADKOR ZA LEND-LEASE Washington, D. "C. — lz nekega vladnega urada se je zadnji torek razodelo, da se je te dni nakupilo nad 14 miljonov funtov sladkorja, ki je namenjen, da bo oddan zavezniškim deželam pod lend-lease programom. V isto svrho je bilo na-kupljenih tekom januarja nad 17 milijonov funtov sladkorja. Izvedelo se je, da ste se Amerika in Anglija obvezali, da boste dali Rusiji tekom tega leta sladkorja za okrog 850,000 ton. KRATKE VESTI — Vichy, Francija. — Na Črnem morju, okrog pet milj severno od Bospora,;je bila neka ladja s 750. judovskim? begunci iz Rumunije in Br^garije, pognana v zrak, kakor govori neko poročilo iz Istanbul a. Nesrečo je povzročila ^np.Mirž kaka odtrgana mina. — Washington, D. C. — Justični department je objavil v torek, da se je na luki banki v New Yorku zaseglo od ameriške vlade okrog $9>,! jr0, last Chicago, HI. — Ameriškim industrijalcem je bilo izraženo resno svarilo, naj prilagodijo svoje poslovanje sedanjim časom, namreč, da bodo izvršili delo tudi z manj zmožnimi delovnimi močmi. To je povdaril general Hershey, vrhovni naborni direktor, ko je imel v torek zvečer govor pred tukajšnjim zborovanjem industrij al cev. • . * Vsi sposobni moški bodo poklicani v vojaško službo, je dejal general in naročil delodajalcem, naj prično vežbati ženske in starejše moške, da bodo izpoi- kar 30 u*eli in že mislil j. -- A zunaj bodeče žice VESTI 0 DOMOVINI Jugoslovanski delegat Dr. Ivan Subotič je v razgovoru z jugoslovanskim časnikarjem Dr. Milanom Herzog povedal marsikaj zanimivega o položaju jugoslovanskih vojnih ujetnikov v Nemčiji. (Konec) ♦ Pozdrav Ameriki skozi bodečo žico Pregledujemo druge dopisnice: Prostak Dušan Petrovič, št. 869333. Po komaj čitljivem rokopisu je razvidno, da je naš pravi gorjanec. S svojo nevajeno roko je napisal: "Z največjo hvaležnostjo". Ganljivo je, ker je "največjo" napisal z veliko začetno črko. Hotel-je izraziti velikost svojega veselja. In res, ■ni težko razumeti veselja tega junaka s planin, ko je dobil svoj zavitek s tobakom in ploščo čokolade. Več kot pol leta je tega, da je svet zanj zaprt. - • 'Lucky Strike' in 'Avalon' postajajo znamenita imena med srbskimi ujetniki. Ne vem, ka- nemškega Gestapo. Ta denar je niij ta mesta. Na to, da bi bfli bil namenjen za plačo razijskim tisti, ki imajo kako važno delo, agentom v Ameriki. za stalno o^eni, se industri- — Cungking, Kitajska — jjalci ne smej0 zanašati, je pov-Neki vladni govornik so je zad- darilf češ da se take nji torek izrazil, da j bo v na- izdajajo za kakih_____J" .v ___ prej namesto Burma ceste, ki jo cev Na ta načJn ^j. ^^^ .imajo radi. Prav tako je z zdaj kontrolirajo Japonci, upo- i industrija pred velikim proble- ameriltonako čokolado ki je cesta za dovoz jmom in nekatera podjetja, ki se ne bodo znala prilagoditi, bodo morala izginiti. "Nujno potrebno je," je dejal Hershey industrijalcem, "da izvežbate nekatere starejše moške ali pa ženske kot naslednike za vsakega sposobnega moškega v vaši službi, kajti vsi sposobni moški utegnejo iti." gorjancev je sveta stvar, kajti kdor bi se po krivem podkrižal bi spravil nase božjo sodbo. Zato so križi neukih gorjance1« prav toliko zanesljivi, kakor no tarjev podpis. Štirinajst hrvat skih vojakov, ki niso hoteli po slušati Kvizlinga Paveliča in s: vrniti v lutko-državo, je met seboj razdelilo zavoje. Zanje s je podpisal Ante, ki mu bomr. priimek spet zamolčali. In pra vi: "Najlepše se vam zahvalju jem za vse, kar ste nam posla li".1 Dopisnica je od 29. seotem bra in je potovala več kot tr mesece. Pošiljke, ki jih te dopisnice potrjujejo so potovale v tovoru ki sta ga skupaj poslala "Srpski Narodni Savez" ir. "American Friends of Yugosla via". Povprašamo g. dr. Subotiča, POLNEGA RAZMAHA VOJNE PRODUKCIJE ŠE NI Washington, D. C. — Neki uradnik vojnega produkcijskega urada se je "V torek izrazil, da se ameriška industrija še vedno preurejuje v vojno industrijo. Prehod iz civilnega v vojno stanje bo dokončan, kakor pravi, enkrat v jeseni. ČETNIKE DOLŽE ZA POMANJKANJE KRUHA Bern, Švica. — Po poročilu z Ogrske je neki list v Budimpešti vrgel krivdo zaradi pomanjkanja kruha, ki se zadnjih več deklici, tednov občuti v Belgradu, na srbske četnike. Ti namreč ovirajo prevoz, pravi list, a dostavlja da se je položaj nekoliko izboljšal, ko se je oblastem posrečilo, spraviti v mesto nekaj vagonov koruza, a pomanjkanje vendar še ni docela odstranjeno. x stavila zračna potrebščin Kitajski. -o-- NEMŠKI POSLANIK U$EL NAPADU Ankara, Turčija. — Tukajšnji nemški poslanik von Papen je imel srečo, da ni postal žrtev bombe, katera je bila očividno namenjena njemu. Napad se je pripetil v torek zjutraj na nekem bulevardu, kjer se je von Papen sprehajal s svojo ženo. Bomba je eksplodirala 50 čevljev daleč od_ njiju ter ie raztrgala nekega moškega, bržkone atentatorja samega, kakor se meni, ter nekoliko ranila dve dočim je eksplozija i 1 vrgla poslanika in ženo ob tla. Med tem, ko policija temeljito preiskuje dogodek, se pa raznih znamenj razvidi, da čije. Tako je bila v Istanbulu v torek izvršena preiskava v dveh angleških trgovinan s knjigami ter njuna poslovodja aretirana. "Isto se je zgodilo tudi ne- ^___ kemu zastopniku "svobodnih | joca, Purer Dj verjetno edina slaščica, ki jo utegnejo pokusiti ves čas ujetništva. Zraven leži dvajset dopisnic, vsaka s petimi podpisi. Zahvale za zavoje, ki so jih, čeprav majhne, razdelili med petorico. Vsak se je podpisal na dopisnici in vsak je hotel Ameriki poslati zagotovilo o svoj1 hvaležnosti. V rokah držimo dopisnico s podpisi srbskih vojalrov. Po imenih vidimo, da so iz severnih krajev, iz ravnice, ki so jo zasedli Madžari. Imena Pavlov Djura, Tošin Pera, Latoševič uro i. t- d. jasno Francozov". Neki list pa je isti dokazujejo njihovo poreklo. Dodan zapisal, da so "narodi, kijpfenica nosi žig "Arbeitsko-čimdalje bolj ^^ No ... in tajni znak ta- iz se stoje za pravico, razočarani nad mirovnimi vojnimi cilji demokratičnih de- ln Turčija nagiba na stran Nem- žel. TUDI ZA ZABAVO POSKRBEL London, Anglija. — Bitka za najbolj važno posest v celem britanskem imperiju, za Indijo, je takorekoč neposredno pred durmi, kajti Japonci bijejo z vso silo proti Burmi, indijski sosedi na vzhodu, in iz njih uspehov se lahko sklepa, da v doglednem času utegne bojna vihra doseči tudi Indijo samo. Britanska vlada je zato v tem kritičnem času z mrzlično naglico na delu, da popravi, kar je prej zamudila, namreč, da si pridobi -naklonjenost indijskega prebivalstva. Iz vladnih krogov se podajajo izjave, druga za drugo, s katero se zagotavlja Indiji neodvisnost, katero so Indijci dolga leta brezuspešno zahtevali. Izjave pa so zavite ta- ko, da označujejo, kakor bi Indija sama bila kriva, da še nima neodvisnosti, češ, da ni v jej notranjega soglasja. Tako je dejal zadnji torek minister za kolonije Cranborne: "Ako bi se indijski voditelji zedinili in izdelali kak načrt, ki bi bil zadovoljiv za vse, bi se tudi indijski problem zadovoljivo rešij." Bivši vojni minister Hore-Belisha pa je v sredo povdarjal v parlamentu, da je Anglija delno sama kriva za sedanje kri- no stanje v Burmi, Češ, da si u znali pridobiti tamkajšnjega prebivalstva. Da bi se v Burmi csmi to popravilo, je najbrž prepozno, je dejal in povdaril, da "glede Indije je za to še čas." KONGRES PREKLICAL PEN-ZIJO ZA KONGRESNIKE Washington, D. C. — Zakon, ki je bil sprejet pred nekaj tedni, s katerim so si kon-gresniki samim sebi odobrili pokojnino, je dvignil v javnosti tak vihar, da šo bili kongresni-ki končno prisiljeni, da se odrečejo tej predpravici. Poslanska zbornica je z veliko večino glasov odobrila preklic tega zakona zadnji torek, ^očim je senat storil to že prej. -o- VELIKE AVTOMOBILE IZPREMENE V BUSE Chicago, 111. — V uradu za izdajanje nakazil za nove avtomobile se razmotriva načrt, po katerem naj bi se veliki avtomobili izpremenili v buse, ki bi vozili kak milijon obrambnih delavcev na njih mesta. V Illi-noisu je, kakor se javlja, okrog 25,000 avtomobilov, ki bi prišli v to svrho v poštev. Po cenitvi bi stala predelava najmanj po $100. Po enoličnem dnevu na veibališču ali na manevrih potrebujejo vojaki tudi razvedrila in na to potrebo j« prostak Roy A. Brown is Water- loo, Iowa, ko je ob odhodu iz Amerike vzel s seboj svojo kitaro. Slika ga kaže, ko z instrumentom zapušča ladjo, ki je pripeljala njegov transport na severno Irsko. borišča. Te ujetnike so poslali na delo v rudnike Porurja. Tam delajo pod strogim narlzorstvom častnikov, ki so pregledali vsako dopisnico posebej. » Spomnimo se poročil angleškega tiska o neprestanem obstreljevanju Ruhrske oblasti in postane nam razumljivo, zakaj so morali naši ujetniki tam zamenjati nemške delavne sile. Dopisnica podnarednika Milo j a Popoviča pravi "Zahvaljujem se Ameriki za pos-aro darilo." Razdelil je svoj zavoj s tremi tovariši, konjeniškim in zrakoplovnim kaplarjem, ki jim sreča ni naklonila zavojev. Posebej leži prgišče dopisnic vojakov iz bosanskih polkov. Tu so pomešani mohamedanci, katoličani in pravoslavni. Neki Ahmed Kasanbegovič je razde-1il vsebino zavoja s svojimi sobnimi tovariši. Potem dopisnice slovenskih junakov iz planinskih polkov. Častniki se iskreno zahvaljujejo za pošiljke. Neki major, čigar ime rajši zamolčimo je razdelil svoj zavoj' s posilnim. Major je iz Beograda, posilni je Dalmatinec. In spet zasledimo dopisnico iz čete naših gorjancev. Navajeni so boriti se pisati pa ne. Po stari navadi so se namesto podpisa podkrižali. Ta navada naših ujetniki pri razdajanjtT teh zavojev. "Nimam poročil iz prvega vira, vendar se mi zdi, da ni pretirano hudo. Zelo so strogi, nasilni pa ne." Oko se nam je ustavilo na nekaterih dopisnicah s podpisom in neko angleško besedo zraven. Neki vojak je dodal besedo 'soldyer'. Verjetno je, da je v ujetništvu tu in tam kak bivši izseljenec, ki še ni pozabil vseh angleških besed, pa hoče z nji-riii pokazati, kako drag mu je spomin na Ameriko. * "Bal sem se", je dejal g. dr. Subotič, "da nam ameriški Rdeči križ utegne po vstopu Amerike v vojno okrniti pošiljanje pomoči našim vojnim ujetnikom, kajti sedaj ima polne roke dela s svojimi skrbmi. Vendar vam lahko povem, da sem dobil zagotovilo, da se kaj takega ne bo zgodilo. Predsednik ameriškega Rdečega križa nam je dejal, da morajo hrabri in pošteni jugoslovanski kmetje, ki so padli v ujetništvo, še naprej dobivati polno pomoč. Ameriški Rdeči križ bo še naprej skrbel zanje. Ta vest je za nas pomenila veliko olajšanje", je končal g. dr. Subotič, Dr. Milan Herzog. . -o- Vesti iz Ameriških virov Poroča se, da je mesto Rudnik popolnoma porušeno in da noben prebivalec ni ostal živ. Ko so Nemci vnovič zavzeli Užice, so streljali nedolžno prebivalstvo kar v množicah. V Beogradu so usmrtili število upornih srbskih dijakov, ki so vršili poškodovanja in poisku-šali napade na nemške vojake. V Kragujevcu so več dijakov peljali na mor išče. Pji korakanju skozi mesto so otroci na ulici kričali na Nemce: "Ubijate in streljate lahko, a zapomnite si, da smo mi sinovi Srbije!" -o- —- Ali ste že kaj prispevali sa ubogo trpeče stara domovino? Ako ie ne, položite čin> preje mal dar, domovini na altar! iT* amerikawski slovenec Petek, 27. februarja 1942 AMERIKANSKI SLOVENEC 2N (m najetarejH slovenski . lift v Ameriki. mmL •SMS? EDINOST 1849 W In tiska: ing co. Rid., Chicago. CANAL 9544 otto leto kta M TI 1 naročnina: Za CUcago, Za eelo Ut« — Za pol krta_ hi Impo 3.00 1JS Tke fin* and the Oldest Slovene . Newspaper in America Established 180L leaned daily, except Sunday, Monday and the day altar holidays. Published by: edinost publishing co. Address of publication office: 1849 W. Cerxnak R«L, Chicago. CANAL 5544 itevilka J&JOO . LS0 . 2.00 3c * Subscription: For one year . - For half a year , For three mrwiths .-46.00 — 3-00 US Chicago, Canada and Europe: For oae year <7-00 For half a year — „ 3-50 Foe fferee months . — 2.00 Single copy ., , --3c aa hitro objavo morajo biti poalani aa uredniitwo vacj dan in pol pred dnerom, ko isida list — Za sadujo iteriko ▼ tednu je čas do Četrtka dopoldne. ~ Na dopise bras podpisa se ne osfea. — RokopiaoT ured-Blitvo as vrača. » Entered as second class mattsr, November 10, 1925 at the post office at Chicago^ Illinois, under the Act of March 3. 1879. SLOVENCI V JOHNSTOWNU IN OKOLICI POZOR 1 Johnstown, Pa« Slovencem v Johnstownu in okolici se naznanja, da bo v nedeljo 1. marca t. 1. imel tukaj pri cerkvi sv. Terezije predavanje o domovini Rev. Kazimir Zakrajšek. To predavanje bo velevažno za vsakogar izmed naš in kdor ima le trohico narodne zavednosti in ljubezni do svoje, sedaj tako nesrečne domovine, ga mora zanimati kaj slišati in izvedeti o njej. Zdaj se nam nudi lepa prilika, da vidimo in slišimo moža, kateremu se je po velikem naporu in težavah posrečilo rešiti se iz strašnega gorja, v katerem se nahaja naša domovina. Moža, ki je na svoje lastne oči videl ono strašno gorje in nesrečo ter tragedijo našega naroda in vse to tudi že sam občutil. Moža, ki je za svoj narod, naj bo že tukaj v Ameriki ali v starem kraju, že toliko dobrega storil in žrtvoval zanj, toliko trpel in ga tako ljubil, kot malokdo in ki je za vse to vžil toliko nasprotovanja, nehvaležnosti in preganjanja, kot tudi le malokdo. Zato je, upravičeno pričakovati da 'izmed Slovencev ne bo nikogar, ki bi mu bilo mogoče udeležiti tega velezanimivega predavanja, pa bi se ga ni udeležil in še drugih nanj ne povabil. Torej nasvidenje 1. marca na prijaznem gričku sv. Terezije, vsi, brez razlike mišljenja, da izvemo marsikaj, kar ne vemo in o čemur nam časopisje ni po- ko, da bo treba Ribenčanov. And. Tomec BODOČNOST SLOVENIJE ■ Pokojni voditelj slovenskega naroda Dr. Anton Koro-Set; se je zadnja leta svojega življenja in pred vojno zelo bal za bodočnost slovenskega naroda. Videl jo je zelo črno in težko. Za slučaj, da Jugoslavija razpade, je vedel, da bodo močne sile začele mogočno akcijo, da se obnovi stara Avstrija, če tudi morda ne več pod tem imenom, temveč pod imenom kake federacije, vendar pa v bistvu stara Avstrija. Ta akcija se je deloma že začela takoj ob začetku sedanje vojne. Več svetovnih listov jo je že omenjalo takrat. Nekateri so jo imenovali angleško zamisel. Tej federaciji bodo morali pa dati morje, katerega ji morejo dati samo tisti, ki ga imajo, in to smo mi Slovenci. Tu pa nastane nevarnost za slovenski narod. Danes najbrže ta zamisel ni več tako v ospredju, vendar se kar še pogosto Čuje o nji. Tudi bi bilo preuranjenor trdili, da bi bila to zamisel Anglije, uradne Anglije, temveč,-če je, je samo nekaterih angleških vodilnih mož. . - Močan udarec tej zamisli je dala ustanovitev balkanske federacije, v kateri je Jugoslavija, in sicer — vsaj upa-m —- . - »v ■ so divjaki skočili iz grmovja — Toda,-kaj je bilo važno za Tommyja in Tarzelo, naj ju nabijejo opice ali divjaki? 7 T ■: T : ' " > . Bf ■ - ay . rrt P?*? v;- • ijjyi. j, imn L'f.JiMJ' IJII Jfy.WjlE'iyjfipi. ". ^ w- "v ■ Petek, 27. februarja 1942 AMERIKANSKI SLOVENgC (the holy family society) VttaaorUiM 29* awfnW 1914* 'ES^ST S^ež: Joliet, BL^^S"* Nak geslo: "Vtc » vero, dem in narod; tli u enega, eden ca m." GLAVNI ODBORs Predsednik: Qeorg* Stonkb, 257 Lime Street, JoUet. Illinois 1. podpredsednik: Frank Tttshek. 716 Rsub 5t, Joliet, IIL 2. podpredsednik: Batfcrine Kayak, 528 Lafayette St, Ottawa. UL Tajnik: Fwnk J. Wodk, 301 Lvpw Street, Jeliet, IIL Zapisnikar: John Nemanieh, 6*0 N. Hickory Su Joliet IIL Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf R za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan meikegs afi ženskega spola w starosti od 16 do 55 let V mladinski oddetefc pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se aa $2*8.00, $800.00 aH $1,000.06. Isdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat noe| denarno vrednost katera se vsako leto vila. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško paSpnro k Sfpje centralne blagajne, kakor tudi sa razne operacije in po škod L. ne. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeS DSD. je UI.90% solventna, petrjnjejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovanski in augleSkt Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno •rano! Za vsa morebitna pojasnila in navadila se obrnite pismeno ah ust-meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Ume St. JoH*. IIL ^^luuuuiiuiJi n h sipina s ■ —i s s s luuuuLsaajuLs^u^^it^u^j«^ i L D. S. D. LEPO NAPREDUJE Ako smo minuli teden videli finančno poročilo naše organizacije za pretečeno leto, smo gotovo vsi prepričani, da je ista prav lepo napredovala. Njeno premoženje se je lansko leto pomnožilo za skoro deset tisoč dolarjev, da se isto zdaj ceni nad sto tisoč. To avedoči, da je isto narastlo lansko leto za okoli deset odstotkov, kar je boljie kot smo pričakovali. Glede narasti v članstvu pa se menda ne moremo tako pohvaliti. Imeli smo skozi leto kampanjo društvenih uradnikov, pa se jih je bore malo izkazalo pri nabiranju novega članstva skozi leto. Vsa naša društva imajo nad sto vsakovrstnih uradnikov (ic), pa je menda eden član, ki sploh ni uradnik društva, nabral več kot polovico vseh lansko leto pristoplih članov (ic) v oba oddelka. Glavni odbor je na svoji letni seji sklenil, da se zdaj prične kampanja, za mladinski oddelek, katera bo trajala skozi vse le-to. Seveda bomo obenem nabirali nove člane tudi za odrastli oddelek. Nagrad^ ostanejo, kakor so bile lansko leto. Nekatera naša društva imajo vpisanih malo otrok, a nekatera pa menda nobenega. Kaj, ko se bi takoj vsi zdramili in nabrali vsaj toliko otrok, da bi društvo imelo vsaj toliko članov v mladinskem oddelku, kakor ima v odrastlem? Pojdimo torej vsi na delo takoj. Ako hočemo pridobiti koga v našo organizacijo, moramo iti k njemu, da ga nagovorimo, ker sam se nam ne bo nihče prišel ponujat. Pa vztrajni moramo biti; ako drugače ne gre, moramo biti tudi nekoliko nadležni. Ne odnehajmo pod nikakim pogojem, pa bomo uspeli. V najlepši nadi, da bo letošnja kampanja bolj uspešna, nego je bila še katera do sedaj, ostajam z bratakim pozdravom, JOSEPH KLEPEC, gl. blagajnik. not come down some Wednesday night and give us some pep. We will be looking for you. Wednesday night, Dolores Wedic went Defense. She was trying her best to sell Defense Stamps and Bonds to the bowlers. Many were interested and purchased stamps. She will continue selling them, so if any of you would like to make a good investment, look Dolores up. She will appreciate whatever you do to help out in this important work. We are sorry to state that' Frances Krall had to give up bowling, as did Alma Tonelli. We are short a bowler now, and are now looking for a new one. Would any of you fans be interested? If so, get in touch with the Captain, Dglores Wedic, for full derails: Remember! save your pennies, nickels, dimes, and Quarters, and invest in a Defense Stamp each week. Our Country needs our entire help. Keep 'em flying!! Your reporter, Captain of the Editors. ST. JOHN'S DSD. BOWLING LEAGUE K SLOV. NASELBIN • (Nadaljevanje s 2. strani.) dotične brošure že razpečavajo kar na "debelo". ' $12.00 dnevne plače so si od-glasovaii gl. odborniki in dele-gatje neke "napredne" enote na lanski konvenciji, vsled česa traja polemika med članstvom 2e dolgo časa v njihovem glasilu. Določili si bi bili $13.00 pa so preveč babjeverni in menili, da bi še trinajsti "copak" morda prežrl skozi žepno luknjo in seboj potegnil ostalih dvanajst, ker so bili prepričani, da jih niso pošteno zaslužili, kajti je večina šla v Špicpurg samo na uro gledat in glažke zvračat pa "klanfat" ter zijala prodajat. Kdo jim naj to prišteva v greh, saj ga ne poznajo, ker so le "co-paki" njihovi vsemogočni bogo-j vi. Ce moški izgube ravnotežje, se že kako spravijo pokoncu; ako enkrat ženska atrmpglavi, pa je "za crknit", je rekel loški Jaka. V tem se posebno odlikujejo VELIKA MANIFESTA SLOVENCEV ZA JUGOSLAVIJO - Govor ministra g. Franca Snoj? v Clevelandu. - > (Dalje) j Nj. Vel. Kralju znamenju, gospod |L°n s slikami, mapami mest in cest. Vsaka knjiga vsebuje od 300 do 800 strani. Common Council—F.L.I.S. -o- 28 OBLETNICA PASJONSKIH IGER Union City, N. J. — Letos se slavi osemindvajseta obletnica pasjonske igre imenovane "Ve-ronikin prt" (Veronica's Veil), katero v tukajšnjem .mestu vsako leto predstavljajo v postnem času že izza leta 1914. Igranje imenovane pasjonske igre se vrši pod vodstvom duhovnikov Passionistov (Passio-nist Fathers). Letošnje predstave pasjonskih iger bodo začele prvo postno nedeljo 22. februarja v znanem Veronica's Veil Auditoriju in bo vsega skupaj devetindvajset predstav, med temi se bo devet predstav izvajalo izključno za otroke. % ^--o- "Širite amer. Slovenca* korist in prilog nazi-fašistov. Med drugim list trdi, da je gl. odbor neke Zajednice v tesni zvezi pri vseh homatijah. Zakaj so Srbi, Hrvati in Slovenci (SHS) najrevnejši? Ko se je delila sreča in bogastvo narodom, si so vsi izbirali. Prvi so prišli Grki in Rimljani in za—se zahtevali modrost. Drugi so bili Nem p PALANDECH'S RADIOBROADCAST . Featuring a Program of * YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1528 kilocycles (Top of the Dial) NE OSTANITE BREZ "Baragove Pratike ff ZA LETO 1942. Pratika je zanimiva in gre bitro iz pod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujai, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo: 30 centov kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znam-lcah po 3c. na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois "t ■■■■■■■VttN AMJUUIAHSU _ = Petek, 27. februi ronca je obstala med vrati in glasno zi /pila v divji hrusč: "Fantje! Kdo je med vi mi najbolj reven in najbolj zavrženi" Postalo je tiho, vsi obrazi so se obrnili p oti njej, nobeden ni hotel biti najrevnejši in najslabši. Cenca ie stopila na sredo pcda. "Ali je tu kateri, ki ga ne mara no.bena druga?'' "Krofasti Jurče! Krofasti Jurce!" so pričela zmešano kričati dekleta vsa v smehu.« Cenca se je ozrla naokoli in v kotu gum-na zagledala čepeti fanta kozavega obraza in topih oči; kdor ga je pogledal, mu ni bilo treba vpraševati, zakaj so ga klicali za krofastega Jurceta. Cenca je stopila k njemu in ga prijeal za roko. "Pojdi sem, Jurče, danes plešem samo še enkrat, in plesala bom s teboj. He godci, zaigrajte!" Jurče je zardel in pobledel; toda ko je videl, da m:s!i Cenca zares, je prodimo za-vriskal, se ponosno vzravnal in objel dekleta okoli pasu. Godala*so pela, dude škripale, a noben par ni Zaplesal; fantjesin dekleta so stali v krogu in spremljali Cencin in krofastega Jurceta ples s tuljenjem in krohotom. 11. Ko se je s samostanskega stolpa razlegel čez goro in dolino opoldanski zvon, je dospela Gitka na planine. Moči so ji domale-grf opešale in vendar je imela pred seboj še dolgo, dolgo pot. Preko planega pašnika, od koder je že zagledala Križevje, je tekla še v hitrem diru. Ko je pa dosegla razo-rano strmino, kjer so pomladanski nalivi težkimi bosimi nogami. Vročeveselo ji je zaplalo pri srcu: Pomoč prihaja, pošilja jo ljubi Bog. Hotela je klicati, toda glas ji je zamrl v grlu .. . Izza ovinka je prihaca! ogromen medved in z nosom debele glave vohal po tleh. Ne da bi*se prav zavedala, kaj dela, je pobrala Gitka kamen in dvignila roko, da bi ga zagnala ; toda, ko je medved kakor v slutnji dvignil glavo, ji je strah ohromil ude. Zganila je pač ustnice; toda ne z besedami, samo v mislih je zagovorila medveda : Očanec kosmač, sladkač, godrnjač, ne dotikaj se me, skrij svoje zobe, odhacaj, odhacaj, zapusti ta kraj tod naokrog, leno v svoj brlog! Nepremično sta si stala medved in deklica nasproti; Gitka z dvignjeno roko, vsa. trda od groze, medved osupel, skoroda sam preplašen zaradi nevajene prikazni. Nekaj časa je s postrani nagnjeno glavo motril dekleta, nato si je otresel kožuh, zavil nazaj v gozd in zložno odtapljal med drevjem. Kamen je zdrknil Gitki iz roke, urok je popustil in mučen strah jo je pognal naprej. A ni se bala več za lastno življenje — saj je brez škode prestala nemarnost — toda medved je prišel od tam, kamor je vodila njena pot! Strah ji je pričaral pred dušo podobo, ki jo je pretresla do mozga. Tekla je in tekla; izginila je vsa utrujenost. Groza, gorje in skrb so ji »a Lamutova: KO ZAJOKAL SI V ŽIVLJENJE Ko zajokal si v življenje, s tabo zajokalo je moje srce, solze bi veselja bile, ko bi ne>Jcalilo jih gorje! Ko zajokal si v življenje— z juga je prihajalo topov grmenje . . . "Cuj, junaček," sem dejala, zdaj na fronti ti topovi dobrodošlico grme" — in raz drobnega lica svoje brisala solze.. Prejšnim sem pola aja—tu ta—ajiu zdaj sem tihcj Vpraševala— koliko ta hip junakov iz sveta odhaja . . • Če uspavanko sem peti htela mi je v žalostinko izzvenela .., ——o- VLAGO MERIJO V ZEMLJI Lansing, Mich. — V Michigan State kolegiju so iznašli napravo, ki meri vlago, (moisture meter). S to napravo bodo lahko dokazali, oziroma pokazali farmarjem, koliko namakanja potrebuje njihova zemlja. V primerno globino zemlje denejo neke vrste ome-to in nato z žicami zvežejo s posebno električno napravo, ki v številkah pokaže, če je v zemlji dovolj vlage ali ne. Mara Lamutova: SMO OTROCI IZ DEŽELE LEPE VIDE Vzel! so nam rodno zemljo, i vzeli nam svobodna vesla, težka je usoda, dragi bratje, v vaše kraje nas zanesla. Smo otroci iz dežele Lepe Vide, iz dežele rož in sonca, iz dežele tihih borov, iz dežele belih jader, kjer na večer zlato sonce sprejme hladen morski val. Kdor še ni ponoči begal sredi tujih in neznanih cest, J. M. Trtmk: Ni ie dolgo od tega, ko je bil za vsakim japonskim mornarjem angleški mornar, ker tedaj je japonski mornar še vrlo malo razumel mornariško-vo-,jaški posel, in angleški mornar ga je moral "rihtati" in ga je 'dobro zrihtal, da je ruska armada pod Roždvenskijem na kdor nad lastnim se brezdom- gla b^en grob v kitajskih vo- stvom bridko ni razjokal ta ne ve, kaj je bolest. POIZVEDBA Cleveland, O. — Rada bi, da bi se oglasil rojak Frank Jeras, doma iz Smlednika, po domače Kolarjev. Bila bi vesela če bi se oglasil ali če bi kdo drugi o njem kaj sporočal. — Mrs. Ko-govšek, 15606 Holmes Ave. (Ogl.) ta in ekskrasita in še marsičesa, in taka roba ni tam na vogalu na prodaj. Nekaj te robe je, nekaj se je bo paredilo in upajmo, da ne bomo zastonj upali in ne bodo ostali brezupni tisti, ki na nas Amerikance upajo, in teh kar mrgoli po svetu, kolikor je aliiran. Precej upa aliirani svet dah, in sta se mogla oba reža- Uidi na Ruse, ampak možakarji . k.___i » J_ "u ifnot-t?; cn 7t! An nihčfl POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio nro od 9. do ID. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. ti, Japonec in Anglež, da jih je dobil Rus. Ni še dolgo od tega, niti ne celih 40 let. Danes je najbolje, da se le to omeni in še poudari le toliko, da Angleži niso videli skozi dil-co, komu so tako izdatno pomagali.^ Singapor pomeni men da Levov brlog. Izgleda, da se je izpremenil v neki Levov grob, vsaj začasno. Dan usta-jenja je pa le. enkrat v okroglem letu. Ne vem, kaj vse so imeli tedaj Angleži zoper Ruse, kopali pa so jim pridno grob in pregovor pravi: "Kdor drugim jamo koplje, se sam v jamo zvrne". Včasih pregovori držijo ko dreta. • •••fim«*M«»M»M*MMM«W»MMH«»M«MMHMi»*H#M««»*«M»M»M»««. I KRASNA PATRIOTIČTSA rMsiii rano strmino, Kjer ^ živile dihajoče moči. uničili sleherno pot, ji je zmanjkalo sape ) znovd ^ c J in udje so ji obnemogli. Do smrti utrujena se je sesedla na rušoj jp^tf ni mogla, samo ječala je. Ležeč na prsih, je pritiskala razbeljeni obraz v hladno travo in zasaja-la prste v prhla tla. Menila je, da mora umV'tti, da se mora zadušiti. In vendar ni čutila nič lastnih bolečin, ni mislila nase, vedno le nanj! Tu leži sedaj ona, vsa bleda m onemogla — in tam zgoraj leži on, krva-- i, umira. Dvignila se je napol in prodimo kliknila v gluho tišino gora: "Hoj, hooj! jjudje! Liudje!" Toda nihče ni odgovoril; le odmev njenega glasu se je zamolklo odbijal od gozdov in gorskih sten. , Zakajle ni klicala ljudi na pomoč tam, kjer so ljudje bili? Spodaj v dolini, v vasi? Jeli mislila na prisego, pri kateri je položila roko na mrzlo otroško srce? — "Ah, moj Bog, otroček, otroček!" Zdaj je lahko spet jokala. — Ali je pa menila, da mu bo mogla sama pomagati in ga rešiti in pozdraviti kakor po čudežu? Ne, ne! Na nič ni bila mislila, ne na eno ne na drugo — tekla je in samo tekla, slepa in gluha, ne da bi kaj mislila, popolnoma iz uma. In zdaj leži tu — tako daleč od njega in še dalje od ljudi v dolini — in če bo moral izkr-vaveti, umreti v bolečinah in stiski, bo kriva ona, le ona sama! Morala je k njemu, morala, morala, pa če si polomi noge in razbije vse ude. "Haj-mo! Haimoli! Poglej, že prihajam!" Trudno se je pobrala, hropeč je zmagala silno strmino; v temnem gozdu, ki jo je sprejel vase, se je naslonila na drevo,, dokler ni prišla do sape, potem se je opotekala dalje. Položna lega sveta in izhojena steza sta ji lajšala pot. Nenadoma je obstala in prisluhnila; za oviiikopi se je kotalilo kamenje m začula je tapajoče korake, kakor bi hodil kdo s Zdaj je dosegla odprto Peščeno drago in je na vrhu že videla v žaru sonca moleti križ pod nebo. Pognala se je v zadnjo strmino; večkrat je morala postati in počivati — ne utrujenost, le srčna tesnoba pred tem, kaj bo u-gledala, ji je jemala sapo in uklepala ude. Vsa muka, ki jo je navdajala, se je *jasno zrcalila v njenih brezupnih očeh. Omahovaje je stopila na vrh. "Hajmo, Hajmo!" je zaihtela. Toda prostor pod križem je bil prazen. Samo napol posušena mlaka krvi je kazala mesto, kjer se je bil zgodil zločin — pa tudi križ in Zveli-čarjev lik sam je bil oškropljen s krvjo.. "Ti! Ti sfbil poleg — pa si dopustil?" je potožila. In spet je kriknila: "Hajmo, Hajmo!" Odgovora ni bilo. Tedaj je zapazila, da vodi po stezi proti lovski koči krvava sled. Posvetila se ji je iskrica vesele nade: Hajmo mora biti še pri življenju, imel je še dovolj moči, da je vstal, da se je^ zavlekel domov. Ihteč in neprestano klicaje lovca po imenu, je šla po sledi, ki jo je bil zarisal s svojo srčno krvjo — in vsaka nova kapljica, ki je nanjo naletela in jo vodila, je pomenila zanjo novo, žgočo bol, a tudi noVo upanje. Vse bliže je prihajala h koei in še vedno se ni nihče odzval njenim žalostnim klicem. Pri bajti, oddaljeni zdaj komaj za lučaj, je videla vrata zaprta. To ji je pognalo nov strah v srce. Zdaj je krenila steza iz gošče pritlikavega ruševja na laz — in tam je ležal pred njo na sredi poti, s podvitimi koleni, brez življenja, oškropljen s krvjo, z glavo v mahu na suhem listju, z razprostrtima roka- j ma, oklepajoč s prsti lovsko palico in sa- » mostrel. (Dalje prih.) SLIKA j kot nagrada za nove naročnike | 'BILL OF BIGHTS'' j Ta slika je pravi i kras sa ♦»ako hSo. j Sredi )• slika iočasrfa-ga predsednika Združenih driav FRANKLINA D. ROOSEVELT A, pod sliko plapola naša S^poS sasiavo p« je besedilo zgodovinske ameriške listine svobodi&n in pra- -ric. Okrog pa so slike vseh 30 dosedanjih predsednikov Združenih držav, pod slikami njihovi 1 a s t n orocni podpisi. Velikost 12Vix 17 palcev. Slike je v okvirju, s steklom z& obesiti na steno. Za vsaki urad. sa vsak dom je to ena najlep-žih spominskih patrio-tičnih slik. Vsak, ki sliko vidi. jo občuduje in si jo želi. Ta slika je na razpolago kot nagrada SAMO ZA NOVE CELOLETNE NAROČNINE "Am. Slovenca" in to samo onim, ki nove naročnine pridobijo. Agitator jo pa lahko prepusti novemu naročniku če hoče. Ampak pomniti je treba, da se da LE ENA SLIKA sa vsako novo naročnino. Ako se pa kdo sam direktno na novo naroči kot nov naročnik na A S. za celo leto je v takem slučaju sam upravičen do te nagrade. Če ga pa kdo drugi pridobi tedaj je ta. ki ga pridobi upravičen do nagrade, rasten če tak agitator to negrado prepusti naročniku. To naj velja v pravilno razumevanje vsem! Obenem ni nihče upravičen do te nagrade preje, dokler Uprava Am. Slovenca ne prejme plačane naročnine za take nove naročnine, ki je sa Chicago in Kanado SI M letno; sa zunaj po Ameriki pa 56.00 letno. PosluMie se te lepe prilike, da bote deležni te lepe nagrade. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Head, Chicago, Illinois Weil, vse pričakuje nekaj izdatnega od — Amerikancev. Upajmo, da ne bodo razočarani. Ker smo pri demokraciji, se lahko kaka bolj ostra reče, kar bi bilo kje drugje "strenge ver-boten". in ne manjka takih ostrih, ker ni vse, kakor bi imelo biti, pri — Amerikancih. V kritiziranju je vsak junak, in vsak šoštar se razume na štra- Moskvi so zapeti, da nihče prav ne ve, kaj imajo v žepih, in upanja na Ameriko niti v Moskvi ne manjka. Toraj vse upa na Ameriko in Amerikance ali na Yaiikies. Na rovaš Amerikancev pa pade kaka ostra tudi od Amerikancev samih, in niso le kritikastri, ki kako ubri-šejo, ker ~ dosti je povodov za kako ostro na vseh koncih in krajih, od konca do kraja, ali od začetka do kraja, kakor se tudi mi amerikanski Slovenci malo poboju jemo na slovniskem polju, ker za kako drugo delo ni dosti prilike, ako kdo noče vsemu svetu na vse grlo povedati, da so prišli Slovenci v strašno nesrečo, ko so prišli pod Srbe, pa se upajo le malo po-jamrati, da so prišli pod Nemce in Lahe, in bi se polagoma še 'privadili in niti ne pojamrali več, ako lie pod Srbi niso več in bi nikoli več ne prišli. Zdaj smo pa v Ameriki in pri Amerikancih. Malo so podrema-li, da jih je zasačil Japonec, ampak tam n<\ Filipinih se junaško držijo, in ko so Ameri- tegijo, ako pride do kake štra- fcanci prišli malo do sape. so da-tegične polomije. Pri kotlu je jj vetra Japoncem na maršal- skih in gilbertskih otokih, da je tudi Japoncem sape in še marsičesa zmanjkalo. Mi »upamo, vsi . upajo, tudi Amerikanci imajo svoje muhe, treba ventila, sapnika, da kotel ne poči. Mamvali smo in mirno kadili pipe in se zanašali na žaklje, dokler ni udarilo tam pri Pearl Harboru. Kleti je frdamano k0 pa primejo, pa primejo, da greh in vrhu tega nič he po-* in maga. Udar je treba parirati z udarom. "Udri, udri . . . mah na mah . . . "vse drugo nič ne pomaga. Pest je dal Bog, ta sama pa danes ne pomaga, v pesti mora nekaj biti, ne le nekaj cvenka, v pesti je treba puške in kanone in bombe in dinami- gre. mo k svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Do-ber list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv Ust dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik * j NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois' STANE LETNO SAMO $2.00 - NAROČITE SI GA SE DANES? i ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nad-vse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C Ap stane samo ------------------------^ i % .* ' • v« __ Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bfla izdana za stiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo nd 40 letnice in se- "7 Cp danjo Zlato knjigo, obe za samo—— ' Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 11 ROJAKI SLOVENCI! KADAR želite okrasiti grobove svojih dragih, n e poze bite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdeljajem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLI'ET, ILL. Telefon 2-4787 — Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jl.ri, zbirajmo za nje prispevke! PRODA SE "Rooming Hoyse" z vso opremo. 10 sob. Blizu Lincoln parka. Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri James Kramar, 1726 W. 21st Street, Chicago. DR. J. E= HRSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road l—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah t Tel. Canal 4918 CHICAGO Rezidenčni teL: La Grange 3966 REDKE SLOVENSKE KNJIGE V AMERIKI V zalogi imamo še nekaj izvodov sledečih že zelo redkih slovenskih knjig v Ameriki: Dr Janez Ev. Krek: IZBRANI SPISI "SOCIALIZEM" druga nespremenjena izdaja. Ta knjiga se je prodajala po $3.00 izvod. Na roki je še pet izvodev, ki stanejo sedaj dokler ne poidejo samo...................................................................-*2*00 Ivan Grafenauer: "ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOVENSKEGA SLOVSTVA". 2. del samo, ki opisuje dobo narodnega prebujenja. Ta knjiga je stala $2.50. Samo dva izvoda še na roki. Sedaj stane............................................................irrod Dr. Jos. Mal: "SLOVENCI V DESETLETJU", zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, 776 strani. Ta knjiga je zgodovinske važnosti. Samo dva izvoda sta še na roki. Stala je preje $3.00. Zda) stane izvod samo $2-00 NaroČila je poslati na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ' . - liffihiiil ' • ...... - krt*....... ....... .smotri