=rr y Naslov — Addrcaa: “NOVA DOBA” 6117 St. Clair Avo. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) ^^e (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION V času, ko je narava na višku nvoje moti, ne pozabimo, da na^a J. S. K. Jednota še ni dosegla svojega vrhunca! CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, AUGUST 3RD, 1927 — SREDA 3. AVGUSTA, 1927 VOLUME III. LETNIK III. ELY, MINNESOTA, SEDEŽ J. S. K. JEDNOTE petindvajset let ,e minilo ' a v meseca julija, odkar je bi-ern; rnalem mestecu Ely v se-1 Minnesoti ustanovljena - tekUgledlla J- S. K. Jednota. oča!:U let se Je organizacija a o. stalno širila od seve-ies a,JUg’ Vzhod in zapad. Da-ptin^v na^aja približno štiri L e ,^nov J. s. K. Jednote Lj ,^ave Minnesote in med 1 j).J11 je le neznatno število, rav,' Vedeli’ kakšen kraj je 0 lo ,Plav ta Ely, Minn. Ne ^leJ odveč, ako se člani J. Njenih'1?16’ biVaj°Či Šh'0m 4 Uh 'l av’ Potom svoje- iesto^' U .nek°l'ko seznanijo z Bdej Jer je rojstni kraj in [je njl^°ve vzorne organiza- Me n°--'e’ da *e malo držav k S() nj'*e’ katerih glavna me-Dtičn;u° evnem naj večja mesta ‘predek if/: T° kaŽ6’ da Za tUpijj Kakšne organizirane a bj Sg n‘ neobhodno potrebno, ajaj njen upravni ustroj najt sdež ye'>kem mestu. Tudi j| • X. r°^r°ma glavni urad J. fr melt!101? Se nahaja v ma’ r°li še«f . jti Ely šteje le J*Si f,ar' tisoč prebivalcev. V »ttJio avi je, da se radi pona-lifda vSaIe!ičino te&a ali onega, 1 ^ v | anje izkušnje kažejo. | eJ najboljše tisto, kar S^fefavj .Ve^je. Tudi sistemu, rte ni ” napredku J. S. K. Jed-^Vq, > nič škodovalo dej-WjhfcflA.. Je njen sedež v ma-|C?lsl?em mestu. P^la * pa Je treba, da je ijest4 Polovica prebivalcev sl°vanskega rodu. pl Bčijjj * »o Slovenci v veliki ,1 fofij0 *0venci tega mesta X y^io enotno narod-j “»ko o, uPino. Sodi se, da bi / tf4v0 ^Venci imeli v rokah / lv2el| fS^a’ h' se resno . 6sto ',)J arkrat j že imelo lest(ieiTl°Vlinskega župana in \ lv,1>h Zastopstvu in drugih *° imajo Slovenci j ^°Štar zastopnikov. < K J***E[* i' sin slo- ^ i(lnote, M fiŠev in član J- s- K 11 je ]e Schweiger. V me-Sv j® število slovenskih tr-lHi j. Trtnikov, Jugoslo-^1 itddlC^n' ^om* slovenski Sv Slovenci imajo veči-aterj 'J?°u razsvetljavo, vo-^ Jjih ° • m°derne udobno-^ ..^t,, ajdei«o v malokate-Jske velikosti. Stano- a,le z ,) 'Se. so večinoma j Vl't0vi lGp^erri in cvetlični-i, so ‘ kotnikom in turi-c'j in razpo)ago poleg re-L rS°vin z najraz- ?eti m^° >ebščinami tudi (10 h hoteli; t0 let0 11 vSes( . mu še prosto-^ot yrailsko modern ho- rH (li^6^ ok!C^rugih naselbin of„°,ZJa -Minnesote, se a l^i p0 , lkuje s krasnimi 0lJ(i t)l'aviT’i’ posebno višja S i kras mesta. i 'i° žele^Stri^°.teh kraJ’ev 2ap0 ,. rudniki, v kate- ri °v in ' fna večina naših ^ o ^^karatv • drug°r°dcev. »ep ajti ki-m° Je precej raz' A IJstvo ; 16 ,JG v izobilju. 'fr | e sicer večinoma omejeno na pridelovanje krompirja, zelja, repe, kolerabe, fižola, graha itd. Z žitom se ne ukvarjajo, ker so poletja prekratka in iz tega vzroka ne uspeva tudi sadje. Zelenjava pridelana v teh krajih je zelo okusna, ker zraste hitro in je vsled tega mehka in sočnata. Lepe dohodke prinašajo mestu Ely letoviščarji in lovci. Vsa severna Minnesota je tako-rekoč posejana z večjimi in manjšimi jezeri, ki so obdana s-smrekovimi in brezovimi gozdovi. Za letoviščarje, katere veseli ribolov, bi bilo teško najti primernejših krajev. Mnogo-kje ob jezerih se nahajajo prava letovišča, kjer je mogoče dobiti hrano in stanovanje za čas počitnic. Če se kdo rajši še bolj umakne civilizaciji, postavi si šotor globoko v gozdni tišini. Ely je eno tistih mest, ki zalaga take letoviščarje z raznimi potrebščinami. V jeseni, ko se odpre lovska sezona, prihaja v severno Minnesoto mnogo lovcev iz različnih krajev, in tudi ti ljudje puste precej denarja v mestih, blizu letovišč. V gozdih severne Minnesote se lovcem še izplača njih šport, kajti poleg manjše divjačine se tam dobe še srnjaki, severni jeleni ali musi in celo medvedi. Za veverice se tam sploh ne menijo in tudi za zajce ne dosti. Mesto Ely se nahaja visoke na severu, oddaljeno komaj kakšnih 20 milj od canadske meje. Nedaleč od mesta Ely se začne veliki narodni park ali gozdna rezerva, ki meri blizu tri milijone akrov. Malo manj kot polovica te gozdne rezervacije je v Združenih državah, ostali del pa v Canadi. Razume se, da ti obširni gozdovi nudijo izvrstno zavetje najrazličnejši divjačini. Ob enem so ti gozdovi prelesten okvir bisernim jezerom, ki so raztresena med njimi. Za poljedelstvo tisti kraji ne bi bili dosti vredni, ker so visoko na severu, in kei je svet večinoma kamenit. Vlada, ki je proglasila tisto ozemlje za narodni park ohranila je narodu eno naj lepših letovišč, kar bodo znali ceniti še pozni rodovi. V poletnih mesecih, posebno v juliju in avgustu, so tisti kraji kakor nalašč ustvarjeni za počitnice tistim, katerim čas in finance dopuščajo, da si jih morejo privoščiti. Dnevi so sicer gorki ali celo vroči, toda vročina ni pekoča in dušljiva, noči pa so prijetno hladne. Jutra pa so rosna in duhteča kot sam rožmarin. Zrak je napojen z medom in drugimi sladkimi vonjavami, ki se vzdigajo iz cvetoče detelje, gozdnih cvetk in sočne zelenja-di. Kogar veseli ribolov, veslanje ali kopanje, mu neštevil-na jezera nudijo vse prilike. Kogar veselijo izprehodi po gozdih, zabava se lahko z nabiranjem malin in borovnic in z opazovanjem rastlinstva, ves od različnih mahov in gob pa do elegantnih smrek in pohlevnih, deviško belih brez. Tuintam priloži klofuto vsiljivemu komarju, posluhne žolno, ki bobna po suhem deblu, ogleda se za glasno kavkajočimi vranami, ki so se izplašile v vrhovih smrek, nesmeji se živahni veverici, ki se ziblje na veji in se glasno huduje, češ, kdo jo moti v gozdnem miru; tuintam ga malo ustraši hrček, ki prasne v luk-(DalJe na 2. etranl) SHOD DRUŠTVA ST. 133 JSKJ V GILBERTU, MINN. V soboto zvečer 23. julija sklicalo je društvo sv. Ane, št. 133, J. S. K. Jednote v Gilber-tu shod, na katerega so bili povabljeni poleg članov in članic tudi ostali rojaki iz mesta in okolice. Kot govorniki so bili povabljeni glavni odborniki J. S. K. Jednote, ki so se istočasno mudili v 50 milj oddaljenem mestu Ely, o priliki revizije in polletne seje. Glavni odborniki so se rade volje odzvali povabilu agilnega društva št. 133; tudi občinstvo se je shoda udeležilo v precej lepem številu. Bilo je več žensk kot moških, to pa iz vzroka, ker je mnogo moških delalo. Videli smo pa celo rojake iz Eveletha, Aurore in drugod. Shod je otvorila društvena predsednica sestra Frances Bojc, z lepim pozdravom na glavne odbornike in ostalo občinstvo. Nato je domači ženski pevski zbor zapel “Po jezeru” in še eno drugo. Poročevalcu je posebno ugajala prva. ker ve, da se Minnesota poetično imenuje dežela desettisočerih jezer. Petje je splošno ugajalo in spravilo vse navzoče v kar najbolj še razpoloženj e. Društvena tajnica sestra Angela Verbič, je nato kratko poročala o napredku društva, ki je kljub slabim delavskim razmeram zelo razveseljiv. K besedi je bil nato pozvan glavni predednik, sobrat Atnon ,Zbačnik* ki je v daljšem govoru očrtal dobra svojstva J. S. K. Jednote in posebno povdar-jal njeno nepristranost, točnost in pravo bratsko poslovanje. Pohvalil je agilnost društva št. 133 in izjavil, da navzoči glavni odborniki prinašajo pozdrave ne le glavnega odbora, ampak tudi vsega ostalega članstva. Nato je v angleškem jeziku pozdravil člane mladinskega od-del in jih pozival, naj se ne sramujejo jezika svojih starišev in naj se drže organizacije, ki so jo ustanovili in spravili do take višine njihovi stariši, kajti mladina bo poklicana, da vodi to organizacijo, ko nas ne bo več. Lepo je bilo videti s kakšno pozornostjo in zanimanjem je navzoča mladina poslušala govor glavnega predsednika. Predsednik glavnega nadzornega odbora, sobrat Mohor Mladič, je v dobro zamišljenem govoru povdarjal, da J. S. K. Jed-noto dičijo tri dobre lastnosti, namreč svoboda, enakost in bratstvo in podprl svoje trditve z dokazi. Poživljal je navzoče, da gredo med narod in pokažejo ta dobra svojstva naše organizacije tistim rojakom, ki še ne vedo zanje. Vse, kar ne napreduje, nazaduje in mi se ne smemo zadovoljiti s tretjim mestom, ko imamo vse pogoje za prvo. Glavni blagajnik, sobrat Louis Champa je v številkah navedel krasen finančni napre-, dek naše organizacije in povedal. da znaša skupno premoženje Jednote, vštevši premoženje mladinskega oddelka in vrednost inventarja, že nad en milijon dolarjev. Glavni tajnik, sobrat Joseph Pishler je pohvalil Slovenke na Gilbertu, ki goje petje in dramatiko in skušajo mladini vcepiti spoštovanje do našega jezika in do vsega, kar je našega. Dejal je, da dokler bo imela J. S. K. Jednota take dobre članice v' svoji sredini, se nam ni potreba bati za naraščaj v mla-IPalJe na 2. straal) NISO VEDELI, DA SO AMERIČANI Precej dolgo časa že vihra zvezdnata zastava nad filipinskim otočjem, vendar je nedavno ekspedicija pod vodstvom Geo. T. Rice-ja, kapitana zvezne obrežne artilerije, našla na otoku Mindanao rod, kateremu se ni še nikoli sanjalo o ameriškem državljanstvu. Nikdar niso ti naši sodržavljani videli zvezdnate zastave in tudi belega človeka ne, dokler jih ni poselila gori omenjena ekspedicija. Denarni mamon še ni pokvaril teh primitivnih otrok na rave, ker denarja ne poznajo. Člani ekspedicije' niso mogli od njih ničesar kupiti za prist ne ameriške dolarje, ki so vendar priznani in visoko cenjeni po širnem svetu. Ko pa so jim pokazali steklene bisere, se je dalo govoriti o kupčiji. Otok Mindanao je še malo raziskan in to je vzrok, da tam žive primitivna ljudstva, o katerih do zadnjega časa ni ostali svet še ničesar vedel. Rod, ki ga je našel kapitan Rice, se imenuje Manobos in se peča s primitivnim poljedelstvom. Živi v rodovitni dolini ob reki Co-tabato v provinci istega imena. Kraji tam so izredno rodovitni, ne manjka divjih sadežev in sploh uspeva vse, kar se posadi ali poseje. V tem vrtu narave živi le nekaj tisoč ljudi, 'dasi bi bilo dovolj prostora in živeža za milijon prebivalstva. Domačini poznajo koruzo in so tam tako rodovitni, da se lahko pridela trikratna žetev koruze na leto. Z obleko se prebivalci ne bavijo dosti, ker je v tamkaj-šnem gorkem podnebju ne potrebujejo. Manobi so prijazni in gostoljubni ljudje in so bili splošno naklonjeni članom ekspedicije, dasi so se silno čudili bledolič-nikom, katerih niso še nikoli prej videli. Zanimivo je, da žive ti ljudje najrajši na drevesih, v vrhovih katerih si zgrade hišice, katere pokrijejo s palmovimi vejami. Do teh zračnih stanovanj vodijo visoke lestve. Kot rečeno, denarni mamon teh naših temnopoltnih sodržavljanov še ni pokvaril, ker ga ne poznajo, ne plačujejo seveda tudi nikakih davkov in bržkone ne vedo ničesar niti o naši slavni prohibiciji. Srečni ljudje! o—-— RAČUNE IN ZAPISNIK polletne seje glavnega odbora J. S. K. Jednote, ki se je zavr-šila dne 25. julija, priobčimo v št. 32 Nove Dobe dne 10. avgusta. Toliko v obvestilo društvenim tajnikom in članstvu v splošnem. Proces pred porotniki, ki že 40 let niso sodili. V monakovski kneževini so se po 40 letih zopet zbrali porotniki, da bi sodili nekega Blangineja, ki je umoril svojo ženo in hčerko. Blangini je vodil z ženo malo gostilno; vedno sta se prepirala, končno je žena zahtevala ločitev. V novembru preteklega leta je gostilniški natakar začul neke noči grozno kričanje iz sobe, kjer sta zakonca spala. Vlomil je vrata in našel ženo vso razmesarjeno, hčerko pa z odrezano levo roko. Žrtvi sta drugi dan umrli v bolnici. Blangini ju pa, ki je sprva tajil dejanje, je policija dokazala, da je on morilec. ZANIMIV PRIDELEK JUGA V naših južnih in napol južnih državah se pridela in za-vžije velike množine pinacev (peanuts). Po nekaterih državah so farmei-ji opustili pridelovanje bombaža, ker jim zadnje čase povzroča mnogo škode na pridelku mrčes, znan pod imenom boll weevil, in so pričeli saditi pinace. Mnogim prebivalcem severnih držav ni znano, da rasto pinaci na polju, po dobno kot krompir. Zelišča zraste približno tako visoko kot krompirjevo, sadeži pa rasto pod zemljo kot krompir. Glede zemlje pinaci niso izbirčni, zahtevajo pa primerno toplo podnebje. Pred sto leti so v naših južnih državah pridelovali pinace le za hrano sužnjev in prešičev. Zdaj se rabijo pinaci za hrano v mnogih oblikah. Največkrat vidimo pinace na prodaj posušene v luščinah ali pa izluščene, pražene in osoljene. Zvezni poljedelski department priporoča pinace kot zelo redilno in zdravo hrano. Funt pinacev vsebuje toliko redilnih snovi kot funt puste govedine. Sploh so, po izjavi zveznega poljedelskega departmenta, pinaci fino koncentrirana hrana, ki vsebuje v pravi količini vse redilne snovi, ki jih telo potrebuje. Pinaci se rabijo pri izdelavi različnih vrst sladkorčkov in mesto mandeljev in orehov. Vsako leto se iz Združenih držav izvozi velike množine pinacev v Italijo in Francijo. Tam iztisnejo iz njih olje, katerega potem prodajajo nazaj v Ameriko pod imenom olivnega olja. Končno to ni tako velika goljufija kot bi kdo sodil, kajti kakovost dobro izčiščenega olja iz pinacev ni nič slabejša od olivnega olja. lmportirana toaletna mila, ki so oglašana kot olivno-oljnata, niso nič v sorodu z olivami, pač pa vsebujejo olje pinacev, ki je cenejše od olivnega. Tudi na našem jugu je precej tovarn, ki se pečajo s stiskanjem olja iz pinacev. Prebivalstvo v bližini dotičnih tvornic kupuje “tropine,” iz katerih napravlja moko, ki je porabila za različno pecivo. Tako* zvani mandeljevi makaroni ne vsebujejo mandeljeve primesi, ampak semlete pinace. V Zedinjenih državah se pridela letno okoli 30 milijonov bušljev pinacev, ki prinesejo farmerjem lepe dohodke, ker uspevajo tudi na zemljiščih, katera so vsled mnogoletnega pridelovanja bombaža zelo izčrpana. Pridelujejo se večinoma dveh vrst pinaci, to je viržinij-ski in španski; prvi so debelejši od drugih, izluščena zrna obeh vrst pa so skoro enaka. Največ pinacev se pridela v državah ob mehiškem zalivu. Sama država Texas ima nad četrt milijona akrov pinacevib Polj. —o----------- Energičen redar. V Imu na Wurtemberškem je skočila neka mladenka s samomorilnim namenom v vodo. Opazil jo je stražnik Huber, ki pa ni znal plavati. Toda zvita buča si je znala pomagati. Potegnil je iz žepa samokres in strogo uradno zakričal nad kandidatinjo smrti: “Takoj iz vode, sicer ustrelim!” Grožnja je imela uspeh, zakaj mlkdenka je takoj splavala k bregu, nakar jo je stražnik potegnil iz vode. IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA Kulturne prireditve se še vršijo po raznih krajih goriške dežele kljub težkočam, na katere naletavajo društva, ko jih naznanijo oblasti. Čestokrat se šele v zadnjem trenotku izve, da je prireditev dovoljena ali pa, da ni dovoljena. V Nemškem Rutu je imela biti kulturna prireditev 3. julija, pa je bila odložena na 10. julija, toda došlo je to pot takoj sporočilo oblasti, da se prireditev ne dovoljuje iz razloga javne varnosti. V Nemškem Rutu se je mudil one dni občinski zdravnik. Prosili so ga, da naj pregleda prostor, ki je določen za prireditev. Zdravnik je to storil eno minuto in treba mu je bilo plačati 75 lir! S pripravo za prireditev so imeli ljudje stroške. Končno pride pa prepoved ! Oblast hoče odpraviti našo mladino od prirejevanja iger in petja. Dolge vaje, stroški, nazadnje prepovedi! Plesi se dovoljujejo brez ovire. Mestni župan v Bosanski Krupi Asim Karamelmedovič, se je v trenotku duševne zmedenosti obesil v svojem stanovanju. Zanimivo je, da je pred štirimi leti tudi njegov oče z revolverjem napravil konec svojemu življenju; istotako tudi njegova sestra, ki je bila omo-žena z nekim šerijatskim sodnikom. Na^'Montus’^y^ Gorki je naloženega mnogo slovenskega denarja. Veliki denarni zavod je v duhovskih rokah in načeluje mu nadškof. “Mont” je razdelil sedaj po potrditvi lanske bilance med razne zavode, hiralnice in sirotišča 25,000 lir. Ni pa znano, da bi bila kaka slovenska ustanova deležna kakega darila. Jetika pobira ljudi po Julijski Krajini v taki meri, da je že zadnji čas, da bi vlada in lokalna oblast ukrenili vse potrebno za pobijanje nevarne morilke obmejnega ljudstva. Sam Mussolini je v znanem svojem govoru v poslanski zbornici rekel o Julijski Krajini, da je dežela, kjer je največ jetike. Vojna je divjala po deželi, moški so bili v strelskih jarkih okoli po bojiščih, ženske in otroci po begunskih taboriščih. Oni, ki so se vrnili, so trpeli dolgo časa, predno so bili kraji obnovljeni. S slovensko žilavostjo in vztrajnostjo se je izvršila obnova. Vojni in povojni čas sta izpodkopala ljudstvu zdravje. Pri naborih se pogostoma ugotavlja jetika. Potrebni so širokopotezni zdravstveni ukrepi — ako se ne smatra jetiko za zaveznico fašizma. “11 Popolo de Trieste” priobčuje dopis iz Gorice o prošnjah, vloženih pri mestnem občinskem uradu za spremembo slovenskih družinskih imen v italijanske. Take prošnje so vložili: Fran Brezel, ki hoče postati Brecelli; Antonija, Ljudmila, Marija in Ivan Čenčič se hočejo imenovati Cenci; Rudolf Kuljat bo Gugliatti; Alojzij Kocjančič bo Concianni; Legovič bo Lego; Liznik bo Lisini, Cotič bo Zotti, in Žužek se bo imenoval Sussi. Ako v vaši' naselbini še ni društva J. S. K. Jednote, zakaj bi ga ne ustanovili? Osem novih članov zadostuje! VSAK PO SVOJE Že več dni nisem čital nobenega lista, ker zvezna pošta ne poseže vsak dan semkaj pod breze in smreke. In nič mi ni dolgčas, kajti v sladki melanholiji zelenih gozdov našega severa ni teško pozabiti na ves ostali svet. Škoda, da ne morem tako lahko pozabiti dejstva, da bo moral biti moj obisk pri gozdnih kraljičinah omejen le na nekaj kratkih dni. * Ker moram napolniti to kolono, in ker ne vem, “kaj je novega po širokem svetu,”, napisati vam hočem nekoliko “gozdnih vesti.” Boste že potrpeli, saj ni vsak teden tako in končno se tudi gozdni prebivalci rav najo vsak po svoje. ♦ Stanujem z dvema tovarišema v vili Carniola, ki je last Mr. Mantela, in vsa zasenčena z brezami in smrekami. Vsako jutro me pride poklicat brhka rjava veverica, ki mi že na vse zgodaj oponaša mojo zaspanost. Mala porednica se ziblje na smrekovi veji, oddaljeni od moje postelje na zamreženi verandi samo par čevljev, in se vjeda toliko časa, da jo moram pogledati. Nato prasne na zraven rastečo belo brezo in mi pokaže nekaj svojih telovadnih zmožnosti. Včasi privabi še nekaj tovaršic, ki telovadijo po zunanji strani mreže, mi kažejo svoje bele predpasnike, in se hihitajo, kot poredne devojčice. * Za vevericami se navadno pripodi jata škorcev, ki imajo še manj rešpekta do zaspancev kot veverice. Hreščijo vam in se spakujejo ti krilati črnuhi kot družba pijanih fantalinov. * Ko poneha razgrajanje škorcev, prično se jutranje konference vran in kavk v vrhovih visokih smrek. Debate so burne in glasne, da se slišijo do sosednega county~ja. Parkrat sem že mislil vstati in jim dati poduhati smodnika, pa sem se premisli, češ, naj imajo svoje veselje. Njih narečja še ne ra zumem, zato je mogoče, da si imajo res kaj važnega povedati. * Naš dvorni kuhar je predsednik nadzornega odbora in z njim se ni šaliti, kajti največkrat ima v roki kuhalnico ali pa nož. Pod njegovim nadzorstvom se morava jaz in prijatelj Tone iz Pennsylvanije učiti že davno pozabljene pečlarske umetnosti. Naučil sem se rezati slanino, lupiti krompir, nositi vodo, brisati posodo, postiljati postelje in pometati. ♦ Najbolj čudno se mi je zdelo, ko me je nekega večera naš dvorni kuhar promoviral za je-siharja. Imeli smo sveže nalovljene, na maslu opražene ribe in vrsto drugih okusnih prigrizkov, ki zraven spadajo, imeli smo tudi svežo salato, kateri je manjkalo samo še jesiha do stoprocentne solventnosti. In tako se je zgodilo, da mi je dvorni kuhar potisnil v roke skodelico in mi ukazal, da dobim jesiha, pa če ga iz zemlje izkopljem. Ker nisem prospek-tor in ker je najbližja prodajalna jesiha oddaljena pet milj, obral sem pet sosednih poletnih hišic, predno sem našel in izprosil zaželjeno kislost. Zdaj me skrbi kdaj in kako bom vrnil izposojeni jesih, ker ne bi rad, da mi obleži na duši. .{Dalj« aa 2. atraaij ‘‘No'da Doha99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTH Lastnina Jugoslovanske Katoliikt Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene ogl&fOT po dogovora Naročnina za člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, m inozemstvo fa.oo OFFICIAL ORGAN * of th« SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subuription for members $0.73 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar ae tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume III. NO. 31. NA DELO ZA 20 TISOČ ČLANOV Komaj-leto dni nas loči od konvencije, in če hočemo v resnici doseči do tistega časa 20,000 članov v obeh oddelkih, kakor smo že večkrat obljubovali, treba nam bo kar stopiti na delo. Konci junija štela je J. S. K. Jednota nekaj nad 18.000 članov v obeh oddelkih. Manjka torej nekaj manj kot dva tisoč članov do številke 20,000. Dva tisoč novih članov se res ne da kar na cesti pobrati, toda v enem letu se da marsikaj napraviti. Res je, da naša Jednota počasi pa stalno raste, kar dokazuje, da so naši organizatorji vedno na delu. Stalna, četudi počasna rast je najbolj zaželjiva, ker je navadno najbolj zdrava. Pri naši organizaciji imeli smo dozdaj še malo kampanj za pridobivanje novih članov v večjem številu. Zanesli smo se na društvene uradnike in druge agilne člane, da store v tem oziru, kolikor jim čas in prilike dopuščajo. Stalni napredek J. S. K. Jednote nam kaže, da ti vrli člani porabijo vsako primerno priliko za pridobivanje novega članstva. Napredek j. S. K. Jednote je podoben počasni pa sigurni hoji; prevečkratno zaletavanje in tekanje ni priporočljivo, nič pa ne bi škodovalo, ako malo poskočimo tuin-tam. Dober povod in prilika za to je bližajoča se konvencija, ki se bo vršila prihodnje leto; ob istem času bomo obhajali tudi 30 letnico naše Jednote. Kaj bi bilo lepšega, kot da bi mogli pri tisti priliki pokazati svetu 20,000 članov v obeh oddelkih in en milijon dolarjev premoženja v blagajni! Svoto milijon dolarjev bomo do tistega časa gotovo dosegli, ako se ne zgodi kakšna posebna nesreča, nismo pa tako gotovi glede 20,000 članov. Mogoče je pa tudi to doseči, če se resno zavzamemo. Zavihajmo si torej rokave in pojdimo na delo! Vsi imamo prijatelje, ki so zdravi, značajni in pra-ve starosti, da bi lahko postali prav vrli člani naše organizacije. Naši prijatelji so nam najbližji in najbolj jih poznamo, torej je v pridobitvi njih najmanj nevarnosti, da bi se vtihotapile v organizacijo bolne ali neznačajne osebe. Pri pridobivanju novih članov ne bi smeli nikdar pozabiti, da so bolne in neznačajne osebe, ki pridejo v organizacijo, samo breme in izguba za Jednoto, oziroma za vse dobre in poštene člane. Torej, skušajte pridobiti kar največ novih članov in članic, toda nikar ne vabite v našo organizacijo bolnih, sumljivih ali neznačajnih ljudi! Ako so vsi vaši znanci in prijatelji, ki so za to sposobni, že člani J. S. K. Jednote, ne pozabite, da imajo ti člani morda več otrok, ki še ne spadajo v mladinski oddelek naše organizacije, in nagovorite jih, da jih vpišejo. Vsak član mladinskega oddelka šteje prav toliko kot odrasli član. Ne pozabite, da potrebujemo še nekaj manj kot dva tisoč novih članov v obeh oddelkih, do skupnega števila 20,000. Ne pozabite, da bo prihodnje leto tridesetletnica J. S. K. Jednote, da se bo istočasno vršila naša redna konvencija, in da se že izplača nekoliko potruditi, da do tistega časa dosežemo krasno število 20.000 članov! -------------o------------ KAZNOVAN Oče mi je lani rekel: “Hruška ni še zrela, Ce boš tako si utrgal, Palica bo pela!” Na drevo sem vendar splezal, Hlačice razparal, Jokal sem potem: Joj oče Tepel bo me, karal. In zares! Kakor rečeno, Vse se je zgodilo — No, saj veste, da zasluži Svoje vsak plačilo. (E. Gangl). MLADA PESEM Jaz nimam lepe ljubice, da zrl bi ji v oči — V njih gorko bi odsevala vsa sreča mladih dni. Jaz nimam lepe ljubice, da bi poljubljal ji kipeče, žarke ustnice od jutra do noči. Da bi je ljubil na večer, oženil ž njo se kdaj — oj bratci vi, kdor dve ima, kar eno meni daj! (Cvetko Golar) NE TOŽIM Ne tožim vam cvetlice, Kar mlado mi mori srce; Saj cvetno vaše lice Ne ve kaj bol je in gorje. Ne tožim, zvezde zlate, Bolesti svoje vam nikdar; Tam daleč ve migljajte — , Kaj tuga moja vam je mar? Ne tožim, kot sem tožil, Brezčutnim, trdim več ljudem Kar plečem sem naložil, To nosil bodem večno nem. Za srečo nisem rojen, Osodo svojo vem in znam, To znam, da sem obsojen Čutiti bolečine sam! (Simon Gregorčič). A PO SMRTI? Bo li duh v višine splaval, v blaženi, razkošni Eden? Bo li po teminah taval luči željen, a nevreden? Bo li pod gomilo spaval šen hevzdramen, pokoj veden? Ah, ne dajte mi pištole — jaz sem preveč radoveden. (Oton Zupančič). SHOI) DRUŠTVA ŠT. 133 JSKJ V GILBERTU, MINN. (Nadaljevanje iz 1. strani) dinskem oddelku, ki bo pozneje večinoma prestopil v odrasli oddelek. Dolžnost na|ih mater je, da ohranijo svoje otroke za narod, iz katerega izhajajo, in da jim vzbude veselje in zaupanje za razne ustanove tega naroda. Med najvažnejše ustanove našega naroda v tej deželi nedvomno spadajo naše podporne organizacije. V nadaljnem govoru se je dotaknil razlike med bratskimi podpornimi organizacijami in zavarovalnimi- družbami in dejal,, da je med temi ustanovami razlika taka kot med republikami in monarhijami. Bratske podporne organizacije so podobne republikam, katere upravljajo od naroda izvoljeni uradniki in kjer so dolžnosti, pravice in ugodnosti vseh članov enake. Zavarovalne družbe so slične monarhijam, kjer imajo največjo besedo tisti, ki niso izvoljeni od naroda. Pri bratskih podpornih organizacijah vlada ljudska volja. Med nami posebno še med člani in glavnim odborom J. S. K. Jednote vlada prava bratska enakost in medsebojno zaupanje. V naših vrstah nimamo generalov niti prostakov. Zaupanje od strani članstva bodri glavne odbornike k vztrajnemu delovanju in jim vzbuja veselje do dela. Zate vlada v naši organizaciji tak lep red, točnost in prijaznost, Kot glasilo imamo svoj lasten list, ki je pisan za izobrazbo in razširjenje idej in iz katerega se zrcali naše delo in naši uspehi. Govornik še končno po-vdari, da smo Slovenci lahko ponosni, ker smo izmed vseh narodnostnih skupin te dežele najbolj zavarovani. Upa tudi, da bo prihodnja konvencija uredila sistem dvajsetletnega zavarovanja, tako da se ga be članstvo bolj številno posluževalo. Glavni nadzornik, sobrat Joseph A. Mertel, priporoča, da skušamo pridobiti za našo organizacijo posebno mladino. Organizacija je iz malega zrna zrastla v veliko drevo; to drevo pa potrebuje hrane, če hočemo da bo rastlo in se razvijalo na prej. To hrano pa tvori naša mladina, ker na nove naseljence iz Evrope ne moremo računati. Glavni nadzornik, sobrat Frank Škrabec, častita društvu št;. 133 in sploh članstvu J. S, K. Jednote na Gilbertu na lepem, stalnem napredku. Po-vdarja, da nepristranost naše organizacije pridobiva večno več prijateljev med našim narodom širom dežele, kar se vidi v njenem zdravem napredku. Poživlja vse navzoče, da pripomorejo po svojih močeh, da bomo imeli 20,000 članov ob prihodnje konvencije. Glavni porotnik, sobrat Leonard Slabodnik, povdarja, da vlada v J. S. K. Jednoti mir in zadovoljstvo, kar se najlepše vidi iz tega, da ima glavni porotni odbor zelo malo opravka. Urednik Nove Dobe, pozvan k besedi, izjavlja, da časniški poročevalci ne govorijo, ampak samo poslušajo, povprašujejo in pišejo. Častita društva na krasnem napredku in povdarja, da prijaznosti in gostoljubnosti minnesotskih Slovencev ne bo nikdar pozabil, kakor ne bo pozabil naravnih krasot te dežele. Predsednik društva št. 20, J. S. K. Jednote izrazi svoje zadovoljstvo, ker mu je bila dana prilika izpoznati toliko glavnih uradnikov in pove o težkočah pri napredovanju vsled slabih delavskih razmer. Tajnik istega društva pohvali točnost poslovanja glavnega odbora in pove, da delate obe društvi J. S. K. Jednote v Gilbertu v lepem sporazumu, kar se vidi iz tega, da ima organizacija v naselbini nad 400 članov v obeh odelkih. pozdravi glavne uradnike in Blagajnik omenjenega društva ostale udeležence shoda in se Zahvaljuje za poset. Sobrat Kotze iz Eveletha, eden starih pijonirjev pripoveduje o težkočah, ki so jih imeli ustanovitelji J. S. K. Jednote v prvih letih njenega obstanka, ko niso niti sanjali, da se bo manj kot v treh desetletjih razvila v tako mogočno organizacijo. Pohvali točno in pošteno poslovanje Jednote in vztrajno delo društev št. 133 in št. 20 v Gilbertu. Omeni še primeroma mala vplačila, ki jih zahteva naša domača organizacija v primeri s tujimi in priporoča pridobivanje mladine, kajti od nje je odvisna rast in napredek. Predsednica društva št. 133 se nato' še enkrat zahvali glavnim odbornikom in ostalim navzočim za udeležbo, nakar naznani, da bo sledila prosta zabava in ples. Razvila se je prav prijetna domača zabava; poskočni pari so se veselo sukali, stari in novi znanci pa so si imeli povedati mnogo zanimivega. Ker so se glavni odborniki morali vrniti še tisti večer nazaj na Ely, so se poslovili malo pred polnočjo in ko so si pri gostoljubnem rojaku malo osveželi usta, so oddrčali v lepo julijsko noč. Omeniti je treba, da so bili glavni uradniki z urednikom vred pri svojem prihodu na Gilbert zelo lepo sprejeti in kraljevsko postreženi. Poročevalec je pooblaščen, da se v imenu vseh za to kar najlepše zahvali odbornicam in ostalim članicam društva sv. Ane, št. 133 J. S. K. Jednote. Sploh je treba priznati, da je prireditev izpadla lepo in v vsestransko zadovoljstvo. A. J. T. ELY, MINNESOTA, SEDEŽ J. S. K. JEDNOTE (Nadaljevanje iz 1. strani) njo pod porobkom, pa mu prirojena radovednost ne da miru, da ne bi pokukal previdno iz luknje, kaj je pravzaprav bilo; med dračjem in grmovjem nerodno kobaca bodičasti jež, ki ne kaže nikakega strahu in nervoznosti.. Ce ima srečo, ugleda morda celo plahega zajčka, pisano gozdno kokoško ali brhko srnico. Človek, ki dolge mesece ali leta ni imel prilike priti v prosto in nepokvarjeno naravo, našel bo tu kaj zanimivega pri vsakem koraku. Kakšnega lepega večera bo morda imel priliko opazovati tajinstveni severni sij, ki obliva nebo doli od severa. Ozračje je mehko in sladko kot mleko in duhteče kot malinovec. Spiš v tem mehkem zraku globoko in pokojno kot dete in prebudiš se razigrane volje kot razposajen mladenič, ki bi najrajši zavriskal, da bi se tresli vrhovi belih brez in zapel, da bi slišal ves svet: “Dobro jutro, zlato jutro, dober dan, ti beli dan!” Taka je poletna idila krajev, kamor je usoda postavila mestece Ely. Rojaki, ki bivajo tam, niso angel ji, saj v taki družbi bi se mi navadni zemljani itak ne počutili domače, nedvomno imajo tudi kakšne male prepirčke med seboj, so pa pri vsem tem najbolj prijazni, vljudni, postrežljivi in gostoljubni sinovi in hčere našega naroda. Vsaj take vtise je nedvomno odnesel vsak rojak, kateremu je bila usoda tako naklonjena, da mu je dovolila nekaj dni bivanja med njimi. Električni oglasi v Ameriki. Število milijonarjev v Ameriki. Po zadnji nedavni izšli statistiki za leto 1925 je razvidno, da je bilo v Arteriki leta 1925 30,295 milijonarjev. Stevilc milijonarjev je tekom enega le-‘ta naraslo za 9,000 oseb. Sedem milijonarjev ima nad pet milijonov dolarjev letnih dohod kov, devet nad štiri, petnajst nad tri, trideset nad dva in pol in dvesto nad en milijon. Električno razsvetljeni oglaševalni izveski so razvili eno izmed važnih industrij v Ameriki. Imamo na tisoče takih izveskov ali znakov (signs), ta-korekoč v vsakem mestu, ki se ponaša s 5,000 ali več prebivalci. Poleg njih je seveda na tisoče in tisoče izveskov, ki niso razsvetljeni po noči, ki pa vendarle služijo za oglaševanje tekom dneva. Skoraj pred sto leti je George Samuel Harris patentiral na angleškem prvi razsvetljeni oglaševalni znak. Bil je montiran na vozu in obstojal je iz po-oljenih lepakov s svečami znotraj njih. To pripravo lahko smatramo za prednika vseh velikih bleščečih oglasov, ki tako čarobno razsvetljujejo vsa središča ameriških mest. V Združenih državah je industrija razsvetljenih oglaševal-znakov začela s cirkusi, ki so prepotovali deželo. Pred prihodom cirkuso v mesto so oglaševalci postavljali velike razsvetljene lepake ob cestah ali kjerkoli jih je bilo lažje videti. Ali ti izveski niso bili nič drugega nego veliki lepaki, tiskanj v barvah. Thomas Cusack je bil eden izmed vodilnih činiteljev v razvoju modernega oglaševanja potom električnih izveskov. Nekateri trdijo, da je bil Cusack hrvaškega pokoljenja. Ob “veliki beli poti,” kot zo-vejo newyorški Broadway po noči, je dandanes približno 1.250.000 žarnic na tamošnjih oglaševalnih svetilih. Te žareče krone nad velikimi poslopji odsevajo proti nebu žar 25 milijonov sveč. Gledališča v New Yorku nimajo toliko električnih oglasov kot restavracije, brivnice, toba-karne, lekarne in krojačnice. Celo garaže imajo več električnih izveskov kot gledališča. V delih Manhattana, ki so bolj živahni zvečer, je približno 20,-000 električnih izveskov. Eden izmed velikanskih električnih oglasov, kakršne je videti v ameriških velemestih, bi bil v stanu razsvetljevati vse hiše v mestu 10,000 prebivalcev. Ti oglasi nad streho dostikrat prinašajo lastniku hiše več najemnine kot vse prodajalnice v pritličju. Stane kakih $20,000 samo za montiranje takega izveska, ki vsebuje dve milji električnih žic in avtomatična izpre-minjala za različno zažarevanje. Mimo velikih električnih znakov v newyorškem gledališkem okraju gre vsak večer okoli 700.000 ljudi. Ni čuda, da ti znaki imajo veliko oglaševalno vrednost. Električni oglasi spreminjajo Broadway zvečer v čarobno deželo in take zbirke umetne razsvetljave ni nikjer drugje na svetu. V vsem Manhattan okraju New Yorka je približno 22,000 električnih oglasov, od katerih je 10,000 ob Broadwayu. Približno 2,000 od teh je na restavracijah in 500 na gledališčih. Stroški velikih električnih oglasov so tako veliki, da se načrti izdelujejo z naj večjo skrbnostjo. Predno začne konstrukcija, napravijo naris v barvah. Potem izdelajo majhen model, ki je natančen v vsaki podrobnosti; drobne žarnice odsevajo oglas na isti način kot ga bo veliki znak. Model se kinematografira čez film, ki predstavlja Broadway po noči. Na tak način podjetniki vidijo oglas v polnem obratu iz-preminjajočih se žarov na vrhu kakega poslopja na Broadwayu, še predno so monterji sploh začeli delati, na njem. Na strehi blizu oglasov držijo veliko zalogo žarnic, kajti večji oglasi s približno 17,000 lučmi izrabljajo na stotine žarnic vsak teden. Vsak večer, predno oglasi zažarijo, jih nadzornik pregleduje in nadomešča izgorele žarnice in pokvarjene konekcije. Jugoslovanska Ustanovljena L 1898 KatoL Jednota Inkorporirana I. 1901 Razsvetljavanje velemestnih ulic z žarom oglasov predstavlja dvajsetmilijonsko industrijo. Najemnine od petdeset ali stotisoč dolarjev na leto se plačujejo za nekatere izmed električnih veleznakov. Zato morajo luči oglasa žareti od ene ure po solnčnem zatonu do ene ure zjutraj. Ako se luči ugasnejo, mora oglaševalna družba plačati gotov popustek svojemu klijentu, kar je pravzaprav globa za brezbrižnost družbinih čuvajev; Družbe električnih oglasov ne trpijo toliko škode od velikih snežnih metežev, kolikor od manjših viharjev. Vsaka žarnica postaje silno vroča že nekoliko minut potem, ko zažari. Ako mehek sneg ali mrzel dež pade na eno izmed teh vročih žarnic, seista utegne razpočiti. V takem slučaju ena žarnica poči za drugo in znak kmalu pohabljen izgleda. Nič drugega ni mogoče storiti kot nadomestiti razpočene žarnice. Tudi Evropa sedaj začenja rabiti električne izveske. Celo na Ruskem so jih uvedli v zadnjem času, ali ne za oglaševanje blaga, marveč za politično propagando. F.L.I.S. o-------------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) Pri tej priliki sem se spomnil, da čez sedem let vse prav pride, ker je baš to poletje minilo sedem let, odkar me je neka poredna rojakinja v Montani titulirala z jesiharjem. Malo sem takrat domneval, da ima dotična porednica tak preroški talent. Ako še povem, da je naše začasno bivališče v vili Carniola dobro zastraženo, mislim, da bo dovolj gradiva za to kolono. Pri sprednjih vratih imamo za vse slučaje pripravljeno nabasano puško, pri zadnjih vratih pa ostro sekiro, da se lahko kakšnemu nezaželjenemu in preveč vsiljivemu državljanu na primeren način dobro jutro vošči .. . * Zdravstveni department v Chicagu je izdal poziv na dražestne flaperice in ostale prebivalce milijonskega mesta, naj se v teh vročih dneh oblačijo kolikor mogoče malo in obleka naj bo lahka, kar se da. Učen zdravnik je dejal, da je boljše če se svetohlinci zgražajo in pohujšujejo, kot pa da bi navadni zemljani umirali od vročine. Je vseeno nekaj pametnih ljudi v Chicagu, celo na odgovornih mestih. A. J. T. Ali ste že vpisali vaše otroke v mladinski oddelek J. S. K. Jednote?. CLEVELANDSKE r GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBASNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, P* Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Avr. Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American Stat« Bldg., 000 Grant Street ut Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni od k or: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111. 1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Col* 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addiaor. Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clalr Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiU*^! naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in boU>lS spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in i^Llh membe naslovov naj sc pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Cloveland, Ohio. Ep Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovs^jL za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se «'jT tajniku bližnjega druitva JSKJ. Za ustanovitev novih društev : M obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi 1 8 61»®' Bi članicami. Društvo sv. Janeza Krf št. 37, J. S. K. Jednote nedeljo 4. septembra P1’0* 25-letnice svojega obS‘J Praznovanje se vrši v S** skem Narodnem Domu- Družina Smerdel iz 55th St. se je zadnjo"11 nepričakovano pomnožila ** nove člane. Mrs. Smer® osrečila svojega moža s ^ dve deklici in enega ^ Mati in novorojenčki so Prl! boljšem zdravju. Družil sedaj 10 otrok. -T. V nedeljo 7. avgusta sj piknik Slovenske mladin5J ' le." Izlei? * vrsi na H6c$j jevih farmah. Pričakuj6 ‘ liko vdeležbo, kot je sko leto. Mladini Sl°v1 mladinske šole pridejo K moč naraščajniki Slove^ Sokola, ki dela roka v rok1 šo potrebno šolo. Clevelandska mestna ca je razpisala nagrado J soč dolarjev za prvi zra^|J ki preleti razdaljo me<^ J zom in Clevelandom. mora izvršiti med 6. in J gustom, ko se vrši v Clev J ogromna industrijska ra2J Razdalja med Parizom ' landom znaša 3,540 milj’ “T- J Zadnji teden je uPJ Clevelandu Ana Žabkar- j Jamnik, doma je bila iz J ka pri Turjaku. V && bivala 14 let. V pondeljek je ('°5d Cleveland s svojim zrak^J “Spirit of St. Louis” sVLj znani zrakoplovec Li” J Iz Buffalo, N. Y., ga Je J ljal še en zrakoplov. ga je slovesno sprejel napravil velikansko para 64.000 prijavljen izumov. Iz statistike nemš^, zavnega urada za bilo lansko leto v NemcJ- { javljenih 64,000 izurnov' je izdal 15,000 patent0'^ obstoja državnega urad* j tente, to je od leta je bilo prijavljenih izumov, patentov pa Je danih 440,000. Praški krema*0* V praškem krematoi'1-’. J, lo v marcu vsega skuP^jp. nih 205 oseb, 127 žensk, dva dečka in tri ,j-J Sežganih je bilo 98 ka*° A 40 članov češkoslovaški . I ne cerkve, 16 protesta^ jji je Židje in 47 brezko^ cev. h DOPISI. razveseliju. Bili so zadovoljni i sretni, dok se ne vračaše ku-či. Vračajuči se kuči išao je prvo, da vidi je li mu sve uredu prolazeči oko svoje kare, da vidi, je li siguran za put. Dok je prolazio i gledao, dojurila je druga kara takom brzinom, da ga je uzela i bacila u zrak oko pet čevlji i pao je tako nemilo na zemlju, da si je sve kosti slomio. Njega prenesiše u bolnicu, gdje je kroz dvanajst sati ispusti svoju patnič-ku dušu. Sprovod mu se je vr-šio u srijedu, 20. julija tako, da ga sprovodismo do njego-vog hladnog groba na njegov zadnji počinak. Frank Mesojedec bio je član našeg društva sv. Barbara, št. 39, J. S. K. Jednote. Ostavlja iza sebe ucviljenu suprugu i troje nje-zine djece, koji ostadoše i po drugi put bez hranitelja i još ostavlja mnogo prijatelja i znanaca. Tebi, brate Frank Mesojedec neka Ti bude laka ova gruda a Tvojim milim i dragim neka bude naše iskreno zaučešče. Daklem' bračo i sestre cijele Amerike, koji još niste u nikakvoj organizaciji, osigurajte se u J. S. K. Jednoti jer če vam dobro doči prvo ili kasnije. Sestrinski pozdrav Ivka Segota, tajnica dr. št. 39 JSKJ. Detroit, Mich, članstvu društva Triglav št. 144 se naznanja, da se je društveni zdravnik Dr. John McKinnon preselil na 106 W. Davison Ave. Upoštevajte to spremembo. J. J. Judnich, tajnik. Canonsburg, Pa. y zadnjem dopisu, oziroma zahvali je bilo izpuščeno, da se lepo zahvalimo tudi našim kuharjem in kuharicam in dekletom, ki so pomagale, posebno pa tistim, ki še niso naše članice, pa so vseeno nam dosti pomagale in pripomogle do boljšega uspeha. Zahvaliti se moramo botru in botri Frank in Alojzija Mikec, ki sta podarila novi zasta- vi tako krasne trakove (so stali 25 dolarjev). Gotovo lep spomin, da ga ne bomo kmalu pozabili. Lepa hvala vsem, ki so delali ali na en ali drugi način pomagali do tako krasnega uspeha. Kdor želi kupiti sliko, jo lahko dobi pri tajniku ali predsedniku društva ali pa na prihodnji seji, ki se vrši 14. avgusta. Bratski pozdrav Martin Žagar. Ringo, Kans Naznanjam članstvu društva Sunflower, št. 152 JSKJ., da smo bili zopet primorani naložiti izredni asesment za pokritje domačih stroškov. Vsi enakopravni člani in članice plačajo avgusta in septembra po 25centov v društveno blagajno, člani in članice, ki so zavarovani samo za smrt-nino, plačajo samo 10 centov za avgust in september. Stavka premogarjev se vrši mirno, par pogajanj se je razbilo, vzrok: ker ne rabijo premoga. Vse p aizgleda, da ba-l-oni gledajo na večja premogova polja, kaj da bodo ukrenili njihovi bratci. Kakor sem čital v časopisu tukaj, so baroni v državi Ohio naročili strojne puške. Kako bodo z njimi kopali premog, bo pokazala bodočnost. Tukajšnpji premogarji mislijo, da strojna puška ni primerno orodje za kopanje premoga. Upamo, da tudi ohijski premogarji dokažejo baronom, da le delavec producira premog. Mary Bernick Lorain, Ohio. Radi važne zadeve naj se zglasi pri dr. sv. Alojzija št. 6, JSKJ v Lorain, Ohio, Peter Gorše. Zadnjič se je vedelo o njem, da je nekje v Pennsyl-vaniji. Javi naj se osebno ali pismeno. Pozdrav John Černe Jr., tajnik, 1659 E. Slst St. Lorain, O, Detroit, Mich. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam, da se v polnem številu udeleže, prihodnje seje dne 7. avgusta dopoldne, ker na dnevni red pride več važnih stvari, katere morajo biti rešene. Tako je bilo sklenjeno na zadnji redni seji društva Triglav št. 144, JSKJ. Navzoči morajo biti vsi čla in članice, da ne bo imel potem kdo kaj za oporekati proti temu, kar bo sklenjen ona tej seji. Bratski pozdrav John D. Judnich, tajnik dr. Triglav, št. 144 JSKJ. Cornwall, Pa. Iz našega mesta Cornwall se sliši malo v časopisih. Vzrok je bil, ker smo bili vsi zaposleni z našo dvorano, v kateri bo zborovalo od sedaj naprej tudi naše društvo. Sedaj imamo malo več časa. Zbrali smo se skupaj ter smo sklenili, da napravimo veselico dne 13. avgusta, točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina je prosta za vsakega. Sklenjeno je bilo tudi, da vsak član društva št. 159, J. S. K. Jednote plača en dolar v društveno blagajno, ako se ne vde-leži te veselice. Povabimo vsa sosedna društva k zabavi. Igral bo naš brat Frank Sustaršich. Torej na svidenje 13. avgusta. Za prigrizek in pijačo bo preskrbel odbor. S sobratskim pozdravom Frank Meze, tajnik. Detroit, Mich. Cenjeni sobrat urednik Nove Dobe. Prosim natisnite teh par vrstic. Veliko bi se dalo poročati iz naše naselbine o delavskih razmerah, toda sem že parkrat poročal, da je z delom pri nas precej slabo. Malo se je že izboljšalo, toda ne priporočam nobenemu, da bi se selil v Detroit. Pri nas je še na tisoče delavcev brez dela. Na društvenem polju pa vendar napredujemo vkljub današnjim slabim razmeram. Pri društvu Triglav, št. 144, J. S. K. Jednote lepo napredujemo, posebno blagajna narašča. Zato si štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem članom, ker so tako požrtvovalni in lojalni v prid našemu društvu. Nadalje opozarjam cenjeno mi članstvo na bodočo sejo, ki se vrši v nedeljo 7. avgusta. Na dnevni red prihaja važna stvar, o kateri smo že govorili na‘zadnji seji. Pridite na sejo, da stvar završimo v zadovoljstvo vsega članstva. S pozdravom Peter Klobučar, predsednik društva Triglav, št. 144, J. S. K. Jednote. Rackingham, Pa. Prosim priobčite kratek dopis iz naše premogarske naselbine. Delavske razmere so take kot večina po druzih naselbinah. Imamo precej premogovih rovov ali zaslužek je bolj majhen. Na društvenem polju še precej dobro napredujemo. Sklenili smo tudi, da naredimo piknik dne 6. avgusta v korist društvene blagajne. Piknik se vrši pri sobratu Martin Zalar. Začetek ob 6. uri zvečer. Igrala bo izvrstna godba. Preskrbljeno bo tudi za lačna in žejna grla. Vabljeni ste vsi člani in članice, da se v polnem številu udeležite naše zabave. Kdor se ne udeleži, plača §1 v društveno blagajno. Zatorej vsi na plan, dokler se dela dan. Vab ljeni so tudi drugi rojaki in rojakinje iz bližnjih in daljnih naselbin. Bratski pozdrav Anton Slamič, tajnik društva št. 145, J. S. K.J. SPREMEMBE V ČLANSTVU V MESECU JUNIJ-U 1927. Odrasli oddelek. Dr. št. 1: Pristopili: Frank Bergant, 27542; Blaž Hafner, 27543; John Russ, 27555; George Matesha, 27612; Frank Sashek Jr. 27611; Molly Ste-fin, 27613; Frank Škufca, 27610. Zopet sprejet: Jack Varoga, 24742. Suspendirani: John Agnich, 25454; Anna Klobuchar, 23979; Agnes Klo-buchar, 27517. Umrli: Barbara Matesha, 8015; Leopold Kuzma, 25109. Dr. št. 2.—Pristopili: Paulina Belihar, 7550; Ladislav Markovič, 27559; Frank Delak, 27557; John Arko, 27556; Joseph Klun, 27558; Joseph Klun, 27581; Tony Klun, 27580. Umrli: Frank Orazem 471. Dr. št. 6— Pristopili: John Omahen, 27560; John Jug, 27633. Dr. št. 1?.— Pristopili: Ignac Feme, 27561; Frances Haas, 27562; Anton Oft, 27544. Dr. št. 13 — Prestopila k dr. št. 71: Josenhine Lamovšek, cert. 22947. Dr. št. 14, — Prestopil k dr. št. 141: Thomas Maich, 22861. Dr. št. 15. — Pristopil: Ludvik Centa, 27592. Dr. št. 18. — Pristopili: Paul Demshar, 27593; Annie Bercich, 27614. Odstopil: Frank T. Ferlič, 22587. Dr. št. 20. — Suspendiran: Joseph Novak Jr., 24013.— Umrl: John Kern, 6508. Dr. št. 21. — Pristopili: Mary Zemljak, 27566; Patrick Kennedy, 27565; Mary A. Modic, 27564; Stefan Cesar, 27563. Dr. št. 22. — Pristopil: Joseph Jakše, B 164. Suspendirani: Frank Boldin, 22921; George Crnkovich, 22123. Odstopil: Mile Butkovic, 11521. Dr. št. 26. — Elizabeth Hrvatin, 27595; Frank Ostresh, 27596; Nick Petkovich, 27594 John S. Rogina, 27597. Zopet sprejeti: George Ivanušič, 26003; George Vitkovich, 24947; John Koller, 25917. Suspendirani: Joseph Kaminski, B 23; Tonka Bratetic, 22532; John Dodich, 26796; Mary Frenk, 25571; Johana Frenk, 22835; Frank Frenk, 22528; John Goldesich, 26411 Anton Seleš, 23304. Umrl Gregor Salamunec, 11806. Dr. št. 27. — Pristopil: John Paulic, 27598. Dr. št. 29. — Suspendirana: Mary Klava, 24025. Prestopil k dr. št. 66: John Mandel, 21138. Premenil zavarovalnino iz $250 na $1000: John Taucar, 18946. Dr. št. 30. — Pristopil: Mathew J. Bartol, 27625. Dr. št. 31. — Pristopila: Agnes Segina, 27582. Dr. št. 32. — Prestopil k dr. št. 72: Joe Lampergar, 5834. Dr. št. 33. — Pristopili: Anna Schifrar, 27618; Walter Primožič, 27617; Arthur Primožič, 27615; Hilda Primožič, 27616. Dr. št. 35. — Zopet sprejet: John Sinko, 271,06,. Prestopil k dr. št. 71: Joseph Sivec, 26678. Dr. št. 36. — Pristopili: Methodius Rovanšek, 27619; Val-done Mrak, 27620. Dr. št. 37. — Pristopila: Rose Smolič, 27609. Zopet sprejeti: Jos. Skrij, 24630; Frank Žnidaršič, 25574; Marko Vol-cansek, 2CJ599. Suspendirani: August Aucin, 24355; Matt Povse, 25708; Victor Stih.. 23730; Joseph Zavodnik, 25716; Frank Kranjc, 13229; Ivana Kranjc, 13414. Dr. št. 39. — Pristopil: Andrej Jencopal, 27621. Dr. št. 40. — Pristopil: Paul Kren, 27545. Zopet sprejet: John Rozman, 1038. Dr. št. 42. — Suspendirana: Jennie Yurglich, 26351. Dr. št. 43. — Pristopil: Hen- ry W. Smole, 27599. Dr. št. 44. — Pristopili: Steve Stella, 27627; Anna Stella, 27628; Amalia Doles, 27626; Frančiška Zupic, 27546 Premenil zavarovalnino iz $500 na $1000: Matt Jerman, 23578. Dr. št. 47. — Pristopila: Josephine Mishmash, 27573. Prestopil k dr. št. 72: Valentin Majnik, 11545; Johana Majnik, 11601. Dr. št. 49. — Premenil zavarovalnino iz $1500 na $1000 Ivan Hotujec, 23629. Dr. št. 52. — Zopet sprejeti: Louiš Rokel, 3987; Ella Kokel, 20292; Joseph Krall, 17691. Dr. št. 53. — Odstopil: Ivan Eržen, 23058. Dr. št. 55. — Pristopila: Katie Kalich, 27574. Dr. št. 57. — Zopet sprejet: Peter Susain, 25026. Dr. št. 61. — Pristopili: Anthony Jaklič, 27567; George Chernich, 27600. Dri št. 66. — Pristopili: John Jakich, 27601; Edward Ivec, 27602; Adolph Krama-rich, 27603; Anthony Ivec, 27604. Dr. št. 70. — Pristopila: Marie Kapel, 27622. Suspendiran: Carl Severin, 27333. Prestopil k dr. št. 87: Ensebio Ruich, 23271. Premenil zavarovalnino iz $250 na $1000: Joseph Svetich, 24240. Dr. št. 71. — Zopet sprejeti: John Velkavrh, 17502; John Kness, 18795; Antonija Kness, 19169; John Debeljak 10421. Dr. št. 75. — Suspendirani: George Gorup, 15909; Mirko Rogulj, 23491; Vincent Peternelj, 25528. Dr. št. 77. — Suspendirani: Imbro Balic, 22791; Mary Ba-lic, 2Ž918; Vid Furda, 16896. Dr. št. 82. — Prestopil k dr. št. 85.: Frank Zakrajšek, 24523. Dr. št. 83. — Suspendirani: Mike Likwiarz, 25259; Joe Likwiarz, 25260; Mike Hrvatin, 25609. Prestopil k dr. št. 37: Anton Groznik, 14749. Dr. št. 87. — Suspendiran: Mihael Bradač, 25646. Dr. št. 92. — Prestopil k dr. št. 94: Anton Princ, 23380. Dr. št. 94. s — Pristopile: Mary Urbančič, 27575; Mary Gostisa, 27568. črtan: Frank Oblak, 26439. Dr. št. 99. — Pristopil: Karel Jarac, 27605. Prestopil k dr. št. 50: Jakob Drašler, 26063. Dr. št. 101. — Suspendiran: Ignac Tušek, 22935. Prestopil k dr. št. 78 : Matt Jacob Evans, 23660. Dr. št. 103. — Zopet sprejete: Mary Barba, 21356; Mary Jene, 17334; Rose Rotar, 26475; Agnes Sore, 24750; Antonia Sore, 24751; Anna Zifkovic, 26965. Suspendirane: Fannie Jarc, 20096; Augusta Jarc, 24104; Mary Nago-da, 18693; Josephine Stepic, 20801. Umrla: M,ary Percun, 18144. Dr. št. 104. — Pristopili: John Mihotz, 27569; Marie Mihotz, 27547. Dr. št. 106. —r- Pristopila: Josephine Kosanic, 27576. Dr. št. 107. — Zopet sprejet: Peter Studohar, 13945. Suspendiran: Matt Russ, 22700 Prestopili k dr. št. 180: Frank Pluth, 21653; Louis Pluth, 20200; Joe Pluth, 24259. Dr. št. 108. — Prestopil k dr. št. 89: Martin Matekovich 24276. Dr. št. 109. — Pristopil: Mile Corak, 27551. Zopet sprejeti: Nick Dikovich, 15014, Anna Majnarich, 27236. Dr. št. 110. — Zopet sprejeti : xJoseph Germ, 19105; Frank Mustar, 20506. Suspendiran : Frank Strahan, 24380. Dr. št. 111: Pristopil: An- ton Hren, B 165. Zopet sprejet: Mike Tratnik, 21617. Dr. št. 112. — Pristopila: Mary F. Divjak, 27632. Dr. št. 114. — Pristopili: Matt Cherne, 27606; Jack Smrekar, 27548. Suspendiran: Frank Meden, 16112. Dr. št. 119. — Umrla: Jennie Racecic, 17957. Dr. št. 121. — Pristopil: Paul Tomsich, 27607. Dr. št. 122. — Pristopil: Anton Kovach, 27634. Dr. št. 123. — Pristopil: Mike Prpich, 27549. Dr. št. 125. — Suspendiran: Marko Mocic, 27329. Prestopil k dr. št. 70: Ignac Juretig, 26462. Dr. št. 129. — Pristopila: Joan Markovich, 27577. Zopet sprejeta: Neža Zalar, 23355. Umrla: Helena Groshel, 22611. Dr. št. 132. — Zopet sprejeti: George Keliope, 19287; Karolina Keliope, 20259; Charles E. Krall, 18343. Dr. št. 133. — Pristopile: Frances Potočnik, 27587; Milka Kramarich, 27584; Frances Fenda, 27585; Caroline Bradach, 27588; Josephine Kramarich, 27583; Julia Ma-loverh, 27586. Dr. št. 134. — Pristopila: Antonia Demshar, 27623. Dr. št. 135. — Suspendirani: Magda Krcelic, 25751; Frank Kruselj, 25018; Peter Požgaj, 21328. Dr. št. 138. — Suspendirani: Nick Brezninski, 25389; Joe Kos, 27469. Dr. št. 139. — Pristopil: Thomas Holzman, 27570. Dr. št. 141. — Suspendiran: Leopold Sperne, 26786. Dr. št. 142. — Suspendiran: Jerry Rule, 25983. Dr. št. 144. — Pristopile: Angelina Krivich, B 162; Mary Uhan, B 163. Zopet sprejet: George Stimac, 26050. Prestopil k dr. št. 37: Jacob Mausar, 2552. Dr. št. 145. — Pristopil: Mike Miller, 27629. Suspendirani: Joseph Kondus, 25843; John Roman, 25841; Helen Roman, 25842; Mike Satak, 27435. Prestopil k dr. št. 172: John Žnidaršič, 25573. Dr. št. 146. — Zopet sprejet: Nicklas Lukosiak, 25292. Dr. št. 149. — Pristopili: John Bobnar, 27589; Mary Kirn, 27590; Albin Florjančič, 27591; Henry E. Smrekar, 27552. Dr. št. 151. — Pristopil: John Grebens, 27630. Zopet sprejeti: Nick Markovich, 24607; Anton Medved, 24602. Suspendiran: Mike Hemovich, 26634. Dr. št. 160. — Suspendiran: Joseph Magdalene, 26057. Dr. št. 162. — Pristopil: Peter Tostovrsnik, 27624. Zopet sprejet: Mihael Kurfurst, 26536. Dr. št. 166. — Suspendirani: Amalia Barich, 26919; Milan Vitas, 26918. Dr. št. 171. — Pristopil: Mike Fedarko, 27608. Zopet spi’e-jet: Tony Chrnalogar, 26294; Suspendirani: Peter Balano-vich, B 113; Pauline Stermock 26248. Dr. št. 173. — Pristopili: James Mally, 27553, Frank Mihcic, 27554; Martin Vogrin 27571. Zopet sprejet: Benny Segulin, 27298. Suspendiran: John Boštjančič, 26783. Prestopili k dr. št. 163: Frances Stembergar, 26674; Anton Stembergar, 26384. Dr.'št. 174. — Pristopil: Frank Rupnik, 27572. Suspendirana: Angela Trojar, 26555. Dr. št. 175. — Zopet sprejet: John Jelusic, 26582. Prestopil k dr. št. 71: Anton Slu-gar, 26589. Dr. št. 176. — Pristopil: Frank Klarich, 27631. Prestopil k dr. št. 144: Julius Bari-cevich, 27000. Dr. št. 179. — Pristopile: Antonia Cvetan, 27578; Johanna Klemp, 27579. Dr. št. 180. — Suspendirani Anna Bajt, 25715; Julia Sprajc, 27231; Christine Hren, 27219; Frank Hochevar, 27218; Mary Turk, 27233; Frank Bu-dich, 24273. o-------------- NOVOPR1STOPLI ČLANI MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC JUNIJ 1927. Dr. št. 1. — Mary Zupin, 8906. Dr. št. 2. — Mary Golob, 8853, Cilia Golob, 8854; Frank Intihar, 8848; Rose Intihar, 8846; John Intihar, 8847, Agnes Intihar, 8844; Julia Intihar, 8845; Stanley Mestnik, 8849; Amalia Kvas, 8850; Mary Fink, 8851; John Fink, 8852; Theresa Stukel, 8856; Matt Stukel, 8858; Tony Stukel, 8857; Joseph Struna, 8861. Dr. št. 16. — Edward Sinkovič, 8855. Dr. št. 18. — Tony Demshar 8877; Ben Eržen, 8863; Louise Eržen, 8862. Dr. št. 20. — Frank Lapp, 8864; Mary Ravnohrib, 8873; Anna Ravnohrib, 8874; Sophia Ravnohrib, 8875; Harriet Ravnohrib, 8876. Dr. št. 21. — Amelia Zemljak, 8865. Dr. št. 26. — Mary Kokov-sek, 8907. Dr. št. 33. — John Primožič, 8878; Malain Primožič, 8879; Robert Primožič, 8880; Marie Hauranek, 8881; Venzel Pintar, 8882; Venzel Oblak, 8883; Amida Boznar, 8886; Ralph Jereb, 8885; Cecilia Peternel, 8884. Dr. št. 36. — John Kobal, 8888; Gabriel Kobal, 8889; Joseph Kobal, 8887. Dr. št. 44. — Ljubica Stella, 8908. Dr. št. 76. — Anna Yarc, 8890. Dr. št. 87. — Philip Biscak, 8866. Dr. št. 111. — Frank Hren, 8871; Margaret Jakopich, 8872; Joe Tancik, 8868; John Tancik, 8869; Annie Tancik, 8870; Frank Vidrih, 8867. Dr. št. 126. — Mary Prah, 8891; Ferdinand Prah, 8892; Rudolph Prah, 8898; Louis Prah, 8894; Fanny Prah, 8895; John Prah, 8896; Joseph Prah, 8897. Dr. št. 128. — George Fluks, 8898. Dr. št. 130. — Helena Slat-ner, 8899. Dr. št. 136. — Joseph Doles, 8900. Dr. št. 149. — Frank Drenik, 8901; Milan Drenik, 8902; Joseph, Drenik, 8903; Mary Drenik, 8904; Frances Majzel, 8905. Dr. št. 171. — Mollie Kor-dich, 8859; Albina Kordich, 8860. Joseph Pishler, glavni tajnik. --------o------- BODITE POZORNII Na banko v Ely, Minn., s katero ima J. S. K. Jcdnota svoj čekovni račun, dospelo je zadnje čase več ponarejenih čekov J. S. K. Jednote. Čeki so slabo ponarejeni in banka, oziroma Jednota jili ni izplačala, toda oškodovani so bili rojaki, ki so te čeke izmenjali iz prve roke. Taki ponarejeni čeki so bili menjani v Clevelandu, Barbertonu, O., Kenmorc, O., in v Leadi'ille, Colo., in morda tudi drugod. Svari se torej vse društvene sobrate, da sprejmejo čeke samo od društvenih uradnikov, ki so za to pooblaščeni in ki dobivajo čeke naravnost iz glazmega urada. Svari sc ob enem tudi trgovce, ki menjavajo čeke, naj bodo previdni, ter naj ne menjavajo čekov osebam, katerih dobro ne poznajo. Ako kdo izsledi lopova, ki slepari s ponarejenimi čeki, naj ga 'naznani oblastim. Pred vsem pa: ne bodite preveč zaupljivi napram ljudem, ki jih ne poznate in ne dajajte tujcem vašega trdo prisluže-nega denarja za kos papirja, ki je morda brez vrednosti. Veljavnost čeka, ki ga izmenjate, naj vam v vsakem slučaju jamči zanesljivh in dobro poznana oseba! ANTON ZBASNIK, glavni predsednik J. S. K, J. , Pittsburgh, Pa. om ravno opisoval delav-razmer, ker so ravno iste, 0 Vsej Ameriki, ampak kot ie a Slovenskega Doma me olžnost, da naznanim « elanom J. S. K. Jednote, ^ 8 e tudi člani Slovenske-ho ?m.da se vs* udeležite članske seje Sloven-17 , ,0Ina> dne 7. avgusta, ir° °b 2- pop»M"e- skin -,Vam Je vsem, da se da ni ° košnji glavni se-| . Se igralni oder poveča, 3ravi-rtSn‘Čno Potrebno. V JJV Jalni odbor smo bili tri- ^vimT’ da VSe potrebno 8j. za predložitev načr- 0 .,?neRiu članstvu. In res j)is na ddo, ali žalibože, da la (vi ° ri10^^ zediniti, ker « nas treh in še par dru- llnj n°v so za to, da bi se ^an,0-1?’ podaljšal spredaj 3 ^ Jsalo plesno dvorano. S 1 jn ?a ne strinjava ostala lov Ve^ dri|£ih zavednih p]es 0Venskega Doma, da bi 2ii0 *l- dvoran° zmanjšalo in Da61 Povsod se povečuje, ednih ^a in še več drugih bia „ c'anov Slovenskega I Po^c°aZa, t0’ da 86 igralni I bi i. 1 0 zadnje stene, Se 2aj 0 malo stalo. Ali pa Ktav^i n-a praznem Prostori Ujv1 .nišo, v kateri bi sta- i S tem bi se pa ■ bi ,111 oder povečal, koli-l°bil h°telo. S tem bi dtiost 0Venski Dom veliko ■avoij.111 Ve^Je dohodke. a član Je ^ŽHost vsa-Pri(je a ^venskega Doma, e s s;:a.t0 sejo in da odločuj'°-*0 Previdnostjo za črti ^°venskega Doma. 'e’ CKne k°do vam Predlo-fji je v oste ložje ukrepali, •ti, r,, več drugih stvari za I tesa je navzoč-j p 0(j]j. L.^a člana potrebna. If sP°štovanjem in t Ivan Varoga, { Slovenskega Doma. de]av , . Denver, Colo. S. -klini razmerami se ! ker Pae ni vred- . a že povsod tako, V ldela« za žepe ka-it^ga' J,ar se pa tiče dru-■N, riIVlvJenja> je treba it^Uip,!! Še dosti Povoljno po v °’ kljub temu, da ‘pajo ]( stu več društev, ki ljl‘Ve^rn raz^mm jednotam T^vo §(-' 0 ^aj omenim naše t Hi-Pfi1-JSKJ-’ ki Prav I c*- N'v, UJe v članstvu in LV t)drlb!,društvo šteje da‘ |>ov in stlem oddelku 164 !* 6 £1 J Mladinskem odel- 1,15 števil nV' .Upam’ da gre‘ ;f a*n v, mv®e naprej. Zato tJ^o. L c.lane> da naj se j la v U d°k!j° še kakšne-A odrastli oddelek ali w C*aHice ,°ddelek. Apeliram [f' *1*0 U ‘ jane društva, da ^ ^ ^eba asesment. 4 S bo * ^an&šati na tajni- i iS** *“> ?.«»*>• Ja 2 pričela velika l^Pen Piknik I, • Senf„ : ’ kl se vrsi na rf>et0nm, ra na Vrtu 4446 ■ Xv. y Vstopnina bo I ^iko h Sf^a vstopnica H h4 t>et ’h ^ izžreba zlat ce-•i n oK°far,'ev‘ Piknik se 'l jl *aše&a “? P°P°ldne-k 1 da S;1 dl’uštva se opo- z* e? mesecubaVij° VSt°pni' li 1Q ^stvo i avgustu> kajti ,|( V*dno Priprav- # t T°rej 4' sept' kih r* na vr^u Doma J rruštev. ,jj, n ®chutte, tajnik. •i: vam Roslyn> Wa»h. ill w*1 Je nem'i °SnU vi'jest’ *>k A dobro‘a T1 UgrEbi' f M ^ojeaec ° \na’ brata * cin- on: na ne_ • UPUtlŠG Sa ii; fte JOS druge T ** edjelju d^ 17. Wk»*. da 5e malo L. N, TOLSTOJ HADŽI-MURAT Poslovenil Vladimir Levttik » +.j.+fr -H-t fr.frfr.fr (Nadaljevanje) Butler ni utegnil odgovoriti, zakaj Marja Dimitrijevna, ki je prišla iz kuhinje in obstala med vrati, se je obrnila k Ivanu Matvejeviču: “Cernu? Nastanite ga tukaj. Sobo za goste mu damo in pa shrambo. Tako bo vsaj na očeh,” je rekla in se ozrla na Iiadžija-Murata; ko sta se spogledala, se je naglo odvrnila. “Saj res,” je rekel Butler; -‘zdi se, da ima Marja Mimitrijev-na prav.” Nu, nu, le spravi se, babe so tu odveč,” jo je mrko zavrni) Ivan Matvejevič. Ves čas razgovora jc Hadži-Murat sedel; roka mu je počivala za držajem kinžala in na ustnicah mu je igral droban, nekoliko prezirljiv nasmešek. Rekel je, da mu je vse eno, kje stanuje. Edino, česar potrebuje in kar mu je serdar dovolil, je to, da ostane v stikih z gorci: zato želi, da bi jih puščali k njemu. Ivan Matvejevič je obljubil, da bo tako, in je poprosil Butlerja, naj se ukvarja z gostom, dokler ne podado zakuska in ne pripravijo sob; on stopi dotlej v pisarno, da napiše potrebne listine in odredi potrebne ukrepe. Razmerje Hadžija-Murata do novih znancev se je takoj povsem jasno opredelilo. Ivan Matvejevič se je zameril Hadžiju-Muratu že v prvem trenutku; preziral ga je in občeval z njim vedno nekam ošabno. Marja Dimitrijevna, ki mu je pripravljala in prinašala hrano, mu je bila najbolj po ugodu. Ugajala mu je njena preprostost, posebnost njene tuje lepote in njena naklonjenost, ki je nevedoma prehajala tudi nanj. Trudil se je, da je ne bi pogledal in ne bi govoril z njo; toda njegove oči so se nehote obračale k nji ter sledile njenim kretnjam. Z Butlerjem se je sprijaznil na prvi mah; mnogo in rad je govoril z njim, izpraševal ga o njegovem življenju, pripovedoval mu sam o svojem, zaupa val mu novice, ki so jih donašali ogledniki o usodi njegove rodbine, in se celo posvetovali z njim, kaj mu je storiti. Vesti, ki so mu jih poročali zaupniki, so bile neugodne. V teku štirih dni, ki jih je prebil v trdnjavici, so dvakrat prišli k njemu in obakrat so bile novice slabe. XIX. Kmalu potem, ko je Hadži-Murat uskočil k Rusom, so prepeljali njegovo rodbino v aul Vedeno; tam so jo strogo zastražili. čakaje, da Šamil odloči njeno usodo. Zenske — starka Patimal in dve ženi Hadžija-Murata — so bivale s petorico malih otrok pod stražo v koči stotnika Ibrahima Rašida, sin Hadžija-Murata osemnajstletni mladenič Jusuf pa je sedel v temnici, to je v jami globlji od sežnja, skupaj s se Imorico zločincev, ki so z njim vred čakali svoje usode. Toda odločitve ni bilo, zakaj Šamil je bil odsoten. Bil je na pohodu proti Rusom. Dne 6. januarja leta 1852 se je vračal Šamil domov v Vedeno;" bilo je nedolgo po boju z Rusi, v katerem je bil po mnenji le-teh tepen in potisnjen v Vedeno, po svojem lastnem mnenju in mnenju vseh muridov pa je izvojeval zmago in zapodil Ruse v beg. V tem boju je storil nekaj, kar se je dogajalo zelo redko: sam je ustrelil s puško, izdrl sabljo in pognal konja naravnosl proti Rusom; toda muridi, ki so bili z njim, so ga zadržali. Dvs izmed njih sta bila ubita na mastu, tik poleg Šamila. Bilo je baš poldne, ko je dospel Šamil v svoje bivališče spremljan po krdelu muridov, l.i so džigitovali okoli njega, stre ljali s puškami in samokresi in neprestano peli: “La ilah i Alah!” (Ni ga boga razen Boga). Vse prebivalstvo velikega aula Vedeno je stalo na cesti ir po strehah, da sprejmejo svo.'ega zapovednika, in je v znal zmagoslavja istotako streljalo s puškami in samokresi. Šami je jahal na belem arabskem konju, ki je veselo trzal za uzdo videč, da se bližajo domu. Oprava tega konja je bila kar najbolj preprosta, brez zlatih in srebrnih okraskov: umetno izdelana uzda od rdečega usnja s progo po sredi, stremeni s kovinastinv' toki in rdeča šabraka, ki je gledala izpod sedla. Na sebi je ime imam kožuh, prevlečen z rjavim suknom, s črnim krznom n; ovratniku in na zalekih; njegov tenki in visoki stas je bil prepa-san s črnim jermenom, ob katerem je visel kinžal. Glavo mu je pokrivala visoka kučma s ploskim vrhom in črnim čopom ovita z belim turbanom, čigar konec je padal v zatilnik. Stopala so mu tičala v zelenih brezpetnikih, meče pa so bile stisnjene v črne golenice, obšite s preprosto vrvco. Na imamu ni bilo ničesar sijajnega, zlatega ali .srebrnega in njegova visoka, ravna, mogočna postava v obleki brez nakitja obkoljena po muridih z zlatim in srebrnim okrasjem na odelu in orožju, je zbujala baš tisti dojem veličja, ki ga je sam želel in ga je tudi umel buditi med ljudstvom. Njegov bledi obraz s pristriženo ruso brado in drobnimi, neprestano stisnjenimi očmi je bil povsem negiben, kakor okamenel. Ko je jahal po aulu, jc čutil na sebi tisoče uprtih pogledov, toda njegove oči niso zrle na nikogar. Tudi ženi Hadžija-Murata sta prišli z ostalimi prebivalci koče na hodnik, da bi videli imamovo slavje. Edino starka Patimat, mati Hadžija-Murata, ni šla nikamor, ampak je ostala, kakor je sedela na tleh kolibe, s sivimi lasmi razpuščenimi po ramah, objemaje svoja mršava kolena z dolgimi rokami in žikaje z žgočimi črnimi očmi, bulječimi v dračje, ki je dogorevale na ognjišču. Kakor sin, je tudi ona vedno mrzila Šamila, zlasti še zdaj; ni ga hotela videti. Tudi sin Hadžija-Murata ni videl slovesnega Šamilovega vhoda. V svoji temni, smradni jami je slišal zgolj streljanje in prepevanje in mučil se je, kakor se mučijo le mladi ljudje, ki so polni življenja in oropani svobode. Zdaj, ko je sedel v smrdeči jami in gledal vse venomer iste nesrečne, umazane, izmozgane in zle ljudi, ki so po večini mrzili drug drugega, je strastno zavidal onim, ki so uživali vse, zrak, svetlobo in svobodo, in zdajle skakali na iskrih konjih okrog poveljnika ter streljali in družno prepevali “La ilah il Alah!” Ko je Šamil prejahal aul, je zavil na veliko dvorišče, ki se je tiščalo notranjega dvora, na katero je bil Šamilov seraj (Dvorec; tudi ženski oddelek dvorca). Dva oborožena Lezginca sta sprejela Šamila pri odprtih vratih prvega dvorišča. To dvorišče je bilo polno ljudstva. Bili so ljudje, ki so prišli iz daljnih krajev po svojih opravkih, bili so prošnjiki, bili tudi taki, ki jih je Šamil sam pozval na sodbo in razsodbo. Ko se je pojavil Šamil, so vsi, kar jih je bilo na dvorišču, vstali in spoštljivo pozdravili imama, polagaje si roke na prsi. Nekateri so pali na kolena in ostali tako ves čas, dokler ni Šamil prejahal dvorišča od vnanjih do notranjih vrat. Dasi je Šamil spoznal med čakajočimi mnogo oseb, ki so mu bile nevšečne, in mnogo nadležnih prošnjikov, ki so prišli moledovat, naj se zavzame zanje, je jahal mimo njih, ne da bi trenil s kameniti mobrazom. Dospel je v notranji dvor in zlezel z konja pred hodnikom svojega stanovanja, baš pri vratih na levi. Po napornem pohodu, ki ga je utrudil duševno še bolj nego tlesno, je bil Šamul zelo potreben oddiha; zakaj vzlic temu, da je razglašal svoj pohod za zmago, je vendar vedel, da se je izjalovil, da je mnogo čečenskih aulov požganih in razdejanih in da izpremenljivi,, lehkomiselni narod Cečencev omahuje, nekateri, ki žive najbliže Rusov, pa so celo že pripravljeni potegniti z njimi. Vse to so bile težke stvari in trebalo je nekaj ukreniti, a tisto minuto se Šamilu ni moglo premišljati. Želel si je le počitka in sladkosti domačega milovanja najljubše svojih žena, osemnajstletne črnooke in brzonoge Kistinke Aminete. (Dalje prihodnjič.) -------o----------- .i Jaroslav Hasek: Dobri vojak Švejk med svetovno vojno. (Življenje in Svet). (Nadaljevanje) Švejk je brž izpraševal drugega za drugim, čemu so zaprti. Od vse petorice za mizo je dobil skorajda enak odgovor: “Zaradi Sarajeva.” — “Zavoljo Ferdinanda.” — Zastran tistega-le umora nadvojvode.” — “Za Ferdinanda.” — “Zato, ker so gospoda nadvojvodo v Sarajevu ubili!” Šesti, ki je sedel ob strani, pa je rekel, da nima nič skupnega z družbo okoli mize in noče, da bi ga zadel kak sum zavoljo nadvojvode. Rekel je, da so ga vtaknili v zapor samo ■ebog poizkusa roparskega umora na nekem očancu iz Holic. Švejk se je vsedel med zarotnike, ki so si že desetič pripovedovali. kako so prispeli v zapor. Vse razen enega je treščila usoda, bodisi v krčmi, bodisi v /inski kleti ali kavarni. Izje-no je delal zgolj dobro rejen jospod z očali in zajokanimi ■>čmi, ki so ga aretirali doma v stanovanju, ker je dva dni pred iarajevskim atentatom dal pri Brejšku” dvema srbskima di-akoma-tehnikoma za jedačo in >ijačo. Tisti večer ga je videl letektiv Brixi v njuni družbi / “Montmartru” v Rezetovi ulili, kjer so bili dodobra v rož-:ah, a plačal je — tako stoji v jolicijskem zapisku — zopet on. Na vsa vprašanja pri prvem ;asliševanju pred policijo je da-al stereotipen odgovor: “Imam trgovino s papirjem.” Odgovarjali so mu prav tako stereotipno: “To vas nikakor ne opravičuje.” Majhen gospodič, ki so ga ajeli v vinarni, je bil profesor zgodovine. Razlagal je krčmarju zgodovino raznih atentatov. Aretirali so ga prav v trenutku, ■co je zaključil psihologiško pre-motrivanje atentata z besedami: “Misel atentata je preprosta iakor Kolumbovo jajce.” “Nič manj preprosto pa ni to, la vas čaka ječa,” ga je izpo-Dolnil policijski komisar. Tretji zarotnik je bil predsednik dobrodelnega društva ‘Dobromil” v Hodkovičkah. Tistega dne, ko se je izvršil atentat, je priredil “Dobromil” vrtno veselico s koncertom. Prišel je orožniški desetnik in pohval navzoče, naj se razidejo, ieš, Avstrija zdaj žaluje. Te-3aj mu je rekel dobrohotni predsednik: “Počakajte še trenutek, gospod, da odigrajo godci Hej 31ovani!” Zdaj je sedel s povešano glavo in tarnal: “V avgustu imamo nove predsedniške volitve. Ce ne bom kmalu doma, se utegne zgoditi, ja me ne izvolijo. Te sramote pa ne preživim.” Čudno se je ranjki Ferdinand zapletel v usodo četrtega aretiranca, moža poštenjaka in kremenitega državljana. Dva dni se je skrbno izogibal vsakršne besede o Ferdinandu, šele tretjega dne zvečer ga je pri marijašu prijelo; pobil je kralja s sedmico in dejal: “Sedem krogel kakor v Sarajevu.” Peti mož, ki je sam rekel, da sedi zato, ker so gospoda nadvojvodo v Sarajevu ubili,' je imel še danes od groze naježene lase in brke; glava mu je bila podobna pinču. V restavraciji, kjer so ga aretirali, ni črhnil spodobni mož niti besedice, da, še listov ni čital, ki so poročali o umoru Ferdinanda. Sam samcat je sedel za mizo, ko je pristopil k njemu neki gospod, se vsedel nasproti in ga vprašal: “Ali ste čitali?” “Nisem.” “Ne veste nič o tem?” “Nič.” “Veste li, za kaj gre?” “Ne vem in mi ni nič mar.” “Pa bi vas vendar moralo zanimati!” “Ne vem, kaj bi me moralo zanimati? Popušim svoje smotke, izpraznim par vrčkov in se navečerjam — čemu naj bi bral novine? Novine lažejo. Zakaj bi se človek razburjal?” “Torej vas nič ne zanima umor v Sarajevu?” “Mene umor sploh ne zanima, najsi se zgodi kjerkoli na svetu: v Pragi ali na Dunaju, v Sarajevu ali v Londonu. Za to so uradi, sodnije, policija. Ce kdo koga ubije, prav mu bodi,' zakaj neki je tako babše in toli nepreviden, da se da ubiti.” To so bile zadnje besede v njunem pomenku. Od tistega časa sem je ponavljal vsakih pet minut: “Jaz sem nedolžen, jaz sem nedolžen.” Ko je slišal Švejk vse te strahotne zarotniške zgodbe, je spoznal, da mora razodeti tovarišem brezupnost njihove situacije. “Potem takem nam vsem trda prede,” je začel govoriti tolažilno, “nikakor ne drži tista vaša, da se nam ne more nič pripetiti. Cemu neki imamo policijo, če ne za to, da nas kaznuje, ako smo se širokousti-li. Ce živimo v tako nevarni dobi, da celo nadvojvode streljajo, naj se nihče ne čudi, da ga poženejo pred policijo. Take reči se gode zavoljo lepšega, zato, da bi imel Ferdinand pred pogrebom reklamo. Več ko nas bo tukaj, boljše bo za nas, ker bo veselejše. Ko sem nekoč služil cesarja, so zaprli včasi kar pol stotnije. Pa koliko nedolžnih ljudi je bilo obsojenih? In nikar ne mislite, da je tako samo pri vojakih; tudi pred sodišči ni bolje. Spominjam se, da je bila nekoč obsojena neka ženska, ker je zadavila svoja novorojena dvojčka. Čeprav je rotila sodnika in prisegala, da ni mogla zadaviti dvojčkov, ko je bila povila zgolj eno dekletce, ki se ji ga je posrečilo brez bolečin zadaviti, so jo vendar obsodili zaradi dvojnega detomora. Ali pa tistile nedolžni cigan v Zabulicah, ki je na sam božični večer vlomil v neko branjarijo. Prisegel je, da je bil v cerkvi, ali pomagalo ni nič. “Kadar sodnija vzame kako reč v roke, je vedno slabo. Ali temu zlu se ne izogneš. Res je, da vsi ljudje niso taki tepci, kakor človek o njih misli; ali povej mi, kako naj razločiš poštenjaka od tepca, zlasti še zdaj, ko so Ferdinanda oplazili s kro- gjarni? Ko sem služil pri vojakih v Budejovicah, so ustrelili v logu za streliščem stotnikovega psa. Stotnik je, kajpa, izvedel, kaj se je zgodilo. Poklical je vse vojake, nas postavil v vrsto in velel, naj stopi vsak deseti mož pred vrsto. Samo ob sebi se ume, da sem bil tudi jaz deseti. Postavili smo se tedaj v pozor in nismo niti trenili z očesom. Stotnik je stopical okoli nas in slednjič zavpil: ‘Tepci, zločinci, posto- pači, hijene, tako rad bi vas zavoljo tega psa zašil v ‘ajncl,’ ali pa vas razsekal na rezance in postreljal kakor kužke. Pa nikar ne mislite, da se mi smiliš, zato vam naložim vsakemu štirinajst dni ‘kasarnaresta.’ “Tak vidite: takrat je šlo zgolj za psa, zdaj pa gre celo za gospoda nadvojvodo. Zato pravim, da, mora biti groza, saj drugače sploh ne bi kazalo žalovati.” “Jaz sem nedolžen, jaz sem nedolžen,” je ponovil mož z naježenimi lasmi. “Tudi gospod Jezus je bil nedolžen,” je pristavil Švejk, “pa so ga vendarle križali. Nikdar ni šlo nikomur za to, ali si kriv ali nedolžen. Maul halten und weiter dienen — so nam pravili pri vojakih. To je najlepše in najkrasnejše!” Švejk se je zvalil na posteljo in mirno zaspal. Med tem so privedli nadaljna dva. Eden izmed njiju je bil Bosanec. Hodil je Kem in tja po sobi, škripal z zobmi in na vsakem drugem koraku izpustil kletev: “J ... ti dušo.” Mučila ga je misel, da se utegne na policijskem ravnateljstvu izgubiti njegov krošnjarski jerbas. Drugi došlec je bil krčmar Palivec, ki je opazil znanca Švejka, ga brž predramil in mu rekel z glasom, ki je pričeval o tragičnosti položaja: “Glejte, skupaj sva.” Švejk mu je prijazno stisnil troko in dejal: (Dalie prihodnjič) - ..................... 5000 knjig za 5000 slovenskih družin. ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO ENGLISII-SLOVENE READER SESTAVIL DR. F. J. KERN. Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovorjavi angleških besed; vajo za učenje angleščine; berila in članke, pesmi ter kratek angleško-slovensko in slovensko-uugleški 'slovar (4,000 besed). NAD 50 SLIK Knjiga je pripravna za učenje angleSčine in slovenščine. Kupite jo svojim otrokom. Cena $3.00 s poštnino. Naroča se pri “Ameriški Domovini/* 6117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. MOZKE in ženske krasne naj novejše ure, prstane, diamante, verižice in vso drugo zlatnino. Dalje prave glasne Victor gramofone, cena $17.50 do $1,000; prave slovenske Victor plošče in slovenske in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zastave in $ regalije za društva. Pišite $ po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata: IVAN PAJK 24 Main St., Conemaugh, Pennsylvania. GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; trfnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Coortlandt St., New York, N. Y. Jugoslovanska Kat. Jednota, ki je dobra za vas, je dobra tudi za vaše prijatelje. THE CENTRAL CO., ELY, MINN. Zaloga moških in deških oblek, srajc, čevljev, klobukov itd. V zalogi imamo tudi žensko blago, otroška obuvala in oblačila. Na izbero imamo žefnskih svilnatih nogavic, katerih tr-pežnost jamčimo; v slučaju, da niste zadovoljni s trpežnostjo, vam povrnemo denar. Rojaki, kupujte v trgovini Jugoslovanskega Narodnega Doma. Imam na zalogi že nad 14 let lUBEOTmMNiKE' vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. “Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad.” Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PI., Brooklyn,NY. Edini zastopnik In založnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah I Lepe | tiskovine za vaša društva, za S posameznike, za vsa k°, ne prireditve dobite vs | po nizkih cenah v prvi slovenski unUjj?! karni v Zjed. državahi I š: dobite ob vsakem <-'sS I S nesljivo in i točno postrežbo Se priporočam društvo® jakom, trgovcem za vS® like. Prevzamemo na) kot najmanjša dela. in • I Ameriška Domovi 6117 St. Clair Av< CLEVELAND, 0. Tillllllllllllllllllllllllllllllllin11}11} | fr"---—— I J Čistimo, barvamo, poP£j!> j! NEW YORK' Dry »i CLEANS I. SMUK, poslovodij 6220 ST. CLAIR Pennsylvania 206«>'. ^ Pridemo iskat in pripel' na dom! > PAUL KLUN MUSIC STORE 5153 Butler St. Pittsburgh, P8 i Edina slovenska trgovina v Pittsburghu s CoUi^ in Odeon ploščami v vseh jezikih, 10 inch 75c, 12 l!1 i]il $1.25; ako si naročite več kot 5 plošč, vam jih P°s. mo poštnine prosto. Gramofoni od $15.00 do $300' Pišite po brezplačni cenik. ANTON ZBAŠNIK 1 Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh I Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °? Mm vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za An1® s stari kraj. Pišite ali pridite osebno. M ¥ 'ki Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Amer1* j,: Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v’ in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 0033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR i Nazna'nja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko strol< spadajoče posle. « : 933 E. 185th St. Cleveland, 01»*° : _______________________________________________ MATIJA SKENDER, javni notar j. ZA AMERIKO IN STARI KRAJ l ;122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA' !; Telefon: CEDAR 3472 L Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke 10 !• druge v notarsko stroko spadajoče spise, f Pišite, telefonirajte ali pridite osebno. , ;.frfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr'W“fr*!“H~H*'i’'*'‘‘^y , C DENARNE POŠILJATVE IZ DENARNIH VLOG Stranke, ki pošiljajo redno denar v domovin0’^ prihranijo čas in delo, ako imajo denarno vlo#0^ nas. Mesto da bi morali kupiti za vsak nalog '% šti Money Order, nam enostavno naroče, da & ^ mo denar za pošiljatev iz vloge. Knjižica °9 | najbolje spravljena pri nas. Tako vtegnemo 119 prej dobiti in prej izplačati v starem kraju. in 4 Denar je med tem pri nas varno shranjen ^ obrestuje po 4%, obresti se pa prično računati s ’ vim vsakega meseca. 1 Frank Sakser State Bank, Ti i 82 CORTLANDT ST., NEW YORK. n' ^ . —