revija   novodobnih  ustvarjalcev   |   81       09  2006       1100  sit       4,75  eur

projektiranje
oblikovanje
digitalni mediji
vizualizacija
animacija

dogodki:
kakšne naj bodo barve nacionalnih simbolov?
prihaja bio
tipografska delavnica TipoBrda 2006 v Kaverljagu
hamburger architektur sommer 2006: brave modern world
razstava plečnik na dunaju: razstava kot kuharski recept
ibloc 2006
projekti:
urbana revolucija deset intimnih let kaj je M3C?^J
ustvarjalnost digitalne dobe
računalniki bodo ubili ustvarjalnost
alpina in smučarski čevlji za otroke
mesto na reki CoolT - računalnik ali miza
PIO ANIMA d.0.0. 1001 UUBUANA  p.p. 2736
HISSN   mDfl-713b|||
9"    771408   "    511110    "
Poštnina plačana na pošti 1110 Ljubljana
programi:
acad-bau xp 2007
9771408500010
Mednarodna poslovna linux in odprtokodna konferenca
■; ■    ■ .'■"■,
^m       PLANF^
ISG
Medijski pokrovitelji
Pokrovitelji   um A asiec L
W7-Z.L..«..  4    Računalniške    vil
Kapital    !-novice   jI I
Finance
X ZRCALO
"iWiau
Portorož, 2. in 3. oktobra 2006
irena hlede uvodnik
je e-pošta na robu krize?
S
Po glavi se mi ves čas podi primerjava s kačo, ki si grize svoj lasten rep. V čem je težava? Kdo je kača in kaj je njen rep?
Elektronska pošta ali slengovsko mejlanje je po dolgih letih boja, da se prikrade v prav vse pore in prav vsak dom, zelo blizu sanjanemu cilju. Spomnim se, da je pred leti kolumnist računalniške revije napisal, da so redki tisti, ki v svojem priimku nimajo prav nobenega ž-ja in s tem mislil na @ – znak elektronske pošte, ki so ga različne kodne tabele (s katerimi smo se včasih veliko ukvarjali) pretvarjale v črko ž. Takrat je bilo uporabnikov elektronske pošte veliko, danes so to že skoraj vsi!
Veliko se jih je dolga leta upiralo podjarmljanju, danes pa so tisti, ki nimajo še prav nobenega e-naslo-va, že redki. Pri nekaterih se položaj obrača celo nasprotno, imajo na desetine elektronskih naslov – sodelavec se mi je pred kratkim pohvalil, da jih ima že 28. Nisem še zasledila, ali je tudi Guinnesso-va knjiga rekordov že vpisala novo kategorijo »največje število e-na-slovov«. No, prav nič se ne bi čudila, če bi se to zgodilo. Digitalna doba zagotovo prinaša s seboj čisto nove tekmovalne kategorije –
poljubljanje, uživanje ogromnih količin piva ali mortadele in podobne »mesene« rekorde bodo prav gotovo začeli izrinjati digitalni. Vso to celostno občestvo, ki se je nanizalo okrog elektronskih povezav, pa je nase neizogibno pritegnilo kopico »jastrebov«, posameznikov in skupin, ki si v takšnih okoljih iščejo priložnosti hitrih zaslužkov. V internetne kanale so namestili različne črve, ki so stikali za elektronskimi naslovi, jih skrbno zapisovali, posledica pa je bila, da so začeli v naše predale na vsem lepem kapljati nezaželeni primerki pošte. Eni so ponujali univerzitetne diplome, drugi delnice, tretji ugodne kredite, četrti različna zdravila, okrepčila, naprave za to in ono tegobo ... Tudi kakšna sočna lepotička se je pogosto pojavila, redkeje (žal) lepotec. Najprej so bila tovrstna obvestila bolj redka, prav kmalu pa so začela postajati vse pogostejša in bolj nadležna. Veliko jih je s seboj prinašalo viruse ali še huje – programčke, ki so se samodejno namestili na uporabnikov računalnik in tam počeli vse mogoče »lumparije«. Žepu posebno neugodni so znali biti tisti, ki so brez naše vednosti klicali različne plačljive številke. Takrat je seveda nastopil čas za »rdeči alarm«
oziroma za začetek izdelovanja različnih programov in protokolov za zaščito pred neželeno pošto, široko po svetu znano kot »spam«, po slovensko pa bi temu rekli e-slama. Te programčke smo najprej nameščali na svoje računalnike, porast obsega »nadlegovanja« pa je povzročil, da so z zaščito pred neželeno e-pošto začeli opremljati strežnike, vozliščne točke ipd. Nato je nastopil dan »D« – trenutek, ko se je prva naša e-pošta na nam neznanem mestu zaustavila. Naslovnik je ni prejel, mi pa ne obvestila, zakaj ni prispela. Takrat si nismo mogli niti misliti, kaj bi bil lahko vzrok, razmišljali smo, da smo mi naredili kaj narobe; jezili smo se nad nesposobnimi administratorji spletnih strani, krivimi, da se kanali e-pošte mašijo. Ko je število tovrstnih težav raslo, so tudi naše sive celice začele iskati druge vzroke in sledi so prav kmalu začele pozornost obračati k različnim ščitom. Vse pogosteje se je namreč pošta brez razloga vračala, še telefonirati smo morali, da smo preverili, ali je prišla. Nadloga se je začela razraščati v težavo ... In kako se je ta odrazila? Tako, da se resnična neželena pošta na sitih ni ustavljala, saj je množica izvedencev  nenehno  bedela  nad
strežniki in njihovimi rutinami. Pravočasno so odkrili špranjo, spremenili viagro v viazgro ali viagron in cialis v ciazlis. Spretno so odkrivali vse napake programov za e-pošto in jih takoj tudi izrabili, saj so lahko ves svoj čas posvetili le temu, bili so pravi profesionalci in kot taki nepremagljivi. Tako je to bilo od vsega začetka in tako je še zdaj, le zmeraj bolj očitno in moteče. Ujeti v zanke tega rešeta pa smo se znašli predvsem vsi drugi – uporabniki. Kdo med nami si lahko vzame čas, predvsem pa ima voljo, da brska po različnih spletnih straneh, da prouči vse mogoče ukane in da se izogne njegovim pastem. In kdo ima za to tudi dovolj izkušenj in znanja? Redko kdo. Zato bentimo, poskušamo to in ono in na koncu začnemo prijatelje prepričevati, naj si namestijo Skype.
Težave, ki sem jih opisala, so zaenkrat začutili le tisti, ki veliko »mejla-jo«, a zakonitost rasti, ki vlada na internetu, je zapisana z visoko potenco, kapljica v trenutku preraste v ocean. Kaj lahko to pomeni za tako utečen in globalni sistem, kot je dandanes elektronsko dopisovanje, si težko zamislimo. Dejstvo pa je, da se je čas, da se težave zavemo in začnemo ukrepati, že začel.
september 3
ko l of on
kazalo
pro anima d.o.o.
3      uvodnik: je e-pošta na robu krize
odgovorna urednica
urednik
mag. boštjan bugarič
urednik spletnih strani
andrej perčič
uredniški odbor
mag. boštjan bugarič, aleksandra globo-kar, tomaž križnar, vesna križnar, andrej perčič, mag. barbara predan, roman satošek, mag. helena šuštar
stalni sodelavci
mag. boštjan bugarič, blaž erzetič, aleksandra globokar, gregor inkret, matic kos, daniel lovas, mag. barbara predan, andrej perčič, roman satošek, katja troha, klemen trupej
celostna grafična podoba
andrej troha
naslovnica
studio hikikomori
lektoriranje
tomaž petek
tiskarna januš
marketing in naročnine
pro anima d.o.o. tel.:  01 52 00 720 faks:  01 52 00 728 trr: 02012-0011497181
naslov uredništva
pro anima d.o.o.
proletarska 4, p.p. 2736, 1001 ljubljana e-pošta: info@proanima.si www.klikonline.si, www.proanima.si
Revija klik je mesečnik, izhaja 1. v mesecu vsak mesec razen januarja in avgusta.
Rokopisov, disket in fotografij ne vračamo, razen če je to urejeno s posebnim dogovorom. Vse pravice so pridržane. Vso gradivo revije je v lasti založnika. reproduciranje revije je dovoljeno le s pisnim soglasjem založnika. Založnik ne odgovarja za nobeno škodo, ki nastane na podlagi nasvetov, tekstov, slik, oglasov ali katerega koli drugega materiala objavljenega v reviji klik. mnenje uredništva se ne ujema vedno z mnenjem avtorjev besedil, objavljenih v reviji.
Izdajanje revije sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Naklada 1800 izvodov.
issn 1408-7936
novice, dogodki:
7      kakšne naj bodo naše barve? _____
8      prihaja bio
10    10 let tipografskih iskanj z mladimi
12    brave modern world
17    razstava kot kuharski recept
20   ibloc 2006

tema številke:
ergonomija
23   alpina in smučarski čevlji za otroke __
26   mesto na reki

29   CoolT - računalnik ali miza

programi: 32   ao acad-bau xp 2007 __________
ustvarjalnost digitalne dobe: 35   računalniki bodo ubili ustvarjalnost __
analogno | digitalno: 38   martin šoštarič
projekti: 40   urbana revolucija 43   deset intimnih let

48   kaj je M3C?
triki in nasveti:
50   photoshop tnt: drugačen svetlobni učinek
51    corel tnt: bitmap v vektor
52   flash tnt: sijoč tekst 54   autocad tnt: osončenje 56   archicad tnt: izris projekta v archicadu 10 58   inventor tnt: inventor v funkciji loft
Društvo koloristov Slovenije je skupaj z oddelkom za tekstilstvo naravoslovnotehniške fakultete junija letos pripravilo simpozij Colours of National Symbols. Ideja o simpoziju je nastala že pred leti, ko so člani društva koloristov Slovenije spoznali, da to področje pri nas ni ustrezno znanstveno obdelano in podprto.
Hamburger Architektur Sommer je trienale, ki se – letos že petič – dogaja med majem in septembrom, in sicer v različnih galerijah in prostorih v Hamburgu. Letos so se ga udeležili tudi slovenski predstavniki in s svojim prispevkom “Brave modern World” poželi veliko pozornosti.
Tehnične inovacije so na področju oblikovanja smučarskih čevljev kar nekako zapostavljene. Konkurenca prisega na klasično konstrukcijo prepogiba čevlja v predelu gležnja. Posebno zapostavljen je razvoj otroške smučarske obutve. in alpinini oblikovalci so se odločili, da z inovativno rešitvijo prav njim ponudijo več.
Ljubljanica se udolbena v globoko korito ne-opaženo prebija čez center Ljubljane. Vzroki? Neizkoriščenost prostora, ergonomska neustreznost za uporabnike, neustrezna urbana oprema, neprijaznost krajev... Katera strategija bi lahko z novo uporabo že oblikovanega nabrežja Ljubljanice povezala javni prostor?
Arhitekt Dražen Smoković do obisti pozna težave, s katerimi se uporabniki računalnikov spopadajo. Zato je že pred leti začel razmišljati o tem, kako bi združil računalnik in risalno mizo v eno in jih s tem rešil ali vsaj olajšal.. Izdelek je dolgo časa razvijal in ga sedaj predstavlja kot »CooIT« ...
Spomladi je izšla nova različica AutoCAD-a , ki je s svojimi novostmi na področju 3D-mo-deliranja in vizualizacij uporabna predvsem arhitektom. Tudi ACAD-BAU je v novi različici prenovil tri ključne arhitekturne elemente, in zadnja kombinacija AutoCAD + ACAD-BAU je ena najzanimivejših v zadnjem času!
Ko so se računalniki in njihova uporaba za ustvarjalne namene začeli uveljavljati, so se pogosto slišale kritike v smislu »računalniki bodo ubili ustvarjalnost«. Danes, ko je računalnik prevladujoče orodje v rokah ustvarjalcev, se izkazuje, da je število ustvarjalnih tehnik močno poraslo ... To bo nova tema skozi vrsto številk.
Januarja 1996 je Igor Štromajer ustvaril svoj prvi spletni projekt 0 HTML. Če kdo danes slučajno še verjame, da je biti umetnik enako naporno kot biti nenehno na počitnicah, je zadnji čas, da se zbudi iz svoje zablode. Umetnik na prelomu tisočletij je popolnoma primerljiva dejavnost z direktorjem podjetja,
4 september
založnik
tisk
novice
brazilski umetnik v ljubljani
Čeprav se na prvi pogled zdi, da življenje v mestu poleti zamre, pa proti večeru, ko temperature končno padejo pod 35 stopinj Celzija, privre na dan kultura. Eden takšnih poletnih kulturnih dogodkov je bil tudi julijski obisk priznanega multimedijskega umetnika Lucasa Bambozzija, ki živi in ustvarja v Săo Paulu v Braziliji. Bambozzi, ki je Ljubljano obiskal na povabilo zavoda Aksioma, je v informacijskem centru Moderne galerije predstavil sodobno multimedijsko umetniško sceno in kolektive, ki delujejo v tej južnoameriški prestolnici. Bambozzi je umetnik, ki že od zgodnjih 80. let deluje na samem sečišču zasebne in javne izkušnje. Njegovo delo z lahkoto označimo kot manifest intimnosti in identitete današnje informacijske dobe, smisel njegove umetnosti pa v komunikaciji posameznika z drugimi s pomočjo avdiovizualnih komunikacijskih sistemov. Ukvarja se predvsem z novimi oblikami nadzora in s tem vdora v zasebnost, ki jih prinaša uporaba novih tehnoloških medijev. Sodeloval je na številnih mednarodnih bienalih (tudi na v Evropi manj znanih festivalih v Havani in Săo Paulu), filmskih in videofestivalih ter na samostojnih in skupinskih razstavah v več kot 30 državah. Več o delu Lucasa Bambozzija na spletni strani www.comum.com/lucas/. A. G.
usb-hosta
Zapriseženi ljubitelji narave bodo gotovo navdušeni nad najnovejšo pritiklino računalniških komponent, ki jo je nizozemski oblikovalec Guido Ooms (www.oooms.nl) izdelal v sodelovanju z oblikovalko Karin van Lieshout. Gre za USB-spominske ključe, narejene iz različnih vrst 100-% naravnega lesa. Vejice, med katerimi največje merijo približno 10 centimetrov, so skrbno izbrane in prinesene iz gozda. Vsak USB-ključek je izdelan ročno in je zato unikaten. Če ste ponosni lastnik računalnika z več USB-vhodi, si lahko z nakupom celotne serije USB-ključev različnih oblik, velikosti in vrste lesa domačo delovno postajo spremenite v pravi miniaturni Kočevski gozd. Izbirate lahko med različnimi zmogljivostmi – od 256 Mb do 1 Gb, temu primerno pa se giblje tudi vsota, ki jo boste zanje morali odšteti: od 45 do 70 evrov. A. G.
tipkovnica za zaprisežene darkerje
Če ste ponosni lastnik bele MAC-ove ali svetlo sive PC-jeve tipkovnice, potem dobro veste, da se bleščeča belina že po nekaj tednih spremeni v svoje najsivejše odtenke, sčasoma pa s najpogosteje uporabljanih tipk izginejo tudi oznake za številke in črke. Tokrat vam predstavljamo nadgradnjo tipkovnice IBM M, na kateri razen enajstih črk njenega imena ter oznak za vklop številčnice in velikih tiskanih črk ni popolnoma ničesar. Popolna črnina za prave tipkarske odvisnike, ki bi lahko računali tudi v najbolj trdi noči brez kakršne koli luči: Das Keyboard II (www.daskeyboard.com). Tipke se pod prsti mehko vdajajo, njihov skoraj neslišni zvok pa vas bo tako prevzel, da se boste le s težavo ločili od delovne mize. Proizvajalci obljubljajo, da mehanizem tipke zdrži 50 milijonov klikov, kar je od trikrat do petkrat več od običajnih tipkovnic. Takšno vzdržljivost ji omogočajo pozlačena stikala tipk. Se vam zdi, da se dela s takšno tipkovnico ne bi naučili niti v sto letih? Proizvajalci in navdušeni uporabniki trdijo, da to še zdaleč ne drži. Tipkovnico primerjajo s klavirskimi tipkami in zatrjujejo, da boste – če boste pridno vadili – že v nekaj tednih tipkali dvakrat hitreje kot na običajni, saj vam možgane ne bo motil pogled, ki bi uhajal na tipke. Za lažjo usmerjenost prstov med sto petimi tipkami F in J ostajata “ajbiemovsko” drugačna na otip. Tipkovnica je skladna z vsemi operacijskimi sistemi, njena cena pa znaša približno 90 ameriških dolarjev. A. G.
zimska pravljica
Po letošnjem peklenskem poletju se misel na bližajočo se zimo in sneg prav prileže. Da pa na prvi sneg ne bo treba čakati do konca novembra ali še dlje, so v Innsbrucku v galeriji Swarovski pred kratkim odprli zanimivo razstavo z naslovom Zimska pravljica. K sodelovanju so tokrat povabili nizozemskega umetnika Torda Boontjeja (www.tordboontje.com), ki je pravljični svet 21. stoletja sestavil iz njihovih kristalov, ta pa bo na ogled do aprila 2009. Boontje, oblikovalec pohištva, industrijskih izdelkov in embalaže ter številnih interjerjev, postavitelj razstav in instalacij, na povsem svojevrsten način interpretira moderne oblikovalske smernice. Izdelal je tudi znamenito svetilko Midsummer Light, in sicer iz več plasti močnega sintetičnega papirja izrezane svetlične vzorce, nataknjene na kabel in obešene prek žarnice. V njegovih izdelkih ni minimalizma, ni hladnega brezosebnega občutka sterilne, od ljudi in njihovih čustev umaknjene prihodnosti. Zimsko pravljico sestavlja več med seboj povezanih prostorov, katerih stene, tla in stropove zapolnjujejo izpeljanke iz njegovih komercialnih izdelkov. Obloženi so s steklenimi kristalčki, ki ustvarjajo občutek zasnežene in v led okovane dežele. Moderna interpretacija pravljičnega kiča, ki navdušuje male in velike otroke. A. G.
september 5
recenzij
Aleksandra Globokar
ko hudič ukrade identiteto
Če bi morali knjigo opisati z enim samim stavkom, bi jo lahko označili kot neke vrste lepljenko 21. stoletja. Enako divje, kot se danes odvija življenje v velikih svetovnih prestolnicah, lahko preletimo knjigo. Sestavlja jo cela vrsta fotografij, barvnih, črno-belih, črtnih risb, kolažev, grafitov, čečkarij, vse skupaj pa je obilno obdelano v Pho-toshopu ali njemu podobnih programih. Razmerje med pisano besedo in vizualno sporočilnostjo je enako sodobnemu življenju: prevladujejo podobe, ikonografska komunikacija, ki ne potrebuje besed ali znanja tujega jezika. Podobe življenja, ujete v fotografski aparat, so kritični odsev družbe, v kateri živimo, besedila pa so doživljanje življenja v velemestu skozi oči posameznika. Vse skupaj, zloženo v ‘knjigo kolaž’, naj bi bila nazorna predstavitev negativnih vplivov, ki jih ima globalizacija na posameznika in njegovo, le njemu lastno in edinstveno identiteto. Edino, kar pri knjigi moti, je poskus pro-
recenzije
miskuitetnosti, saj v knjigi ne zasledimo nobene ženske avtorice. V njej se pojavijo le kot fotografski model, kar pa ni ne nazadnje nič drugega, kar počne globalizem, proti kateremu imajo štirje ‘kerlci’, ki so podpisani kot avtorji knjige, toliko povedati. S tem je podoba sodobnega sveta, ki nam ga knjiga predstavlja, nepopolna, saj ni rečeno, da moški življenje velemesta doživljajo na enak način kot ženske. Knjigi priložena zgoščenka vsebuje tipografije, uporabljene v knjigi, fotografije visoke resolucije in nekaj zvočnih zapisov.
Naslov:	Bastard Choose My Identity
Avtorji:             Christian Ernst, Lars Harmsen, André Rösler, Ulrich Weiss	
Izdajatelj:	Actar, Barcelona, Španija
Število strani:	396
Leto izdaje:	2006
Jezik:	angleški in nemški
Cena:	11.852 SIT, knjigi je priložen CDR
Prodajno mesto:	Knjigarna Vale Novak, Citypark, Ljubljana
Aleksandra Globokar
nevarna okolja
Tudi vi sodite med tiste, ki vam internet pomeni le medij za iskanje bolj ali manj pomembnih informacij in pošiljanje sporočil? Potem je skrajni čas, da odgrnete zaveso in pokukate v svet teoretikov kibersveta in virtualije. Odkrili boste, da vzporedno z nam vsem tako zelo domačim fizičnim svetom vzporedno teče nesnovno življenje, ki je s pravim, otipljivim povezano bolj, kot si mislite. V knjigi je zbranih več kot trideset intervjujev, h katerim je avtor ali bolje rečeno urednik povabil sive eminence filozofiranja, teoretiziranja in razlaganja osnovnih pojmov sveta interneta. Med njimi najdemo celo nekaj strani modrovanj Slavoja Žižka, zanimiva razmišljanja staroste interneta in netarta Leva Ma-noviča, albanskega teoretika kiberprostora Eduar-da Muke ter arhiv izmenjave elektronskih sporočil
s teoretikoma z Daljnega vzhoda; Tajvancem Kuan Hsing Čenom in Japoncem Tošijo Uenom, profesorjema novih medijev in večpredstavnostnih umetnosti, ki vam bosta dodobra prevetrila možgane. Omeniti velja tudi Mongrel, skupino Londončanov, ki zase pravijo, da so skupina ljudi in strojev, ki izdelujejo socialno angažirane kulturne produkte. Več o njihovih vse prej kot običajnih aktivnostih na www.mongrelx.org.
Naslov:	Uncanny Networks
Avtorji:	Geert Lovink
Izdajatelj:	MIT PressMassachusetts, ZDA
Število strani:	274
Leto izdaje:	2004
Jezik:	angleški
Cena:	9.771 SIT
Prodajno mesto:	Knjigarna Vale Novak, Citypark, Ljubljana
pasaž delux andreje rauch
Andreja Rauch je koreografinja, ki ustvarja predstave, koreografske instalacije in dogodke. V letošnjem letu bo skozi nov koncept izpeljala umetniško-kulturni dogodek Pasaž Delux na železniški postaji v Ljubljani, ki se bo predvidoma zgodil 15. septembra 2006 ob 19.uri. Prostor ne bo zapolnjen z gledališkimi odri, ampak bo v konceptu dogodka uporabljen prav takšen kot je z upoštevanjem voznih redov na dan dogodka.
Koncept, režijo in koordinacijo dogodka je prevzela Andreja Rauch. Akterji pa so z različnih področij, nastopajo igralca Tomaž Lapajne in Maja Dekleva, pozavnist Sebastiano Tramontana, pevski zbor SŽ, Folklorna skupina Tine Rožanc, mešani zbor Cantate nobiscum, ŽKUD Tine Rožanc, veterani s koreografom Brunom Ravnikarjem in godba slovenskih Železnic z umetniškim vodjo Francijem Li-povškom. Pri projektu v produkciji Zavoda En-Knap sodelujejo še Goro Osojnik, Peter Rauch, Jaka Šimenc ter Nada Žgank.
Tovrstni dogodek lahko izredno pozitivno vpliva tako na uporabnike železniške postaje kot tudi na zaposlene, saj poetičnost ob umeščenosti v vsakdanji prostor spreminja percepcijo obstoječega javnega prostora. Oblikuje se točka, kjer se kultura in umetnost srečata ter povežeta ljudi, njihova opazovanja ter občutke. Železniška postaja je pretočen prostor, ki omogoča ugoden sprejem umetniškega impulza za obogatitev obiskovalcev s prijetnim spominom.
Dodatna navezava umetniške zasedbe ter amaterskih skupin bo tudi ogled prejšnjih predstav avtorice Andreje Rauch in sicer 9.in 10.septembra ob 20.uri, ko bodo zaigrali trio Rebeka v Plesnem teatru Ljubljana na Prulah v Ljubljani. B. B. Foto: Nada Žgank
6 september
gorazd golob novice, dogodki
kakšne naj bodo naše barve?
7. mednarodni simpozij Društva koloristov Slovenije | Društvo koloristov Slovenije je skupaj z oddelkom za tekstilstvo naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani od 15. do 17. junija letos pripravilo simpozij Colours of National Symbols z ugledno mednarodno udeležbo, ki je potekal istočasno s 37. mednarodnim simpozijem Novelties in Textiles in 2. mednarodnim simpozijem Novelties in Graphics. Vse tri dogodke je spremljala še svečana akademija z modno revijo, z njimi pa smo počastili nekaj pomembnih jubilejev: petdesetletnico oddelka za tekstil-stvo, desetletnico študija grafike na tem oddelku in stoletnico rojstva akademika prof. dr. Antona Trstenjaka.
Ideja o simpoziju na temo barve nacionalnih simbolov je nastala že pred leti, ko smo člani društva koloristov Slovenije spoznali, da to področje pri nas ni ustrezno znanstveno obdelano in podprto. Do naših nacionalnih simbolov, predvsem zastave in grba, imamo posamezniki lahko različen odnos, vendar moramo upoštevati dejstvo, da je to področje urejeno z ustavo, zakoni in drugimi akti. Pri izdelavi zastav in grbov se srečujemo tudi z veliko povsem praktičnimi težavami, povezanimi z uporabo različnih materialov, proizvodnih tehnologij, predvsem pa z ustrezno definicijo (poimenovanjem) barv in zagotavljanjem njihove skladno-
sti s predpisi. V ustavi in zakonih so naše nacionalne barve – bela, modra, rdeča in rumena – definirane na ne najbolj posrečen način, ki tudi ni uporaben na različnih področjih.
Z odpiranjem teh vprašanj smo seveda načeli še veliko drugih. Spraševali smo se o izvoru in pomenu nacionalnih barv, razširjenosti barv v različnih etničnih območjih, o barvi kot pomembnem elementu identifikacijskega sistema naroda oziroma drugih nacionalnih entitet pa tudi različnih drugih, tudi med- in nadnacionalnih organizacij.
Obravnavali smo različne proizvodne tehnologije – predvsem za izdelavo zastav,
njihovo reproduciranje v tiskanih in sodobnih elektronskih oz. digitalnih medijih, primernost in obstojnost uporabljenih barvil, pigmentov in različnih nosilnih materialov, obdelali smo sodobne kolorimetrične metode za merjenje in vrednotenje barvnih vzorcev in definiranje barve v tehnološko pomembnih in tudi nevtralnih, predvsem barvnih sistemih CIE. Navedene teme so bile zanimive tudi za udeležence iz tujine, saj je med 30 prispevki kar tretjina referatov tujih avtorjev, med katerimi bi omenil predvsem Lucio R. Ronchi iz Italije in Manuela Melgoso iz Španije. K aktivni udeležbi tujih avtorjev je zagotovo pripomoglo tudi dejstvo,
da je bil uradni jezik angleščina. Posebno pozornost in priznanje si zaslužijo tudi študenti grafične tehnologije, ki so pod mentorstvom Sabine Bračko pripravili serijo posterjev na temo Colours of National Symbols.
Za objavo predvideni prostor ne dopušča podrobnejše obravnave objavljenih prispevkov. Glede na ponovno obujene razprave o naših simbolih v strokovni javnosti pa bi bilo primerno, če bi se s pomembnejšimi temami simpozija seznanili tudi tisti, ki se ga niso udeležili. Naši simboli si prav gotovo zaslužijo ne samo politično, ampak tudi resno strokovno in znanstveno obravnavo.
Pedsednica društva koloristov Slovenije prof. dr. Slava Jelen (foto: Marica Starešinič)       Študenti grafične tehnologije ob plakatih (foto: Marica Starešinič)
september 7
novice, dogodki
prihaja bio ...
5. oktobra bo vrata obiskovalcem ponovno odprl Bienale industrijskega oblikovanja, letos jubilejni, 20. po vrsti. Celotna razstava bo našla svoje mesto, enako kot predhodna, v prostorih Arhitekturnega muzeja Ljubljana na Fužinskem gradu v Ljubljani. Komisija za izbor eksponatov je svoje delo že opravila – kakšne so torej prve napovedi, preden začne svoje delo mednarodna žirija za izbor nagrajencev?

Na jubilejni razstavi bo predstavljenih 350 eksponatov prijaviteljev iz 17 držav. Večina prijav je prispela iz Slovenije in evropskih držav, od medcelinskih prizorišč so svoja dela poslali le oblikovalci iz ZDA. Glede na prejšnji bienale to pomeni velik porast prijaviteljev glede na število držav, ki jih je bilo tedaj le 13, a sočasno upad števila posameznih prijav izdelkov s prejšnjih 469 (izmed teh kar 201 iz tujine) na zdajšnjih 350. To sovpada z željo organizatorjev, da je izbor del že pri prijavah selektivnejši oziroma je na razstavi manj, a kakovostnejših izdelkov. Komisija za izbor del v sestavi Edi Berk, Davorin Horvat, Ranko Novak, Almira Sadar, Janez Smerdelj in Fedja Vukić se je navkljub manjšemu številu prijavljenih del odločila za selektivnejši izbor in več kot po-
uredila in pripravila; irena hlede
lovico del, kar 119, Sodelujoče države na razstavi BIO film ipd.), po priča-izločila z razstave in 20 so Avstrija, Belgija, Češka, Dan- kovanjih največ, kar s tekmovanja. Od- ska, Estonija, Finska, Francija, Hrva- 62 odstotkov, pa v stotkovno gledano ška, Italija, Madžarska, Nizozemska, kategoriji C – oblije bilo najmanj, le Nemčija, Poljska, Portugalska, Srbi- kovalske zasnove 42 odstotkov, za- ja, Slovaška, Švedska, Švica, Špa- (oblikovalske ideje, vrnjenih del v kate- nija, Velika Britanija in Slovenija iz oblikovalski progra-goriji A – proizvodi Evrope ter le ZDA z druge celine.           mi, študentska dela (izdelki, ki so v re-                                                                      ipd.). dni proizvodnji ali je v izdelavi vsaj 0-seri- Mednarodna žirija, ki jo bodo letos sestaja), malenkost več – dobrih 40 odstotkov vljali Judit Várhelyi (ICSID, Madžarska), – v kategoriji B – celovita vidna sporoči- Julija Chiu (Japonska), Jacques Lange la (celostne grafične podobe in industrijski (ICOGRADA, Južna Afrika), Massimo Pitis proizvodi, ki kažejo enotnost oblikovanja (Italija, BEDA) in Francisco Carrera (Špa-posamezne organizacije – hišni slog, ori- nija) bo svoje delo začela šele v začetku entacijski sistemi, funkcijski znakovni siste- oktobra, podeljene pa bodo naslednje nami, informacijska grafika, produktna grafi- grade in priznanja: zlata medalja BIO, čaka, oblikovanje za elektronske medije in     stna nagrada ICSID za najboljše delo v
skupini industrijskih izdelkov, častna nagrada ICOGRADA za najboljše delo v skupini celostnih grafičnih podob, častna nagrada BEDA za najboljši oblikovalski dosežek v Evropi, nagrajeno študentsko delo RTV SLO na BIO 20 (nagrada in priznanje RTV SLO, letos podeljena drugič) ter novost, nagrada design for all, ki jo združenje EIDD podeli za oblikovanje za človeško raznolikost, socialno vključitev in enakost. Zakaj se je komisija za izbor del navkljub večjemu številu nagrad in manjšemu številu prijavljenih del odločila za ostrejšo selekcijo, smo se pogovarjali z enim izmed članov izbirne komisije, profesorjem na akademiji za grafično in industrijsko oblikovanje ter vodjem Design centra tovarne Gorenje Janezom Smerdeljem.
8 september
novice, dogodki
230   slovenskih   prijavljenih del - ocenjujete to kot
uspeh, ali menite, da bi bilo lahko
prijav veliko več?
Ocena izbirne komisije je bila predvsem v tem, da je »primanjkljaj« največji na študentski strani. V preteklih letih je bila sekcija C, kjer so predstavljeni inovativni projekti, ki še niso v proizvodnji, izjemno močna in po mnenju veliko ljudi tudi najbolj zanimiv del razstave. Večino izdelkov, predstavljenih v redni selekciji A, namreč že lahko srečamo v trgovini oziroma na trgu.
A projekti, ki vzbujajo veliko pozornost, so tisti, ki šele nastajajo ali še niso realizirani. Najbolj ustvarjalna so običajno dela študentov oblikovanja in arhitekture. Letos je bilo teh prijav pravzaprav zelo malo. Menim, da je prijavnina 3.000 SIT odvrnila študente od sodelovanja, saj v primeru prijave večjega števila projektov to ni več zanemarljiv znesek. V prireditvenem odboru bi morali pretehtati možnost o brezplačni udeležbi študentov na razstavi.
Kar pa se tiče redne sekcije A, se moramo zavedati majhnosti slovenskega prostora in dejstva, da je v Sloveniji malo industrije, ki proizvaja proizvode, ki sodijo na BIO. Žirija se je odločila za relativno stroge kriterije, kar pomeni, da smo iskali minimalen presežek v ustvarjalnosti, izdelke, ki predstavljajo le povprečje, pa smo izločili.
Več kot pol, natančno 119, ste jih izločili. Kateri so bili razlogi, da je bilo toliko prijavljenih del neprimernih?
Upal bi si trditi, da sta ugled Bienala in-
dustrijskega oblikovanja in žlahtnost   odli-     ških oblikovalskih selekcijah, kot sta IF in čij, ki jih podeljuje mednarodna žirija, odvi-     Red dot, gre pripisati predvsem njihove-sna od oblikovalske odličnosti izdelkov, ki so     mu poslovnemu interesu za prodor na ve-sprejeti na razstavo. Ob ohlapnejših kriterijih     liko nemško tržišče. in večji množičnosti obstaja nevarnost, da     In ne nazadnje se je treba vprašati o sami
se BIO spremeni v navadno sejemsko prire-     odmevnosti  bienala   na  svetovni  sceni. ditev Obstajajo tudi ocene, da je bil prejšnji     BIO je cenjen v strokovnih krogih Evrope,
BIO prenatrpan in zato nepregleden. Žele-     ne vem pa, kakšna je  njegova teža v celo-li smo pridobiti najboljši izbor, ki bi sodil na     stnem smislu.
tako razstavo.                                                                                           Če pogledamo šir-Glavnina Kar se tiče same usmeritve BIA, po-      še, gre tudi za pro-prijavlje- tekajo intenzivni razgovori, kaj je      blem prepoznavno-nih del prihaja BIO danes in kakšen naj bi bil jutri.      sti Slovenije, hkrati iz evropskih dr- Njegova vloga v preteklosti je bila      z njenimi neprepo-žav. Kako si raz- jasna. V obdobju Jugoslavije je bila      znavnimi državni-lagate nizek od- to primerjalna razstava dosežkov      mi simboli Skratka, ziv Amerike in domačega »samoupravnega« obli-      pred nami je nalo-predvsem odso- kovanja z dosežki Zahoda. V Jugo-      ga, kako Slovenijo tnost »azijskih slaviji, ki je bila neuvrščena, sta se      odločneje umestiti tigrov«, ki za- takrat srečevala Vzhod in Zahod.      na »oblikovalski ze-dnja leta vlagajo Zdaj je Slovenija članica Evropske      mljevid« ogromno napo- skupnosti in razmišljamo, ali je situ-                 Letošnji rov v dizajn svo- acija zdaj tako drugačna, da je treba                  BIO je ju-jih izdelkov? ^^^^_^^^^^^^^^^^^^^^^_       bilejni, 20. Kako Težko je reči, zakaj.                                                                                 ocenjujete nje-Znano je, da je Ame-                                                                                gov trenuten po-rika izrazito samoza- ^^^^^^^^T                                              ložaj in pomen dostna država in da                                                                                 ter kakšen naje komercialni inte- Sl                                                  daljnji razvoj bi res ameriških podje-                                                                                 pričakovali? tij za majhen sloven-                                                                                 Če pogledamo zgo-ski trg zanemarljiv.                                                                                 dovino bienala, vi-Na drugi strani pa t.        dimo, da so bila ve-udeležba individual- &Ti                             dno nihanja. So bila nih oblikovalcev na                                                                                 izjemno odmevna razstavi zanje pred-                                                                                 leta in so bila šib-stavlja organizacijski                                                                                 ka leta. Veliko je od-in finančni napor.                                                                                      visno tudi od tega, Da se »azijski tigri«                                                                                 kako projekti v dvo-pojavljajo na nem-                                                                                 letnem obdobju na-
stajajo. Enkrat je novosti več, drugič manj, kot potekajo razvojni ciklusi v posameznih podjetjih.
Sam doživljam BIO kot praznik oblikovanja in oblikovalcev, hkrati pa se zavedam, da velike spremembe v družbenem in gospodarskem okolju terjajo resen razmislek o viziji bienala.
Njegova vloga v preteklosti je bila jasna. V obdobju Jugoslavije je bila to primerjalna razstava dosežkov domačega »samoupravnega« oblikovanja z dosežki Zahoda. V Jugoslaviji, ki je bila neuvrščena, sta se takrat srečevala Vzhod in Zahod in BIO je odigral začetniško vlogo ozavešča-nja okolja o pomenu oblikovanja. Glede nadaljnjega razvoja bienala je nekaj gotovo: mednarodno oblikovalsko prireditev s takšno tradicijo velja ohraniti, hkrati pa ji poiskati novo poslanstvo, ki bo tako slovenska kot evropska in globalna prepoznavna zgodba. To zgodbo bi morali pisati vsi zainteresirani, tako vlada in gospodarstvo, kot stroka, mediji in drugi.
Menite, da bi lahko k BIU sodilo tudi več srečevanja oblikovalcev, prireditev, sodelovanja, komuniciranja kot zdaj, ko je komuniciranje samo obisk odprtja in razstave?
Lani je dobro potezo naredil arhitekturni muzej sam, ko je pripravil vrsto predavanj, na katerih so se predstavili nagrajeni domači oblikovalci. To je bil nekakšen »BIO po BIU« in je bil kar odmeven. Letos bo verjetno tega dogajanja še več, tudi zato, ker se BIO pokriva z Mesecem oblikovanja. Seveda pa je treba biti previden, da ne bo inflacije dogodkov in s tem razvrednotenja.
september 9
novice, dogodki irena hlede
10 let tipografskih iskanj z mladimi

O tipografskih delavnicah, ki so se začele v Brdih pod nazivom TipoBrda, v Kliku pišemo že vse od njihovega začetka. Tradicija in ime se ohranjata, le lokacija se je pomaknila bolj južno, v bližino Kopra oziroma v kraj, ki ga skoraj nihče ne pozna. Ima nenavadno ime – Kaverljag. Blizu gnečam dopu-stnikov, ki čakajo na prestop meje, a daleč stran od hrupa, izpušnih plinov ter nervoze je hiša, ki so si jo mladi (in tudi že manj mladi) »zaljubljenci« v tipografijo pod vodstvom mentorja Lucijana Bratuša izbrali za svoj poletni »tabor«.
Skoraj vsako leto sem o delavnici prebrala vsaj kakšno kratko vest, letos sem se je prvič tudi osebno udeležila, vsaj kot obiskovalka, morda se kakšno leto vključim tudi tako, da ustvarim svojo prvo lastno tipografijo ... Hiša s prelepim razgledom na najjužnejša naselja slovenske Istre, prostranim vrtom, ki mu kraljuje mogočna kamnita miza v senci kostanja, ter s prostrano pokrito teraso je na zunaj podobna sosednjim. Ko prestopiš prag, pa vate takoj dahne neki drugi duh – visok, odprt prostor, osvetljen skozi teraso z razpršeno, a bleščečo svetlobo, po policah množica posod z barvo, povsod polno slik in grafik, obešenih na stenah ali prislonjenih ob njih ter (seveda ...) vsesplošen nered izdajajo, da tu kraljuje umetnost. Mladi tipografi in njihov mentor so atelje zapolnili z množico miz ter nanje razpostavili vso potrebno tehnično opremo, nujno za oblikovalsko ustvarjanje digitalne dobe – prenosniki večinoma uglednih znamk (Macintosh, Dell, HP ...), vmes kakšen »klasičen« PowerMac pa tiskalniki, tablete, ske-ner, fotografska stojala ... Brez vsega tega danes ni več mogoče delati. Po mizah ležijo povprek revije, knjige, prostoročne skice, izpisi s tiskalnikov. Zadnji večer pred oddajo, do 24.00, je treba vse datoteke oddati v studio, kjer bodo naslednji dan stiskali plakate za sklepno razstavo, ki je tradicionalno v soboto zvečer.
Ura se približuje osmi zvečer, a vsi delajo kot mravlje. Tipografije so izdelane in zdaj je trenutek, ko jih je treba nadgraditi v aplikacijo – plakat za razstavo. Mentor Luci-jan kroži od enega do drugega, sodeluje z nasveti, predlaga popravke, dodelave ...
Kadar ga nihče ne potrebuje, sede za svojo mizo in pripravlja svoj izdelek za razstavo. Proti polnoči je šele nekaj plakatov pripravljenih za pošiljanje, pozna ura ni ovira – zanos za delo ne usahne. Ko se proti drugi uri zjutraj, utrujena od pogovorov in kroženja med delovnimi mizami, odpravim spat v zgornje nadstropje, ni v skupni spalnici, kjer so po tleh razprostrte vzmetnice (in na vsaki še spalna vreča), še nikogar. Svojo vzmetnico si namestim kar na nadkriti terasi in skozi polsen enkrat proti jutru slišim, kako se k počitku na nekaj metrov stran umaknjen trosed odpravi še mentor Lucijan. V naslednjem trenutku me
že zbudi jutranje sonce. Lucijana že ni več na ležišču, v sobi pa naletim na množico spečih »delavničarjev«. V pritličju, v t. i. »ustvarjalnici«, so le še trije zamudniki, ki končujejo soje izdelke, pa seveda mentor Lucijan, buden, prisoten in na voljo z nasveti. Domen, ki je zadolžen za pravilno pripravo izdelkov za tiskarno, jih priganja, naj čim prej končajo. Budno oko mentorja Lucijana ob tem skrbno pazi, da so izdelki kakovostni in taki, da bodo priporočilo tako udeležencu kot delavnici.
Naslednji prizor, ki se ga udeležim, je razstava v večernih urah. »Ustvarjalnico« so
med dnevom skrbno pospravili, odstranili prazne pločevinke, plastenke za vino in nepotrebne papirje. Prostor je izpraznjen in ob njegovem robu postavljena slikarska stojala, na katerih so razpostavljeni plakati – sad enotedenskega dela. Udeleženci delavnice in njihov mentor, profesor na Akademiji za likovno umetnost, smer oblikovanje, ter eden vodilnih imen slovenske tipografije (in tudi lepopisja), Lucijan Bra-tuš, so preoblečeni v »slovesnejša« (berite sveža) oblačila, obriti, odišavljeni, sproščeni in dobre volje. Na redkih preostalih mizah so razpostavljeni prigrizki, pijača ... Delo je končano in začenjajo se zabava,
10 september
novice, dogodki
pogovor, vrednotenja, izmenjave mnenj, znanja ...
Prolog
Tako letos kot že deset let doslej je Luci-jan Bratuš vsaj enkrat letno (po novem je ena delavnica tudi v zimskem času v Trenti) popeljal vsakokrat okoli 15 mladih, ki si želijo več in bolje spoznati tipografsko umetnost in veščino, na delavnico. Mentor jim ob delu vedno zvesto stoji ob strani, skoraj vedno pa k obisku ali predavanju povabi še kakšnega gosta. Tako je imel letos izjemno zanimivo predavanje za mlade tipografe Ermin Međedović, eden najuspešnejših oblikovalcev in hkrati izvedencev za tipografijo
(njegova je med drugim tudi pred krat- Saint Martins Collegeu of Art & Design, kim ustvarjena izvirna tipografija časopi- London, Axel Vogelsang, predavatelj sa Delo, na osnovi katere se je že tudi metodologij interaktivnega oblikovanja drugi časopis – mariborski Večer – odlo- na Central Saint Martins Collegeu of Art čil, da se tipograf-                                                                      & Design, London
sko osamosvoji). Prof. Bratuš je ves čas ob udeležen- itd. Če naštejemo še cih prisoten kot enak med enakimi, Jubilejne, desete nekaj drugih, širše z njimi je, pije, spi v skupni spalnici. poletne delavnice znanih imen: Ma- Nikdar ne odreče nasveta, predloga, se je, kot običaj-tevž Medja (Gigo), z vsemi se druži kot enak z enakimi, no, udeležilo 15 oblikovalec vizu- a vendarle veliko bolj izkušen, poln študentov, izmed alnih komunikacij,     znanja in navdušenja.                             katerih je bila ena
Ermin Međedović                                                                      študentka iz Srbi-
(Studio Designis), oblikovalec črk vrst, je. Večina jih je bila študentov Akademije mag. Domen Fras (Aparat), predavatelj za likovno umetnost, smer oblikovanje, v na Instituti Callegari, Andrea Lioy, pre- Ljubljani ter arhitektov in oblikovalcev. davatelj ustvarjalnega pisanja na Central     Delo so uspešno končali prav vsi.
Ob prijetnem, demokratičnem vzdušju, ki vlada na delavnici, se temu ni bilo čuditi. Prof. Bratuš je ves čas ob udeležencih prisoten kot enak med enakimi, z njimi je, pije, spi v skupni spalnici. Nikdar ne odreče nasveta, predloga, z vsemi se druži kot enak z enakimi, a vendarle veliko bolj izkušen, poln znanja in navdušenja. Prijetno, ustvarjalno ter volje in želje po izpopolnjevanju polno vzdušje delavnice je »krivo«, da se vrsta udeležencev vsako leto vrača, med njimi je tudi pobudnik delavnic in stalni udeleženec Tomaž Pilih pa naš stari znanec Domen Fras pa ... Vsi v dobri veri, da se »lepa umetnost« tipografija na slovenskih tleh ohrani čim bolj živa. Pobuda in tradicija, katerima bi bilo dobro slediti!
september 11
novice, dogodki rok pernuš
brave modern world

Razstava slovenskih arhitektov v Hamburgu – “Hamburger architektur sommer 2006” | Hamburger Architektur Sommer (Hamburško arhitekturno poletje) je trienale, ki se – letos že petič – dogaja med majem in septembrom, in sicer v različnih galerijah in prostorih v Hamburgu. Tokrat se je odprl 24 aprila. Njegov namen je predstaviti najrazličnejše poglede aktualnega ustvarjanja s področja arhitekture in razvoja mesta skozi številne razstave, konference, filme, okrogle mize in druga umetniška dela. Tja do 25. septembra se bo zvrstilo skupno prek 250 prireditev in 50 vodenj razstav.
Prireditev je edinstvena na področju arhitekture v Nemčiji z željo preraščanja krajevnih okvirov v mednarodne razsežnosti. Slednje v nemški realnosti sicer ni pretirano izraženo, nasploh se čuti v arhitekturi določeno nenapredovanje. Vse je seveda povezano z nedavno gospodarsko krizo (kar ta pravzaprav sploh ni bila), iz katere se zdaj sicer uspešno izvija. Veliko močnejši je občutek, da sta brezposelnost in depresija prej posledici priključitve bankrotirane države (nekdanje vzhodne Nemčije) in težav prestrukturiranja kot pa nemoči glavnih gospodarskih subjektov. Arhitektura je pač vezana na naložbe oz. pomanjkanje le-teh. Ta situacija pa se vsaj v Hamburgu očitno spreminja. Področje Hafen-City, nekdanji pristaniški terminal, je trenutno največji zno-trajmestni projekt v Evropi. Nekaj podobnega se obeta tudi v delu območja Altona, ki je že bilo razglašeno za sanacijsko področje. Težava ni v tem, da ni denarja, saj naj bi bil Hamburg celo najbogatejše evropsko mesto, ampak bolj v smelosti naložb oziroma njihovi širini.
Žal te smelosti ni bilo pretirano opaziti na festivalu samem. Nesporno dejstvo je, da je nemška tehnologija (tudi v gradbeništvu) še zmeraj med vodilnimi v svetu, a bi si vendarle upal trditi, da je bil slovenski prispevek “Brave modern World” prava mala lekcija za tamkajšnjo sceno. To se je videlo že po tem, da je bil projekt Roka Pernuša »Modularni paviljonski sistem« nesorazmerno pogosto uporabljan za promocijo festivala samega ... In razstava “Brave modern World” je bila točno to, na kar je nakazovalo njeno ime – trije projekti, ki radikalno stojijo za modernostjo.
Rok Pernuš je predstavljal projekt modularnega paviljonskega sistema, s katerim se lahko hitro odzovemo na zahteve po javnem prostoru tako v mestnih središčih kot tudi daleč od civilizacije. Konvencionalna arhitektura se namreč vse prepočasi odziva na spremembe v sodobnem prostoru. Ta neprilagodljivost povzroča nevzdržna stanja, ko se zaradi tega ne zgodi dobesedno nič. Nastajajo celo absurdne situacije, ko projekt zastari, še preden je zgrajen. Vsako mesto poleg že zgrajenih struktur potrebuje še tako imenovane svobo-
dne cone, kjer se lahko trenutno prilagaja stalno spreminjajočim se programskim zahtevam. Te bi bile lahko v obliki parkov, ploščadi ipd., in sicer z vso potrebno infrastrukturo, na katero se lahko ti moduli priključijo.
Bistvena značilnost predstavljenega sistema je njegova odprtost, saj se lahko posamezni 3-, 4- in 6-kotni moduli med seboj poljubno sestavljajo. Njihova oblika omogoča, da se lahko medsebojno združujejo tudi enaki moduli, in to brez vmesnih praznih prostorov. Tehnično bistvo projekta
je v hitropostavljivih modularnih elementih, narejenih iz zložljive pohodne sataste konstrukcije iz sodobnih kompozitov in pnevmatične krovne konstrukcije. Slednja z inovativnim pristopom do pnevmatičnih konstrukcij “air in air” omogoča bistveno večje razpone kot do zdaj znane rešitve, če seveda ne upoštevamo tako imenovanih mehurjev, ki se poslužujejo nadtlaka v notranjih prostorih. Projekt je bil predstavljen v obliki fotomontaž v realnih mestnih prostorih Ljubljane in sistemske 3D-pred-stavitve.
Pernuš: Tivoli
12 september
Pernuš: Random top mesh
Pernuš: Trg republike
Študentje 3. letnika so pri seminarju Fedja Koširja in pod vodstvom asistenta Primoža Jeze predstavili projekt recikliranega mesta Ljuba_001. Ljuba 001 je projekt mesta, ki so ga študentje 3. letnika Fakultete za arhitekturo načrtovali pri seminarju prof. dr. Fedje Koširja in asistenta Primoža Jeze. Naloga sodi v sklop semestrskih nalog, pri katerih se študentje seznanjajo s projektno mul-tidisciplinarnostjo, in se izvaja v drugem, poletnem semestru 2005/2006. V osnovi gre za zasnovo recikliranega mesta, ki je umeščen v Ljubljanski kotlini, ob trasi današnje avtoceste – smer severozahod, ki v projektu postane samo temelj alternativnemu transportnemu sistemu. S to potezo projekt poskuša osmisliti tudi nacionalni program za gradnjo avtocestnega križa in ponuja odgovor na vprašanje, kaj početi s to komunalno infrastrukturo med zadnjimi galonami naftnih derivatov. Mesto je dimenzionirano za do 500.000 ekološko ozaveščenih državljanov, pretežno iz obrobnih neper-
spektivnih območij. Energetsko se mesto     Vitkovič, Barbara Zakrajšek, Darja Zubac,     danjega trgovskega centra. V osnovi zelo napaja iz obnovljivih virov, njegova gra-     Matej Mejak in Meta Polh.                            minimalistična predstavitev je gradila na
dnja je modularna in materiali samoraz-     Predstavitev je bila v nekdanjem trgovin-     treh predimenzioniranih projekcijah (cca.
gradni.
In zakaj reciklažno mesto Ljuba 001?
•   ker je današnja Ljubljana ekološki problem
•   ker današnja slovenska mesta ne izpolnjujejo osnovnih pričakovanj meščanov
•   ker se ljudem zaradi mestnih zagat ponujajo nezdrava hibridna mestna tkiva (nakupovalna središča ...), ki ne rešujejo problemov mesta, ampak jih obidejo in rešujejo samo njihov kapitalski vložek ter dobiček
•   ker podeželje odmira v navezavi z majhnim družinskim kmetijstvom, kar ustvarja brezperspektivno družbo
•   ker se v mesta ne vlaga znanja in novih tehnologij, ki so neprimerno boljše rešitve kot stihijske intervencije civilne družbe, ko je večinoma že prepozno.
•   ker vse manj proizvajamo in ... Pri projektu Ljuba 001 so sodelovali študentje: Janja Bulc, Breda Kranjc, Vivijana
skem prostoru v delu Hamburga Altona.        3 x 2 m) na belo steno v zatemnjenem V razmeroma velikem prostoru, delu nek-     prostoru.
september 13
novice, dogodki
Projektorje za prikaz je posodila Kibla iz Maribora, računalnike – tri popolnoma nove prenosnike Lenovo T100, podprte z najnovejšimi dvojedrnimi procesorji, s kakovostnimi grafičnimi karticami Nvidia, pa je prispevalo podjetje DISS, d. o. o., iz Ljubljane.
			W^^B		
ï!	f	1	W5k  ' '		1
Jeza: Bitmap in Hamburg
Primož Jeza je predstavil interjer poslovnih prostorov združenja slovenskih PR-agencij. PR-oddelki oziroma oddelki za odnose z javnostmi so v Sloveniji sorazmerno nova strokovna usmeritev, ki pa se lahko pohvali z najhitrejšo gospodarsko rastjo. Zakaj bi torej imelo novo področje družbenega ustvarjanja podobo odvetniških, poslovnih ali birokratskih pisarn? PR-slo je multifunkcionalna družabna točka in ne samo nujno potrebni administrativni
prostor. Zasnovana je kot »naprava« za tekoče upravljanje društva, podajanje informacij ter kontakt društva z okoljem, v katerem prebiva, ustvarja in se nanj odziva. Vse to omogoča njegova izščiščena bit, ki se skozi obliko manifestira v enopoteznem delovnem objektu. Ta v enem trenutku omogoča kakovostno delovno okolje administraciji, se v naslednjem trenutku prelevi v zavetje intimnih pomenkov članov društva in nato ponovno morfira v prostor, name-
njen manjši članski konferenci, »tiskovki« ali samo druženju, zabavi ... Društvo si je za lokacijo agencije izbralo obstoječo zgradbo, to je stolpnico podjetja SCT na Bavarskem dvoru v Ljubljani. Na strani, ki gleda proti Delovi stolpnici, je odstranil vse nepotrebne okenske pregrade in prestavil predelno steno, da je notranji prostor neposredno odprl mestu. Vso opremo, tla, stene, »napravo« in strop je oblekel v drugo kožo, kot da bi hotel ob-
stoječe ohraniti in prostoru dodati svojo lastno lupino in pri tem ne zanikati stare. Pri tem se je oprl na trditev, da je stolpnica SCT ena redkih še kar dobro ohranjenih objektov iz obdobja slovenskega visokokakovostne-ga funkcionalizma, a žal je zgrajena le ena izmed štirih, ki bi morale po prvotnem projektu prevladovati tej mestni vpadnici. Avtorju je stavba v dialogu s »klavirjem«, objektom Pošte z nasprotne strani Slovenske ceste, najboljša ljubljanska arhitektura na splošno.
ko telo postane slika
Ob koncu julija se je v avstrijski vasici Seeboden ob Millstätterskem jezeru končal že 9. svetovni festival poslikave telesa (www.bodypainting-festival.com). Letos je sodelovalo kar 160 umetnikov iz 40 držav, obiskovalcev pa so kljub neznosni vročini našteli kar 15 tisoč. Poslikav ob odprtju v kategoriji čopič in gobica so se udeležili trije slovenski tekmovalci in se uvrstili tudi v finale. Vsi tekmovalci ustvarjajo na določeno tematiko; letošnje so bile umetnostna zgodovina, transport – zmigaj se in fluoro show. Po dveh nastopih se je izmed slovenskih tekmovalcev najbolje uvrstila Alenka
Peternel (www.unik-art.net) iz Gozda - Martuljka z asistentko Katjo Sovre iz Trbovelj. Fluoro show je tekmovanje, ki poteka v popolni temi, oder pa je osvetljen samo s človeškim očem nevidno, ultravijolično svetlobo. Tekmovalci so morali za to tekmovanje predhodno poslati osnutke za svojo idejo, med katerimi je žirija izbrala najboljše in jim ponudila možnost nastopa v tem izredno dobrem spektaklu. Med prispelimi prijavami je žirija izbrala tudi slovenski tandem – Alenko Peternel in Nika Frica (www.niko-loon.com). A. G.
14 september
kaj dobim
H
naročnina na klik
10 številk
popusti & ugodnosti
popusti pri nakupu programov
popusti pri nakupu knjig
ter vrsta uporabnih informacij za bralce
na spletni strani revije, kot so:
ceniki storitev
spletne povezave - linki
informacije o sejmih, natečajih ...
kje se
naročim?
s priloženo naročilnico
po internetu | www.klikonline.si
po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720
15 julij | avgust
za vse naročnike klika
www.klikonline.si/prodaja.aspx
spletna prodajalna, kjer lahko ceneje kupite programe, ki jih vsakodnevno uporabljate pri svojem delu: vse programe podjetij Adobe in Corel ter programe ArchiCAD, Artlantis,    Piranesi    in    SketchUp
programe lahko naročite s pomočjo naročilnice v reviji ali na www.klikonline.si
dodatne ugodnosti!
plačana po pogodbi št. 59/1/s
V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je mož-
na le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa.
Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720
pro anima p.p. 2736
1001 ljubljana
aa3
projektiranji
oblikovanji
digitalni medi
,m ia|izacija & animacij;
Novi KLIK najdete na prodajnih mestih Dela prodaje, knjigarnah MK - Konzorcij, Vale-Nov na Wolfovi ulici ter na Židovski stezi v Ljubljani, knjigarni Goga v Novem Mestu ter knjigarni v Kibli v Mariboru.
Vsebino nove številke najdete tudi na  www.klikonline.si
[naročilnica na klik]
nepreklicno naročam(o) klik od številke:
81 september 2006
.............................................    82 oktober 2006
poštna številka, pošta

način plačila
................................................................   položnica
.........................................................................  račun
kaj dobim
naročnina na klik
10 številk
popusti & ugodnosti
popusti pri nakupu programov
popusti pri nakupu knjig
ter vrsta uporabnih informacij za bralce
na spletni strani revije, kot so:
ceniki storitev
spletne povezave - linki
informacije o sejmih, natečajih ...
kje se
naročim?
oženo naročilnico
po internetu | www.klikonline.si
po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720
davčna številka (zavezanci)
16 julij | avgust

irena hlede novice, dogodki
razstava kot kuharski recept
Odhod na sejem, seminar, izobraževanje, premik v druge kraje, med druge ljudi ter v drugačne navade in razvade da človeku po navadi veliko več, kot od tega predhodno pričakuje. Že samo dejstvo, da prekineš vsakodnevno rutino, odideš stran, drugim izzivom naproti, odpre energetske kanale za ponovno polnjenje. Znanja in spoznanja, ki se ti tam ponujajo, ter ljudje, ki jih srečaš, dodajo še poseben poudarek doživetju.
Takšen je bil tudi Dunaj tisti torek ob izteku junija, v obdobju, ko je vesoljni svet začarano zrl v projekcijska platna in televizorje, sledeč nogam, ki so prek zelenih travnatih površin valile belo-črno žogo. Priložnost, ki je radoveden novinar nikdar ne bi zamudil – ogled arhitekturnih objektov znanega ustvarjalca na kraju samem in v družbi vrhunskega poznavalca. Na Dunaju nas je najprej pričakala vrsta presenečenj. Najprej številčna novinarska zasedba na konferenci za medije. Tehtna, poznavalska in zahtevna vprašanja. Priznajte, prepogosto se počutimo majhne, nepoznane in manjvredne predstavnike napol poljedelskega, napol obrtniškega naroda z obrobja Balkana. A tukaj, v eni izmed evropskih prestolnic, kraju, od koder je nek-
daj močna monarhična hiša vladala dobršnemu delu takrat zelo civilizirane Evrope, ugotavljamo, da predstavnik našega naroda sploh ni tako obroben, starokopiten in retrogarden, kot ga sami pogosto vidimo. Predstavniki medijev so ga dobro poznali, z njegovimi odlikami in s slabostmi vred. Dobro obiskani in s tehtnimi vprašanji podprti novinarski konferenci je sledilo še večje presenečenje – obisk odprtja razstave. Tudi ta je presegel vsa pričakovanja, predvsem nas – predstavnikov slovenskih medijev. Velik in dokaj prostoren razstaviščni prostor Ringturma, veličastnega nebotičnika največje dunajske zavarovalniške hiše Wiener Staedtische, ki neprekinjeno gosti umetniške razstave, je bil skoraj nabito poln. Organizatorji s stalno zaposlitvijo skrbijo, da se v
njem nenehno kaj dogaja – pred Plečnikovo je bila to razstava nagrajencev natečaja Mies van den Rohe za brezčasne arhitekturne dosežke. Med razstavljavci na njej je bil tudi Rem Koolhaas, sloviti Nizozemec, ki je pred kratkim zelo odmevno »preletel« tudi Ljubljano. Obiskovalci so vajeni, da redno zahajajo na odprtja in tudi tokrat to ni bila izjema, pa čeprav ponudba prigrizkov ni bila tako razkošna, kot smo je vajeni pri nas. Razstave pripravljajo izurjeni kuratorji, tokrat je Damjanu Prelovšku ob strani stal Adolph Stiller, Avstrijec izjemne širine in bogatih izkušenj. Ko sem ga, presenečena nad množico obiskovalcev, ki so dobesedno zasuli razstavni prostor, vprašala, kako si razlaga tako množičen obisk, je preprosto odgovoril: »Pripraviti razstavo je kot skuhati dobro
jed: potrebuješ kakovostne sestavine, poznavanje dela z njimi ter postopkov priprave hrane. Če je vsem pogojem zadoščeno, dosežek ne more izostati.« Preprosto, iskreno in »mojstrsko« mnenje poznavalca, ki mu je priprava razstav vsakodnevna praksa in ki so mu bile dobra sestavina v tokratnem primeru dela našega rojaka. Zanesljiva formula uspeha!
Plečnik in njegova »evropska« dimenzija
Plečnikova pojava je vse od njegove vrnitve v Ljubljano burila duhove. Še danes se arhitekturna in druga tako ali drugače v umetnost usmerjena slovenska javnost deli med njegove goreče zagovornike na eni strani ter nasprotnike na drugi stran, na
Množica obiskovalcev na otvoritvi razstave
september 17
novice, dogodki
tiste, ki mu očitajo usmerjenost v preteklost in še veliko drugega. Vsekakor ne moremo zanikati, da ni njegov razvoj ubiral drugačna pota, kot smo vajeni.
Začel ga je izredno pogumno in avantgardno – cerkev Svetega duha je bila zače-tniška konstrukcija iz armiranega betona. Njegove prve realizacije na Dunaju so bile za tisti čas zelo sodobne, čeprav je bilo prisotnega še veliko spogledovanja s secesijo. Selitev v Prago, v poučevanje in kasneje preurejanje Hradčanov, prinese določen premik h »klasiki«. Ljubljana usmeritev samo še nadgrajuje – nastopijo časi orna-mentalne rustike naravnega kamna, bogato krašenih lesenih konstrukcij, množice stebrov in drugih arhitekturnih elementov klasike.
Sočasno se je tedaj v svetu, ki ni bil tako daleč in nedosegljiv, razvijal čisti modernizem. Le Corbusier je projektiral Savojsko vilo, ornament je skorajda popolnoma izginil iz arhitekture. Vzroki za očitke so bili še posebej močni po vojni, ko se je arhitekturnemu modernizmu pridružil ideološki. Pro- 100. obletnici izgradnje hiše Zacherl so obeležili z odkritjem Banalnost ali realnost Hiše Zacherl - stebri oblike moljev, zivali, stora za zastarele, cerkvi naklonjene nazore     doprsnega kipa projektanta                                                       ki so botrovale bogastvu lastnikov
in vračanja h klasični arhitekturi ni bilo več.
Plečnik je marsikje padel v »nemilost«, na- Povabila iz Prage so bila dovolj obetavna, kovana osebnost. Posebno vrednost mu ski »evropski« arhitekt. Ni naključje, da je sprotnikov je imel veliko že tedaj in jih ima da jim je sledil in tudi tam postal uspešen je v tistem času dalo prav dejstvo, da bil zatorej naslov razstave, katere odprtju še dandanes.                                              predavatelj ter »dvorni« arhitekt. V Ljublja-     je živel in ustvarjal kar v treh evropskih     smo bili priča, »arhitekt na Dunaju, v Pra-
A naj nam je to danes še tako neljubo, še no se je vrnil kot slaven arhitekt in izobli- mestih. Na neki način je bil prvi sloven- gi in Ljubljani. vedno ostaja najmočnejša arhitekturna osebnost in magnet našega prostora. Zato ga ne smemo gledati v luči predvojnega in posebno ne povojnega dogajanja, ne v okviru kraljevine in tudi ne kasnejše komunistične ureditve. Njegova vrednost in uspeh segata veliko bolj nazaj, v čas, ko je kot popoln anonim odšel najprej v Gradec, kjer se je učil za mizarskega mojstra in se le s svojo vztrajnostjo, ambicioznostjo in pogumom prebil do študija arhitekture v (tedaj svetovljanskem) Dunaju ter v krog najbližjih sodelavcev Wagnerja. Dunaj mu je prinesel nekaj uspešnih izvedb, ne pa razloga, da bi tam tudi ostal.
ÉtwÊrn	
	
• M	
■    1 .    ^   ■  fi" y y. a	
"1	*
Detajli Cerkve Svetega duha
18 september
Detajli Cerkve Svetega duha
Ne glede na upravičenost številnih očitkov bomo to njegovo prvinsko evropskost morali spoznati in priznati ter ji seveda tudi čim bolj slediti. Ne »zaležanost« in nepremaklji-vost v enem kraju, ampak prilagodljivost, internacionalnost in evropskost. To so vrline, ki jih zahteva sodoben čas. Arhitekta, ki tem smernicam dokaj uspešno sledi, imamo, imenuje se Boris Podrecca. Prav on je zasnoval tudi razstavišče v Ringturmu pa tudi nekaj objektov in projektov v Ljubljani, Piranu in drugje v Sloveniji. Uspešen je na Dunaju, v Trstu in še marsikje. Kdo bo naslednji Slovenec, ki se bo uveljavil v Berlinu, Londonu, Varšavi?
Vez kultura – gospodarstvo
Kultura si že dlje časa išče svoje mesto v družbi. Večno vprašanje ostaja, kdo jo bo gradil in predvsem vzdrževal. Dunaj se na tem področju lahko pohvali z veliko zavidanja vrednimi dosežki. Eden je nedvomno obsežen, in sicer ne tako dolgo nazaj kulturi predani muzejski kompleks Museums Quartier. Vprašali se boste, seveda, kdo to vzdržuje. Avstrijci so vendarle majhen in ne tako bogat narod. A v organizacijski izvedbi so nedvomno veliki.
Dunaj (in tudi druga avstrijska mesta – Salzburg, Gradec ...) zelo uspešno vodi svojo politiko naklonjenosti kulturi. Pozornost
vzbudi že dejstvo, da na ulicah skoraj ne vidiš plakata, ki bi bil namenjen čemu drugemu kot kulturi. Prevlada je močna, zagotovo s 70 odstotki v primerjavi z drugim. To gotovo velja za ožje mestno središče, kjer se največ gibljejo tujci in turisti. Muzeji se danes tukaj in tudi povsod drugod po svetu spreminjajo v žive institucije, iz katerih preprosto vre življenje. Tem smernicam Avstrija uspešno sledi. Za osnovno preživetje muzejev in razstavišč do neke stopnje poskrbi država – to pomeni, da jim zagotovi osnovna, natančno določena sredstva. Od tam naprej se morajo preživljati sami.
novice, dogodki
In to tudi zelo uspešno izvajajo: organizirajo tečaje, izobraževanja, predvsem pa prodajajo množico spominkov, in to kakovostnih ter zanimivih izdelkov. Tega pri nas (še) ni. Država reže svoje platno zelo neenakovredno, nekateri živijo v pravem razkošju, brez skrbi in odgovornosti za svoje delo, drugi hirajo in z muko zbirajo drobtinice. Blizu, le nekaj sto kilometrov stran, nam naši severni sosedje kažejo pot in na nas je, da se nekoliko ozremo prek ograje ter ji sledimo, jih posnemamo.
Wiener Staedtische, na primer, na svoje kakovostno pripravljene in zanimive razstave vedno privabi množico obiskovalcev visoke kulturne ravni in v glavnem tudi bogatih prihodkov. Tukaj se srečajo in osebno spoznajo s predstavniki zavarovalnice; gotovo se bodo ob prihodnjem razmišljanju o nalaganju svojih prihrankov prej obrnili na svoje znance kot na koga popolnoma tujega. Zavarovalnica ima tukaj svoj izračun, izide pa se tudi umetnosti.
Pri nas so tovrstni poskusi še redkost, položaj kulture pa nedvomno zahteva veliko podpore kapitala. Pot je le v druženju in sodelovanju, uspeh pa potem obojestranski. Za konec nasvet: obiščite spletno stran Dunajske zavarovalnice in njene podstrani s kulturo na naslovu www.wienerstaedtische. at/applic/kunstundkultur/ausstellungszen-trum – vsi, ki vam nemščina ni tuja, boste tam lahko prebrali marsikatero zanimivost iz sveta sodobne in pretekle ustvarjalnosti. Zraven so tudi povezave na zavarovalne dokumente ipd. Tekoče, skoraj neopazno lahko preideš na strani komercialne ponudbe zavarovalnice. Pozitiven vtis, ki ga boš ob tem ponesel s sabo, bo gotovo vplival na marsikatero odločitev o prihodnji naložbi. Če povzamemo: kultura in gospodarstvo z roko v roki. In oboji uspešno …
Novinarska konferenca
Ringturm - pogled iz zadnjega nadstropja s točke, ki je edina višja od Stephansdoma
september 19
novice, dogodki gorazd golob
ibloc 2006
Spletne tehnologije v ločeni sekciji | Na mednarodni Linux in odprtokodni konferenci že drugo leto zapored organiziramo sekcijo, ki se ukvarja s problematiko spletnih tehnologij. Lani smo v sekciji največ pozornosti posvetili označevalnemu jeziku XUL, ki je eden izmed narečij razširjenega označevalnega jezika XML. XUL je jezik, s katerim je mogoče opisati grafični vmesnik in je na voljo samo v pregledovalnikih, narejenih na platformi Mozilla oziroma v pregledovalnikih, ki uporabljajo prikazovalni stroj Gecko. Na predavanjih je bilo predstavljenih veliko dobrih primerov uporab jezika XUL v projektih za večja podjetja.
Letošnji poudarek prinaša teme, povezane z odprtokodnimi sistemi za upravljanje spletnih vsebin, in seveda aktualna vroča odpr-tokodna orodja za razvoj spletišč po standardih web 2.0.
Sistemi za upravljanje spletnih vsebin
Te vrste spletnih aplikacij poznamo že dlje časa. Vse skupaj se je verjetno začelo pri podjetjih, ki so izdelovala dinamične spletne strani in so se po nekaj časa naveličala izdelovati različne aplikacije za različne naročnike z različnimi vmesniki za urejanje spletne strani. Pri slovenskih podjetjih, ki se ukvarjajo z izdelovanjem spletnih strani, še vedno velja pravilo, staro verjetno prav toliko kot ta podjetja sama, da ima vsakdo razvit svoj sistem za upravljanje spletnih vsebin (po angleško bi rekli content management system oziroma CMS na kratko). Zakaj pa ne – navsezadnje ima pri nas tudi vsaka kmetija z vsaj pol hektarja zemlje svoj traktor. V nadaljevanju članka bomo preleteli prednosti uporabe odprtokodnih CMS-jev tako za ponudnike kot naročnike, opisali možnosti sodelovanja pri razvoju le-teh in na kratko preleteli, kaj je vroče na tem tržišču in kaj bo od tega tudi mogoče preveriti na IBLOC-u 2006.
Zakaj ne bi sami razvili CMS-ja?
Vzrokov je verjetno več – v ospredju sta cena razvoja in predvsem cena vzdrževanja. Res je, da izdelek, ki raste s projekti naročnikov, ne more biti drag, saj se stroški razvoja sproti in nevidno pokrivajo. Morda pa bi se v tem času spletni programer lahko ukvarjal manj z osnovnimi funkcionalnostmi CMS-jev in rešil več specifičnih zahtev
naročnika. Ali pa morda nekatera podjetja sploh ne bi potrebovala spletnih programerjev? Vsekakor ta odstavek ni namenjen povečanju brezposelnosti med spletnimi programerji – zakaj, bomo videli šele kasneje.
Potreba po vzdrževanju obstoječe programske kode je oteževalna okoliščina tako na strani ponudnika kot naročnika. Ponu-
dnik spletnih rešitev naj bi obstoječo programsko kodo ves čas nadgrajeval, kar se v primerih slabo načrtovanega programja konča v neobvljadljivi gmoti kode in predelav.
Krpanje mogočih varnostnih lukenj in optimizacija obstoječega sistema sta prav tako še kako časovno potratni opravili. Te obveznosti z uporabo odprtokodnih različic raz-
vijalec/ponudnik zmanjša na minimum, saj kar nekaj dela opravijo že razvijalci in uporabniki.
Naročniki z odprtokodnim CMS-jem dobijo prednost, ki je sicer manj všeč ponudnikom spletnih rešitev, je pa bolj všečen samemu naročniku. Z odprtokodnimi spletnimi aplikacijami (na internetu ali intranetu) je menjava ponudnika rešitve enostavnejša. Obstoječo
Na spletnih straneh kot sta joomlahacks.com ...
Na spletnih straneh kot sta joomlahacks.com ...
Na spletnih straneh kot sta joomlahacks.com ...
Na spletnih straneh kot sta joomlahacks.com ...
20 september
Za postavitev dinamičnih spletnih strani v Mambo, ni treba biti spletni programer
spletišče je veliko enostavneje zaupati novemu izvajalcu. Obvladovanje spletne rešitve, temelječe na odprti kodi, je enostavnejše, saj je navadno na voljo velik del dokumentacije (če že ne vsa) in še najboljše od vsega – programska koda. Nov izvajalec bo lažje nadaljeval delo, kot pa če bi moral predelovati aplikacijo in programsko kodo, katere avtor je njegov predhodnik. Delo je tudi lažje prenesti na notranje naročnikove izvajalce. Naročnik se z nakupom lastniške spletne rešitve »zapre med štiri stene« in ne pridobi neodvisnosti od izvajalcev. Podobno velja tudi za drugo programje in ne samo spletno. Razvoj in ponudba rešitev z uporabo odpr-tokodnih CMS-jev seveda ni tuja veliko domačim in tujim ponudnikom spletnih rešitev.
Razvoj in vzdrževanje se bistveno pocenita – večino dela za vas naredi skupnost, kar pa še ne pomeni, da morate vi stati križem rok. Ustvarjalni del zgodbe Drugače povedano – kako prispevati k nadaljnjemu razvoju odprtokodnih projektov. Tisti, ki »delujete« na teh področjih, že poznate odgovor. Vsak, ki sodeluje pri odprtih razpravah na poštnih seznamih, forumih, uporabniških skupinah odprtokodnih projektov, je imel s svojimi konstruktivnimi pripombami možnost prispevati k boljšemu programju. Zadošča že dobra izmenjava mnenj in idej, ki lahko nekoga vodi do inspiracije, popravka, dodatka ali odstranitve določenega dela kode projekta. To lahko storimo tudi sami, tako da sodelujemo s konkretnimi dodatki in
popravki programske kode, če nam znanje to dopušča in seveda če bodo vzdrževalci kode sprejeli naše popravke.
Priprava modulov in komponent
Dobrim spletnim programerjem lahko izdelava komponent za odprtokodne CMS-je predstavlja izziv za povečanje možnosti uporabe le-teh in potencialni zaslužek z zahtevnejšimi funkcionalnostnimi komponenta-mni, kot je na primer elektronsko plačevanje ipd. V množici dodatkov za CMS Mambo in Joomel (gre skoraj za isto stvar, a to je že druga zgodba) lahko najdemo prav vse mogoče dodatke, ki naredijo nekomu življenje toliko enostavnejše, da je za to pripravljen odšteti tudi kar nekaj denarja. Mogoče se sliši sporno prodajati komercialne komponente za odprtokodni izdelek – a zakaj ne, če je dodatek dovolj specializiran, specifičen in zanimiv za tržišče. Glede na to, da odprto-kodne licence omogočajo tudi to in laično – komponenta je ločen del programja in ni razposlana v kompletu z odprtokodnim pro-gramjem (npr. Mambom), kar ni sporno. Namen uporabe odprokodnega programja vsekakor ni zavreti razvoja in prodaje lastniške programske opreme. Je pa vsekakor dostopnejša pot do kakovostnega programja. Ob vsem tem pa ni zavezujoče, da za vsako manj splošno in specializirano funkcionalnost obstaja odprtokodni ustreznik izdelka z lastniško licenco. Zakaj ne bi tega izkoristili in specializirane zadeve ponudili za denar? Ustvarjalni na področju oblikovanja bodo
... in joomlahut.com je možno najti veliko število dodatkov - funkcionalnih in oblikovnih
novice, dogodki
Na konferenci IBLOC bodo strokovnjaki predstavili uporabo in razvoj odprtokodnih sistemov za upravljanje spletnih vsebin in združevanje le-teh z obstoječimi podatki ali sple-tišči. Ker pa konferenca ni namenjena le odprtokodnim spletnim tehnologijam, boste na konferenci lahko spoznali tudi različne vidike varnosti spletišč in se spoznali s tehnikami, ki jih hekerji uporabljajo za vdore v spletne strežnike. Poznavanje te tematike omogoča razvoj varnejših spletnih aplikacij in zmanjšuje kompromise med uporabnostjo, funkcionalnostjo ter varnostjo sple-tišč.
morda v odprokodnih projektih, ki se ukvarjajo s sistemi za urejevanje spletnih vsebin, našli veliko oblikovnih pomanjkljivosti, ki bodo potrebovale prav njihov poseg. Napredek projektov je mogoč tudi s pripravo standardnih oblikovnih predlog. Možnosti je več – obstaja tudi tista, ki se bolj splača – na spletu je veliko ponudnikov predlog za odprtokodne CMS-je, mogoče se jim je pridružiti in ponujati oblikovne predloge za spletne strani za uporabo v omenjenih izdelkih.
Na konferenci IBLOC bodo strokovnjaki predstavili uporabo in razvoj odprtokodnih sistemov za upravljanje spletnih vsebin in združevanje le-teh z obstoječimi podatki ali spletišči. Ker pa konferenca ni namenjena le odprtokodnim spletnim tehnologijam, boste na konferenci lahko spoznali tudi različne vidike varnosti spletišč in se spoznali s tehnikami, ki jih hekerji uporabljajo za vdore v spletne strežnike. Poznavanje te tematike omogoča razvoj varnejših spletnih aplikacij in zmanjšuje kompromise med uporabnostjo, funkcionalnostjo ter varnostjo spletišč.
Splet skozi čas in njegova interaktivnost
Splet je od svojega širšega pojava v prvi polovici devetdesetih prejšnjega tisočletja doživel kar nekaj sprememb. Kot danes najbolj razširjena oblika uporabe medmrežja predstavlja splet poleg elektronske pošte glavni vzrok, da je v razvitem svetu delež uporabnikov medmrežja zrasel nad polovico populacije držav.
Od sivine prvih spletnih strani so ostala le pravila označevalnega jezika html, kateremu se je menjalo že veliko prvostoječih števil v različici standarda. Prve interaktivne strani so bile še najbolj odvisne od dinamičnega procesiranja vsebin na strani strežnikov. Primitivni vmesniki za programiranje dinamičnih spletnih strani v takrat znanih višjih jezikih so najpogosteje zamenjali novi jeziki, prireje-
september 21
novice, dogodki
V sekciji za spletne tehnologije na konferenci IBLOC bomo predstavili nekaj odprtokodnih projektov domačih in tujih strokovnjakov, ki nove tehnologije uporabljajo v končnih spletnih aplikacijah ali kot ogrodja za pomoč pri razvoju novih spletnih aplikacij. Izkušnje pri ustvarjanju novih načinov gradnje spletnišč bodo delili z vami na predavanjih in tudi po njih. Če se ukvarjate s spletom, uporabljate ali želite uporabljati od-prtokodne rešitve, izkoristite možnost udeležbe na konferenci IBLOC 2006.
ni predvsem za splet in omrežene računalniške sisteme. A vendar se od tistih časov ni prav veliko spremenilo na strežniški strani. Predvsem se je poenostavil in pohitril razvoj, »obdelave« so obsežnejše, izmenjava podatkov med uporabnikom oziroma pregledovalnikom in strežniki pa je ostala skoraj enaka kot daljnega leta 1989. Največjim spremembam smo priča predvsem na strani uporabnika. Tukaj se stalno povečuje potreba po bolj dodelanem in odzivnem uporabniškem vmesniku spletnih strani. Že v drugi polovici devetdesetih let se je pojavilo kar nekaj tehnologij, ki so poskušale približati uporabniško izkušnjo spletnih strani ravni klasičnih namiznih aplikacij. Tehnologije, kot so Java Applets, ActiveX, Flash in navsezadnje JavaScript, so bolj znane in se še vedno pojavljajo v enaki vlogi. Vsaka izmed njih ima svoje dobre in slabe strani, vendar bomo razpredanje o tem prepustili komu drugemu.
Dobro leto nazaj so se začele na spletu »prijemati« nove skovanke, kot sta ajax in web 2.0. Z drugačno uporabo že obstoječih spletnih tehnologij so razvijalci spletišč začeli razvijati bolj interaktivne spletne aplikacije, ki se programsko izvajajo na strani pregledovalnika. Govorimo predvsem o uporabi jezika javascript in tako imenovanih zahtev XMLHTTP. Programčki v jeziku javascript se že kar lep čas uporabljajo pri vseh mogočih olepšavah spletnih strani; spremembe gumbov v primeru, ko se z miškinim kazalnikom zapeljemo prek, s prikazovanjem pojavnih oken med deskanjem (zelo prijetno) in še kaj bi se našlo.
Javascript nam, na kratko, omogoča upravljanje različnih gradnih elementov spletnih strani. Spreminjamo lahko prav vse lastnosti le-teh, poljubno elemente dodajamo in brišemo. Z zahtevami XMLHTTP prek jezika javascript dobimo vsebine, ki jih ustvarja strežnik glede na akcije oziroma vnose uporabnika. Glavna prednost uporabe tehnologij ajax je v tem, da za spremembe spletne strani glede na vnose podatkov in akcij s strani uporabnika ni treba na novo ustvariti celotne strani na strani strežnika, ampak
Zimbra mail pa predstavlja enega najboljsih odprtokodnih spletnih vmesnikov za dostop do elektronske poste s polno uporabo tehnologije ajax.
samo dopolnimo ali spremenimo določene dele obstoječe strani na strani uporabnika. S tem se je premostila velika vrzel, ki nas vodi k večji odzivnosti klasičnih spletnih strani, saj je mogoča interaktivnost spletne aplikacije do te mere, kot jo poznamo in smo je vajeni pri grafičnih vmesnikih in aplikacijah na namizju. Najboljše pri tem je, da omenjene tehnike podpirajo vsi bolj uporabljani spletni pregledovalniki zadnjih generacij (Firefox, IE, Opera, Safari).
Kaj vse je mogoče narediti
z uporabo novih spletnih tehnologij
Na kratko – veliko. Na spletu je vsak dan več strani z novimi dobrotami. Med velikimi ponudniki spletnih storitev vlada prava bitka, kdo bo hitreje in bolj učinkovito uporabnikom ponudil svojo storitev, olepšano in iz-
boljšano z novimi standardi, ki jih poznamo tudi kot web 2.0.
Tukaj velja omeniti Googlovo elektronsko pošto Gmail, celotno stran Yahoo! in novo storitev iskalnika Najdi.si – Zemljevidi. Spleti-šča spreminjajo uporabniško izkušnjo dobesedno čez noč.
Podpora odprtokodnega programja za razvoj po smernicah novih spletnih tehnologij
Na področju odprokodnega programja je mogoče zaslediti veliko programja, ki olajša razvoj spletišč po novih standardih. Na voljo je veliko knjižnic za javascript kot tudi za jezike na strani spletnih strežnikov. Zaslediti jih je mogoče za različne spletne strežniške jezike, kot so php, ruby on rails, jsp, phyton in druge. Omeniti velja tudi agresiven pristop spletnih
Google Calendar je dober primer spletne aplikacije, ki dosega interaktivnost namiznih.
velesil, kot sta Google in Yahoo!, ki sta z od-prtokodnimi licencami izdala lastne razvojne knjižnice – prvi za razvoj v jeziku JAVA, drugi pa s pomočjo jezika PHP. Če se tudi sami želite udeležiti bitke za najbolj bogat in odziven spletni vmesnik, je smiselno pogledati, kaj ponujajo velikani, ter izbrati samemu sebi najustreznejšo razvojno platformo. Delo je mogoče začeti takoj, saj za bogatenje že obstoječih spletnih aplikacij po navadi ni treba kode pisati na novo, ampak le dodati nove trike. Predpogoj bo vendarle ne preveč zastarel način uporabe označevalnega jezika HTML.
Navezujoč se na odprtokodne upravljalnike spletnih vsebin, ki smo jih opisovali v prvem delu članka, je mogoče zapisati, da ustvarjanje novih tehnik interaktivnosti spletnih aplikacij poteka vzporedno z razvojem CMS-jev. Ti dobivajo vedno več dobrot nove generacije in se uporabniško izboljšujejo iz različice v različico. Dandanes, ko so se stvari na spletu zavrtele z veliko večjo hitrostjo, kot smo je bili navajeni v preteklem času, je odprtoko-dna skupnost tista, ki je smernicam uspešno sledila in novosti vključevala v že obstoječe spletno programje.
V sekciji za spletne tehnologije na konferenci IBLOC bomo predstavili nekaj odprtokodnih projektov domačih in tujih strokovnjakov, ki nove tehnologije uporabljajo v končnih spletnih aplikacijah ali kot ogrodja za pomoč pri razvoju novih spletnih aplikacij. Izkušnje pri ustvarjanju novih načinov gradnje spletnišč bodo delili z vami na predavanjih in tudi po njih. Če se ukvarjate s spletom, uporabljate ali želite uporabljati odprtokodne rešitve, izkoristite možnost udeležbe na konferenci IBLOC 2006.
22 september
rok oblak tema: ergonomija
alpina in smučarski čevlji za otroke
Alpina je vodilni svetovni proizvajalec smučarskih čevljev za otroke in mladostnike. Prisotna je na vseh pomembnejših svetovnih trgih, v ZDA, na Norveškem, v Nemčiji. Poleg prodaje na domačem trgu izvaža še na Japonsko, v Avstrijo, na Češko, Švedsko, v Rusijo, Kanado, Makedonijo, Španijo in La-tvijo.
Položaj na trgu
Tehnične inovacije so na področju oblikovanja smučarskih čevljev kar nekako zapostavljene. Konkurenca skozi skoraj vso zgodovino smučanja prisega na klasično konstrukcijo, ki je osnovana na principu prepogiba čevlja v predelu gležnja. Čevelj sestavlja zunanja školjka iz dveh delov, povezanima z vrtiščem, vanjo pa je vstavljen notranji čevelj, ki skrbi za udobje in dober oprijem.
Najbrž je smučarski čevelj poglaviten element pri smučanju – omogoča učinkovito prenašanje dinamičnih sil telesa na smuči in teren. Do zdaj smo bili priča številnim inovacijam pri obliki smuči, pojavile so se nekatere nove smučarske tehnike, smuča se po različnih terenih, tudi sami smučarji se medsebojno precej razlikujejo tako po znanju kot po slogu in pojavnosti. A smučarski čevlji so dejansko sledili le smernicam, tehnično so se v zadnjih letih pojavi-
le le nekatere izboljšave glede materialov, proizvodnih postopkov in podrobnosti, kot so zaklopke in nekatere nastavitve za boljše udobje oziroma oprijem čevlja. Najmanj zanimanja pa kažejo različni konkurenčni proizvajalci za razvoj otroške smučarske obutve, ta segment trga je skoraj zapostavljen.
Vzroki za to so verjetno komercialne narave; tržna niša za otroke je sorazmerno majhna v primerjavi z obsegom celotne
smučarske industrije, po drugi strani pa je tehnične novosti v tem specifičnem segmentu težko prodajati. Potrebna sta učinkovita tržna komunikacija izdelka in izobraževanje distribucijske mreže ter končnih uporabnikov.
Be3 – čevelj nove generacije
Razvoj novega smučarskega čevlja za otroke je za Alpino pomenil strateško odločitev. Cilj je bil izdelati najboljši smučarski
september 23
tema: ergonomija
čevelj za otroke. Razvoj čevlja se ni osredi-nil samo na izdelek sam, pomenil je tudi izdatne naložbe v tehnologijo (dvobarvni brizg plastike) in nov pristop v trženjstvu. Pri načrtovanju novega otroškega smučarskega čevlja so bila glavna vodila predvsem varnost uporabe, udobje in dobra toplotna zaščita uporabnika ter preprosto ravnanje s čevljem. Otroci naj bodo sami zmožni vstopati, izstopati in zapenjati čevlje. Pri oblikovanju so avtorji izdelka posebej poudarili čustvene kakovosti in s tem vzpostavili komunikacijo z uporabnikom, otrokom.
Notranja prostornina čevlja
Notranja prostornina je najpomembnejši element pri zagotavljanju udobja in tudi
funkcijskih lastnosti čevlja. Najboljši smučarji vozijo zelo tesno prilegajoče čevlje (ki pa zato niso udobni), v primerjavi z rekreativnimi smučarji in smučarji začetniki, ki bolj prisegajo na izolacijske in udobne lastnosti. Smučarski čevelj Be3 je oblikovan posebej za otroke začetnike, zato smo se osredinili predvsem na optimalno prijazno okolje stopala, ki pa vseeno otroku zagotavlja učinkovit napredek pri obvladovanju smučarske tehnike.
Otroški nogi prilagojen volumen čevlja je dosežek dela razvojnoraziskovalne skupine Alpine, ki opravlja redne meritve stopal s pomočjo laserskega (3D-) skenerja. Iz meritev, opravljenih z otroki na osnovnih šolah, je bil izračunan povprečen, a učinkovit model otroške noge. Ta je bil kasne-
Otroški smučarski čevlji Alpina Be3	
Naročnik in izdelovalec:	Alpina, d. d.
Leto zasnove:	2003
Leto proizvodnje:	2004
Prisotnost izdelka na trgu:	od l. 2004
Razstave:	ISPO 2004 München, Design Perspectives
	v Design Museum/London 2004, BIO19
Industrijsko oblikovanje:	Jure Miklavc
Produktna grafika & styling:	Jan Jagodič
Produktni vodja:	Robert Križnar
Vodja konstrukcije:	Oton Žakelj
Tehnolog:	Drago Kramperšek
je uporabljen kot vzorčni model stopala pri standardov, ki so se uporabljali v preteklo-CAD-konstruiranju smučarskega čevlja. Pri sti, saj so bili novi čevlji preozki in zato več-tem se je izkazalo, da se model razlikuje od     krat neudobni.
Revolucija
V Alpini so z uvajanjem novih proizvodnih tehnologij ter analizami gibanja noge in smučke med smučanjem ugotovili, da je lahko čevelj uporabniku veliko bolj prijazen tako po udobju kot po funkciji. S povsem novo konstrukcijo lahko smučarju zagotavlja tudi bolj učinkovito in hitrejše napredovanje v osvajanju nove tehnike smučanja. Revolucionarna rešitev otroškega smučarskega čevlja, je temeljila na tezi, da največ nelagodja pri otrocih povzroči hladno in preveč togo obuvalo, ki preprečuje gibanje s prsti in s tem učinek mraza dodatno povečuje.
Revolucionarno zasnovano školjko so v tovarni poimenovali FLEXXI Be3. Os vrti-šča školjke Be3 je na sprednjem delu stopala, kjer se nahajajo senzorji za gibanje. Tako čevelj posnema in spremlja naravno gibanje stopala, ki sledi gibanju smučke. Konstrukcija spodnje školjke in zgornje manšete običajnih smučarskih čevljev je zamenjana s školjko iz enega kosa in jezikom školjke na njenem nartnem delu, kar zagotavlja maksimalno stabilnost in oporo nogi med smučanjem. Os vrtišča školjke v
24 september
tema: ergonomija
sprednjem delu stopala vsrkava in obvladuje vibracije ter tako razbremenjuje go-lenice, kolena, kolčne sklepe in hrbtenico smučarja. Konstrukcijska rešitev omogoča varno in naravno hojo s smučarskimi čevlji ter dovoljuje boljšo karakteristiko upogibanja smuči med smučanjem. Izboljšajo se delovanje vezi in varnost ter nadzor smuči med zavoji. Ker so prsti v nenehnem gibanju, se izboljša prekrvavitev stopala, zato otroka v prste ne zebe več, tudi med smučanjem v najnižjih temperaturah.
Dodatna regulacija notranje prostornine
Številne meritve otroških stopal so pokazale na velike anomalije med oblikami, ki se spreminjajo v generalnem obsegu noge, predvsem v višini nartnega predela. Razvojna skupina v Alpini je za ta namen načrtovala poseben notranji vložek, vstavljen pod notranjim čevljem, ki je oblikovan tako, da lahko z menjavo med levim in desnim čevljem uravnavamo prostornino in naklon čevlja. Tako si otrok lahko prilagodi velikost čevlja, ki se tako še bolj optimalno prilagodi njegovemu stopalu. Rešitev je patentirana novost na trgu.
Zaščita, udobje, preprostost
Posebna konstrukcija omogoča lažje vstopanje in izstopanje. Oblikovan samovodljiv jezik školjke v povezavi z osjo vrtišča školjke ob pregibu noge zdrsne proti prstom in tako zmanjša pritisk na nart. Podloge notranjega čevlja so dobro izolirane in izjemno tople. Izdelane so iz sodobnih tehničnih
materialov. Oblazinjenje omogoča čvrst in udoben oprijem pete in gležnja.
Vizualna podoba
Nova tehnologija brizganja plastike iz dveh komponent pa je poleg tehničnih inovacij omogočila tudi večjo svobodo pri oblikovanju in barvnem učinku površine čevlja. Mehki del čevlja abstraktno izraža lik stri-povske figure – vesoljskega plovila. Zgod-
v primerjavi s čevlji na stari konstrukciji je očitna; čevlji so bolj udobni, čeprav zaradi ‘toge’ konstrukcije v gležnju ne dajejo takega vtisa. Prsti praktično ne morejo postati otrpli, saj je prekrvavitev stopal veliko boljša; vtise smo preverjali vzporedno, v istih pogojih in z različnimi čevlji. Edina, a poglavitna težava učinkovite prodaje se je izkazala na trgu samem. Ker so čevlji poleg konstrukcijske različnosti dru-
gačni tudi vizualno, se je veliko staršev odzvalo nadvse skeptično. Kljub argumentom o boljši in napredni funkciji so se raje odločili za nakup preverjenega modela smučarskega čevlja, ki ne potrebuje dodatne izobrazbe o svojih prednostih. Čevelj je na trgu zdaj že nekaj let in odziv staršev je boljši iz leta v leto. K temu nedvomno pripomorejo številne pozitivne izkušnje s te-
bo smo interpretirali vzporedno s futuristič-no konstrukcijo in napredno ergonomijo čevlja, saj se zavedamo, da je oblikovanje verjetno poglavitni faktor pri prodoru in predstavitvi tako izjemnega čevlja.
Be3 na trgu
V Alpini smo bili prepričani, da bo čevelj doživel pozitiven odziv med mladimi smučarji, in to se je dejansko res zgodilo. Nekateri testi so pokazali prednosti, ki jih v takem obsegu niti sami nismo pričakovali. Razlika
rena.
september 25
tema: ergonomija boštjan bugarič
mesto na reki
Ljubljanica se skozi globoko izdolbeno korito neopaženo prebija čez center mestnega jedra Ljubljane. Akcija in življenje javnega prostora ob reki izražata stopnjo uporabnosti oblikovalske poteze območja. Neizkoriščenost prostora in ergonomska neustreznost za uporabnike sta poleg neustreznega gospodarjenja z njim glavna vzroka za opuščenost. Dodatna razloga, ki odganjata uporabnike, sta še neustrezna urbana oprema in neprijaznost krajev. Katera strategija bi lahko z novo uporabo že oblikovanega nabrežja Ljubljanice povezala javni prostor in uporabnika?

Kdo se boji povodnega moža?
Življenje ob reki, ki se vije čez mesto, je razdeljeno na zgornjo in spodnjo raven. Navkljub vsem zgodbam iz preteklosti ostajajo le-te zaradi neustrezne dostopnosti v rečnem koritu na spodnji ravni. Zgornji del kot da živi od reke ločeno življenje, kjer se dogajanje odvija na drugi ravni. Bregovi reke Ljubljanice so neprijazni, za obiskovalce povsem neprimerni. Neustrezne so tudi povezave z reko oziroma jih dejansko ni. Je to posledica pasivnosti mestnih akterjev, ki se namesto z upravljanjem javnega prostora mesta ukvarjajo z mestnimi duhovi? Kdo se potemtakem zares boji povodnega moža?
Reka poje mi
Navkljub slabim pogojem delovanja ostaja nekaj akterjev, ki vsako leto odpirajo vpraša-
nja mestnega prostora. Kako bi le spregle-     nice se skozi projekt zrcali skozi idejo plov-dali, kaj je ProstoRož v preteklih letih že po-     ne poti, ki se v določenih točkah navezuje storil v Ljubljani; odpiral je vrata zapuščenih     na uporabo javnih površin ob reki. Avtorice atrijev v mestnem jedru, nakazal možnost     menijo, da pomeni »ProstoRož preizkus od-uporabe zelenih površin v mestu. Tretje leto     nosa uporabnikov do postavitev. Verjame-so avtorice projekta                                                                      mo namreč, da se s Maša Cvetko, Ana Izraba Ljubljanice se skozi projekt pravim pristopom k Čeligoj in Alenka zrcali skozi idejo plovne poti, ki se v urejanju in s pravimi Korenjak poskrbe- določenih točkah navezuje na upo- vsebinami različne le za oživitev reke rabo javnih površin ob reki.                    oblike vandalizma in nabrežij Ljubljani-                                                                      bistveno zmanj-ce. Gre za primer strategije reševanja vpra-     šajo«. V tretje je projekt ponovno dokazal, šanj o neizkoriščenosti obrežij Ljubljanice     kako se lahko z malimi intervencijami dose-na atraktiven način. Ambienti projekta so     že večje možnosti uporabe javnih površin. se na Ljubljanici pojavili od Špice do Zmaj-     V prihodnosti si avtorice želijo, da bi projekt skega mosta med 9. in 18. junijem 2006.     odprl resnične potrebe po iskanju urbani-Mostovi, brežine in reka so z različnimi pro-     stičnih rešitev za izrabo mestnih površin, storskimi postavitvami dobili novo podobo.     hkrati pa zavestno kultiviral javni prostor. Arkade mostov so se spremenile v galerije,     Projekt ProstoRož je najprej raziskal potenci-terase pa v peščene plaže. Izraba Ljublja-     ale reke in poskušal oživiti bregove z vzpod-
bujanjem življenja ob njej. Gre za praktičen poizkus reševanja vprašanj o primernosti vsebin za obrežje in ustvarjanja povezav reke z mestom in ljudmi. Voda se tako izkoristi kot plovna pot, nabrežja pa predstavljajo aktivne javne prostore. Tako je letošnji projekt sestavljen iz dveh delov, vodne poti in vmesnih postajališč. Dva obstoječa dostopa do vode sta bila poudarjena s plavajočimi ploščadmi, kjer je bil omogočen dostop do vode, in brezplačna izposoja kanujev. Vmesna postajališča so predstavljala prostore med reko in mestom. Začasne postavitve na terasah in balkonih so oblikovale nove galerije, prostore za igro, piknik in počitek ter tako ustvarjale nove oblike javnega prostora mesta.
Ob prevročem vremenu in prenapornem dnevu se je bilo mogoče na dveh pristanih spustiti do vode in najeti brezplačni kanu za
'ifpUD 11 OTEj tt
**%
%  % _
Kdo se boji povodnega moža? (Foto: Jernej Valenčič)
Galerija Navidezne resničnosti (Foto: Jernej Valenčič)
26 september
tema: ergonomija
Leti, leti … Ljubljanica (Foto: Jernej Valenčič)
Domovanje povodnega moža (Foto: Jernej Valenčič)
ogled drugih postavitev ob reki. S tem se je     se pod spretnimi ročicami otrok spremeni-zaznavanje obiskovalcev spustilo na raven     le v prave tobogane. Na isti lokaciji pa so reke, kjer so raziskovali njeno zgodbo in do-     krošnje dreves nosile raznobarvne lističe z življali mesto »od spodaj«. Glede na to, da     mislimi obiskovalcev. Ob tem se je projekt je bilo v osmih dneh izposojenih 483 kanu-     navezoval na naslednjo lokacijo, drevo ži-jev, s katerimi se je                                                                      vljenja, kjer je pro-popeljalo 973 ljudi, Oživitev bregov Ljubljanice pomeni stor pod krošnjami gre predvidevati ča- vzpostavljanje neposredne poveza- vrb žalujk tik ob iz-kalno vrsto na spla- ve mesta in reke                                     livu Gradaščice go-vih. Tudi za to je bilo                                                                      stil interaktivno igro poskrbljeno, saj je bilo mogoče posedeti na     mavričnih barv. Povsem običajna vrba se blazinah in se odžejati s pitno vodo.                je ob večerih spremenila v pravljično drevo,
ki je pod svoje veje vabila sprehajalce. Šen-Rečni mostovi skozi žabjo perspek-     tjakobski most je od obiskovalcev zahteval tivo                                                           trenutek razmisleka z neonskim napisom Ob Prulskem mostu so vsako jutro in ve-     ”Love Over Everything”, ki se je razjasnil na čer regljale umetne ljubljanske žabe, ki so     vodni gladini. Naslednja postaja iskanje po-iz zelenih listov vabile otroke in odrasle k     zabljenega je bil Šuštarski most, kjer je svo-pogledu na Plečnikovo ureditev nabrežja     je bivališče pod vodnim slapom dobil povo-Ljubljanice. Večerno regljanje je na most     dni mož. Ob njegovem boku se je na rečni privabilo številne obiskovalce. Ob nadalje-     strugi ponoči pokazala projekcija fotografije vanju poti je zeleno nabrežje vrb žalujk na-     plavalca in skozi navidezno resničnost od-sproti Špice obiskovalce vabilo na piknik v     pirala prvo galerijo na prostem. Kako lah-preobleki pogrnjenih pisalnih mizic, ki so     ko vodo pripraviš do letenja, so nakazovala
^^ -TT*-.-»- • •••                                 9VI				
1 •		** *		
	.			•
•   ,	■ * -,	1	: -	
*w		■		
'				
				
Ali zmaj tudi joče? (Foto: Miha Fras)
rožice prostoroža
arhitektke Ana Čeligoj (1977), Maša Cvetko (1979) in Alenka Korenjak (1976) se že tretje leto ukvarjajo s problematiko javnih mestnih površin.
Projekti in nagrade: 2006
ProstoRož Reka – oživlja bregove Ljubljanice European Prize For Public Space 2006, Barcelona, Španija simpozij krajinske arhitekture X – larch 2 2006, Landscape-X-periments, Dunaj, Avstrija 2005
ProstoRož Parki – projekt išče pomen zelenih površin v mestu na primeru ljubljanskih parkov
1. nagrada na natečaju za postavitve v javnem prostoru Gerten fur den augenblick, Seethen, Nemčija
finalisti Young Blood, I’m a Slovene architect, Ljubljana, Praga, Beograd sklepna konferenca RE urban mobil, Leipzig, Nemčija 2004
ProstoRož Ulice – prvi projekt odpira zapuščene atrije v starem mestnem jedru Ljubljane
1. nagrada na temo javnega prostora v kategoriji mednarodnih mladih arhitektov Freiraum 04, Dunaj, Avstrija
ProstoRožice (Foto: Matjaž Ličer)
september 27
tema: ergonomija
Prave ali umetne? (Foto: Tjaša Avsec)
Prijeten počitek ob rečni gladini (Foto: Tjaša Avsec)
Splav za izposojo kanujev (Foto: Tjaša Avsec)
Odprta promenada skozi obli(e)ke (Foto: Jernej Valenčič)
ogledalca na leseni brvi ob Makalonci. Instalacija Leti, leti ... Ljubljanica je čez dan s pomočjo sonca ustvarjala svetlobne odbleske, ponoči pa odsevala svetlobo s pomočjo reflektorjev. Pot po reki je peljala mimo Tromostovja, kjer se je ustanovila začasna
Lokacije letošnjega ProstoRoža (Arhiv ProstoRož )
galerija pod arkadami. V njej je bilo razsta- ko z večkratnimi in konstantnimi umetniški-vljenih deset figur Obli(e)k, ki so vzpostavlja- mi akcijami iz njenega korita pripeljali tudi le neizrabljeno promenado v središču me- do mestnih uporabnikov. S tem bi ustvari-sta in obiskovalce povabile na sprehod od li nove javne prostore mesta, predvsem z Tromostovja do lokala Makalonca. Še ena novo mestno opremo na rečnih bregovih galerija na rečnih bregovih je predstavljala Ljubljanice. Ugotovitve okrogle mize govo-bogato zgodovino                                                                      rijo v prid vključeva-Ljubljanice in ljudi Reko bi lahko z večkratnimi in kon- nju reke v javno ži-skozi deset ilustracij stantnimi umetniškimi akcijami iz vljenje. In bile so Ribe, raki in super- njenega korita pripeljali tudi do me- tudi kritike na me-junaki. Na Ljublja- stnih uporabnikov.                                  stni oddelek za ur-nici včeraj. Zadnji                                                                      banizem, ki uporab-most letošnjega ProstoRoža je bil Zmajski, nikom reke premalo jasno določa, kako naj kjer so kaplje pod lokom govorile, kako pod ravnajo z rečnim prostorom. mostom včasih tudi dežuje.                             Desetdnevni projekt je vzbudil zanimanje
tudi pri ljubljanskem Zavodu za turizem, ki Začetek in konec                                     je z odkupom postavitev pripomogel, da
Odprtje ProstoRoža v restavraciji Rib’ca na so se čez vse poletje oglašale »Žabe« pod Tromostovju je reko odprlo za njene obi- Prulskim mostom, ostale pa so tudi instala-skovalce. Projekt ni ostal le kot umetniška cija »Leti, leti … Ljubljanica« pod leseno Brv-akcija, ampak je ob svojem sklepu odprl jo, promenada z galerijo na prostem med pomembna vprašanja za več mestnih ak- Tromostovjem in Makalonco ter splav z terjev. Okrogla miza na vrtu hotela Union možnostjo izposoje čolnov. Izbira lokacij za je 20. junija pripomogla k odpiranju novih postavitev je bila izvedena na podlagi študi-možnostih za večji izkoristek reke Ljubljani- je opazovanja obiskovalcev, ki jo je izvedla ce v območju mestnega jedra. Reko bi lah-     študentka komunikologije Anja Hlade.
ProstoRožice
Letošnje leto so avtorice Maša Cvetko, Ana Čeligoj in Alenka Korenjak k oblikovanju posameznih mostov povabile k sodelovanju obsežen šopek ljudi. Poleg njih so podobo Ljubljanice oblikovale še Tjaša Avsec, Urša Golob, Jaša, Uršula Oitzl, Metka Pretnar, Tina Rugelj, Nina Rupel, Urška Štrukelj, Maja Valič in Marjeta Zupančič. Tri glavne rožice ProstoRoža so umetniške instalacije in vodne aktivnosti umestile tako, da je bila Ljubljanica plovna pot, po kateri so se odkrivali običajno neodkriti in zanemarjeni prostori med reko in mestom. S projektom so dokazale, da obstaja dovolj prostora bodisi za različne dejavnosti na vodi bodisi za tiste na njenem nabrežju.
ProstoRož je nabrežje Ljubljanice povezoval z mestnim jedrom. Zdaj je na potezi krajevna oblast, ki bi morala v tovrstne akcije vlagati več energije in marsikdaj tudi več finančnih sredstev. ProstoRož dokazuje, da ni muha enodnevnica, ampak premišljena in kakovostno zasnovana akcija, ki vsako leto odpira prostorska vprašanja za kakovostnejše prebivanje v mestu.
28 september
aleksandra globokar tema: ergonomija
coolt – računalnik ali miza
Predstavljajte si tole: od oddaje projekta in sanjskega zaslužka vas loči le še nekaj (nočnih) ur dela. Tipkate in klikate kot nori, a zaenkrat gre vse po načrtu. Ravno ko se lotite prestavljanja projekta v obliko za tisk, začne računalnik ropotati kot star sesalec.
Presneta kišta! Pa ravno zdaj! Čez nekaj minut utihne, a zablokira tudi računalnik. Lotite se ga z izvijačem in ko ga odprete, niste več prepričani, ali morda res ne zrete v star sesalec: debele plasti prahu se valijo kar v kosih, da o vročini, ki seva iz njegovega črevesja, niti ne govorimo. Čas je, da se zbudite iz nočne more preteklosti. Predstavljamo vam računalniško mizo novega tisočletja: dvakrat nagrajeno inovacijo leta 2006, CoolT (www.coolt.info).
Mizica, vklopi se!
Obdobje, ko je Dražen Smoković začel ustvarjati 3D-modele s pomočjo računalnika, lahko poimenujemo kar kamena doba
računalniškega oblikovanja. Bil je eden prvih študentov na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, ki je iz prastarih “tri-osem-šestk” izvabljal tridimenzionalne podobe cepelinov, objektov v perspektivi, s katerimi smo se drugi mučili ročno celotne noči. Namesto Smokovića se je več noči zapored mučil ubogi mali računalnik, saj je moral obdelovati za takratne računalniške možgane zelo zahtevne računske operacije. Preden pa je prek tiskalnika kaj končalo tudi na papirju, pa si je lahko privoščil še nekaj ur spanca. Ker do obisti pozna vse težave, s katerimi se uporabniki računalnikov in njihovih pritklin spopadamo, je že pred leti začel razmišljati o tem, kako bi združil računalnik in risalno
mizo v eno. Konec koncev osnovno orodje arhitektov, oblikovalcev in ilustratorjev še vedno ostaja svinčnik; računalniška miška in tipkovnica ga nikakor ne moreta enostavno zamenjati. Pred približno petimi leti (seveda s pomočjo računalnika) tako nastane prvi model križanca med računalnikom in mizo, ki ga Smoković poimenuje CoolT – Cool Table. V delovno površino mize naj bi bil vgrajen na dotik občutljivi zaslon, ki hkrati opravlja več funkcij: služi kot površina za risanje z digitalnim svinčnikom, kot tipkovnica (čeprav Smoković zatrjuje, da naj bi bila tipkovnica odveč, saj računalnik zlahka naučimo, da razpoznava naše čečkarije) in seveda kot zaslon. Okvir mize bi bil izdelan iz
votle kovinske cevi, v katero bi bilo elegantno zapakirano vse kablovje, ki sicer nadležno opleta okrog računalniške mize. “Takoj, ko sem imel mizo z votlim nosilnim ogrodjem narisano, mi je padla v glavo ideja o zaprtem sistemu hlajenja računalnika,” pravi Smoković. “Bolj ko sem o ideji razmišljal, težje sem verjel, da se tega pred mano ni še nihče spomnil, saj je princip, na osnovi katerega zamisel deluje, tako zelo enostaven.” Fizikalno gledano gre za toplotno izmenjavo, pri čemer je kovinska cev v vlogi toplotnega prevodnika. Temperatura zraka v cevi in s tem v računalniku je tako vedno enaka temperaturi okolja, v katerega je miza postavljena. Zaprt sistem hlaje-
Osnovna ideja je bila miza z delovno površino “touch-screen”.
Najmanjša različica CoolT-a širine 90 cm zadostuje za minimalni delovni prostor.
september 29
tema: ergonomija
arhitekt inovator
Dražen Smoković (www.smokovic.com) je bil rojen 25. marca 1970 v Labinu, kjer je tudi končal takrat še jugoslovansko srednjo naravoslovno-matematično šolo. Že v leta 1988 izdelani zaključni nalogi je obravnaval tematiko AutoCAD-a. Po končani srednji šoli je odšel na študij v Ljubljano, kjer se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo. Je eden prvih, ki se je začel resneje ukvarjati z računalniki. Njegove “rotringe” sta kmalu zamenjala računalniška programa AutoCAD in ArchiCAD. Med študijem na FA-ju (diplomant pri prof. dr. Igorju Kalčiču) je postal eden prvih strokovnjakov za izdelavo arhitekturnih vizualizacij in animacij (3D-studio, 3D-Studio Max, Rhinoceros, Lightscape), zato se je leta 1998 tudi zaposlil v podjetju Solicom iz Ljubljane (najpomembnejša referenčna objekta sta diskoteka “Princ” v Moskvi iz leta 1998 in zabaviščni center “MegaBowling” tudi v Moskvi 1999). Leta 2000 se je vrnil v Labin, kjer se je v podjetju Adria nekretnine, inzinjering i projektiranje zaposlil kot projektant, leta 2001 pa je začel samostojno razvijati zasnovo računalniške mize CoolT.
nja pa nima samo ene odlične lastnosti: kopičenje prašnih delcev znotraj računalnika je v primerjavi z običajnim mešanjem zraka in dvigovanjem prahu pri na tleh stoječih računalnikih dejansko nična, enako je s hrupom – takšna računalniška miza deluje skoraj neslišno.
“Ko sem se lotil izdelave prototipa, sem moral zaradi zahtevnosti izdelave ali končne cene izdelka kar precej, na računalniškem modelu odlično izgledajočih elementov, poenostaviti,” pravi Smoković. Prej kvadraten profil nosilne konstrukcije je zamenjal z okroglo cevjo, zaobljeno omarico z ventilatorji (v katero zapremo svoj računalnik) na eni in zaobljeni predalnik na drugi strani so zamenjale oglate oblike, v začetku zamišljeno delovno površino z vgrajenim na dotik občutljivim zaslonom pa bo za nekaj časa zamenjala navadna, lesena.
Sedem k hladilniku in delam
Računalniška miza pa ima poleg tega tudi druge odlične lastnosti. O uporabnosti skupka lesa in kovinskih delov, ki ga proizvajalci pohištva zvito poimenujejo računalniška mizica in ga uspešno prodajajo računalniškim začetnikom, se je lahko prepričal že vsak, ki je imel kdaj priložnost sesti za takšen poveljniški most. Prostora za en sam A4-papir niti slučajno, polica za zaslon po navadi previsoka, da o izrastku s strokovnim nazivom izvlečna polica za tipkovnico (na kateri seveda ni prostora za še tako majhno miško) niti ne razpravljamo. “CoolT je izdelan na osnovi pravega modularnega sistema. Elemente lahko med seboj menjamo in tako sestavljamo mizo po lastnih potrebah. Mogoče je tudi, da uporabimo le majhen hladilni segment z računalnikom in s polico za monitor, ki ga enostavno samo pristavimo ob klasično delovno
mizo,” pravi Smoković. Poleg tega si lahko izberemo tudi tip lesa, iz katerega so izdelane omarice in delovna površina, zagrizene ljubiteljice rožnate barve pa ga lahko naročijo tudi v svoji priljubljeni barvi. Delovna površina je dovolj velika in predvsem globoka, da lahko tipkovnico in miško položimo na primerno razdaljo za delo. Poleg tega je na njej dovolj prostora tudi za zvočnike, papirje, klasična pisala in seveda obvezno skodelico kave. Najbolj praktično je, če se odločimo za model z dvignjenim podnožjem za monitor, ki je lahko celo tako široko, da nanj postavimo dva ali več zaslonov. V kovinski okvir mize so vgrajena stikala za vklop in izklop računalnika in nekaj USB-enot, tako da se končno lahko poslovite od ponižujočega plazenja po kolenih do pod mizo postavljenega računalnika. Sistem hlajenja je zelo enostaven. V ohišje, v katerega postavimo svoj računalnik, sta vgrajena dva ventilatorja, izmed katerih eden zrak izpihuje, drugi pa ga vpihuje v kovinsko cev s premerom 40 mm, ki je hkrati nosilna konstrukcija mize. Zaprt sistem deluje kot pasivni hladilnik, ker pa je omarica, v katero postavimo svoj velece-njeni računalnik (v katerem še vedno delujejo tovarniško vgrajeni ventilatorji), zvočno izolirana, je delovanje ventilatorjev dejansko neslišno. V računalniško mizo bi bilo sicer mogoče vgrajevati vsako posamezno komponento posebej, a v tem primeru bi se vse skupaj zataknilo pri a-testu, saj to ne bi bil več kos pohištva, ampak tehnična naprava. Tudi dodelava modela za hlajenje prenosnega računalnika je izvedljiva in bo zato nekega dne najverjetneje tudi izvedena. Na prototipu, ki ga Smoković že nekaj časa s pridom uporablja, se je izkazalo, da se pri maksimalni obremenitvi računalnika segreje samo prvih nekaj reber
hladilnega sistema, tistih, ki so bližje izpiha-nemu zraku.
Izumiteljeve težave
Dražen Smoković je svojo inovacijo letos predstavil že na dveh sejmih – na hanno-
verskem CeBIT-u in Mednarodnem sejmu inovacij v Ženevi, kjer je prejel tudi dve nagradi za inovacijo. Slaba lastnost razstavljanja tovrstnega izdelka na sejmih je ta, da kot med muhe privabi množico osebkov, ki bi se radi okoristili s tujim delom. “Okrog
Vmesna različica, kjer sistem hlajenja še ni razširjen z dodatnimi hladilnimi rebri.
30 september
tema: ergonomija
Končna različica računalniške mize CoolT je izdelana iz kombinacije kovinske cevne konstrukcije, lesene delovne površine in iz lesenih pohištvenih elementov.
razstavljenega CoolT-a na CeBIT-u so se neprestano smukali celo preveč radovedni obiskovalci z Daljnega vzhoda,” pravi Smo-ković. Možnost, da se kopija njegovega izdelka “Made in China” pojavi na evropskem trgu celo prej kot izvirnik, je na žalost popolnoma verjetna, čeprav se je avtor že pretolkel skozi obširno papirologijo paten-
tnega urada in svojo iznajdbo zaščitil. Čeprav so mu na sejmih ponujali odkup izdelka pot pretvezo, da ga rešijo izuma, ki ga sam ne bo mogel ne zaščititi ne izdelati, pa Dražen Smoković ostaja neomajen pri svoji odločitvi, da bo izdelek od začetka do konca izdelan doma v Labinu, v hrvaški Istri, od koder je mladi inovator doma in kjer
zdaj tudi živi. “Predobro vem, koliko dela in     In kakšna bi bila cena takšne mize? Po gro-razmišljanja je bilo že vloženega v moj pro-     bih ocenah okoli 500 evrov, seveda pa je jekt,” pravi. “Zato mi niti slučajno ne pade     dejanska cena odvisna od tega, kakšne in na pamet, da idejo prodam. Poleg tega pa     koliko pritiklin si boste omislili za svoje delov-imam sistem razvoja in nadgradnje izdelka     no mesto. Vsekakor je vredno počakati še že razvit in ga nameravam, če bo le mogo-     kakšen teden in obiskati letošnji sejem inova-če, do trga spraviti s pomočjo domačega     torstva v Zagrebu, kjer bo Dražen Smoković proizvajalca – podjetja Integra iz Labina.”       svoj CoolT znova predstavil javnosti.
AKCIJA do konca SEPTEMBRA!
ACAD-BAU XP2007 + ADT 2007
1.104.000,00 SIT + DDV ali LEASING: 1200C + 1
ARHITEKTURNI P"
m\us
r'RODAJA PROGRAMOV
AutoCAD. ACAD-BAU. Arch i teci u rar Desktop Autodesk VIZ, Strešno konstrukcija 6
.ANJE ZA ARHITEKTE IN GRADBE...
AutoCAD 2D, AutoCAD 3D AC A D-BAU. Autodesk VIZ / MAX
LOVANJE 3D MODELOV in VIZUALIZACU
I Autodesk
PoübiasC&ri ućnl üentcq^fc Pooblaščeni prodajalec
ARH\NOV/
WWW.ARHINOV..
tel.: 04-5155-800 in 041-71-00-BS
programi vesna križnar
ao acad-bau xp 2007
Spomladi je izšla nova različica AutoCAD-a 2007, ki je s svojimi novostmi na področju 3D-modeliranja in vizualiza-cije prav navdušila že malce zaspane uporabnike, ki v novih različicah niso več videli pravega razloga za nakup. Tudi ACAD-BAU je v novi različici prenovil 3 ključne arhitekturne elemente, tako da je zadnja kombinacija AutoCAD + ACAD-BAU ena najzanimivejših v zadnjem času! Tokrat torej res poslastica za arhitekte!
preveden v slovenščino
združljivost s sodelavci - AutoCAD osnova pokrivanje tako arhitekture kot tudi splošnega risanja in modeliranja
višja cena, ker sta potrebna dva programa
Kotiranje
Kote (slika 2) so eden ključnih elementov arhitekturnega projekta. Čeprav so v digitalni risbi vse mere znane, pa so kote zaenkrat še nujno potrebne, ker se načrti še vedno pretvarjajo v analogno obliko; tam so dodatni opisi potrebni. Mogoče pa pridejo
časi, ko ne bo več 2D-načrtov in opisov, kot, šrafur … in se bodo vsi podatki razbrali iz samega 3D-modela objekta. Kakor koli že – kote so neko »nujno zlo« … Treba jih je izdelati, in to natančno, čeprav nam lahko ta operacija vzame kar nekaj časa. Predvsem je težava pri popravkih
– spremenimo širino okna in ves čas moramo razmišljati, da to novo širino popravimo še v opisu, v koti, pri popisih … Tu pa vskoči ACAD-BAU, ki nam operacijo kotiranja skrajša na minimum in obenem poskrbi, da se bodo vse kote ob popravljanju načrtov samodejno obnavljale. Nove
acad-bau xp 2007
CTB, Nemčija www.arhinova.si
arhinova 456.000 sit (brez ddv)
7   Prenovljeno delovno okolje, kjer Izstopa predvsem uporaba različnih vizualnih slogov.
32 september
programi
2   Kote v načrtu so izdelane hitro in se ob vseh popravkih samodejno obnavljajo ter prilagajajo me-     3   Stopnice so nov objekt in z njimi ne izdelamo le natančnega na-rilu izrisa.                                                                                                                                             črta, ampak tudi všečen 3D-model!
kote so torej popolnoma asociativne in kotiranje oboda objekta je opravljeno z dvema klikoma! Takšne, samodejno izdelane kote imajo na vsaki strani štiri kotnice in po standardih DIN razporejene elemente. Asociativne kote so vezane na primarne objekte (zidovi in montažne konstrukcije), sekundarne objekte (odprtine, priključki zidov, stebri …) pa lahko poljubno dodajamo ali odvzemamo. Definiramo lahko pravila za izdelavo kot – npr. ne upoštevaj priključkov zidov, tanjših od 10 cm … Montažne konstrukcije lahko kotiramo po oseh konstrukcije, lahko pa tudi celotne širine. V izdelane kote lahko dodajamo ali odvzemamo točke brez izgube asociativno-sti! Podprto je tudi kotiranje rastra oz. konstrukcijske mreže.
Poleg samodejnega kotiranja je na voljo še kotiranje posameznih objektov (npr. notranja stena z vsemi odprtinami …) ali pa »ročno« kotiranje za posebne primere, kjer ne moremo uporabiti avtomatike. Izgled kot je vezan na AutoCAD-ov ‘dimension style’, tako da stvar obstoječim Auto-CAD-ovcem ne bo delala nobenih težav. Dodatno pa lahko z nastavitvami ACAD-BAU vplivamo še na izgled kotnih linij (odmiki in vidnost), obliko številk, uporabnikove spremembe besedila (druge vrednosti ali spremembe položaja), kotiranje oken (osno ali celotna širina). Če objekt kote razstrelimo, dobimo Auto-CAD-ove kote in smo tako še vedno popolnoma združljivi s sodelavci. Kote so parametrizirane tudi glede na stopnjo detajliranja in tako jih lahko prikažemo različno za različna merila. To je spet eden izmed tistih priboljškov, ki nam prihranijo čas na koncu, ko se mudi načrte oddati na različne strani z različnimi zahtevami …
Star način kotiranja pa je še vedno na voljo zaradi dela na starih projektih.
Stopnice
Stopnice (slika 3) so vsekakor eden kompleksnejših elementov v arhitekturi. Določene arhitekturne aplikacije jih sploh ne vsebujejo v osnovnem paketu, ampak jih je treba dokupiti kot »plug-in«. ACAD-BAU nudi zelo zmogljiv modelirnik stopnic, ki v različici 2007 predstavljajo nov objekt. Kot objekt pa so pridobile vse lepe lastnosti, ki objektom pripadajo. Enostavno jih potegnemo med poljubnima dvema etažama ali različnima nivojema le-teh in vsem spremembam (etažna višina, debelina plošče, tlakov …) sledijo samodejno. Njihova višina pa je lahko tudi povsem prosta in po-
tem jih lahko po Z-osi raztegujemo s posebnim ročajem. Ročaji so tudi sicer ena lepših pridobitev novih stopnic. Klasične in krožne stopnice je lahko enostavno urejati po parametrih (spreminjanje širine, dolžine …), stopnice po predkonstrukciji pa predstavljajo pravi užitek pri »deformiranju«, saj se sproti rojevajo divje oblike, vse skupaj pa kljub kompleksnosti deluje presenetljivo hitro …
Osnovni ukazi za izdelavo stopnic so torej trije:
•   Ravne stopnice, ki so sestavljene iz ravnih stopniščnih ram in vmesnih pode-stov (sem sodijo razne U-, L-, S-oblike …).
•   Krožne stopnice.
•   Stopnice po predkonstrukciji, ki jih definiramo s poljubnimi 3 črtrovji.
Postopek izdelave je podoben starim stopnicam, le da je zdaj na voljo bistveno več parametrov. Izbiramo lahko med 5 izvedbami stopnic in za vsako lahko zelo podrobno nastavljamo detajle, dimenzije in materiale … Podobno je z ograjo - njeni parametri nam omogočajo dejansko vse sodobne izvedbe.
Tlorisni prikaz stopnic je ločen od 3D in zanj lahko posebej nastavljamo parametre izrisa, seveda spet ločeno za posamezne stopnje detajliranja, da se lahko izgled stopnic samodejno prilagaja merilu. Kot objekt so stopnice dobile tudi nov opis, ki je zdaj popolnoma asociativen in samodejno izpisuje trenutne vrednosti stopnic. Parametre stopnic podajamo v lepo zasnovanih pogovornih oknih, kjer imamo ves čas možnost različnega predogleda stopnic (tloris, pogled, aksonometrija …). Predogled je dinamičen in se obnavlja sočasno s spreminjanjem parametrov, tako da ves čas vidimo natančno tiste stopnice, ki jih bomo vstavili v risbo (slika 4). Ravne in krožne stopnice imajo nekaj omejitev glede svoje oblike, vendar jih lahko v poljubni fazi spremenimo v stopnice po predkonstrukciji in jih po želji raztegujemo z ročaji. Za logičen izris je dodana popolnoma nova funkcija samodejnega postavljanja podestov, ki skrbi, da nikoli ne nastane »izjemna situacija«, ko stopnice ne bi bile izvedljive.
Ob urejanju starih projektov imamo možnost samodejne pretvorbe starih stopnic v nove, tako da lahko uporabimo vse nove metode popravljanja (slika 5).
Popisi prostorov
4   Osnovnih 5 tipov izvedbe stopnic, katerim lahko natančno nastavljamo vse pa-     Prostori uporabljajo ravno tako nov tip opi-rametre in materiale.                                                                                                   sovanja kot drugi objekti in s tem imamo
	J^^ ■	^^r^'   .^tS^Mr^^^Sm
^^--*"'^^-i^^	^F-. «vp	c^d^BIkf-^ ^Bfflfeđ
L          m	L      \«'	S^tažlH
k  "	^^%    ^ \	
september 33
programi
možnost različnega oblikovanja, izbora izpisanih vrednosti in prilagodljiv prikaz glede na stopnjo detajliranja. Prostori iz starejših različic se 100-% spreobrnejo v novo obliko. Šrafure prostorov lahko definiramo za različne stopnje detajliranja in delamo tudi analize uporabe prostorov, in sicer z dodeljevanjem posebnih šrafur za namembnosti, tipe prostorov, enot ... Prostori se zdaj samodejno številčijo. Dodelimo jim lahko pripadnost nivoju, za pravilen izračun volumnov. Stanovanjske enote in namembnosti so obravnavane kot eden izmed sklopov z dodatno možnostjo številčenja, komentarjev in šrafiranja po DIN-u. Nova pravila za izdelavo ali obnovo fizičnih prostorov omogočajo filtriranje prostorov in izključevalne 5 Sodobna pogovorna okna z natančnim predogledom sto- 6 Z novim popisom prostorov je mogoče delati hitre in vizu-pogoje. Prostore lahko izdelamo samo- pnic, ki se dinamično spreminja ob popravljanju parametrov. alno privlačne analize. dejno ali s klikanjem z več dodatnimi možnostmi. Konstrukcijskim elementom lahko v oknu Properties dodelimo novo lastnost „upoštevanja“ ali „neupoštevanja“ pri izračunu prostorov. Z ročaji lahko popravljamo obliko prostorov ali pa njihov položaj. Na njih lahko uporabljamo tudi Booleano-ve operacije - torej enostavno odštejemo, prištejemo ipd. poljuben zaprt AutoCAD-objekt (krog, Polyline) (slika 6).
Booleanove operacije
Booleanove operacije odštevanja, seštevanja in računanja presekov so zdaj dostopne prek priročnega menija za določene objekte, kot so plošče, tlaki, prostori … Tako je zdaj zelo enostavno spreminjati obliko teh elementov - npr. dodajati balkone ali izrezati odprtino v ploščo …Vsi ti elementi imajo obenem tudi možnost spreminjanja oblike z ročaji.
Različne stopnje detajliranja - merila
Na ACAD-BAU Toolbaru je sicer že ves čas dostopna možnost menjave merila in stopnje detajliranja, vendar pa je šele v tej različici ta možnost res 100-% uporabna, ko so vsi arhitekturni elementi postali objekti. S spremembo merila se zamenjajo samo velikosti besedil in gostote šrafur, sprememba stopnje detajliranja pa vpliva tudi na sam izris elementov, tako na natančnost kot tudi na količino prikazanih podatkov. Za večino elementov lahko sami nastavljamo, kaj in kako je na določeni stopnji prikazano. Tiskanje v različnih merilih je torej poslej stvar enega klika -vse spremembe v risbi pa so samodejne
(slika 7)
Druge novostI
•    OSNAP: Vsi objekti ACAD-BAU zdaj podpirajo OTRACK in OSNAP Parallel.
•   2D-tloris ACAD: pretvorba tlorisov v AutoCAD 2D-risbo (Explode) je 100-% istovetna.
7  Isti načrt, pripravljen za tiskanje v merilu 7 ; 50 in 7 ; 200 - samodejno prilagajanje detajlov, velikosti besedil, šrafur...
•   pretvorba v 2D: Ni težav s Polylini, širi- izboljšanega dela s kamerami (perspek- slogi), ki omogočijo izgled klasičnega nano in z bloki. Loki in krogi ostanejo ne- tivni pogledi), materiali, lučmi in ne naza- črta, obarvanega pogleda, skice, pogleda spremenjeni in podprte so vse vrste dnje do možnosti animiranja oz. izdelave z materiali; vse to z odsebnimi in pri boljših šrafur (tudi pikaste šrafure).                      sprehoda po modelu. Poleg tega so tu še     grafičnih karticah tudi z nasebnimi senca-
•   skupine:  V  prednastavitvah   skupin     različni načini prikaza med delom (vizualni     mi (slika 8)! gradbenih elementov je mogoč predogled šrafure.
•   izboljšana pogovorna okna: Pogovorna okna za obdelavo različnih tipov zidnih slojev imajo zdaj predogled slojev (za parametrične tipe je tam mogoč tudi nadzor parametrov).
•   šrafure: Prikaz šrafure med vlečenjem zidu je mogoče izključiti.
osnova 2007
ACAD-BAU XP2007 deluje v vseh različicah AutoCAD-a ali ADT-ja od 2000 naprej. Opisane funkcije ACAD-BAU delujejo neodvisno od AutoCAD-a, a kljub vsemu je kombinacija z zadnjo različico AutoCAD-a najzanimivejša. Ne samo da pridobimo izjemen splošen 3D-modelirnik, s katerim se kot za šalo spoprimemo z notranjo opremo, različnimi detajli na objektu ali situacijo …, pridobimo tudi nadvse zanimive možnosti predstavitve. Od enostav- Slika 8 - Od tehničnega načrta, popisov v slovenščini pa vse do lepih predstavitev nejših študij osončenja v realnem času do     - to je novi ACAD-BAU XP2007 na AutoCAD-u 2007.
34 september
blaž erzetič ustvarjalnost digitalne dobe
računalniki bodo ubili ustvarjalnost
je izjavil dr. Clifford Stoll, astronom in računalniški administrator, ki zdaj prodaja kleinove steklenice.
Grafična tablica
Problematika vprašanja umetnosti, ustvarjalnosti, izrazne vrednosti in podobnih tem je skozi leta v veliko krogih povzročila marsikatero jezno besedo in metanje stolic po konferenčnih dvoranah, predvsem zato, ker še zdaj nimamo enostavnih, enotnih ter vsem zadovoljivih kratkih in jedrnatih definicij teh izrazov. Sploh se je vse skupaj zataknilo že davno tega ob pojavi fotografskega aparata, kjer (menda) fotografija ni bila primerna za umetniško izražanje, ampak samo za dokumentacijo. Ko so se misli zbistrile in je to vseeno postala zadeva, ki se jo obeša po galerijah, se je pojavil računalnik. Računalnik ni nič drugega kot stroj za obdelavo podatkov. To, da smo si ga priredili, nadgradili in razširili njegovo uporabnost, je samo dokaz njegove vsestranskosti. Brezglave izjave,
kot so „Računalniki poneumljajo“, „Ra- žično ksenofobijo, smo, na primer, na čunalniki bodo zavzeli svet“, „Računal- novogoriškem koncu pred sedmimi leti niki so samo za igrice“, „Vsota črk v začeli organizacijo mednarodnega festi-besedi Computer je 666“ itd., so samo vala računalniške umetnosti – Pixxelpoint, dokaz, da je označ-                                                                      ki je ta „stroj“ pri-
ba naše družbe s Tehnofobija se je pojavila vzporedno kazoval v drugačni strani enega mojih z rojstvom strojev in se nadgrajuje luči, v luči ustvar-najljubših pesnikov ter mutira z vsakim novim strojem, jalnega orodja. Ra-Neila Pearta: „Hitri ki se ga izumi. Računalnik ni tukaj čunalniška grafika za  obsojanje,  po-     nobena izjema – ravno nasprotno.        je dandanes sicer
časni  za  razume-                                                                      množično    upora-
vanje“ več kot vmesna in primerna. Pa ne bljena v našem okolju, saj se vsi mediji samo za današnji čas.                                  za komunikacijo obdelujejo računalniško
Tehnofobija se je pojavila vzporedno z roj- (tisk, splet, video). To je samoumevno in stvom strojev in se nadgrajuje ter mutira z vsem doumljivo, ampak še vedno se za-vsakim novim strojem, ki se ga izumi. Ra- takne, kadar hočemo nekaj „računalniške-čunalnik ni tukaj nobena izjema – ravno ga“ postaviti v galerijo. nasprotno. V upanju, da bi v »našem ma- Vsekakor se težava pojavlja pri ponovljivo-lem« poskušali ublažiti to celostno mno-     sti. To je zadeva, ki se tiče tudi fotografije
in klasičnih grafik, vendar so nekako tiste računalniške bolj na udaru dvomov. O isti temi sem se pogovarjal tudi z bolj praktičnimi ljudmi, kot so tiskarji. Eden izmed njih mi je razlagal, de so včasih potrebovali en teden za pripravo filma za plakat. Takrat se je to delalo z letrasetom na prozorno folijo, črko za črko. Danes je isto delo lahko opravljeno v nekaj minutah. Računalniške tehnike so zagotovo prinesle marsikatero prednost, ena najočitnejših je korak nazaj (undo), hitro delo z barvami (menjava, nastavitev), učinki in v primerjavi s klasičnim slikarstvom izbira medija, na katerega bomo izdelek natisnili (če sploh) na koncu procesa in ne na njegovem začetku. Čas je, da se ponovno vrnemo k vprašanju iz prvega odstavka: Z mojega zornega kota gledano, ni vsak, ki ima v rokah
Fabio Zangla: Gug 1 (kombinacija fotografije in 3D-ja)
Waheed Nasir (www.waheednasir.com): Tender (2D)
september 35
ustvarjalnost digitalne dobe
Paul Biddle: Defenestration Ducks (fotomontaža)
Morten Bak (www.artstar.dk) : Happy 2 (2D)
Cedric Lavanche: Diu (3D)
fotoaparat fotograf, kot tudi ni vsak, ki mu potisnemo v roke čopič, slikar ali vsakdo s pisalnim strojem pisatelj. In jasno je tudi, da ni vsak, ki ima računalnik, digitalni umetnik. O slednjih bi radi v prihajajočih številkah revije Klik povedali nekaj besed. Kaj delajo, kako, kakšne so njihove motivacije, delo itd. Ne bomo govorili o tistih, ki so si kupili digitalni fotoaparat in na podpovprečno fotografijo v Photoshopu nanesli cenen učinek. Ne bomo govorili o tistih, ki v svojih „stvaritvah“ (neokusno) uporabljajo predloge in cliparte. Teh je veliko preveč. Govorili bomo o ustvarjalcih, ki so na
primer
Ploskovne grafike/sitotiski iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki so jih izdelovali takrat avantgardni umetniki, so zahtevali veliko natančnosti, potrpljenja in časa. Danes je izdelava takšne grafike preprostejša, hitrejša, popolnejša, z manj truda in cenejša. Takratni umetniki in njihovi zagovorniki, s katerimi sem se danes pogovarjal o tem, trdijo, da so grafike, narejene z računalnikom, manj vredne, saj je bilo vanje vloženega manj truda. Če gledamo končni dosežek, pa pridemo do protislovja: boljša in natančnejša grafika je v tem primeru manj vredna. Torej: če s čajno žličko izkopljem temelje za hišo, bo le-ta več vredna, kot če bi to naredil s kopačem?
računalniku tisto, kar je Paco de Lucia na kitari. Preden pa se jih lotimo, je najbolje, da se vsaj na grobo spoznamo z možnostmi, ki jih današnja računalniška grafika ponuja, da bomo lažje ocenili in prepoznali zvrst dela s tehničnega vidika. Tako kot druge zvrsti je tudi računalnik s svojim strojnim in programskim razvojem razširil možnosti uporabe, pa naj si bo to vizualna umetnost, glasba, znanost, komunikacije in še kaj. Ker bomo osredinjeni na vizualno ustvarjalnost, bi rad poudaril nekaj osnovnih tehnik, ki so trenutno najbolj pogoste:
•   ploskovna grafika,
•   vektorska grafika,
•   generativna grafika,
•   3D-grafika,
•   digitalna fotografija,
•   video in
•   interaktivna dela.
Te tehnike oziroma slogi niso niti zdaleč ostro razmejeni, ampak se zelo uspešno medsebojno kombinirajo.
Ploskovna (2D-) grafika
To je način, ki je človeku znan od vekomaj: risanje na ploskev. Tako kot je slikarju platno in risarju list papirja, tako je v ploskovni (2D-) digitalni grafiki naša površina zaslon, na katerega bomo risali ali slikali. Velik korak naprej v tej tehniki je naredilo podjetje Wacom s svojimi grafičnimi tablicami, ki nadomestijo miško in naredijo prenos gibov roke na zaslon bolj naraven in intuitiven. Tudi zasloni, občutljivi na dotik, se lahko obnašajo podobno, le manj prilagodljivo. Ploskovna tehnika zahteva relativno malo računalniških sredstev (procesor, spomin),
je ena najstarejših na področju in je bila razvita med prvimi. Je zelo primerna za slikanje in ilustracijo. Kombinira se lahko s predhodno narisanimi in poskeniranimi deli. Značilni programi: Adobe Photoshop, Corel PhotoPaint, Paint Shop Pro ...
Vektorska grafika
Ima edino prednost pred ploskovno, in sicer to, da je neodvisna od velikosti slike, saj so oblike izražene s krivuljami, ki v primerjavi z rasterskimi formati ne izgubljajo na kakovosti pri povečevanju dimenzij. Omejitve so le pri učinkih, prelivih, sponta-
nosti risbe itd. Tehnika je bolj kot za doseganje nekih presenetljivih vizualnih uspehov uporabna v grafičnem oblikovanju, še posebej v pripravi za tisk. Tipični programi: Corel Draw, Adobe Illustrator, Freehand ...
Generativna grafika
Za to zvrst avtor sam napiše program, temelječ na vrsti algoritmov. Program kasneje izračunava sliko. Ta slog ni toliko intuitiven – avtorji pogosto ne vedo natančno, kakšen bo dosežek, lahko si ga samo okvirno predstavljajo. Vzrok za to je tudi ta, da večina tej
Photoshop – najpogosteje uporabljen grafični program
36 september
ustvarjalnost digitalne dobe
SGI Iris Indigo, predstavnik zmogljive grafične postaje     Ustvarjena slika, narejena s programom, ki ga je napisal Bogdan izpred 12 let                                                                      Soban (www.soban-art.com)
tehniki primernih programov uporablja na-ključnostne (random) funkcije. Zajeten del generativne zvrsti zajemajo fraktalni (samo-podobnostni) algoritmi.
3D-grafika
V eni izmed prejšnjih številk revije Klik je bila ta tehnika širše predstavljena. Gre za ploskovno opisovanje prostorskega (tridimenzionalnega) prostora. Programi delujejo na principu 3D-geometrije in modeliranja, postavljanja objektov, definicije optičnih lastnosti le-teh, osvetljevanja in drugih učinkov. 3D-
scena je vektorska, zato lahko tudi končno sliko upodobimo v poljubni velikosti. Težavo predstavlja čas upodobitve, ki je lahko včasih zelo dolg. Skupaj z videom je ta tehnika ena izmed tistih, ki zahtevajo boljšo računalniško opremo.
Značilni programi so: 3D Studio Max, Maya, Cinema 4D, Lightwave 3D, Vue d’esprit ...
Digitalna fotografija
Čeprav je fotografija stara že 180 let, je v zadnjih letih doživela preporod z uveljavitvijo cenovno vedno bolj dostopnih digital-
nih fotoaparatov. Retuširanje, popravljanje barv in kontrastov ter celo fotomontaže so postali izjemno preprosti v primerjavi s klasično fotografijo in delom v temnici.
Video
Je zaporedje slik, ki orisujejo premikanje oz. gibanje. Tako kot fotografija se tudi video vedno pogosteje pojavlja v digitalni obliki. Pod to kategorijo sodijo v gibljivi obliki vse zgoraj naštete tehnike, vse razen fotografije pod izrazom animacija. Tako kot se že tehnike statičnih slik lahko med-
Ne bomo govorili o tistih, ki v svojih „stvaritvah“ (neokusno) uporabljajo predloge in cliparte. Teh je veliko preveč. Govorili bomo o ustvarjalcih, ki so na računalniku tisto, kar je Paco de Lucia na kitari.
sebojno mešajo in dopolnjujejo, to velja tudi za video.
Značilni programi: Adobe Premiere, Adobe After Effects, Macromedia Flash ...
Interaktivna dela
So tista, ki na neki način vpeljejo gledalca v svoj (večinoma predefinirani) razvoj oz. vase. Lahko so omejena samo na zaslon in vhodne enote (miška, tipkovnica) ter so osnovana na hiperpovezavah, lahko pa so del večje in kompleksnejše inštalacije. Že z zgoraj naštetimi področji smo si odprli nadvse široko temo in zaenkrat se bomo osredinili le nanjo, saj bi z vpletanjem še drugih zvrsti (zvok, komunikacije), ki se sicer zelo dobro kombinirajo z vizualijami, izgubili v množici dodatnih zvrsti in podzvrsti. V dobrih dvajsetih letih smo se iz nerodnih osembitnih spektrumovskih zmazkov dokopali do računalniško ustvarjenega foto-realizma. Naslednji koraki so očitni: foto-realistični 3D, ustvarjen v realnem času, hologrami, navidezna resničnost z vpeljevanjem vseh čutov in podobno.
Manovrate.
Spletni nakupovalni center
www. mimo vrste, co m
analogno | digitalno barbara predan
martin šoštarič

Virtualni ali realni svet, to je zdaj vprašanje, ki nam ga zastavlja Martin Šoštarič. Dobra iztočnica za premlevanje, ki bi hkrati ponudila zanimivo psihološko in filozofsko študijo glede na odločitev posameznega družbenega segmenta. Diametralnost današnjemu stanju smo lahko opazovali v Matrici, če seveda verjamemo, da sta virtualnost in umetna inteligenca šele v nastajanju. Hkrati pa je tudi dobra iztočnica za zaključek rubrike Analogno-digitalno. Natančno pred dvema letoma smo ustvarili izredno živahno rubriko, ki je ponujala toliko pristopov k razmišljanju, kolikor ustvarjalcev se je v tem času predstavilo. Pa še dober grški namig za konec: kar lahko storiš jutri, ne delaj danes. Uživajte.
Odkar pomnim, je središče moje pozornosti televizija. Življenje pri stari mami je bilo polno kolektivnega gledanja starih filmov in posledično je moja odvisnost od televizije le naraščala. Med desetdnevno vojno je bila poleg želje po preživetju zelo jasna tudi želja po »preživetju« televizije in videorekorderja. Ta odvisnost je s pojavom videoiger še prerasla na novo raven.
Razmislek o digitalnem in analognem se začne s pripravo na profesionalno dejavnost. Pasivno dojemanje digitalnega sveta končajo CAD-programi. Modeliranje pojasni prvo in bistveno razliko med digitalnim in
analognim. Gre za občutek dimenzije in občutke (čute) na splošno. Dogajalo se je, da so bili modelirani objekti neprimernih dimenzij glede na namembnost v realnem prostoru. Prišel sem do sklepa, da projektiranje samo v digitalnem svetu zavrača samo bistvo industrijskega oblikovanja. Eden izmed ciljev industrijskega oblikovanja je načrtovanje predmeta, ki je po meri človeka in njegovega okolja. Potreba po analognem modelu je zato očitna.
Računalnik je postal način dela, ki pa ne more nadomestiti človeške ustvarjalnosti. Virtualni pristop v primerjavi z oblikova-
njem »na papir« ali z maketo omogoča hitrejšo izdelavo različnih modelov. Pojavljajo se dvomi o sodobnem pristopu k oblikovanju. Dvom je deloma upravičen, saj obstaja možnost, da nas oblikovalski program omejuje v ustvarjalnosti. Prednost oblikovanja z računalnikom se pokaže šele, ko združimo digitalni pristop z analognim. Hitre makete in risbe v naravni velikosti so nujne. Računalnik omogoča hitre spremembe in dodelave, v procesu pa igra tudi vlogo prevajalca jezika oblikovalčevega razuma v jezik stroja za izdelavo orodij. Primer komunikacije iz preteklosti med ustvarjalcem in strojem so Ja-
cquardove statve za vezenje vzorcev v svilo, ki so delovale po principu luknjanih kartic. Zato, da so lahko pretvorili želeni vzorec v ukaze, so potrebovali še en velik stroj, da so jih statve razumele.
Ko model doseže ustrezno izpopolnjenost, se naredi prototip. Principa sta dva – odvzemanje in dodajanje, kar predstavlja skupino tehnologij »rapid prototyping«. Oba pristopa temeljita na komunikaciji računalnika in stroja, ki dejansko izdeluje model. Večosna rez-kalna naprava izreska računalniško ustvarjen model, ki ga 3D-tiskalnik potiska z večkratnim nanašanjem slojev materiala. Dobljeni
38 september
analogno | digitalno
martin šoštarič CV
Martina lahko opišemo faktografsko: študent industrijskega oblikovanja na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Kilometrino nabira v enem boljših studiev za oblikovanje pri nas, Gigodesignu, in nedvomno bomo zanj še slišali. Lahko pa dodam še osebno notico: z Martinom sva se spoznala ob postavljanju razstave drugega bienala vidnih sporočil, ki ga organizira Fundacija Brumen. Dejstvo je, da pri delu najbolje spoznaš posameznikove kvalitete. Zato lahko z gotovostjo trdim, da je Martin pravi naslov, če boste kdaj potrebovali dobrega in zanesljivega industrijskega oblikovalca.
3D-tisk postaja cenovno in v smislu izvedbe vedno bolj dostopna tehnologija, ki je lahko primerljiva s »print shopi«. Takšna izdelava modelov še najbolj spominja na pogruntavščine iz Star Treka. Torej Spock stoji pred napravo in naroči “One glass of juice with ice” in puf – nastane kozarec soka z ledom. 3D-tisk je v primerjavi s primerom iz Star Treka sicer bolj primitiven, a vendar tehnologija že omogoča tiskanje v različnih barvah na istem objektu in tisk sestave objektov. Koncept 3D-tiskanja lahko preide iz rapid prototypinga v produkcijo končnih izdelkov. Če bi bilo mogoče tiskati končne izdelke kompleksnih sestavin in v različnih materialih, bi taka metoda neposredno konkurirala dozdajšnjim načinom izdelave. Ti zahtevajo izdelavo kalupov za vsakega izmed delov, kopico strojev za obdelavo in sestavo. Proces izdelave s 3D- tiskalnikom naj se ne bi spreminjal glede na obliko ali kompleksnost izdelka. Omogoča nam izdelavo predmetov, ki jih s kalupi ni mogoče narediti. Enostavnejša in cenejša proizvodnja bi omogočala proizvajalcu, da sledi smernicam prilagajanja porabniku. Da bi to dosegli, potrebujemo digitalni model. Če je ta spremenljiv in
si ga lahko vsakdo prilagaja, se ob tem odpre vprašanje, kakšna je vloga oblikovalca pri produkciji končnega izdelka. Predvidevam, da bo oblikovalec izdelal digitalni model, ki se bo tržil kot program. Ta bo zahteval informacijo o kupcu in na podlagi danih iztočnic se bo izoblikoval končen izdelek. Za primer naj navedem nakup športnega kolesa. Potencialni kupec bi lahko prek programa na internetu vstavil podatke, kot so npr. teža, velikost, barve ipd. S podanimi parametri bi računalnik ustvaril digitalni model za izdelavo 3D-tiska. Industrijski oblikovalec bi imel vlogo primerljivo z vlogo, ki jo ima v sedanjosti tipograf. Ta pri izrisu družine pisav v primeru parametra nariše debeline, najtanjšo, najdebelejšo in nevtralno črko, vmes pa mu program ustvari interpolira-ne debeline črk. Predhoden, torej analogni pristop je zahteval izris vsake izmed debelin. Podobno je današnje stanje v produkciji industrijskih izdelkov. Proizvajalec je zaradi dragega postopka priprave industrijske linije prisiljen v izdelavo samo npr. treh velikosti koles. Nove tehnologije bodo omogočale večjo ali celo popolno prilagojenost končnih izdelkov kupcu. Posledično se bo pojavila
tudi večja potreba po sistemskih oblikovalskih rešitvah. S tem se bo ohranjal oblikovalski jezik, ne glede na različnost nastavljenih parametrov.
Domišljija nas lahko popelje še naprej. Predstavljajmo si, da bi digitalna orodja omogočala fizična doživetja. Tako bi bila potreba po maketah popolnoma nepotrebna. Vse ideje bi bile lahko predstavljene v digitalnem svetu, kot da so realne. Do szdaj je digitalni svet vzbudil enake občutke kot film ali knjiga. Zanimivo bi bilo, če bi lahko čutili fizično prisotnost svojega sogovornika, medtem ko se ta nahaja na drugem koncu sveta. Še ko-
rak dlje bi bila možnost trženja digitalnih počitnic. Pred nami bi bila odločitev v katerem izmed konkurenčnih svetov živeti. Postavljeni bi bili pred dilemo, ali doživljati simulacijo realnosti ali pa doživljati realnost. Čeprav je znanstvena fantastika projekcija utopičnih idej, se na koncu izkaže, da segmenti teh vizij le postanejo resnični. Digitalno že v zdajšnjih razsežnostih predstavlja izjemno privlačnost. Če se bo kdaj pojavila možnost o digitalnem svetu, ne samo kot načinu življenja, ampak kot okolju za življenje, nisem povsem prepričan, da bi se odločil za bivanje v realnem svetu.
september 39
projekti urban jeriha
urbana revolucija

25. marca letos je neformalna mreža posameznikov in posameznic okupirala prostore zapuščene tovarne Rog v centru Ljubljane in končala petnajstletno mrtvilo v tej razvpiti degradirani coni. Mestu, ki upravlja s tem območjem, je gibanje dalo jasen znak: čas je za dejanja! Betonski zidovi so oživeli, mednje so vstopili ustvarjalci in pisati se je začelo novo poglavje urbane zgodovine pri nas. Odprtje je simboliziralo obisk italijanskega političnega filozofa Antonija Negrija s predstavitvijo knjige Multituda, v kateri predstavlja delovanje neformalnih skupin. Poglejmo, kako si le-te oblikujejo prostor.
Izhodišča                                                  no usposobili za neodvisno produkcijo ne-     pirajo za vse zainteresirane posameznike in     upor proti ozkogledni tržni miselnosti upra-Mreža uporabnikov poudarja, da ne gre za     pridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. Do-     skupine, ki se ukvarjajo z neprofitno dejavno-     vljanja z mestom.
klasično zasedbo prostora, ampak le za za-     kler MOL ne bo zastavil jasne strategije za     stjo na različnih področjih. Čeprav še vedno     Ključna beseda za vse dejavnosti v Rogu je
časno spremembo njegove namembnosti.     reševanje problematike tega praznega pro-     brez uradnega dovoljenja, le z naklonjeno-     začasnost, ker se akterji zavedajo minljivosti
7.000 kvadratnih metrov so samoiniciativ-     stora in ne bo začel njeno izvajanje, ga od-     stjo in toleranco mesta, iniciativa predstavlja     kolektivov, generacij in delovanj in se zato raje
Izrazita južna fasada s pogledom na Ljubljanico (Foto: Leon Megušar, Rog)
Stopniščna ograja iz armaturne mreže (Foto: Boštjan
Intimen KRAJ znotraj javnega PROSTORA (foto: Boštjan Bu-
Gradbišče bodoče večnamenske dvorane (foto: Boštjan Bugarič)
Običajen pogled na opuščeno tovarno pred urejanjem (foto: Leon Megušar, Rog)
40 september
Vizije samostojnih celic znotraj tovarne (3d prikaz: Uporabniki Roga)
usmerjajo v sedanjost. Začasnost je vodilo pri in aktiviste v prostem času, ki imajo običa-organizaciji, prostorski razporeditvi in progra- jen položaj v družbi, želijo pa si obogatiti ži-mu. S takim izhodiščem je omogočena or- vljenje zunaj uveljavljenega reda. Obstajajo ganskost in pretočnost ljudi, ki so usmerjeni v tudi posamezniki, ki začasno niso vključeni produkcijo, ne v for-                                                                       v stabilne socialne
malnosti. Ker je tudi Dokler MOL ne bo zastavil jasne mreže ali zaposlitve-vodenje neformal- strategije za reševanje problemati- ne strukture, čeda-no in nehierarhično ke tega praznega prostora in ne bo lje bolj pa so opazni – sklepi se oblikuje- začel njeno izvajanje, ga odpirajo za tudi začetniki (inova-jo na skupščinah – vse zainteresirane posameznike in torji, mladi podjetni-predstavlja to tudi or- skupine, ki se ukvarjajo z neprofitno ki, lastniki patentov ganizacijski poizkus, dejavnostjo na različnih področjih. …) z dolgoročnim ci-še posebej zaradi                                                                      ljem polnega vklju-nenehnega spreminjanja zasedbe ljudi. čevanja v mestno gospodarstvo. Uporabniki prostora v Rogu so večinoma ljudje z zelo malo ali nič denarja, zato pa so pri-     Fizično stanje
lagodljivi in aktivni ter tvorijo pestro skupnost Rogu podobni avtonomni kulturni centri se različnosti. Med skupinami ljudi lahko naj- pojavljajo povsod po Evropi, predvsem v dedemo begunce iz sistema, ki so se ideolo- gradiranih območjih različnih tipov: vojaški ško motivirano umaknili v alternativen svet,     objekti, opuščena industrija in stanovanjske
projekti
Ključna beseda za vse dejavnosti v Rogu je začasnost.
pnišču, ograditev nevarnih delov kompleksa, očiščenje prahu in odstranitev kupov smeti, ki so se uporabili za reciklažo.
Uporaba prostora
Edinstvena notranjost (tipa loft/oceanski tloris) je idealna priložnost za poizkus tudi na področju prostorskega urejanja. Različne etažne višine in različne talne obloge določujejo okviren razpored programov, in prostori v posameznih nadstropjih so obravnavani kot skupen, nedeljiv prostor, v katerem le s pohištvom določimo uporabo. Vsakršna lastitev delovnega prostora ni sprejemljiva začasnosti celotnega projekta, potrebo po shranjevanju lastnih predmetov pa se zadosti z omarami, ki se jih zaklepa. S takim načinom dobimo povezan in prilagodljiv prostor, ki omogoča več sočasnih dejav-četrti. Pričujoč center se nahaja v industrijski nosti, hkrati pa vzpodbuja povezavo med arhitekturi (arh. Alois Kral), katere značilnosti akterji in interdisciplinarnostjo projektov. so dolgi in visoki prostori zaradi tehnoloških Takšno urejanje prostora, ki temelji na dialo-potreb takratne proizvodnje.                           gu med uporabniki in ne na tržno nepremič-Kompleks tovarne Rog sestavljajo manj- ninskem vzorcu obnašanja, zahteva korenit še zgradbe na stra-                                                                       premik v mišljenju. ni Trubarjeve ulice, Rogu podobni avtonomni kulturni “No budget” realnost dvorišče in glavna centri se pojavljajo povsod po Evro- pomeni, da je vsa 3-nadstropna stav- pi, predvsem v degradiranih območjih oprema donirana ali ba, ki gleda na Lju- različnih tipov: vojaški objekti, opušče- najdena na odpadih. bljanico. Slednja na industrija in stanovanjske četrti.          Recikliranje in ponov-predstavlja simbolni na uporaba predme-center tovarne in vsebuje nepozabno notra- tov sta običajni in se ne podrejata estetskim njost v vseh etažah, vključno s teraso. Tovar- vrednotam, ampak uporabni vrednosti. na je bila ob začetku zasedbe v precej kla- Zanimivo je opazovati procese zamejevanja vrnem stanju, saj se je v zadnjih letih, odkar in prilastitve prostorov znotraj velikega nad-je lastnik MOL, zgodilo nekaj kraj in vandaliz- stropja. Uporabniki si “svoj” prostor optično ma, med katerim izstopata izginotji osebne- zamejijo z zaveso, kupom knjig, pohištvom ga in tovornega dvigala. Nujne preureditve itd. in s tem ustvarijo intimno vzdušje, obeso zato obsegale namestitev ograje na sto-     nem pa so del skupnosti.
Rog pred letom 1990
1871        Zemljišče kupi Ivan Janesh in zgradi manjšo pritlično stavbo za strojenje kož.           1994
1879       Na kraju starega objekta Janesh zgradi enonadstropno usnjarsko delavnico.
1884       Sinovi zgradijo drugo etažo.                                                                             1995
1900       Usnjarno kupi Karel Pollak, ki delavnico obnovi in modernizira.
1904       Pollak obda območje z zidom in zgradi stanovanjsko vilo.
1918-19  Pollak razširi proizvodne prostore s pritličnim prizidkom ob Ljubljanici.                   1997
1922       Proizvodno zgradbo Pollak nadzida z dvema etažama. Uporabljena je skeletna armiranobetonska konstrukcija po sistemu Hennebique, kar je redko za ta čas in je prva     1998 takšna zgradba v Ljubljani. Češki arhitekt Alois Kral se posvetuje tudi s Plečnikom.
1937       Pollak bankrotira.
1938       Tovarno kupi Mergenthaller, lastnik usnjarne na Vrhniki.                                      2000 1945       Razlastitev in podržavljenje tovarne usnja »Indus«. 1951-53 Preureditev tovarne in začetek proizvodnje koles »Rog«.
2001
Rog po letu 1990
1991       Vodstvo tovarne Rog zaradi velikih logističnih stroškov sklene opustiti proizvodnjo v obratu na Trubarjevi in združiti vso proizvodnjo ob Letališki cesti.
1992       Sprožen je postopek spremembe prostorskega akta, ki predvideva industrijsko proizvo-     2002 dnjo. V strokovnih podlagah se predlaga zaščita proizvodne zgradbe ob Ljubljanici.
MOL izvede zazidalni preizkus z anketnim natečajem. Začne se denacionaliza-cijski postopek. Opusti se proizvodnja koles na tej lokaciji. Na mednarodnem kolokviju Evrokulture – vrednotenje arhitekturne dediščine v organizaciji MOL-a – je tovarna Rog obravnavana kot vzorčni primer. Predlaga se zaščita stare tovarne in gostitev javnih programov.
Predstavitev tovarne Rog na mednarodnem srečanju »Water and the Industrial Heritage« v Benetkah.
Mestni svet MOL-a sprejme prostorske ureditvene pogoje »PUP CI 5/6 Rog«, v katerih je določeno, da je stara tovarna Rog zaščitena. Območje se namenja tudi javnim programom.
Raziskovalna naloga MOL-a o prostorih za kulturo v mestu: v tovarni Rog se predlagajo dejavnosti vizualne umetnosti, plesne umetnosti, glasba, gledališče. V tovarni Rog potekata Vdor 21 in 17. bienale industrijskega oblikovanja. Tovarno Rog na Trubarjevi kupi LB Hypo. Konča se denacionalizacijski postopek. V okviru urbanistične ankete za pripravo novega prostorskega načrta mesta Ljubljane se predlaga, naj MOL začne obnovo oziroma oživitvijo tega območja.
Mestna občina Ljubljana kupi tovarno Rog ob Trubarjevi (‘leasing’ z LB Hypo). Razmišljanja o prenovi zamrejo leta 2003.
september 41
projekti
Vizija idealnega oko-      Če se na MOL-u ne bo zgodila spre-      no bazo delovanja lja v Rogu obstaja že      memba pridobitniške miselnosti, se      katere koli dejavnosti. dlje časa ter definira      bo Rog dolgoročno najbrž pretvoril v      Individualna delov-razmerje med jav-      elitno poslovno-stanovanjsko sose-      na zagretost bi bila nim in uporabniškim      sko, in sicer zaradi čedalje hujšega      omogočena s celi-prostorom. Skupni      nepremičninskega pritiska – in spet      cami – kapsulami, prostori obsega-      bo zamujena priložnost za najbolj-      ki omogočajo sa-jo servisne prostore      šo mogočo lokacijo umetniških aka-      mograditeljstvo, po-(sanitarije, kuhinja),      demij. Kaj pa neodvisna socialna in      ljubno premikanje, prostore skupnosti      kulturna produkcija?                                    samoorganizirano (čitalnica, bar) in nev-                                                                                 združevanje in več-tralno mrežo infrastrukturnih priklopov (elektri- uporabnost. V letnem času lahko služijo kot ka, svetloba, internet). Omogočali naj bi osnov-     razstavni objekti v javnem prostoru v mestu,
pozimi pa služijo kot ogrevalne celice, ki se individualno ogrevajo.
Prihodnost
Časovni potek razvoja Roga je zaradi nepredvidljivega položaja status quo in deklarirane začasnosti nemogoče predvidevati. Če se na MOL-u ne bo zgodila sprememba pridobitniške miselnosti, se bo Rog dolgoročno najbrž pretvoril v elitno poslovno-stanovanjsko sosesko, in sicer zaradi čedalje hujšega nepremičninskega pritiska – in spet bo zamujena priložnost za najboljšo mogo-
čo lokacijo umetniških akademij. Kaj pa neodvisna socialna in kulturna produkcija? Podobnih lokacij v centru Ljubljane počasi že zmanjkuje (tobačni se obetajo stanovanja, poslovni prostori, trgovine ali uveljavljena kultura, klavnice se rušijo, kolezija se oživlja v kopališče …), zato je težko verjeti v skupno (pre)selitev vseh akterjev. Razpršitev na manjše celice bi zatrla kolektiven zagon, kar pa je tako ali tako nujnost še tako »stalnega« kolektiva. Usoda Roga je v celoti v rokah njegovih uporabnikov – dokler bo volja, bo tudi prostor zanje.
blaž erzetič
odprti rog
Kuratorska razstava (tečaj za kustose) SCCA Ljubljana pod nazivom Odprti Rog oz. vabilo za sodelovanje na tej skupinski razstavi se mi je večkrat pojavila tako na zaslonu kot tudi stiskana na A3-listu, ki sem ga obesil pred Mestno galerijo v Novi Gorici. Na vabilo sem se odzval z vrsto slik, ki so po mojem mnenju zaradi svoje industrijsko-tehnološke vsebine ustrezale zasnovi tovarne Rog. Enako je bilo tudi mnenje kustosov, ki so bili del tega tečaja. Tako sem bil na hitro uveden v dogajanje v tovarni, a kot zunanji obiskovalec, ne pa aktivni ustvarjalec. Zato je lahko moj pogled na to samo delen. V Urbanovem prispevku sta lepo opisana zasnova in namen prostora ter komune, ki se je ustvarila v tem prostoru – “squat”, začasnost, “no-budget”, sa-moorganiziranost, svobodna ustvarjalnost in podobno. Iz prvotnega zapuščenega in zanemarjenega objekta se je z dobro voljo in prostovoljnim delom stavbo spravilo v uporabno okolje, primerno ustvarjanju ter ne samo temu. Tisti košček živečega Roga, ki sem ga uspel videti in/ali zaznati, je vključeval izredno pisano paleto aktivnosti, ki so poleg vizualne ustvarjalnosti (od slikarstva do kiparstva) zajemale še glasbo, ples, video, inštalacije itd. Vsekakor se tako raznolike dejavnosti medsebojno ne samo izredno lepo dopolnjujejo, ampak tudi učijo spoštovati različne oblike izraznosti. V istem trenutku pa lahko ravno ta raznolikost pripelje do trenj in sporov zaradi različnih mnenj, načinov dela ter navsezadnje tudi osebnih vidikov, kar povzroči grupiranje in drobljenje skupnosti. Kakor koli. Raje poglejmo zadevo z ideološkega vidika: zapuščen prostor, ki je včasih nečemu služil, zdaj pa je že pet-     Nekaj prizorov z dogodka (Foto: Blaž Erzetič)
■ï	ï&V	Of			ÄL^*	
		v ï*	t.	rja Mr*	^T1	
		H		'	4ML	.1
s	L   ijt	^			Lt^^r	
mu	r-.	p^l				
m	T   4	k          —*■				
						
najst let prepuščen samemu sebi in mačehovskim lastnikom, je marsikoga prevzel s svojo karizmo in posebno energijo. To zapuščeno postindustrijsko okolje je zvabilo množico podobno mislečih navdušencev, ki so in še prispevajo k izpopolnjevanju in nadgrajevanju komune, ki se tukaj ustvarja. Zaradi svoje odprtosti je tovarna Rog nagnjena k pretoku idej in ljudi, ki prihajajo, ostajajo in tudi gredo, vsi pa imajo v glavi moto “Začasnost in samoorganiziranost”. Odprti Rog, torej tečaj za kustose, je bil projekt, ki je bil deležen veliko negativnih kritik s strani “prebivalcev” tega objekta, saj so ga doživljali kot tujek ter kot brutalen poseg v njihov delovni in bivalni prostor. V okviru tega projekta so nekateri videli tovarno Rog kot vadbeni poligon. Kritike so letele tudi na račun izbiranja del, saj naj bi bila predstavljena vsa dela, ki so prispela na natečaj. Kustosi in njihovi mentorji so izbiranje upravičili s tem, da nekatera dela niso sodila v ta prostor, nekatera niso bila cenovno ali časovno sprejemljiva, spet drugi predlogi pa so bili premalo jasni. Izbiranje je bilo torej neizogibno. Če se ponovno vrnemo k vročim glavam: sam nisem videl vzroka za razburjanje, saj sta bila tečaj in z njim razstava medijsko dobro pokrita in sta širši javnosti predstavila dogajanje v Rogu kot tudi opozorila na dejavnost, ki se je tukaj sprožila. Samo z obveščanjem javnosti bi se lahko Rog odprl tudi do novih somišljenikov in tistih, ki podpirajo takšna ali podobna dogajanja. Razstava je sicer trajala samo dva tedna in ni resno ogrozila ali celo oškodovala nikogar, vključno z deli, ki so sestavni del tovarne. Rad bi pohvalil kustosinje, s katerimi sem imel neposreden stik, in sicer zaradi njihovega prijaznega ter profesionalnega (vsaj za tiste razmere) odnosa do avtorjev. Bralce pa bi rad povabil na spletno stran tovarne www.tovarna.org, na kateri boste lahko pre-mljali dogajanja in diskusije. Rad bi opozoril tudi na 25-minutni videodokumentarec o tovarni, ki je vreden ogleda. Kdor si upa več, pa naj se kar osebno oglasi v tovarni.
42 september
aleksandra globokar projekti
deset intimnih let
Januarja 1996 je Igor Štromajer na svoji spletni strani www.intima.org ustvaril svoj prvi spletni projekt 0 HTML. Po Štromajerjevih besedah “zelo neuporaben projekt” je njegov prvi poskus prehoda iz klasičnega gledališča v nesnovni svet interneta. Je tudi projekt, s katerim se je začela preobrazba gledališkega režiserja v netartista.
Če kdo danes slučajno še verjame, da je biti umetnik enako naporno kot biti nepreneh-no na počitnicah, je zadnji čas, da se zbudi iz svoje zablode. Umetnik na prelomu tisočletij je popolnoma primerljiva dejavnost z direktorjem podjetja, ki se ukvarja s prodajo svojih izdelkov, s katerimi mora konkurirati tako doma kot v tujini.
Preden se začnemo ozirati v zgodovino in kopati po zaprašenih arhivih desetletnega delovanja, povejmo, kaj Virtualna baza Intima sploh je. Na spletni strani preberemo tole: “Institut za sodobne umetnosti, ki se ukvarja z raziskavami medmrežne umetnosti, večmedijskih projektov, distopičnih emo-cij in emocionalnih stanj, predvsem žalosti, osamljenosti in samote, travm, frustracij in bolečin, ki izhajajo iz nezmožnosti komunikacije.” Da projekti, ki so nastali v okviru te definicije, izgledajo veliko bolj optimistično kot sam njihov opis, najlažje ugotovimo tako, da se sprehodimo med projekti, ki so bili razstavljeni na več kot stotih razstavah v petinštiridesetih državah, za katere je Štromajer prejel številne nagrade (Moskva, Hamburg, Dresden, Belfort, Madrid), nekaj odkupljenih pa hranijo celo tako ugledne kulturne ustanove, kot so Le Centre national d’art et de Culture Georges Pompidou – Musee national d’art moderne v Parizu, Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia v Madridu, Com-puterfinearts Gallery – net and media art collection v New Yorku, Hamburger Kunsthalle v Hamburgu ter celo Moderna galerija v Ljubljani in Umetnostna galerija v Mariboru.
In ko internet postane kičast?
Konec devetdesetih se je internet precej hitro razvijal. Net art je v trenutku postal
modna muha, s katero so se morali ukvarjati vsi nekomercialni umetniki, ki kaj dajo nase, in cela vrsta oportunistov, ki imajo dovolj denarja, da si kupijo dober računalnik ter nekaj programov in se radi igrajo umetnike. Leta 1998 je tako nastal projekt Re:volution, ki uporabniku omogoča podajanje kritičnega mnenja v obliki elektronskega sporočila, ki ga računalnik sam pošlje na enega izmed prednastavljenih
elektronskih naslovov različnih državnih institucij. Bistvo projekta je v tem, da pošiljatelj sam ne ve, kje je njegovo sporočilo dejansko pristalo.
Leto kasneje je sledil prvi projekt iz trilogije Mobilni art, ki izkorišča mobilno tehnologijo, ki je takrat šele postajala dosegljiva širšim množicam. “Internet je postal tako zelo kičast, mobilna tehnologija pa me je privlačila, ker je bila takrat še tako zelo bazična,”
svoj umik z interneta komentira Štromajer. Trilogija je vključevala tri manjše projekte, ki so izrabljali možnost vibriranja mobilnih telefonov (masturbacija na daljavo), komunikacijo s SMS-ikonografijo (izbiranje in pošiljanje znakcev s podnapisi) ter leta 2000 WAP-projekt, ki je izkoriščal nazadnjaško vejo mobilne tehnologije, ki je bila mrtva, še preden se je sploh dobro pojavila na tržišču.
Ballettikka Internettikka: BEO GuerrИllИkka (Beograd, oktober, 2005); nezakonito baletiko v pisarni umetniškega direktorja...
september 43
projekti
Ko uživajo stroji
S prvim januarjem 2000 sveta ni bilo konec in Štromajer je predstavil prvi pravi spletni projekt v novem tisočletju: Razpr-šilni menstrualni navigator. Gre za projekt, ki na izredno duhovit način razkriva, kdo je lastnik tako zelo bazičnih domen, kot so milk.com, mother.com, philosophy. com ... “Presenečeni boste, ko boste odkrili, kaj vse se skriva za takšnimi domenami; od gradbenih do kozmetičnih podjetij,” pravi Štromajer. Še istega leta je za svojo stalno zbirko projekt odkupil pariški kulturni center Georges Pompidou, temu pa je sledil še drugi odkup – državni umetniški muzej Reina Sofia iz Madrida je projekt What Was He Thinking About vključil v svojo stalno zbirko.
V naslednjih letih je predstavil vrsto projektov, ki se poigravajo s čustvi računalnikov (strojev) in njihovih uporabnikov (ljudi iz mesa in krvi). Štromajer se dotika spornih področij, kot sta incest (v projektu I Want to Share You iz leta 2001) in čustvovanje strojev – računalnikov kot predhodnikov androidov (projekt Pleasure Measure, ki je leta 2003 nastal v sodelovanju z nemškimi umetniki in v katerem se Štromajer sprašuje “Ali računalnik, kadar zablokira, doživlja orgazem?”). Istega leta je med prebivanjem na Finskem v mestecu Rauma nastal projekt T-rauma, pri katerem v sodelovanju s šolami in radioamaterji izvajajo priprave na prihod Neze-mljanov. V Antwerpnu pa projekt SHTML Security, v katerem je Štromajer združil
Marxov manifest z Whore manifestom, njegov nastanek pa komentiral s “Hodil sem žalosten po mestu in se zaljubljal v izložbene lutke.”
Balet prav posebne vrste
Vzporedno z internetnimi projekti pa teče vrsta projektov, akcij in performansov, ki jih Štromajer izvaja v sodelovanju z drugimi ustvarjalci. Tako je z Davidom Grassi-jem (www.aksioma.org) v medijih ustvaril precej odmeven projekt Problemarket, v operni sezoni 1998-1999 pa je v ljubljanski operi izvedel projekt Oppera Internet-tikka, prvega izmed treh delov obširnejšega projekta Internettikka, ki teče še danes in se bo najverjetneje nadaljeval še naslednjih nekaj let. O nenavadnem dogodku – Štromajer poje libreto, ki je v bistvu HTMLskript spletne strani, pravi: “Peti ne znam, sem le amater z žarom.” Drugi del, Tiha mreža celic (www.silent-cellnetwork.org), je vrsta provokativnih intervencij v prostoru, ki jo je izvedel skupaj z Grassijem, Maretom Bulcem (gledališki režiser in prodorni konceptualni umetnik mlajše generacije) in Bojano Kunst (www.kun-stbody.org). Gre za vrsto kratkih filmčkov s pomoto – “videohaikujev”, ki si jih lahko ogledamo na spletnem naslovu projekta: slepi človek v artgaleriji, poustvarjanje zgodovine (Van der Lubbejev požig v Berlinu), akcija v umetniškem centru Friendly Alien v Grazu ...
Prvi del projekta Ballettikka Internettikka (do zdaj jih je bilo izvedenih 9), ki je bil pre-
Ballettikka Internettikka: VolksNetBallet (Berlin, julij, 2006); Igor Štromajer in njegovi roboti v kletnem stranišču Volksbühne.
... beograjskega baleta je spremljala razstava v galeriji O3ONE.
Ballettikka Internettikka: M-III Robot Net Ballet (Bergen, november, 2003); projekt, pri katerem je sodeloval koreograf Hooman Sharifi (Impure Company), je bil, kot vse druge Ballettikke, v živo prenašan prek interneta.
44 september
projekti
Ballettikka RealVideo Internettikka (Ljubljana, december, 2003); projekt je bil premierno predstavljen v okviru razstave U3 v Moderni galeriji in na nacionalni televiziji.
mierno izveden leta 2001 v ljubljanski galeriji Kapelica, je nastal v sodelovanju Štro-majerja in Braneta Zormana (www.cona. si). Gre za intimno medmrežno raziskavo dramaturgije baleta skozi 20-sekundne sekvence statičnih slik z zakasnitvijo, ki se ob individualno modulirani MIDI-glas-bi neposredno prenašajo na internet. Projekt je bil izveden v podporo moskovskemu Bolšoj teatru in njegovi obnovi, najprej ob prvi obletnici Mednarodnega dneva Bolšoj teatra, leto kasneje pa še v Bol-šoj teatru samem. “Če hočeš plesati balet, ga je treba plesati tam, kjer se pleše
pravi balet – v Bolšoj teatru,” je njun nezakoniti vstop (skozi kletno okno) v ustanovo Bolšoj teatra komentiral Štromajer. Temu so sledili še M-III robot net balet v Bergnu na Norveškem, (gre za medmre-žno transformacijo telesa iz ikone v igračo), Ballettikka Real Video Internettikka, s katerim je leta 2003 sodeloval tudi na razstavi U3 v Moderni galeriji v Ljubljani, Autto Mobillikka, v kateri plešeta balet dva plastična robota z brezžičnima kamerama, Illegallikka Robottikka, ki sta jo leta 2004 izvedla z Zormanom v kuhinji milanske Scale (o izbiri lokacije – kuhinje
– je Štromajer povedal: “To je srce Scale, tam se pripravlja hrana za baletnike, ki je vir baletne energije.”), kjer robotki plešejo in obujajo spomine na mladost ob retro-diskoglasbi; BEO GuerrИllИkka, ki je nastala v pisarni umetniškega direktorja beograjskega baleta (“kraj, kjer se sprejemajo strateške baletne odločitve”) in do zdaj zadnja VolksNetBallet, izvedena julija letos v stranišču Volksbühne Berlin, pri katerem poleg Štromajerja in Zormana sodeluje še plastična leteča krava z vgrajeno brezžično kamero, 10 majhnih plastičnih robot-kov in en velik robot. Projekt Ballettikka In-
ternettikka naj bi se nadaljeval vse do leta 2011, z uprizoritvami na že znanih lokacijah v Rotterdamu, Dortmundu Lillu, Stras-bourgu in Mariboru.
Čeprav so ideje Igorja Štromajerja vse prej kot standardno umetniške, njihova izvedba pa na prvi pogled otroško lahka in zabavna, ostaja zasnova vsakega posameznega projekta natanko dodelana in teoretično podkrepljena z močnim umetniškim izrazom. Štromajer sam pa ostaja resen, v tujini in doma priznani umetnik, ki pogosto gostuje in predava na univerzah in institutih za sodobno umetnost v Evropi, ZDA in
Tiha mreža celic (Graz, november, 2004); koda celice: 041118 Alien Friendly in (Berlin, december, 2005); koda celice: 0 51222: Ich Lubbe Berlin!
september 47
[kupon popustov in ugodnosti za bralce klik-a | več na: ww w.klikonline.si/prodaja.aspx]
kaj dobim
naročnina na klik
10 številk
popusti & ugodnosti
naročnina na revijo - cenik
Letna naročnina (10 številk) .............. 8.800 SIT
Podaljšanje naročnine ............................ 7.920 SIT
Naročnina izven Slovenije ......................... 65 EUR
Podaljšanje naročnine izven Slovenije ...60 EUR
s seznama na spletni strani klika nepreklicno naročam(o):



Če želite kot bralec Klika uveljaviti popust pri nabavi programov ali drugih izdelkov, pri katerih na seznamu na naši spletni strani ni navedena končna cena, ampak samo znesek popusta, morate ta kupon poslati na uredništvo revije (naslov: Pro anima, d.o.o., p.p. 2736, 1001 Ljubljana), da vam ga potrdimo in s tem jamčimo prodajalcu vašo istovetnost.
nepreklicno naročam(o) klik od številke:
81 september 2006
.............................................    82  oktober 2006
način plačila
..... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ..... položnica
.........................................................................   račun
[naročilnica na klik]
[naročilnica na knji

naročim?
s priloženo naročilnico
o internetu   www.klikonline.si
o telefonu | + 386
UgluWorb in AithJULD Boot	
-Ä	
%|g	
[    1   ''%fl		digitalno
toCAD 2005 in		
owiSWUKJIJO? *jBiblija		

45 julij | avgust
LightWorks	Vodič	kroz	Biblija AutoCAD-a 2005		Fotografirajmo	
in ArchiCAD	ArchiCAD 9		in AutoCAD-a LT 2005		digitalno	
jezik:           angleški	jezik:	hrvaški	jezik:	slovenski	jezik:	slovenski
strani:         208	strani:	263	strani:	1300	strani:	284
izid:            2005	izid:	2005	izid:	april 2005	izid:	junij 2005
cena:        29.000 SIT	cena:	11.040 SIT	cena:	15.490 SIT	cena:	¸5.890 SIT
za naročnike:	za naročnike:		za naročnike:		za naročnike:	
27.550 SIT		10.490 SIT		13.167 SIT		5.010 SIT

MJVA
		1	^^
pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana			f
		1	^H
Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720
ÄÖ
V  cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je možna le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine.
V  tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa.
Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720
pro anima p.p. 2736
1001 ljubljana
[naročilnica

pro anima p.p. 2736
1001 ljubljana
kaj dobim
CT
naročnina na klik
10 številk
popusti & ugodnosti
popusti pri nakupu programov
popusti pri nakupu knjig
ter vrsta uporabnih informacij za bralce
na spletni strani revije, kot so:
ceniki storitev
spletne povezave - linki
informacije o sejmih, natečajih ...
kje se
naročim?
s priloženo naročilnico
po internetu | www.klikonline.si
po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720
46 julij | avgust
projekti dejan pestotnik
kaj je m3c?

Mreža multimedijskih centrov Slovenije je »organizem«, ki je bil v Sloveniji postopno grajen v obdobju 2004–2006 ob podpori Ministrstva za kulturo in takratnega Ministrstva za informacijsko družbo, danes Direktorata za informacijsko družbo pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ustanovljena je bila, da v okviru skupnega dolgoročnega projekta Mreža multimedijskih centrov Slovenije – M3C – s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) vzpostavi infrastrukturno in informacijsko podporno okolje za izvajanje vsebin in programov s področja kulture, izobraževanja, znanosti in raziskovalne dejavnosti. Kaj nam M3C nudi in omogoča danes, ko se končuje začetno obdobje njenega obstoja in ko se razvija v vse širši in organizacijsko urejen sistem?
Enotni programski dokument Republike Slovenije za programsko obdobje 2004-2006 in Programsko dopolnilo za obdobje 2004-2006, ki sta podlaga za črpanje sredstev Evropskih strukturnih skladov v obdobju 2004-2006, opredeljujeta večsektorsko naravnane multimedijske centre kot dejavnike gospodarskega in družbenega razvoja. Na podlagi omenjenih dokumentov je Ministrstvo za kulturo v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prepoznalo projekt Mreže multimedijskih centrov Slovenije - M3C - kot izjemen tudi z vidika Evropske skupnosti in mu dodelilo finančna sredstva prek več javnih razpisov.
Temeljna naloga in cilji mreže M3C so vzpostavitev ustrezne sodobne tehnološke infrastrukture v vseh regijah Republike Slovenije. Tako le-ta danes združuje centre in organizacije, nameščene tako v slovenskih mestnih središčih kot tudi v manjših krajih po Sloveniji in ima v prihodnje namen enakovredno pokriti vse slovenske regije ter jih čim bolje medsebojno povezati. Sodobna tehnologija, s katero centri razpolagajo, v prvi vrsti vsakomur omogoča prost dostop do svetovnega spleta ter digitalno produkcijo za namene kulture in izobraževanja. V obdobju 2004-2006 je 16 centrov v okviru Mreže multimedijskih centrov Slovenije - M3C - koristilo dodeljena sredstva za ustrezno sodobno tehnološko opremljanje javnih prostorov.
Cilji
Namen mreže je predvsem spodbujanje usposabljanja in aktiviranje kadrov,
ki združujejo ustvarjalnost, tehnologijo in vodenje. Prek svoje prostorske, tehnološke, organizacijske in kadrovske infrastrukture posameznih centrov omogoča vključevanje posameznikov ali organiziranih skupin, tako formalnih kot neformal-
nih, v ustvarjalne procese dela na različ-     infrastrukture je tudi iskanje zaposlitvenih področjih: računalništvo, spletna in      nih rešitev.
digitalna produkcija, umetniška produkci-     Do leta 2006 so posamezni centri vzpo-
ja, organizacija kulturno-umetniških in iz-     stavili skupno več kot 20 novih delovnih
obraževalnih dogodkov, raziskovalna de-     mest v okviru rednih zaposlitev in sode-
javnost ipd. Pomemben del kadrovske      tavanje v okviru programa javnih del, kar
48 september
projekti
omogoča tudi vključevanje težje zapo-sljivih ljudi v družbenokulturne aktivnosti po vsej državi. Številni centri v posameznih regijah so v okviru M3C-ja pridobili potrebno računalniško tehnologijo za nemoteno delovanje javnih kibernetičnih kavarn. Prav tako so bili že izvedeni nekateri skupni kulturni projekti. Vzpostavljena je uradna spletna stran http://www.m3c.si, kjer zainteresirani uporabniki najdejo vse potrebne informacije o delovanju M3C-ja in kulturnih dogodkih, ki jih organizirajo posamezni centri. Mreža multimedijskih centrov Slovenije – M3C – je tudi prva tovrstna struktura v Evropi, ki je vzpostavila večsektorsko povezovanje med multime-dijskimi centri.
Širitev mreže
Eden izmed ciljev je tudi širitev mreže z vzpostavitvijo novih podtočk in omreženje le-teh. Tako Mreža multimedijskih centrov Slovenije – M3C –učinkovito promovira uporabo e-vsebin (informacija, interakcija, transakcija) in s tem razvoj novih javno razvojnih točk (JRT) in javno dostopnih točk (JDT) do IKT-ja in interneta. Mreža multimedijskih centrov prek svojih članov regionalnih multimedijskih centrov tako nudi tehnološko infrastrukturo in servisno dejavnost na naslednjih področjih:
neformalno izobraževanje mladinski kulturni programi in projekti polnopravno sodelovanje v projektih, podprtih znotraj programov Evropske komisije (Kultura 2000, IST – Information Society Techologies, eContent Plus, FP6, Leonardo, Evropski sklad za regionalni razvoj itd.) promoviranje in prezentiranje umetniških projektov na področjih intermedi-je in cross medije, videa, fotografije in internetne umetnosti sistemi za zajem kulturnih informacij iz vseh regionalnih okolij RS-a mehanizmi zaposlovanja in aktiviranja novih kadrov
multimedijska produkcija (programska oprema, spletna produkcija, mobilne tehnologije, digitalna produkcija) znanstvenoraziskovalno delo razvijanje IKT-infrastrukture prenos znanja na nove kadre in novo nastajajoče centre
povezovanje kulture z gospodarstvom servisiranje kulturno-umetniških projektov (spletni servis, spletna, digitalna, grafična produkcija, možnost uporabe tehnologije in prostora, kadri, regionalna, nacionalna in mednarodna promocija) spodbujanje projektnega povezovanja slovenskih multimedijskih centrov s centri po Evropi in svetu
Partnerske organizacije Mreže multimedijskih centrov Slovenije 2006 http://www.m3c.si
•   LokalPatriot – Multimedijski center Dolenjske, Novo mesto – http://www. mcd-nm.com
•   Mladinski center Krško – Multimedijski center Krško – Krško – http://www. mc-krsko.si in http://www.troblja.com
•   Ljudmila – Ljubljanski laboratorij za digitalne medije pri KUD-u France Prešeren Trnovo – Ljubljana – http://www.ljudmila.org
•   Mladinski center Prlekije – Ljutomer – http://www.klopotec.net
•   KID Pina – Primorski informacijski atelje, Koper – http://www.pina.info
•   Kulturnoizobraževalno društvo Kibla (KID Kibla), Multimedijski center Kibla (MMC Kibla) in Komunikacijsko-informacijska točka Kibla (KIT Kibla) – Maribor – http://www.kibla.org in http://kit.kibla.si
•   Kulturni center Mostovna – Zavod neinstitucionalne kulture – Nova Gorica – http://www.mostovna.org
•   Zveza Tolminskih mladinskih centrov – Multimedijski center Mink – Tolmin – http://www.posocje.net
•   Kiberpipa, Zavod K-4/6 – Ljubljana – http://www.kiberpipa.org
•   Ustanova Mat kultra – Zagorje ob Savi – http://www.matkultra.si
•   Mladinski in informativni in kulturni klub (MIKK) Murska Sobota – Murska Sobota – http://www.mikk-ms.si
•   Art center – Prosenjakovci – http://www.artcenter-slovenia.org
•   Mladinski center Slovenj Gradec – Slovenj Gradec
•   MMC Pulsar, Multimedijski center Gorenjske pri Zavodu ‘O’ (Zavod škofjeloške mladine) – Škofja Loka – http://www.pulsar.si
•   Društvo Hiša kulture – Pivka – http://www.kid-pina.si/hisakulture/
•   Mladinski center Velenje – http://www.kunigunda.org














september 49
photoshop tnt matic kos
drugačen svetlobni učinek
Tokrat si bomo ogledali, kako v Photoshopu z uporabo filtra Lens Flare naredimo malo drugačen svetlobni učinek. Primerno za kakšno ‘grunge’ ozadje vašega računalnika ali podlago na spletni strani.
1 | Odpremo novi dokument in napolnimo z gradient fil-     2 | Dodamo tri učinke leč (Filter/Render/Lens Flare).     3 | Dodamo filter Plastic Wrap (Filter/Artistic/Plastic
lom, kot kaže slika.                                                             Enega na sredino in enega v vsak zgornji kot slike. Sama     Wrap). Nastavimo, kot kaže slika.
oblika in velikost sta odvisni od velikosti vašega dokumenta, tako eksperimentirajte.
4 | Dodamo filter Glowing Edges (Filter/Stylize/Glowing Edges) in nastavimo, kot kaže slika.
5 | Sliki spremenimo barvo. Uporabimo orodje Hue/Sa-     6 | Kot zadnji korak podvojimo lejer (Layer/Duplicate La-turation (Image/Adjustments/Hue/Saturation) in na-     yer) in mu spremenimo Blending Mode na Screen. S tem stavimo, kot kaže slika. Nastavitve lahko seveda po želji     smo sliko dodatno posvetlili in podvojili svetlobni učinek. spremenite, da dobite neko drugo barvo.                             Ozadje je narejeno.
50 september
matic kos corel tnt
bitmap v vektor ...
Danes si bomo ogledali, kako sliko bitmap v Corel Drawu spremenimo v vektorsko. Čeprav Corel Draw ni optimalno orodje za takšno delo, pa se v določenih primerih zelo dobro znajde.
^ By Outline v^ By Centerline ^ By Centerline Outline *£ By Woodcut ft By Sketch U By Mosaic S By 3D Mosaic	
# Stop	
	
1 | Odpremo nov dokument in vnesemo (Ctrl + I, File/     2 | Prek menija Bitmap/Trace Bitmap odpremo orodje Import) našo sliko bitmap.                                                 za pretvorbo bitnih slik v vektorske.
3 | Odpremo meni Trace in možnost Advance Outline. Kot lahko vidimo, nam Corel ponuja kar nekaj načinov za spremembo slike. V našem primeru bomo uporabili kar samodejno spremembo, sami pa lahko poizkusite tudi druge.
4 | Trace samodejno spremeni sliko bitmap v vektorsko.     5 | Po zaprtju Tracea se vrnemo v Corel, kjer imamo našo     6 | Naša »slika« ima zdaj vse lastnosti vektorskega ele-Ko konča, lahko dosežek vidimo na desni strani programa.     vektorsko sliko. Sliko označimo in jo prek menija Arrange/     menta in se tako tudi obnaša. Poljubno jo lahko spreme-Če smo s spremembo zadovoljni, Trace zapremo in se     Ungroup All razbijemo. Tako lahko zdaj ročno popravimo     nimo, povečamo ali pomanjšamo, in sicer brez izgube vrnemo v Corel Draw. Slika bo samodejno prenesena v     krivulje ali se znebimo nezaželenih elementov.                      kakovosti. Corel Draw.
september 51
flash tnt klemen trupej
sijoč tekst
V tej vaji boste spoznali, kako lahko obogatimo besedilo na spletnih straneh. Izbral sem učinek sijaja, ki okrog besedila ustvari sodobno animacijo sijočih robov. Tako s preprosto animacijo naredimo besedilo bolj zanimivo in polno.

1 | Najprej ustvarite nov dokument in poimenujte plast 2 | Naslednji korak je barva ozadja. Najbolje je, da je ozad- 3 | Zdaj napišite besedilo, ki ga želite animirati, in mu dolo-(Lejer) Besedilo. Ta plast bo nosilec besedila, ki ga bomo je črne barve, saj bo na takšni podlagi animacija najbolje čite svetlo barvo, da bo vidno. Velikost besedila naj bo vsaj animirali.                                                                          vidna.                                                                              40 pikslov, da bo berljivo.
52 september
LT-BtC-I^^i		
T***	*£ Seme i	
C*Triât	«an - ao	il     s        is      u       a
		
		I
		uiuaüiärT!>i4ta *
PAO	■	
		
4 | V tem koraku morate razdreti besedilo z ukazom Bre- 5 | Ustvarite novo plast in jo poimenujte Sij. Iz prve plasti     6 | Da ne boste premikali črk iz prve plasti, jo zaklenite ak Apart. Ukaz potrdite dvakrat oz. tolikokrat, da se bodo označite celotno besedilo in jo skopirajte v drugo plast. Ko-     tako, da označite ključavnico v oknu Timeline v plasti Be-črke spremenile v piksle.                                                         pirajte z ukazom Edit/Copy, prilepite pa z ukazom Edit/     sedilo.
Paste in place. S slednjim boste skopirali besedilo točno
na tisto mesto v drugi plasti, kot je bilo v prvi plasti.
7 | Zdaj označite celotno besedilo iz plasti Sij in odprite     8 | Zdaj bi morali videti nežne obrobe okrog besedila.     9 | Ustvarite ključne sličice v naslednjih delih plasti Sij:
okno Modify/Shape/Soften fill edges. Uporabite nasle-     Tako spremenjeno besedilo boste spremenili v simbol z     frejm 10, frejm 15 in frejm 25. Ključne sličice ustvarite s
dnje: Distance: 10 px, Number of steps: 15, Direction:     ukazom Modify/Convert to symbol. Označite možnost     pritiskom na tipko F6.
Expand. Nastavitve potrdite.                                               Movie Clip in ga poimenujete Sij.
www.kIikonline.si	
	
	
•»                  | *—_-7           =i       *•"**	
	
10 | Vstavite transparenco (Window/Properties/Co-     11 | Zdaj ustvarite Motion tween med frejmoma 1 in     12 | V zadnjem koraku dodajte ključno sličico še plasti
lor/Alpha) v frejme plasti Sij takole: frejmu 1 dajte popol-     10 ter med frejmoma 15 in 25. To storite tako, da kjer     Besedilo v frejmu 25. Zdaj si lahko ogledate animacijo z
no transparenco (Alpha = 0 %), frejmoma 10 in 15 65-%     koli med frejmoma kliknete desni miškin gumb in označi-     bližnjico Ctrl + Enter. Na našem ftp-strežniku pa vas čaka
transparenco, frejmu 25 pa spet popolno transparenco.        te možnost Create Motion Tween. Polje se bo obarvalo     datoteka .fla z opisano vajo. Veliko uspeha!
vijolično.
september 53
autocad tnt vesna križnar
osončenje
O študijah osončenja v AutoCAD-u sem že pisala, a se je v novi različici 2007 stvar tako spremenila, da bo ponoven opis čisto dobrodošel – predvsem, ker so izdelave študije osončenja vse bolj iskana storitev.
		•	•	;      ÜJ:ii-jlr,UPi* fc          oil**	1.
				I^T^rj	
				■»	k
			>■	4-414«  i 1«*           M „i	
					
1 | Vsaka novoodprta risba v AutoCAD-u je že osvetljena, če preklopimo v senčeni način. Osvetljujeta jo dve oddaljeni luči (Distant lights), ki mečeta vzporedne žarke in se samodejno pomikata ter sledita vrtenju v poglednem oknu. To osnovno stanje osvetlitve je poimenovano Default lightning.
2 | Zdaj si odpremo Dashboard (meni Tools/Palettes/ Dashboard) in ga zasidramo ob rob zaslona. 4. polje na Dashbordu je Light control panel. S klikom na dve navzdol obrnjeni puščici na levem sivem pasu lahko polje, namenjeno lučem, povečamo; pokažejo se še novi ukazi in nastavitve.
3 | Najprej moramo izključiti splošno osvetlitev v risbi – Default lightning. To storimo s klikom na ikono Viewport Lightning mode, ki jo iz Default lightning spremenimo v User light/Sunlight. Prej siva ikona se zdaj obarva rumeno. Takoj zraven se nahaja ikona Sun status, ki jo ravno tako vključimo na On.
54 september

. ^^
tatuiti P##t*t -HH-I T^fTp^
■     T*-^L>..-U..^._^r
fcj
Sarti	
<**	""**■       !
^   öK"<frv Bmlv	pu
>    Iwnti k-H d*l»	U
^    <ÏHW>H««k	<H
■/    > ul Alai Oota-	■LH
4 | Osvetlitev modela v risbi se je že spremenila in ustreza 5 | V osnovi so sence izključene (Shaddows off). Zdaj trenutnim nastavitvam sonca. Ker pa so glavna stvar pri kliknemo in držimo ta gumb, da se odpre podmeni. Tam izdelavi študije osončenja sence, si moramo vključiti še te. izberemo Ground shadows, kar pomeni odsebne sence. Eno polje nad nastavitvami luči je Visual style control pa- Obstaja pa še ena možnost Full shadows – nasebne in nel, druga ikona pa omogoča različne nastavitve senc.          odsebne sence. Vendar je ta način podprt le na boljših
grafičnih karticah in moramo njihovo delovanje v »zahtevnejšem« načinu posebej vključiti.
6 | Najbolje je, če takoj preverimo, ali nam grafična kartica omogoča še kaj več kot osnovne funkcije. V risbi kliknemo z desnim gumbom in izberemo ukaz Options. Pomaknemo se na kartonček System in izberemo gumb Performance settings. V desnem delu izberemo gumb Manual tune in čisto na vrhu vključimo Enable hardware acceleration Vse potrdimo z O. K. Če se pokažejo kakšne težave, potem spet izključimo strojno pospeševanje grafične kartice.
7 | Čeprav nismo mogli vključiti načina Full shadows, pa 8 | Sence nam lepo poudarijo osvetljene in neosvetljene lahko na vsak način gledamo vsaj Ground shadows. Oba dele modela. Ker pa je njihov položaj odvisen od datuma načina senčenja sta tako aktivna le v senčenih poglednih in ure osvetlitve ter zemljepisne lokacije, imamo še doda-oknih. Končni rezultat – renderirana slika – pa vedno vse- tne nastavitve za nadzor. Takoj pod prvo vrstico ikon se buje prave sence (tako nasebne kot odsebne).                     nahajata dva drsnika za nastavitev datuma (Drag to chan-
ge the day of year) in časa (Drag to change the time of day).
9 | Z vlečenjem levo-desno spreminjamo nastavitve; vsaka sprememba je takoj vidna tudi v risbi. To je obenem največja prednost dela v novem AutoCAD-u, saj je povratna informacija trenutna. Če gre za zelo velik model, pa se zna zgoditi, da bo obnavljanje na zaslonu delovalo z »zamudami«.
10 | V razširjenem delu nastavitev se nahaja še gumb Geographic location, ki odpre pogovorno okno z nastavitvami položaja. Okno je precej podobno tistemu iz starejših različic AutoCAD-a. Preseneti nas zemljevid Evrope, ki ga še zdaj niso obnovili, kar je res malce neugledno za tako podjetje, kot je Autodesk!
11 | V pogovorno okno lahko vpišemo vzporednik in poldnevnik ali pa določimo položaj neposredno s klikom na zemljevidu. Zemljevide menjamo v seznamu, lahko pa izberemo seznam večjih mest, kjer bomo našli tudi Ljubljano. Zadnji seznam so še časovni pasovi; za Slovenijo izberemo GMT + 1.
12 | Sence se spet popravljajo tako, da ustrezajo podatkom geografskega položaja. Za izdelavo končne slike se pomaknemo na rubriko Render, kjer izberemo še ukaz Render. Počakamo nekaj trenutkov in natančna renderira-na slika se izriše v oknu za renderiranje. Zdaj lahko spreminjamo nastavitve datuma in časa, renderiramo in na koncu shranimo slike v datoteke, in sicer za izdelavo poročila.
september 55
archicad tnt gorazd rajh
izris projekta v archicadu 10
Ena večjih novosti v Archicadu 10 je združitev programa za delo z risbami PlotMaker v sam Archicad. Kljub nekaterim prednostim, zaradi katerih so avtorji dolgo vztrajali pri ločenem programu, sta enostavnost in hitrost dela z risbami nujno narekovali združitev. Da bo delo lažje, bomo danes pogledali delo z risbami po novem.
			1   .   »Ci    I
			
Mtav+tE**-»			, [lm.|h - jWm ■Hl efesia)1
štirih			
—             .-«».			
".o^^	[3     {film*	W	
B-         r tU-			
	■%^Pah	:::	
			Î^TZ-j
			
Htatata jMraNaMrikiaiilFV	r*Ei		
			
1 | Knjiga risb (Layout Book) V Navigatorju imamo možnost preklapljati med Projektnim pogledom (Project Map), Pogledi (View Map), Knjigo risb (Layout Book) in Izvozom projekta (Publisher Set). Preklopimo v Knjigo risb in za začetek izdelamo svojo podlogo, na katero bomo kasneje postavljali risbe. Kliknemo na ikono Create new Master Layout.
2 | Izdelava nove podloge (Master layout) Novo podlogo poimenujemo npr. Ležeči A1. Običajno si za vsak format papirja, katerega želimo uporabljati, izdelamo svojo podlogo. Nato z gumbom Settings v Navigatorju prikličemo okno z nastavitvami, kjer določimo format papirja, robove ...
3 | Glava risbe
Na podlogo moramo narisati še okvir in glavo risbe. Prvič glavo narišemo, nato pa jo na naslednje podloge le še kopiramo. Besedila in logotipe, ki se vedno pojavijo nespremenjeni, vstavimo kot običajno, besedila, ki se od lista do lista in projekta spreminjajo (datum, merilo, ime projekta, naročnik ...), pa bomo dodali zdaj.
56 september
4 | Autotext
Da lahko Archicad 10 kar največ zamudnih opravil opravi sam, v opisu glave uporabljamo samodejno besedilo (Autotext). Pri pisanju kliknemo na ikono Autotext in iz ponujenega menija izberemo besedilo, ki ga želimo prikazovati. Na voljo imamo polja iz projektnih informacij (Project Info) in različna sistemska polja (datum, ime datoteke ...).
7 | Pozicioniranje risbe na podlogi Risbo nato premaknemo na želeno mesto na listu, po potrebi zmanjšamo okvir in dodamo oznako (ki jo Archicad sam pravilno oštevilči). Na en list lahko dodamo poljubno število risb, ki so lahko v različnih merilih, z različno kombinacijo plasti (layerjev) in s paleto peres. Že zaradi teh nastavitev svetujem uporabo pogledov (View Set).
10 | Izbira in nastavitve risalnika V meniju File/ Plot Setup (ali Print Setup, če uporabljamo tiskalnik) nastavimo ustrezna merila za izris. Če nam bodo liste izrisovali v kakšni kopirnici, se pozanimajmo, kateri risalnik ali tiskalnik uporabljajo.
5 | Organizacija listov
V navigatorju si izdelamo strukturo dokumentacije. Z gumbom Create Subset izdelamo mape (npr: Tlorisi, Prerezi, Detajli ...). Če pri delu uporabljamo poglede (View Set), kar zelo priporočam, lahko več risb naenkrat prenesemo kar s pomočjo Organizatorja slik (Drawing Organizer), ki ga prikličemo s Window/ Palettes/ Organizer.
8 | Osveževanje risb
Če na projektu izvedemo kakšne spremembe, morajo biti le-te vidne tudi na risbah. Risbe se lahko osvežujejo samodejno, kar nam včasih ne ustreza, lahko pa jih osvežimo ročno. V tem primeru odpremo Upravljalec risb (Win-dow/ Palettes/ Drawing manager). V njem nazorno vidimo, katere risbe je treba osvežiti.
11 | Izris risb
Da bi risbo izrisali, ni treba imeti listov z glavo in vsem drugim, saj lahko tiskamo tudi kar iz tlorisnega ali prereznega okna. Za končni izris listov pa list (layout) izberemo v Navigatorju in izberemo ukaz File/ Plot (ali Print). Pazimo na nastavitve za merilo, barve in drugo in že bo iz tiskalnika zlezla naša mojstrovina.
6 | Postavitev risbe na podlogo Z Organizatorjem delo opravimo hitreje, vendar je na vsaki podlogi ena risba. Risbe lahko dodajamo tudi drugače. V mapi Tlorisi izdelamo nov list (Create new layout) in v orodjarni aktiviramo orodje Drawing. Kliknemo na list in v oknu, ki se pokaže, izberemo risbo, katero želimo postaviti na list. Risba je lahko iz trenutnega projekta ali katerega koli projekta na disku računalnika.
9 | Projektne informacije
Da se samodejna besedila vpišejo v glavo lista, moramo informacije o projektu vpisati. Odpremo File/ Info/ Project Info in vpišemo ustrezne podatke. Če kakšno polje manjka, ga izdelamo na novo.
12 | Objava listov
Pod pojmom objava (Publish) v Archicadu razumemo vsak izhod več listov našega projekta bodisi na papir ali izvoz v kakšen drug format (.DWG, .PDF, .DWF, .IFC ...). S pomočjo Publisherja določimo pravila za izvoz, tako da je izris ali izvoz celotnega projekta oddaljen samo en klik.
september 57
inventor tnt roman satošek
inventor v funkciji loft
V tem TNT-ju bomo končali trilogijo o obnašanju Inventorja v funkciji Loft. Cilj je prikazati, kako se izdelajo poti poteka samega Lofta. Spremenili bomo nekatere trditve iz prejšnjih delov v cilju doseganja želenega izida. Izkoristili bomo pripravljen model iz prejšnjega TNT-ja. Najprej odstranimo le narejen Loft.
1 | Točke, označene z rdečo piko, so uporabljene za poti, 2 | V tem koraku bomo povezali točke, ki so bile označe-     3 | Zdaj bomo začeli konstrukcijo poti med modrimi točki so izdelane z lokom konstantnega. Točke, označene z ne rdečo (1). Da pozicioniramo risalno ravnino v pravilno     kami. Na ravnino XZ postavimo risalno ravnino in na njo modro, pa bomo povezali s potmi, ki jih bomo izdelali s lego, naredimo novo ravnino v točki, ki se bo uporabila za     projiciramo točke (1, 2 in 3). Med točko 1 in 3 potegnemo pomočjo 3D-risanja. izdelavo poti. Na risalno ravnino prezrcalimo točke od pre-     ravno konstrukcijsko črto. Potem pa naredimo črtovje (1)-rezov in središče kroga ter skozi njih potegnemo lok. To     lok-daljica-lok – (2)-daljica-lok-3. Oba zunanja loka se zač-ponovimo še za druge poti.                                                neta tangentno na konstrukcijsko črto. Lok, ki seka točko
2, pa ima središče vertikalno poravnano na točko 2.
Iff Stofafa I
EMPI
4 | To črtovje raztegnemo v površino, ki potuje čez prereze.
5 | Podoben postopek za iste točke naredimo na ravnini     6 | Odpremo 3D-risalni prostor in z ukazom Creates 3D XY. Razlika je v konstrukcijski črti, ki je zdaj krožnica. Tudi to     intersection curves ter označitvijo obeh površin dobimo črtovje raztegnemo, tako da seka prej narejeno površino.       želeno krivuljo. Ta pa povezuje točke v pot. Postopek ponavljamo, dokler ne povežemo vseh modrih točk.
58 september
7 | Slika prikazuje celotno povezavo med točkami. Vse to bomo z Loftom povezali v model.
10 | Zdaj se bomo oklenili naslednjih trditev: skupne dolžine prerezov so enake, število segmentov prerezov mora biti enako, rdečim točkam bomo naredili loke s konstantnim polmerom loka, modrim točkam pa bomo konstruirali poti, kot smo jih prej.
13 | Za konec pa povežemo še oba skrajna profila s pomočjo ukaza Sweep. Za to potrebujemo profil in pot profila. Za oba elementa odpremo risalni ravnini, na kateri projiciramo potrebne elemente. Pri profilu potrebujemo obris površine, pri loku, ki povezuje oba skrajna profila, pa točke loka. Pri tem Loftu potegnemo tudi napako (deformacija skrajnih profilov), ki smo jo dobili pri ustvarjanju Lofta.
8 | Oblika modela odstopa od želene oblike. Prvo napako vidimo kot deformacijo na obeh zunanjih površinah. Program naredi približek prerezov. Predvidevam, da je to programska napaka. To napako bi omilili, če bi takšne odseke razdelili na manjše. Vendar bi pri tem zapravili veliko časa.
11 | Tokrat vidimo, da imamo veliko manj poti. Druge pa bo program ustvaril sam.
14 | Da prekinemo prenašanje te napake, lahko prejšnji korak razdelimo na dva koraka. Prvi je izdelava Sweepa, tako da pustimo režo.
inventor tnt
9 | Druga napaka pa je odstopanje od želenega profila. To odstopanje pa pripisujem napačnemu razmišljanju. Naša trditev je bila, da se razdalja od točke do točke ne sme spreminjati. Zato smo dobili vijačen model.
12 | Tako izgleda naš model, ki sledi želenemu profilu. Vendar pa še vedno ostane težava pri obeh zunanjih površinah.
15 | Drugi korak pa je, da z Loftom zapremo narejeno režo. Pri tem je treba paziti, da dodatno narišemo dve poti s pomočjo krožnega loka.
september 59
OHRANITE PREDNOST
V septemberskem Monitorju preberite:
TEMA MESECA: Pametni telefoni in ročni računalniki
Popoln pregled tržišča. Trendi; kateri telefoni so med poslovneži vse bolj priljubljeni? Samostojni ročni računalniki, ki se »levijo« v pametne telefone. Razlike med uporabljenimi operacijskimi sistemi.
Hladilniki za procesorje
Preizkus 21 različnih modelov.
Investicija v dober hladilnik vedno bolj smiselna!
Omrežni diski NAS
Majhno ohišje + disk + nekaj strojne logike in Linux + priklop na omrežje = NAS. Razlike. Prednosti in slabosti. Hitrost delovanja.
Vse za bloge
Vse večja priljubljenost spletnih dnevnikov oz. blogov. Od svežega pisca do profesionalca.
PREIZKUSI
najnovejši Intelovi procesorji Core 2. • hitri brezžični vmesniki »preN« • GPS za avtomobile -Garmin Niivi 360 • žepni Samsungov projektorček (skorajda za v žep)
NASVETI
Kako napisati virus, ki se izogne protivirusnim programom?
STALNICA
Novi digitalni fotoaparati, prenosniki, laserski tiskalniki.
http://WWW.MONITOR.SI