)cd; m i Celje - skladišče D-Per 581/1978 5000000298, 4 S m Leto VI. — Št. 4 (59) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA April 1978 KAKO SMO POSLOVALI V LANSKEM LETU Na zborih delavcev v februarju smo obravnavali rezultate poslovanja v preteklem letu in dokončno razdelili dosežen dohodek, čisti dohodek in osebne dohodke Pri ocenjevanju rezultatov poslovanja lahko izhajamo tudi iz ciljev, ki smo si jih v začetku leta jasno zastavili predvsem s tem, da moramo doseči tak dohodek, ki bo po plačilu družbenih obveznosti omogočal, da — v vsaki temeljni organizaciji vložimo v poslovni in rezervni sklad najmanj znesek izračunan po sporazumu. To pa pomeni v Zdraviliški dejavnosti 2 °/0, v Polnilnici 5 °/o in v Vzdrževalni dejavnosti 3% od doseženega celotnega prihodka; — obračunamo in izplačamo za vloženo delo delavcem v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti osebni dohodek po vrednosti točke 0,037 din. Pri produktivnosti, doseženi v predhodnem letu, pa še 15 % učinka; — vložimo v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti v sklad skupne porabe 2500 din na zaposlenega. Iz obračuna predhodnega leta smo vedeli, da so tako postavljeni cilji zelo zahtevni. Poleg produktivnosti je bilo treba doseči tudi enak obseg dejavnosti in skrbno gospodariti z vsemi sredstvi ter omejevati stroške. Zato je bil letni plan tudi akcijski program vseh delavcev zaposlenih v Zdravilišču. Pogoji poslovanja niso dajali nikakršnih prednosti v primerjavi s predhodnim letom. Adaptacija hotela Strossmayerjev dom je bila v prvem polletju še v teku. Priprava nove proizvodnje brezalkoholnih pijač pa se je zavlekla še do septembra. Že objavljene cene penzion-skih storitev so bile večje za 5 °/0, v zdravstvu pa je le zmanjšan izvensezonski popust od 15 % na 10 °/o. Pavšalne cene so se povečale poprečno za 13 »/o. Posebne težave imamo pri usklajevanju cen za pijače in hrano po naročilu, ker se nam nabavne cene tekoče večajo, sprememba prodajne cene pa je vezana na limito družbenega dogovora, zato večkrat tudi spremenjen prometni davek plačujemo v breme našega dohodka. Cene mineralne vode smo uskladili v "juliju preteklega leta, v obravnavanem letu pa le delno popravili v juliju za 2 fl/o in v novembru za 10 °/o. Sestavek zajema pregled količinskega obsega opravljenega deela za vse TOZD našega Zdravilišča v letu 1977. Z ozirom na obstoječo gospodarsko situacijo pri nas in v svetu ter glede na to, da kapacitet nismo povečali, pri izdelavi letnega plana nismo bili preveliki optimisti. Kljub temu smo v želji, da bi čim uspešneje poslovali, postavili večji plan nočitev kot je bila realizacija v letu 1976. Planirali smo 292.000 nočitev, presegli pa številko 300.000 in s tem za 6 % izboljšali realizacijo iz leta 1976 in za 2 % presegli plan. Tudi v zdravstvu je bilo opravljenih dosti več zdravniških pregledov, fizioterapevtskih postopkov in ostalih postopkov kot eno leto prej in kot je bilo planirano. V TOZD Polnilnica je situacija nekoliko drugačna. Polnitev slatine je bila planirana na isti ravni kot Cene za prodajo plina CO2 pa so nespremenjene že od leta 1974. Za prodajo novega proizvoda, brezalkoholne pijače Trim-vit, smo določili — uvajalno — konkurenčno ceno. Interne obračunske cene vzdrževalne dejavnosti so 5 do 15 % višje kot v predhodnem letu. Že planirani, pa tudi dejanski odmiki pri nabavnih cenah so bistveno večji. Zato je bilo že s planom usmerjeno prizadevanje v skrbno porabo materiala in omejitve na najnujnejše pri naročanju storitev, kot tudi omejevanju internih storitev. Iz teh razmerij izhaja tudi opredelitev, da je obračunana amortizacija le 8 % višja od mi- je bila realizacija 1976, napolnili pa smo za 12 % manj kot 1976 in za 13 % manj kot smo planirali. Pri prodaji mineralne vode smo plan izpolnili samo 86%, za 11 % za zaostali za realizacijo 1976. Uspelo nam je slednjič začeti s proizvodnjo in prodajo brezalkoholne pijače Trimvit. Zaradi težav z opremo žal nismo mogli začeti spomladi, marveč šele v septembru. Pri prodaji plina C02 smo uspešno uvedli oskrbovanje v cisternah pri prvih sedmih naših velikih kupcih. V TOZD Vzdrževalna dejavnost smo predvideli zmanjšanje obsega storitev za TOZD Zdraviliška dejavnost, da bi zmanjšali stalno naraščajoče stroške in istočasno planirali večji obseg storitev zunanjim naročnikom, kar pa ni bilo v celoti realizirano. Stroške parkov smo s planom omejili na finančni obseg nimalne, strošek ureditve parkov, investicijskega vzdrževanja, propagande in reprezentance pa smo v planu omejili na znesek predhodnega leta. Organizacija dela je že v akcijskih programih opredeljena kot sredstvo za doseganje večjega obsega dejavnosti, s posebnim poudarkom na boljši kvaliteti storitev in proizvodov. Ob vsem tem ni bila zanemarjena skrb in prispevki za osebni in družbeni standard v vseh oblikah, ki jih določa sindikalna lista, kot tudi ne odprtost in pripravljenost za vsako povezovanje in združevanje sredstev, ki omogoča izboljšanje standarda zaposlenih, boljšo ureditev kraja ali druge ekonomske učinke. leta 1976, vendar jih nismo uspeli v celoti zadržati v planiranih okvirih. V pralnici smo predvidevali 642.000 kg opranega perila, kar je 8 % več kot smo planirali. Nekoliko podrobnejši podatki za posamezne dejavnosti kažejo naslednjo sliko: TOZD Zdraviliška dejavnost Zdravstvo ZDRAVNIŠKI PREGLEDI Opravljeno je bilo 37.427 zdravniških pregledov, kar je 2 % več kot 1976 in 3 % več kot smo planirali. Največ pregledov je bilo opravljeno pri gostih na družbene stroške — 64 %, 26 % pri inozemskih gostih in 10% pri domačih samoplačnikih. Poprečno je bilo opravljenih mesečno 3.119 zdravniških pregledov. Količinski obseg opravljenega dela v letu 1977 VRELCI (Nadaljevanje s 1. strani) Skupno pregledani gosti 1977 Plan 1977 1976 Indeks 77:plan 77:76 Na družbene stroške 24.091 22.018 109 Domači samoplačniki 3.669 25.700 3.680 108 99 Inozemski gosti 9.667 10.520 10.707 90 90 Skupaj 37.427 36.220 36.405 103 102 Indeks Te preglede so opravili 1977 Plan 1977 1976 77: plan 77:76 Šef zdravnik 1.413 1.120 1.390 126 103 specialisti 7.160 6.600 7.064 108 101 ostali zdravniki 28.854 28.500 27.951 101 101 Skupaj 37.427 36.220 36.405 103 102 Vidimo, da so za 9 % porasli pregledi gostov, ki se zdravijo na družbene stroške, pregledov pri domačih samoplačnikih je bilo za 1 % manj, pri tujih gostih pa za 10 % manj kot 1976. Tudi pri nočitvah beležimo padec pri tujih gostih (indeks 96). FIZIOTERAPIJA Opravljeno je bilo 175.603 hidro-terapevtskih postopkov, kar je 6 % več kot 1976, za toliko je presežen tudi plan; 15.259 elektroterapet-skih postopkov, kar je 41 % več kot 1976 in 40 % več kot smo planirali ter 27.718 kinezioterapevtskih postopkov, kar je 7 % več kot 1976 in 1 % več kot smo planirali. Torej je največji porast pri postopkih elektroterapije. Poprečno mesečno je bilo 14.633 hidroterapevtskih postopkov, 1.272 elektroterapevtskih postopkov in 2.310 kinezioterapevtskih postopkov. Največ je bilo opravljenih mineralnih kopeli, fan-go oblog in podvodnih masaž. Skupni postopki 1977 Plan 1977 1976 Indeks 77:plan 77:76 Hidroterapija 175.603 164.685 164.913 106 106 Elektroterapija 15.259 10.895 10.805 140 141 Kinezioterapija 27.718 27.395 25.862 101 107 Skupaj 218.580 202.975 201.580 107 108 OSTALE STORITVE Gastroskopij je bilo opravljenih 629, povprečno mesečno 52,2 % več kot v letu 1976; snemanj EK G je bilo 958, povprečno mesečno 80, 11% več kot 1976 ter rektoskopij 31, povprečno mesečno 3, 34% manj kot 1976. Gostinstvo HOTELI Opravljenih je bilo 300.032 nočitev, 6 % več kot v letu 1976 in 2% več kot smo planirali. Presežek nočitev gre predvsem na račun večjega obiska domačih gostov, ki jih je bilo 12 % več kot 1976, " medtem ko je upadel obisk tujih gostov za 4%, kar pa je značilno za vso Jugoslavijo. V hotelu Donat je bilo za 13 % nočitev več kot 1976, plan pa je bil presežen za 8 %. Poprečno mesečno je bilo 25.002 nočitev, 2.751 gostov, poprečna doba bivanja pa je bila 9,08 dni in se že nekaj let nazaj znižuje. Opravljene nočitve 1977 Plan 1977 1976 Indeks 77:plan 77:76 Nočitve skupaj 300.032 292.000 280.918 102 106 Nočitve h. Donat 62.078 57.000 54.658 108 113 Nočitve ostalih hotelov 237.954 235.000 226.260 101 105 Nočitve dom. gostov 200.811 180.000 177.824 111 112 Nočitve tujih gostov 99.221 112.000 103.094 88 96 Od skupnega števila nočitev jih je bilo v hotelu Donat 21 %, v Zdraviliškem domu 19 %, 10 % v Slovenskem domu in Styrii; ostale pa v drugih hotelih. Glede na dobo obratovanja v letu 1977 je bil skupni % izkoriščenosti kapacitet 83, medtem, ko je bil 1976 76. V ho- telu Donat je bila izkoriščenost 81 %, v letu 1976 pa 72 %. Glede na strukturo domačih gostov je bilo največ nočitev domačih samoplačnikov — 52 %, 48 % pa nočitev gostov na družbene stroške. Pri slednjih so na prvem mestu socialni zavarovanci, nato pa invalidi. Ibdeks Nočitve po plačnikih 1977 Plan 1977 1976 77: plan 77:76 Socialni zavarovanci 50.150 50.000 47.996 100 104 Invalidi 44.521 39.000 38.373 114 116 Zveza borcev 1.009 2.000 1.856 50 54 Samoplačniki domači 105.131 89.000 89.599 118 117 Tuji gosti 99.221 112.000 103.094 88 96 Skupaj 300.032 292.000 280.918 102 106 Od domačih gostov jih je bilo največ iz SR Hrvatske — 51 %, 37 % iz SR Slovenije, 8 % iz SR Srbije in 4% iz ostalih republik. Pri tujih gostih so na prvem mestu Avstrijci s 60 %, 19 % je bilo gostov iz Zvezne republike Nemči- je, 18 % Italijanov in 3 % iz ostalih držav. V primerjavi z letom 1976 je po-rastel edino obisk gostov iz Italije za 3 %, 5 %-ni padec je pri Avstrijcih, 7 %-ni padec pa je pri gostih iz Zvezne republike Nemčije in ostalih. RESTAVRACIJE V vseh restavracijah je bilo izdano 290.226 penzionskih obrokov, kar je 5 % več kot v letu 1976 in kot smo planirali. Največ penzionskih obrokov so izdali z Zdraviliškem domu —• 42%, 19% v Do-natu, 14 % v Slovenskem domu in 15 % v ostalih restavracijah. Od pijač smo prodali največ piva — 30 %, 27 % mineralne vode, 22 % vina, 21 % ostalih pijač. TOZD POLNILNICA POLNITEV IN PRODAJA MINERALNE VODE Napolnili smo 25,820.372 steklenic mineralne vode, kar je 12 % manj kot v letu 1976. Prodali smo 26,008.561 steklenic mineralne vode, kar je 10 % manj kot 1976. Polnitev odstopa oziroma je manjša od planirane za 12 %, prodaja pa 13 %. PRODAJA MINERALNE VODE V 000 STEKLENIC Indeks Vrsta mineralne vode 1977 Plan 1977 1976 77: plan 77:76 Donat 10.585 12.450 11.796 85 89 Tempel 15.423 17.550 17.133 87 90 Skupaj 26.008 30.000 28.929 86 89 Rinerji 165 — 203 81 V tržni udeležbi z ostalimi proizvajalci mineralnih vod v SFRJ smo v letu 1977 zdrsnili na 5. mesto. Pred nami so Radenska, Knjaz Miloš, Jamnica in Vrnjci, ki so nas letos prehiteli. Celotna prodaja v SFRJ se je povečala za 5 % nasproti letu 1976. Konkurenčni večji proizvajalci v glavnem beležijo porast prodaje, Radenska pa ima 2% pa dec v primerjavi z letom 1976. Doma največ prodamo v SR Hr-vatsko, nato v SR Slovenijo, SR BiH in najmanj v SR Srbijo. V SR Črno Goro in SR Makedonijo naše mineralne vode nismo prodajali. Izvoz je glede na 1976 porastel za 9%. Največ smo prodali v Avstriji, sledi Italija, Zvezna republika Nemčija in nekaj malega v Švedsko. Začasno je padel izvoz mineralne vode v Zvezno republiko Nemčijo, drugje pa je bil večji kot v 1976. Letos pričakujemo v ZR Nemčijo bistveno večji izvoz. Plan izvoza je presežen za 24 %. POLNITEV IN PRODATA BREZALKOHOLNE PIJAČE TRIM-VIT S polnitvijo in prodajo naše nove brezalkoholne pijače Trimvit smo pričeli v septembru z dvema vrstama: limono in oranžo. Napolnili smo ga 888.333 steklenic, prodali pa 761.248 steklenic. Plan polnitve je izpolnjen 88%, prodaje pa 76%. Ker smo Trimvit začeli uvajati na trg pozneje kot je bilo planirano, pa tudi močnejše propagandne akcije, ki bi seznanila potrošnike z našim novim proizvodom namenoma ni bilo, smatramo lahko začetne količine kot zadovoljive. Polnitev in prodaja plina C02 Napolnili smo 2,045.033 kg plina C02, kar je 16% več kot v letu 1976 in 2 % več kot smo planirali. Prodali smo 2,057.548 kg, kar je 17 % več kot 1976 in 2 % več kot smo planirali. To leto smo začeli polniti in prodajati plin C02 tudi v cisternah, kar predstavlja 30 % prodaje. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Ker bi nam količinski podatki premalo povedali, predstavljamo v grobem tudi vrednostno realizacijo. Celotni prihodek in interna realizacija znaša 22,202.710 din, kar je 10 % več kot v letu 1976 in 2% manj kot smo planirali. Od tega so največ udeleženi s 6,238.600 din kurilnica, 4,866.378 din pralnica, 3,404.619 din gradbena skupina, 3,221.499 din kovinarji, ostalo pa druge skupine. V vrtnariji je bila glede na asor-timan dosežena eksterna realizacija 716.024 din, kar je za 22 % več kot 1976. Največ smo prodali sadik, vencev in šopkov. Kot je že rečeno v uvodu, smo si za leto 1977 zadali predvsem nalogo zmanjšati stalno naraščajoče stroške, bili pa so za 13 % večji kot 1976 in 2 % večji kot je bilo planirano. Primerjava stroškov TOZD Vzdrževalna dejavnost: Indeks v 000 din 1977 Plan 1977 1976 77:plan 77:76 21.465 21.041 18.910 102 113 Delo pralnice lahko ilustriramo tudi s količinskimi podatki: Oprano perilo v kg 1977 1976 1975 1974 77:76 77:75 77:74 698.812 644.625 641.567 527.678 108 108 132 Planirali smo 642.000 kg oprane- za 8 %, enako v primerjavi z letom ga perila, torej smo plan presegli 1976. INVESTICIJE V planu investicij za leto 1977 smo predvideli sredstva za večje začete investicije in nove investicije ter za dopolnitev in nadomestitev opreme. V TOZD Zdraviliška dejavnost je bila s planom predvidena večja investicija: Modernizacija hotelov in dokončanje IV. in VII. etaže v Novi terapiji. Modernizacija ho- telov obsega adaptacijo hotelov Strossmayerjev dom je bila izvršena dom in Boč. Adaptacija hotela tSrossmayerjev dom je bila izvršena spomladi, z izvajanjem del na adaptaciji hotela Ljubljanski dom in Boč so pričeli v jeseni in bodo zaključili spomladi. V Novi terapiji sta bili dograjeni IV. in VIL etaža, tako da sta v sezoni že služila svojemu namenu. V TOZD Polnilnica so bila predvidena sredstva za dokončanje začete investicije v modernizacijo distribucije C02 plina in za novo investicijo — proizvodnjo brezalkoholnih pijač, poleg tega pa, se razume, še za dopolnitev potrebne opreme. Za prvo omenjeno investicijo lahko rečemo, da je v prvi fazi končana, cisterne so montirane pri naših odjemalcih plina in plin razvažamo v cisternah. V teku pa je druga faza te investicije in sicer postavitev štirih dodatnih stabilnih cistern pri naših odjemalcih plina in postavitev 50-tonske skladiščne cisterne v polnilnici. Ta del je terjal dodatna vlaganja posameznikov, kajti zaradi uvoznih omejitev je bilo potrebno poiskati proizvajalce posameznih delov cisterne doma. Ta naloga, upamo, nam je tudi uspela, montažo teh delov v cisterne pa bo izvedla vzdrževalna skupina polnilnice. Druga investicija, to je proizvodnja brezalkoholnih pijač, je razen manjših zaključnih del posameznih izvajalcev dovršena. To so zaključna dela, ki niso bila ovira za pričetek proizvodnje brezalkoholnih pijač. V TOZD Vzdrževalna dejavnost so bila poleg dopolnitve opreme predvidena v planu investicij sredstva za ureditev prostora in opreme za cvetličarno v Tržaškem domu. Dela so že dokončana in cvetličarna že obratuje. V delovni skupnosti skupnih služb je bilo predvideno, da se za potrebe ekonomsko finančnega sektorja nabavi dodatni avtomatski knjižni stroj Ascota (od obstoječih dveh je bil eden že potreben večjih vzdrževalnih del) in pa nabava aparata za razmnoževanje za potrebe splošnega sektorja oziroma celotnega Zdravilišča. V planu investicij za združeno poslovanje so bila predvidena sredstva za dokončanje zunanjega kabelskega priključka za strojnico v Podplatu, postavitev paviljona na Zagrebškem velesejmu, za izdelavo načrtov za poslovno stavbo, načrtov za telefonsko centralo in za druge manjše investicije, katere po sporazumu pripadajo tem sredstvom. Realiziran je bil le del predvidenih investicij. V nadaljevanju prikazujemo plan investicij in njegovo realizacijo v številkah. TOZD Zdraviliška dejavnost Plan Izvršitev Vhod v Novo terapijo 50.000,- — Adapt. hotela Strossmay. dom 6,579.000,- 7,474.261,25 Adap. hotela Lj. dom in Boč Dokončanje IV. in VIL etaže 5,981.500,- 476.098,00 Novi terapiji 800.000,- 737.236,55 Hotel Donat — ograja 25.000,- — Nadomestitev opreme — gost. 800.000,- 272.407,80 Nadomestitev opreme — Zdrav. 522.000,— 424.097,85 energetski prispevek 14,757.500,- 9,384,099,45 63,6 »/o 953.000,- — 15,710.500,- 9,384.099,45 59,8 »/g Ta znesek je bil financiran iz in s 5,689.773,95 din lastnih sred-kredita pri Ljubljanski banki Sploš- štev. ni banki Celje s 3,694.325,50 din TOZD Polnilnica Plan Izvršitev Medernizacija distribucije C02 plina Proizvodnja brezalkoholnih 3,270.000,- 724.672,- pijač 8,690.000,- 7,980.738,30 Ozonska naprava Razvodna mreža za 750.000,- 794.125,00 industrijski vodovod Nadomestitev in 350.000,- — dopolnitev opreme 585.600,- 845.953,70 Energetski prispevek 13,645.600,- 10,345.489,- 75,8 % 982.400,- 732.809,- 14,628.000,- 11,078.298,- 75,8 % Za financiranje teh investicij so bila koristena delno bančna, delno pa lastna sredstva. Za modernizacijo distribucije C02 plina so bila uporabljena sredstva iz kredita pri LB Splošni banki Celje 159.301,20, din za proizvodnjo brezalkoholnih TOZD Vzdrževalna dejavnost pijač pa kreditna sredstva Raziskovalne skupnosti Slovenije pri Ljubljanski banki Ljubljana in sicer din 3,660.000. Lastna sredstva pa so bila porabljena v znesku din 7,258.996,80. Plan Izvršitev Načrti in izvedba lokala Cvetličarne Zidarski odri Nadomestitev in dopolnitev 85.000,- 106.000,- 165.195,15 106.067,20 opreme 574.600,- 394.609,40 Energetski prispevek 765.600,- 665.871,75 86,9 "/o 56.400,- 47.942,70 822.000,- 713,814.45 86,8 o/0 Za finansiranje teh investicij so bila porabljena lastna sredstva. Delovna skupnost skupnih služb Plan Knjižni avtomat Ascota Razmnoževalni aparat Izvršitev Plan Izvršitev Nadomestitev in dopol. opreme — za splošni sektor 66.000,- 25.721,85 — za ekonomski finanč. sektor 90.000,- 76.689,75 456.000,- 386.131,60 84,7 % Energetski prispevek 22.000,- — Združeno poslovanje 478.000,- 386.131,60 80,8 % Zunanji kabelski priključek za strojnico Podplat 100.000,- 58.754,20 Paviljon za Zagrebški sejem 150.000,- 126.000,- Načrti za poslovno stavbo 100.000,- 38.000,- Dopolnitev razne opreme 530.000,- — 880.000,- 222.754,20 25,3 »/o Energetski prispevek 64.000,- — 944.000,- 222.754,20 23,6% Za investicije v združena sredstva so bila porabljena lastna sredstva TOZD. Sredstva za investicije niso bila porabljena le za finansiranje novih investicij in opreme, pač pa smo del teh sredstev porabili za odplačilo posojil, najetih za osnovna sredstva in sicer 7,299.301,62 in za odplačilo posojil za obratna sredstva 745.798,21 din. Vrednostni Splošno oceno o uspešnosti poslovanja najhitreje dobimo s primerjavo planske bilance uspeha — to je naših pričakovanj — in zbirne bilance uspeha po zaključnem računu. Primerjava nam potrjuje, da so bila naša pričakovanja zelo realna. Vrednostni obseg dela je 14.% večji kot leto prej, od pričakovanega pa 3 %. Ker smo pri porabljenih sredstvih prihranili 1 %, je dosežen dohodek 4% večji. V delitvi dohodka imamo od planiranega ugodnejše razmerje predvsem zato, ker je poslovna banka zmanjšala obresti za naše investicijske kredite in nam koncem leta vrnila 2,503.000 din. Stopnja prispevkov za splošno in skupno porabo smo sprejemali še med letom. Bilanca pa je dokončen obračun teh obveznosti, ki so se v znesku povečale za 34%. V razmerju ustvarjenega dohodka pa je njihov delež porastel od 7,5 % na 8,2%. V delitvi čistega dohodka smo v okviru določil samoupravnega sporazuma izkoristili vsa možna sredstva za osebne dohodke. Poprečni obseg dela izplačani osebni dohodek smo z obračunom povečali za 8,7%, vendar pa tudi to še vedno zaostaja za poprečnim izplačilom v gospodarstvu republike za 6%. Sklad skupne porabe smo planirali v minimalnem znesku. V obračunu smo upoštevali sprejeti plan porabe teh sredstev, ki vključuje tudi združevanje po sporazumih v Krajevni skupnosti in je v nadaljevanju obširno podan. Spremembo v naših cenah predstavlja vključitev tople malice, ki smo jo v tej delitvi pokrili za preteklo in tekoče leto iz sredstev skupne porabe. Za akumulacijske sklade smo namenili 11 % čistega dohodka — 8,672.000 dinarjev. V akumulacijske sklade vštevamo poslovni in rezervni sklad in obračunano amortizacijo, kolikor je večja od minimalne. V primerjavi s preteklim letom je znesek skoraj podvojen. Pričakovali pa smo več, predvsem v Polnilnici ob planiranem večjem obsegu prodaje. Upoštevaje vsa razmerja smo z doseženimi rezultati zadovoljni. Obravnavani globalni zneski doseženega in delitve so naslednji — v 000 din Doseženo v 1976 Planska bil. uspeha Doseženo v 1977 Indeksi: xo m C: Pl rL r-2 h- r- Vrednostni obseg dela 199,119 220,840 227,252 114 103 Celotni prihodek 195,466 220,840 223,520 114 101 Porabljena sred. 118,055 129,851 128,449 109 99 Dohodek 77,411 90,989 95,071 123 104 Delitev dohodka: — pogodbene obveznosti 9,435 9,586 7,339 78 76 — prisp. za skupno in splošno porabo 5,803 9,386 7,772 134 83 — čisti dohodek 62,173 72,017 79,960 129 111 Delitev čistega dohodka: — osebni dohodki 50,535 58,654 62,090 123 106 — skupna poraba 7,151 2,778 9,197 129 331 — akumulacijski skladi 4,487 10,585 8,673 193 82 Dopisujfe v svoje glasilo! 130.000, - 170.000, - 126.720,- 157.000,- VRELCI VRELCI Celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek po temeljnih organizacijah Prej obravnavana zbirna bilanca je seštevek bilanc uspeha vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Navedene značilnosti predvsem pa načela delitve in razporejanja so bila enotna, dogovorjena že ob sprejemanju plana in potrjena na zborih delavcev ob sprejemanju obračuna poslovanja za leto 1977. Na teh zborih smo obravnavali podrobneje posamezne obračune temeljnih organizacij, zato jih v nadaljevanju le kratko povzemamo. Celotni prihodek Zdraviliške dejavnosti znaša 112,482.552,16 din in je 7,4% večji kot smo planirali, ob tem pa je 3 % ostalo v povečani neplačani realizaciji. Delež posamezne obračunske enote se ni spremenil in znaša za zdravstvo in hotel Donat v vsaki petino, za ostale hotele pa skupno 58 %. Porabljena sredstva so le za slab % večja, zato je dohodek zdraviliške dejavnosti za 19,5 % večji kot smo planirali, predvsem zaradi povečanih iztržkov (17,5%) in vrnjenega dohodka delovne skupnosti (2 %}. Tudi v porabi dohodka je bistvena razlika. Poslovna banka nam je konec leta znižala obresti od investicijskih kreditov za 2,198.505.— din. Ker je prav to izdatek, za katerega smo združevali dohodek, je s tem vračilom odpadla potreba po združevanju in v letnem obračunu prenos dohodka ni izvršen. Od dohodka je 19,5 % porabljeno za obveznosti po pogodbah in sporazumih. Iz čistega dohodka pa je 33,340.359 din razporejeno na osebne dohodke kar je 9,7 % več kot smo planirali in predstavlja 84 % čistega dohodka. Za razširitev materialne osnove in rezerve je razporejen znesek minimalne akumulacije po sporazumu in znaša 5,7 % čistega dohodka. Razlika 11 % je vložena v sklad skupne porabe. V Polnilnici je planirani celotni prihodek zaradi zmanjšanega obsega prodaje mineralne vode dosežen le v višini 92 % oziroma 67,853.520 din. V tem je delež od prodaje plina 11 %. V celotnem prihodku so kompenzirani odobreni rabati, popusti in skonti, ki znašajo 10 % prodajne vrednosti. Dosežena poprečna neto cena znaša za steklenico mineralne vode 1,98 din in za kg plina C02 3,55 din. Vrednost porabljenih sredstev je enaka kot smo planirali, delno tudi zaradi neposrednega obračuna propagandnih stroškov. Dosežen dohodek za delitev je manjši za 6,3 %. Obveznosti iz dohodka pa so ne glede na to večje za 6 %, ker se računajo od drugih osnov. Obračunani osebni dohodki so 3 % večji kot smo planirali in so v obsegu kot to dopušča sporazum, vendar nekoliko večji kot jih opredeljuje resolucija. Ob tem pa so tudi vlaganja v razširitev materialne osnove in za rezerve bistveno večja (za 70 %) od mineralne akumulacije po sporazumu. V obračunu Polnilnice je vključen obračun rednega nadzora in vzdrževanja vrelcev, za kar smo v obravnavanem letu porabili 1,904.296 din. Po dogovorjenih internih cenah obračunana vrednost dela Vzdrževalne dejavnosti — povečana za vrednost materiala — znaša 18,990.579 din, . kar je 2,8% več kot smo planirali, medtem ko je realizacija drugim izven Zdravilišča 16 % manj. Celotni prihodek 21,757.555 din je zato za 5 % manjši. Vendar so manjša tudi porabljena sredstva ter je tako v dohodku dosežen boljši rezultat. Za osebne dohodke je porabljeno 9 % več kot smo planirali. V delitvi čistega dohodka pa je zagotovljena minimalna akumulacija in sorazmeren del za sklad skupne porabe. Delovna skupnost izkazuje v bilanci uspeha s sporazumom in planom dogovorjena sredstva za funkcioniranje in za izvrševanje dogovorjenih poslov. Tako obračunan celotni prihodek znaša 21,426.562 din in presega obračunane stroške poslovanja in uporabljen dohodek za 1,278.858 din, kar je bilo vrnjeno v dohodek temeljnim organizacijam. Delovna skupnost v svojem obračunu formira sklad skupne porabe po enakih kriterijih kot temeljne organizacije. Akumulacijskih skladov pa ne more imeti. Podrobnejša obdelava in analiza pogojev in rezultatov poslovanja je obdelana v poslovnem poročilu, ki smo ga razmnožili v 80 izvodih, zato smatramo, da je dostopen vsakemu delavcu Zdravilišča. Zaposleni, delovne ure in osebni dohodki V letu 1977 je bilo po statističnih podatkih zaposlenih v Zdravilišču 770 delavcev, kar je za 2% manj kot leta 1976. To pa predstavlja 1,681.680 ur razpoložljivega delovnega časa. Od tega je bilo porabljeno za delo 1,274.812 ur, za državne praznike 46.874 ur, za do- puste, letne, izredne, študijske in porodniške 171.273 ur in za bolniške izostanke 105.716 ur. Delo prek rednega delovnega časa pa je bilo evidentirano v 37.627 urah. Od skupnega števila ur je bilo porabljeno v temeljnih organizacijah: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST, kjer je zaposlenih skupno 415 delavcev, je bilo porabljeno za delo 628.700 ur, kar je za 3 % -par uaAzt "9Č6I l02[ (treta nega delovnega časa pa za 58 % manj in jih je 15.089 ur. Saldo ur iz neenakomernega delovnika se je povečal za 17.654 ur, to je za 25 %. Ur porodniških dopustov pa je bilo za 41.955, kar pomeni 10 % več kot leta 1976. Ure bolniških izostankov so se zmanjšale za 14 % in znašajo 59.187 ur, na kar v veliki meri vplivajo tudi delovne razmere, v katerih delavci delajo. Skupne evidentirane ure vseh oblik delavcev, pripravnikov in zaposlenih upokojencev so se zmanjšale za 1 % ter v primerjavi s prejšnjim letom nimajo bistvenih odstopanj. TOZD POLNILNICA - Čeprav se je obseg dejavnosti zmanjšal za 12 %, se je število zaposlenih povečalo za 12 delavcev, in jih je skupno 154. Planirane ure so se povečale za 8 % v primerjavi z letom 1976. Ure rednega delovnega časa so se povečale za 17.974 ur ali za 7 %; ure nočnega dela so se zmanjšale za 33 % ali za 2.324 ur zaradi boljše organizacije dela. Ure iz podaljšanega delovnega časa so se zmanjšale za 2.841 ur; ur iz neenakomernega delovnika je 4.353, to je 110 % več kot leta 1976. Ure bolovanja so se povečale za 8 % in znašajo 20.658 ur. Porodniških dopustov pa je bilo za 2.821 ur. Ob 12% zmanjšanju proizvodnje mineralne vode je v delovnih skupinah polnilcev, skladišča in avtoparka 153.441 ur, kar je za 11.059 ur ali za 7 % manj kot leta 1976. Polnitev C02 se je povečala za 17 %, prav tako pa so se povečale tudi ure v plinarni za 4 % in jih je 24.425. Delovne ure kurjačev, vzdrževalne, vratarjev, laboratorija in vodstva pa znašajo 64.454 ur, kar je za 4 % manj in predstavljajo 27 % vseh ur dela v polnilnici. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST — V letu poročanja je bilo zaposlenih 107 delavcev. Ure v rednem delovnem času so se zmanjšale za 3 % in jih je 184.157. Ure nočnega dela so se povečale nesorazmerno in jih je 2.471. Ure iz podaljšanega delovnega časa so se zmanjšale za 3.343 ur ali za 71 %, saldo ur iz neenakomernega delovnika pa za 4.191 ur. Ure bolniških izostankov so se zmanjšale za 22% in jih je 14.714. Ur porodniškega dopusta pa je 2.681. Zmanjšanje ur je pri vseh delovnih skupinah razen v servisni. Čeprav se je količina opranega perila povečala za 8 % ali za 54.244 kilogramov, so se ure zmanjšale za 3 % v primerjavi s preteklim letom. DS SKUPNE SLUŽBE - Poprečno zaposlenih po statističnih podatkih je bilo v letu 1977 94 delavcev. Plačane ure rednega delovnega časa so se zmanjšale za 23.686 ur ali za 13 %. Ure iz podaljšanega delovnega časa so se prav tako zmanjšale za 91 % ali za 2.313 ur; ur iz neenakomernega delovnika je 231 ali za 96 % manj. Ur bolniških izostankov je za 11.157. Ur porodniških dopustov je 2.275, samo leto poprej pa 6.910. V skupnih službah je skupaj evidentiranih ur 203.779, kar je za 1 % več kot leta 1976. Od tega je v komerciali s potniki in založnimi skladišči 70.088 ur, kar je za 3 % več, v centru za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod pa so se ure zmanjšale za 5 % in jih je 2.654; v ostalih sektorjih DS pa jih je 131.037 ur ali 1 % manj kot predhodno leto. IZOSTANKI - Pravica delavca do izostankov je določena s predpisi oziroma s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Zato je število izgubljenih delovnih dni odvisno predvsem od teh določb, števila zaposlenih, starostne strukture zaposlenih, zaradi porodniških dopustov je večja odsotnost žena, predvsem pa vplivajo na to delovne razmere. Ugoden premik imamo pri bolo-vanju do 30 in nad 30 dni, na kar vplivajo tudi delovne razmere, v katerih delavci delajo. Izredni dopusti so se zmanjšali za 1 %, ure porodniških dopustov so se povečale za 9 %, ur invalidov pa je za 8 % manj. Delež izostankov se je v primerjavi z urami dela zmanjšal za 4 % in znaša 23,2 % ali 324.430 ur Največjo pozornost zaslužijo bolniški izostanki (brez porodniških), ki niso niti v kolektivu zaželjeni niti za delavca. Preračunano v zgubljene delovne dneve zaposlenih nam dajo naslednjo sliko: za bolovanje 1974 1975 1976 1977 zdravstvo — — 25 15 gostinci — — 22 22 Skupaj TOZD 1 15 19 21 20 Polnilnica 22 19 18 19 Vzdr. dejavnost 21 23 24 20 DS skup. službe 10 16 13 17 Skupaj 17 19 21 20 za vse izostanke 1974 1975 1976 1977 zdravstvo — — 72 57 gostinci — — 67 69 Skupaj TOZD 1 54 60 68 67 Polnilnica 56 54 51 49 Vzdrž. dejavnost 55 56 55 56 DS skup. službe 46 53 55 49 Skupaj 53 57 61 60 Skupen podatek 20 dni bolova-nja poprečno na vsakega zaposlenega delavca je neugoden. V vseh TOZD je ugodna sprememba, saj so se prebili na poprečje zdravilišča, polnilnica pa celo pod poprečje, pa čeprav ji pride 1 dan bolova-nja več kot L 1976. Na pomislek pa nas navajajo skupne službe, kjer se je število bolovanja povečalo za 4 dni. Skupen podatek vseh izostankov nam pove, da smo 60 dni poprečno na leto izven delovnega mesta, kar je za 1 dan manj kot leta 1976. Največji izostanki so pti gostincih, kjer odpade na posameznika 69 dni, kar je močno nad poprečjem. V zdravstvu lahko vidimo ugoden premik, saj je bilo leto poprej 72 dni poprečno na delavca, letos pa samo 57 dni. IZRAVNAVA NEENAKOMERNEGA DELOVNIKA - Potreba po neenakomernem delovniku je nastala iz prilagajanja dejanskega števila zaposlenih s potrebnim delovnim časom ter želje po redni celoletni zaposlitvi in zmanjšanju sezonskih zaposlitev. V letu 1977 je bilo zaposlenih 770 delavcev, za opravljene delovne ure pa je bilo potrebno 760 delavcev. Odstopanje je bistveno od maja do oktobra, ko zaposleni z delom v podaljšanem delovnem času nadomeščajo od 9 do 13 % razlike v zaposlitvi. Ker se v tem času izplačujejo le osebni dohodki za redni delovni čas, rezervirani osebni dohodek omogoča zaposlitev v ostalih mesecih leta. OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV temelji na sistemizaciji in analitični oceni delovnih mest. Kalkulativna vrednost točke je bila 0,0370 din bruto ali 0,0254 din neto, kar je za 12 % več kot leta 1976, ko je bila poprečna vrednost točke 0,0330. Stopnja prispevkov je bila 31,20, leto poprej pa 29,76 %. Vsak mesec za nazaj dodatno obračunavamo učinek za opravljene ure dela, letnega dopusta in izrednega dopusta ter nadomestila za državne praznike. Le izostanki bolovanja so obračunani po poprečju osebnega dohodka delavca iz preteklega leta. Poprečni mesečni izplačani osebni dohodki v TOZD Zdraviliška deiavnost znašajo 3.833,75 din, v TOZD Polnilnica 3.974,65 din, v TOZD Vzdrževalna dejavnost 3.740,80 din in v DS skupnih služb 5.718,65 din. Poprečno izplačani OD za celotno Zdravilišče je 4.062,95 din neto, to pa je za 19 % več kot je bilo izplačano v letu 1976. K takemu povečanju je pripomoglo tudi znatno večje izplačilo po periodičnem obračunu za 9 mesecev in po zaključnem računu tega leta v februarju. Obračun OD je v skladu z določili in v okviru dogovorjenih sredstev po sporazumu o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov v panogi naravnih zdravilišč. Gibljivi del osebnega dohodka, to je učinek, je v letu 1977 v poprečju za Zdravilišče dosege) 19"% kalkulativne vrednosti točke (0,0370 din) oziroma 71 para bruto in je v primerjavi z letom 1976 za 14 % večji. Ta procent učinka je bil izveden iz vseh delovnih skupin, ki neposredno ustvarjajo učinek, oziroma dosežen iz zastavljenega plana naše dejavnosti to je 290.000 nočitev, 30 milijonov steklenic mineralne vode in 21 plina C02. Skupna masa izplačanega učinka za osebne dohodke pa je znašala 7,235.051,95 din. Neposredno se je učinek obračunaval v letu 1977 v 41 enotah Zdravilišča, ki zajemajo 465 delavcev, 25 enot s 305 delavci pa je prejemalo poprečje izplačane vrednosti točke učinka posameznih enot. V TOZD Zdraviliška dejavnost je skupna masa izplačanega učinka za osebne dohodke znašala 4,227.796,20 din, poprečno izplačana VT učinka pa je bila 19,5 % kalkulativne vrednosti točke, oziroma 72 para bruto. In to v enoti Zdravstvo 81 para bruto, kar pomeni 22,1 % iz KOD, v restavracijah in hotelih pa je bila poprečno izplačana VT učinka 18,8 % iz KOD, to je 70 para bruto. Neposredno je v TOZD Zdraviliška dejavnost sodelovalo pri ustvarjanju učinka 357 delavcev, 58 pa jih je prejemalo poprečje posameznih enot. Dosežen procent učinka v TOZD Zdraviliška dejavnost izhaja iz 3% preseganja zastavljenega plana nočitev in zdravniških pregledov, seveda v odnosu s prihranjenimi delovnimi urami. V TOZD Polnilnica se je neposredno obračunaval učinek pri 104 delavcih iz delovnih skupin polnilcev, skladišča in plinarne. Kljub temu, da zastavljeni plan njihove dejavnosti, to je polnitev mineralne vode in brezalkoholne pijače, ni bil v celoti dosežen, je poprečno izplačana vrednost točke učinka dosegla v letu 1977 18,4 %, oziroma 68 para bruto, ker se je učinek obračunaval na podlagi dosežene strojne norme v polnilnici in delovne norme v skladišču in plinarni. Skupna masa izplačanega učinka za osebne dohodke v TOZD Polnilnica za leto 1977 je znašala 1,149.765,60 din. V TOZD Vzdrževalna dejavnost se je neposredno obračunaval učinek le pri 23 delavcih in to v pralnici, ki je dosegla 18,4 % poprečno izplačane vrednosti učinka iz KOD na osnovi 8% preseganja zastavljenega plana opranega perila v odnosu s prihranjenimi delovnimi urami. Ostalih 84 delavcev iz TOZD Vzdrževalna dejavnost pa je prejemalo v letu 1977 poprečno izplačano vrednost točke učinka TOZD Zdraviliška dejavnost to je 19,5 % iz KOD. Izplačana masa učinka za osebne dohodke v letu 1977 pa je znašala 950.444,65 din. V DS skupnih služb se je v letu 1977 obračunaval učinek v komerciali za prodajo mineralne vode in plina C02 in v komerciali za zdraviliško dejavnost in obsega 9 delavcev. Poprečno izplačana vrednost točke učinka v komerciali za prodajo mineralne vode in plina C02 je bila 13,3 % kalkulativne vrednosti točke, oziroma 49 para bruto, v komerciali za zdraviliško dejavnost pa je procent izplačane VT učinka v letu 1977 dosegel 18,3 % KOD. Ostalih 85 delavcev iz DS skupnih služb pa je prejemalo poprečno izplačano vrednost točke učinka za Zdravilišče, izplačana masa učinka za osebne dohodke pa je znašala 907.045,70 din. Oblikovanje in koriščenje sredstev skupne porabe Kot vsa leta doslej in kot smo zapisali v naših samoupravnih sporazumih, smo vsa sredstva namenjena za skupno porabo združili in jih solidarno, pod enakimi pogoji za vse, koristili. Spomnimo se, da imamo dve vrsti, dva sklada sredstev skupne porabe. Ena, imenujemo jih tudi redna, oblikujemo v mesecu februarju ko dokončno ugotavljamo in delimo dohodek za preteklo leto. Iz dohodka v ta sklad namenimo toliko kot si s programom porabe v tekočem letu predvidimo in na zborih delavcev potrdimo, če nam seveda doseženi dohodek to omogoča. Po zaključnih računih za leto 1976 smo za leto 1977 v ta del sklada namenili 2,652.000 din, iz leta 1976 nam je ostalo neporabljenih 583.000 din, z vračilom posojil za vodovode in adaptacije naj bi se zbralo 65.000 din, tako da smo imeli za porabo predvideno 3,300.000 din. Z manjšimi dodatnimi dohodki od obresti ipd. se je nabralo nekaj več, skupno 3,339.000 din. Kako smo jih uporabili, bomo videli v nadaljevanju. Drugi del sredstev skupne porabe je namenski, za gradnjo ali nakup družbenih stanovanj, za vračanje najetih posojil za prej zgrajena ali kupljena stanovanja in za kreditiranje gradnje družinskih hiš naših delavcev. Pretežni del teh sredstev se oblikuje že med letom iz doseženega dohodka tekočega leta v določenem odstotku od izplačanih osebnih dohodkov, en del se formira po potrebi in možnosti, še z delitvijo dohodka v zaključnem računu, nekaj pa še z vračilom posojil delavcev ter manjši zneski še z bančnimi obrestmi in z obračunom amortizacije iz najemnine za naša družbena stanovanja. Naš plan za leto 1977, sprejet za ta sredstva na zborih v februarju lani, je predvideval, da bo teh namenskih sredstev skupno s 378.000 din, namenjenih zanj iz dohodka 1976, 2,508.000 din. Ker smo izplačali več osebnih dohodkov kot smo predvideli, se je po že omenjenem obračunu v določenem odstotku od osebnih dohodkov, zaradi nekaj predčasno vrnjenih posojil ter zaradi večjih zneskov obresti kot smo predvideli, skupno zbralo 2,960.000 din. Gospodarjenje in razpolaganje z obema deloma sredstev je zaupano Odboru za družbeni standard. Poglejmo, kako je z njimi gospodaril, koliko in zakaj so bila uporabljena. Takoj lahko rečemo, da skrbno. Postavke namenjene za izdatke za člane kolektiva so bile skoraj v celoti izčrpane, štedil pa je tam, kjer je odločal o raznih prispevkih drugim, zelo malo so bila angažirana predvidena rezervna sredstva in tudi Konferenca sindikata je bila v svojih potrebah skromnejša kot je omogočal plan. Plan in poraba, »rednih sredstev« sta bila v glavnih postavkah naslednja: Planirano Porabljeno Indeks plan : poraba regres za letni dopust 1,190.000 1,109.300 93 brezplačna miner, voda za člane kolektiva 80.000 79.500 99 zdravljenje v zdraviliščih 70.000 78.900 113 stroški rekreacije 80.000 — odpravnine ob upokojitvi 170.000 117.000 69 jubilejne nagrade 833.000 830.000 100 razne podpore in nepredvideni izdatki 143.700 36.800 26 -stroški prikolic 120.000 90.100 75 posojilo za vodovod in elektrifikacijo 40.000 30.000 75 novoletna obdaritev naših upokojencev 144.000 136.900 95 razni prispevki 255.000 150.000 59 razni drugi izdatki 71.000 15.400 22 Na koncu leta je ostalo neporabljenih 645.885 din, kar smo prenesli v letošnje leto in s tem zmanjšali že itak velik potrebni znesek iz dohodka po zaključnem računu za letošnje potrebe. Pretežni del namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo 1,600.000 din je bil predviden in tudi porabljen za pogodbeno vezavo pri Ljubljanski banki v Celju, da bi si zagotovili v letu 1978 možnost najetja posojila za plačilo kupnine novih stanovanj v Ratanski vasi. Odobravanje stanovanjskih posojil članom kolektiva v preteklem letu ni bilo predvideno, ker so bila že v letu 1976 odobrena za dve leti skupaj. V lanskem letu so bila porabljena le sredstva predvi- VRELCI VRELCI (Nadaljevanje s 5. strani) denih trans po prej odobrenih posojilih v višini 346.000 din in odobrena 3 srednjeročna »intervencijska« posojila po 8% obrestni meri v skupni višini 65.000 din. Za doplačilo posojil za družbena stanovanja je bilo predvideno 254.000 din, porabljeno pa 202.000 din, ker zaradi zamude pri gradnji novih stanovanj v Ratanski vasi najemanje novih posojil in pričetek odplačevanja teh novih posojil nista potekala po predvideni dinamiki. Nedotaknjena je ostala tudi rezerva za morebitne podražitve stanovanj, ki naj bi bila gotova in kupljena že lani. Kot rezultat večjega oblikovanja in manjše porabe namenskih stanovanjskih sredstev je ostanek — saldo konec leta v višini 753.592 din. Ta znesek je vključen v strukturo finančnih virov za zadovoljevanje stanovanjskih potreb v letu 1978. Pri drugih sredstvih (naturalnih) skupne porabe v minulem letu ni prišlo do sprememb. Število počitniških prikolic je ostalo nespremenjeno, le da smo jih nekaj iz kampa v Medveji premestili v Faža-no. O organizaciji uporabe prikolic med letnim dopustom — za Gostinsko šolo Celje — za razvoj PTT Ce zdaj seštejemo vsa denarna sredstva, ki smo jih tako ali drugače izločili iz dohodka za skupno porabo, vključno z že omenjenimi 4,200.000 din za potrebe leta Zdraviliška dejavnost Polnilnica Vzdrževalna dejavnost Delovna skupnost Ti zneski so razvidni tudi v prikazu delitve dohodka in kot ZAKON o združenem delu predpisuje kazalce, s katerimi moramo izkazovati rezultate dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije. Ocenjujemo jih s primerjavo doseženih rezultatov in razmerij v delitvi z dosežki predhodnega leta in plana ter med temeljnimi organizacijami. Pregled predpisanih kazalcev za vse temeljne organizacije in delovno skupnost je podan v tabeli. Primerjavo s preteklim letom izkazujemo z indeksom na osnovi dosežkov v preteklem letu. smo bili že obveščeni na sindikalnih občnih zborih. Novih stanovanj v preteklem letu nismo pridobili. Za potrebe skupne porabe v letu 1978 so temeljne organizacije in delovna skupnost iz doseženega dohodka ob njegovi delitvi v zaključnem računu namenile skupno 4,200.000 din. Program porabe in oblikovanja skupno potrebnih sredstev smo »Obravnavali na vseh zborih delavcev, podrobno pa o njem govorimo v »Vrelcih« v posebnem sestavku. Po predpisih o delitvi dohodka za leto 1977 in v bodoče se kot skupna poraba delavcev v organizaciji združenega dela smatrajo tudi denarna sredstva, odstopljena za družbeno pomoč v stanovanjski gradnji, bar navadno imenujemo solidarnostni sklad, dalje sredstva, ki jih za stanovanjska posojila združujemo kot dolgoročna posojila pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, stroški toplega obroka (malice) med delom, naš prispevek iz dohodka za potrebe Krajevnih skupnosti po samoupravnem sporazumu in druge prispevke po sklenjenih sporazumih. Za te oblike skupne porabe je šlo iz dohodka temeljnih organizacij in delovne skupnosti: 1978, bomo dobili nepričakovano veliko vsoto 9,197.540 din. K tej skupni vsoti so prispevale temeljne organizacije in delovna skupnost takole: 4,681.466 din 2,381.603 din 1,127.268 din 1,007.202 din I taki predstavljajo skoraj dvo-I mesečne osebne dohodke. Ker so naše temeljne organizacij e različnih dejavnosti, bi gotovo dobili realnejšo primerjavo iz podatkov temeljnih organizacij istih dejavnosti, ki bodo po obdelavi v službi družbenega knjigovodstva »tudi objavljeni. Za naše poslovanje so značilni »predvsem »naslednji kazalci, ki so se v poročanju že uveljavili. Obisk v »zdravstvu —• od 35.126 gostov, kolikor jih je v preteklem letu obiskalo Rojgaško Slatino jih je bilo na zdravljenju 15.149, to je 43%. Ta delež »se v zadnjih letih zmanjšuje —• pred petimi leti je znašal 50,6%. Obisk Rogaške Slatine, po številu nočitev v preteklem letu, le še za 1,2 % zaostaja za rekordnim 1965 letom. V skupnem številu nočitev 321.972, je delež zdraviliških hotelov 93 odstotkov. Izkoriščenost hotelskih kapacitet znaša 63 %, v tem so boljši in dražji hoteli dosegli o»d 80 do 90 °/o, slabši in neogrevani pa le okrog 30 odstotkov. Prodaja mineralne vode je za 11% manjša kot v predhodnem letu, enako pri Donatu in Templu. Na celotnem jugoslovanskem trgu je v tem letu prodano 5 % več. Naš »delež se je zmanjšal od 7% na 6% oziroma v vrstnem redu samo za Radenci, Knjaz Milošem, Jamnico in Vrnjci. Polnilnica je obratovala samo 82 dni v dveh »izmenah, V začetku leta 1977 smo kritično preanalizirali dotedanje propagandne akcije za naša proizvoda Tempel in Donat Mg ter ugotovili, da kljub skrbno pripravljenim akcijam uspeh ni bil takšen kot smo pričakovali. Osnovni razlog je bil v nezadostnem poznavanju potrošnika, predvsem tistega, ki troši ali pa bi trošil Donat Mg. Na osnovi teh ugotovitev je bilo dogovorjeno z Zavodom za iztraživanje tržišta i!z Zagreba, da napravi motivacijsko raziskavo, »ki »n»aj nam da odgovo»r na vprašanje, kdo je naš potrošnik, kako »se ta potrošnik obnaša in kje živi. Rezultati te raziskave so »pokazali, da »so potrošniki Don»a-ta Mg zlasti ljudje v starostni grapi 30—40 »let, da živijo pretežno v urbanih naseljih, da živijo v gospodinjstvih, katerih dohodki so relativno visoki, da proizvod kupujejo zlasti ženske, da pa večina potrošnikov ne ve, »kakšne so lastnosti Donata Mg ipd. Vse to nas je pripeljalo do zaključka: ko»likor želimo imeti določen efekt od investiranja v EP akcije, moramo z našim dosedanjim in bodočim potrošnikom »komunicirati drugače kot smo doslej, oziroma kot to dela konkurenca, kajti Donat Mg ni namizna mineralna voda, ampak »zdravilna mineralna voda dn potrošniku je »potrebno »povedati ZAKAJ zdravilna. 188 dni v eni izmeni. Opravljenih je 3.749 strojnih ur. Uspešnost večjih investicijskih vlaganj •— v hotelu Donat ■—■ smo z 81% zasedeno»stjo bistveno p-resegli pričaikovanja, kar ima ob doseženi »poiprečni ceni penziona 299,70 din in 27 odstotkov izvenpenzionski porabi še dodatno vrednost. Kot uspešno ocenjujemo tudi modernizacijo »dostave plina, ki jo v tem letu še nadaljujemo. V preteklem »letu smo prodali 616 ton plina »v cisternah, skupno »prodajo »plina smo povečali za 17%. Upravičenost obnove hotelskih kapacitet nam potrjuje 80% zasedenost »lani obnovljenega hotela Strossmayerjev dom, oziroma primerjava, da smo v drugem polletju »dosegli prav tako 15 tisoč nočitev v tem hotelu »kot v celem predhodnem letu. Kako »potrošniku predstaviti Donat Mg na najbolj enostaven in razumljiv način »pa vendar dovolj efekten, nam je dala študija »Strategija tržnega ko.-municiranja Donat — Tempel •— Zdravilišče Rogaška Slatina«, prav tako narejena s strani ZIT Zagreb. Bistvo predlaganega pristopa je, da se potrošniku pove, da je Donat Mg zdravilna mineralna voda, ki se »bistveno razlikuje »od namizne mineralne vode Tempel, da pa obe prihajata iz svetovno znanega zdravilišča. Na osnovi ta»ko sprejetega »pristopa je bilo izdelanih 17 črno belih ,ogl»a»sov in izbranih 11 časopisnih medijev, preko katerih smo posredovali informacije »potrošnikom. Pri oblikovanju vsebinskega dela oglasov »so sodelovali tudi naši zdravniki ter Center za razvoj in znanstveno raziskovanj e mineralnih vod M»aribor. Oglasi s,o opremljeni s kuponi, na katerih lahko potrošniki ali pa tudi tisti, ki Donata Mg še ne trošijo, pošljejo kakršna »koli vprašanja na za sedaj še improvizirani Informativni center Donat Mg. Odziv na kupone je bil »doslej relativno velik (1.200 pisem), če upoštevamo to, da smo z akcijo star-tali šele oktobra. Na vsako vprašanje je Informativni center Donat Mg dal odgovor in sicer tako, d»a s »področja zdravilnosti Donata Mg odgovarja- za »solidarnostni stanovanjski sklad za združevanje satnovanjskih sredstev za tople malice za Krajevne skupnosti za »slatinsko obvoznico 962.105 din 1,229.999 din 1,316.635 din 880.800 din 302.000 din 145.000 din 109.000 din Kazalci rezultatov dela in poslovanja Ekonomska propaganda v letu 1977 KAZALCI, S KATERIMI SE MORAJO IZKAZOVATI REZULTATI DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE po 140. členu Zakona o združenem delu 1. Dohodek na delavca X 116.514,26 133 151.580,73 107 95.375,76 136 140.093,49 117 2. Doh. v prim. s popr. upor. sred. % 19,98 120 27,28 90 51,20 121 20,72 95 3. Čisti dohodek na delavca X 95.288,57 126 124.577,43 144 85.206,78 125 116.820,79 116 4. Akum. v prim. z dohodkom % 4,65 118 20,18 234 6,35 98 - - 5. Akum. v prim. s čist. dohodkom % 5,69 125 24,56 173 7,10 107 — - 6. Akum. v prim. s popreč. upor. sred. % 0,93 143 5,50 211 3,25 119 - - 7. OD in sred. za skup. por. na del. X 91.618,85 127 89.591,61 130 79.322,35 124 116.820,79 118 8. čisti izplač. OD na delavca X 46.005,35 118 47.695,59 127 44.889,75 129 68.624,14 129 9. Dohodek na PNK delavca X 71.847,57 132 107.573,42 102 63.782,54 135 63.311.48 117 10. Čisti dohodek na PNK delavca X 58.758,93 125 88.409,79 138 56.982,03 124 52.794,01 117 11. OD in sred. za skup. por. na PNK del. X 56.496,02 126 63.581,14 125 53.046,82 123 52.794,01 119 12. Čisti izpl. OD na PNK delavca X 31.171,53 122 33.189,10 116 30.020,02 125 30.352,98 131 13. Izloč. iz OD na delavca X 21.984,00 133 22.266,85 138 20.906,43 140 30.825,12 128 14. Izločanje iz doh. na delavca X 19.343,71 90 27.536,59 101 11.430,86 127 9.877,98 149 15. Akum. z amort. v prim. s popr. upor. poslovnimi sredstvi % 4,35 94 10,49 145 9,05 111 — — 16. Popr. upor. posl. sred. na del. X 530.478,49 106 566.407,45 125 186.271,61 114 - - 17. Celot. prih. glede na por. sred. X 1,75 119 1,52 91 1,88 112 2,59 154 18. Cel. prih. glede na por. upor. ObS X 2,80 88 1,65 66 1,85 90 - - 19. Izguba na delavca — - — - 20. Doh. v prim. s plan. dohodkom Ind. 107 92 112 114 21. OD v primer, s plan. oseb. doh. Ind. 108 103 108 97 X = v letnem znesku Indeks = realizirano : planu zdravilišču, kontaktiranje z društvi diabetikov in podobno. Program dela na področju ekonomske propagande je torej dokaj obširen in zahteven. Njegova realizacija pa je odvisna poleg vseh ostalih vplivov tudi od razpoložljivih sredstev. KADROVSKE NOVICE Sestavke so prispevali: Gordana Kitak, Fanika Stojsavljevič, Anica Halužan, Gordana Antolinc, Alenka Prah, Mg. Anton Tepeš in Marjeta Napast jo zdravniki, na vprašanja kje ali pa zakaj ni mogoče kupiti Donata Mg v določenih krajih in na splošna vprašanja, pa sam Informativni center (v ožjem pomenu besede) v okviru oddelka za ekonomsko propagando in raziskavo trga. Ne le po številu prejetih pisem, ampak tudi po podatkih o prodaji, lahko damo prvo oceno, da je tako zasnovana propagandna akcija efektna. V septembru smo dali na tržišče nov proizvod TRIMVIT — nizkokalorično brezalkoholno pijačo z okusom limone in oranže. Zaradi omejenosti sredstev za ekonomsko propagando je bilo uvajanje proizvoda na trg relativno skromno oziroma nezadostno. Res je, da so nekatere trgovine Trim-vit že uvrstile na prodajno mesto, toda žal je povpraševanje po njem še vedno zelo majhno. To pomeni, da potrošnik našega novega proizvoda še ne pozna. medijska propaganda (časopisi, radio) pospeševanje prodaje uvajanje novega proizvoda Trimvit (značke, plakati) ostalo In kaj imamo v programu dela na področju ekonomske propagande za letošnje leto? Naj večjo težo v celotnem programu dla bo imela nadaljevalna akcija za Donat Mg. Vsebinsko je akcija pripravljena tako, da bomo bolj kot doslej izdvojili Donat Mg od vseh ostalih mineralnih vod v Jugoslaviji kot mineralno vodo, ki je mnogo več kot le namizna mineralna voda. Upoštevajoč vsebino akcije bodo prišli kot mediji v poštev časopisi in radio. Prioritetna področja za izvajanje akcije so Slovenija, Hrvatska, BiH, Beograd, Vojvodina. Letos bomo začeli tudi z medijsko propagandno akcijo za V okviru pospeševanja prodaje smo razpolagali z več ali manj tradicionalnim propagandnim materialom, kot so to natakarski bloki, odpirači, kozarci, značke, ure in novoletni material. Ta material so delili našim kupcem predvsem potniki. V letu 1977 smo sodelovali tudi n a nekaterih domačih in tujih sejemskih prireditvah. Šli smo z našo ponudbo na spomladanski in jesenski zagrebški velesejem, obrtni sejem v Celju, sejem Alpe adria, spomladanski in jesenski sejem v Grazu, sejem Gast v Celovcu, sejem Anuga v Kolnu in nekatere turistične sejme oziroma prireditve prek Poslovne skupnosti naravnih zdravilišč Slovenije. Za vse to delovanje ekonomske propagande skupaj z zdraviliško turistično propagando, v okviru katere je bil poudarek zlasti na oglaševanju o prireditvah v zdravilišču, smo porabili 3,823.099,20 din, in sicer: 2,086.835,85 din 470.060,10 din 234.114,00 din 1,032.089,25 din Trimvit in to preko TV, radia in kina. Ta akcija bo imela najmočnejšo intenziteto v Sloveniji in nekoliko na področju Hrvatske. Obširen program dela imamo tudi na področju pospeševanja prodaje in odnosov z javnostjo. V mislih imamo predvsem nekatere nove oblike propagandnega materiala za prodajno mesto, ki naj bi potrošnika vzpodbujale k nakupu naših proizvodov. V okviru odnosov z javnostjo imamo v programu informativni materiala, posebno številko našega glasila Vrel-programu dela bo imela nada-ci namenjenega našim kupcem, organizacijo obiska kupcev v V mesecu februarju 1978 so sklenili delovno razmerje naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije Komerički Milan - 1. 2. 1978 — razporejen na opravljanje del in nalog priprava v sel vrst jedil (kuhar); Plevčak Albina - 3. 2. 1978 -razporejena na opravljanje del in nalog — enostavna strežba in obračun (pomožni natakar); Beloševič Željko — 9. 2. 1978 — razporejen na opravljanje del in nalog — enostavna strežba in obračun (pomožni natakar). TOZD POLNILNICA Uršič Miroslav — 2. 2. 1978 — razporejen na opravljanje del in nalog šoferja tovornega avtomobila; Marič Marko — 6. 2. 1978 razporejen na opravljanje del in nalog — razkladanje in nakladanje v skladišču in pri kupcih (skladišče Ri-jeka); Zorič Radojica - 10. 2. 1978 — razporejen na opravljanje del in nalog — razkladanje in nakladanje v skladišču in pri kupcih (skladišče Rijeka). TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Parki Kampuš Lojzka — 6. 2. 1978 — razporejena na opravljanje del in nalog — samostojno opravljanje vseh vrtnarskih del (vrtnar). Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Zdravstvo Osek Zofiji — 6. 2 1978 — razporejeni na opravljanju del In nalog — čiščenje prostorov v terapiji, sezonska zaposlitev. Zagoršek Tatjani — 15. 2. 1978 — razporejeni na opravljanju del in nalog pripravnice za medicinsko sestro, sporazumno. Restavracije Krajnčec Josipu — 15. 2. 1978 — razporejenemu na opravljanju del in nalog — strežba in obračun gostinskih storitev (natakar), sporazumno; Herak Anici - 24. 2. 1978 -razporejeni na opravljanju del in nalog — pomivanje črne in bele posode in pomoč pri čiščenju prostorov (pomivalka) sezonska zaposlitev. TOZD POLNILNICA Guščič Žarkotu - 20. 2. 1978 — razporejenemu na opravljanju del in nalog — razkladanje in nakladanje v skladišču in pri kupcih (skladišče Rijeka), ni opravil uspešno poskusnega dela. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Pralnica Belcer Heleni — 16. 2. 1978 — razporejeni na opravljanju del in nalog — likanje z likalnim strojem v pralnici, sezonska zaposlitev. V mesecu febmarju 1978 je rodila delavka Hasanovič Branka, natakarica, punčko. K. T. VRELCI VRELCI 8 Nekaj sklepov odbora za družbeni standard Na seji, na kateri je Odbor za družbeni standard sestavil program formiranja in porabe sredstev skupne porabe v letu 1978 (glej poseben prispevek v tej številki Vrelcev), je obravnaval tudi vloge naših delavcev in druge tekoče zadeve. Sprejel je naslednje sklepe in stališča: — Prošnji Hrepevnik Jakoba se ugodi, tako da prispeva za zdravljenje le 550 din namesto 1100 din, ker je koristil zdravljenje v našem zdravilišču brez hotelskih nočitev. — Potrdi se predlagani odpis drobnega inventarja skupne porabe za prikolice. Vrednost odpisanega Di znaša 909,69 din. Nabaviti je nov manjkajoči oz. odpisani drobni inventar za prikolice in sicer iz sredstev, ki so za to predvidena v planu za leto 1978. — Osnovni šoli Boris Kidrič Rogaška Slatina se za pomoč pri organizaciji pustne čajanke odobri 250 krofov. — Srednji tehnični šoli — gradbeni oddelek Celje se odobri finančna pomoč za organizacijo maturantskega plesa v višini 500 din. — Društvu vrtnarjev Slovenije se nakaže članarina za leto 1978 v znesku 500 din. — Krajevni organizaciji SZDL Rogaška Slatina se odobri iz sklada skupne porabe denarna pomoč za organizacijo proslave »Dneva žena« v višini 800 dinarjev. — Društvu orijateljev mladine Šmarje pri Jelšah je bil za skupno novoletno praznovanje in obdaritev otrok nakazan prispevek v višini 30.520 din. — V 56. številki Vrelcev smo pisali, da nam je Plava Laguna TOZD Novi Grad poslala ponudbo za izmenjavo gostinskih kapacitet za koristenje letnega dopusta članov našega in njihovega kolektiva. Naknadno pa so nas obvestili, da njihovi delavci ne bodo koristili svojih svojih letnih dopustov pri nas. Zato ta varianta odpade. Prejeli pa smo novo ponudbo za letovanje oz. zamenjavo z gost. podj. Jadran Rovinj. Nudijo nam zidane hišice, pravijo jim »vile Rubin«. tik ob morju z dvema posteljama in pomožnim ležiščem. V hišici je poleg bivalnega prostora še kuhinja in predprostor z verando. Plaža je novo urejena, za prehrano pa je poskrbljeno v veliki restavraciji v naselju. Te hišice so oddaljene od Rovinja približno tri kilometre, vendar je stalna zveza z avtobusom. Cena penziona je zelo ugodna in sicer 145 din. Za otroke do 2 leti je brezplačno, do deset let se plača 50 % cene penziona, od 10 do 15 let pa 70 %. Odbor je pooblastil organizatorja, da zbere interesente za letovanje v Rovinju in pripravi predlog višine cene penziona, ki naj bi ga plačali delavci za letovanje. Na svoji 45. seji je dne 8. 3. 1978 med drugim obravnaval naslednje točke dnevnega reda: 1. Teze za razpis posojila za gradnjo in nakup družinskih stanovanj, 2. Razpis za zdravljenje delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina za leto 1978, razpis posojila za vodovod in elektrifikacijo in 3. Razno. V nadaljevanju podajam pomembnejše sprejete sklepe: Letošnja posojila za gradnjo in nakup družinskih stanovanj bi razpisali oz. odobravali pod naslednjimi pogoji: 1. Skladno s sprejetimi stališči na zborih delavcev v letu 1976 in v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju družinskih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem Zdravilišča se lahko za posojilo potegujejo tisti delavci, ki pri banki namensko varčujejo in imajo na podlagi varčevanja ali drugih oblik pogodbene vezave sredstev letos možnost najeti pri banki posojilo. 2. Interesenti za posojilo predložijo bančne pogodbe o varčevanju ali pogodbeni vezavi odboru, pred koristenjem kredita pa tudi pogodbo o najetju posojila pri banki. 3. Za zavarovanje posojila v bodoče ne bi več služila vknjižba zastavne pravice na bodočo hišo, marveč zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav. Posojilojemalec mora plačati zavarovalno premijo v enkratnem znesku, ki znaša 0,5 % od zneska posojila. 4. S prijavo na razpis bo moral reflektant predložiti naslednjo dokumentacijo: — pogodbo z banko o namenskem varčevanju ali pogodbo o drugačni pogodbeni vezavi denarja pri banki; — zemljiško knjižni izpisek ali pravici uporabe na stavbni parceli; — gradbeno dovoljenje — kolikor stavbne parcele še nima, potrdilo Samoupravne kom. interesne skupnosti, da mu je zagotovljena parcela, če morda reflektant za posojilo namerava parcelo kupiti iz posojilnih sredstev; — potrdilo obč. upravnega organa, da je vložil zahtevek za gradbeno dovoljenje in da za izdajo dovoljenja ni ovire, če ob času prijave za posojilo morda še ni plačal komunalnega prispevka in ga namerava plačati iz posojilnih sredstev; — prepis pogodbe za nakup družinskega stanovanja, če ga namerava kupiti od gradbene organizacije, ki taka nova stanovanja prodaja; — podatke o višini OD in obremenitvi za že najeta potrošniška in druga posojila; — izjavo zakonskega tovariša, da bo s podpisom pogodbe solidarno prevzel obveznost vračanja posojila in vse druge obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe. Pred podpisom pogodbe bo potrebno predložiti še: — odstopno izjavo za odtegova- — vinkulacijo zavarovanja stano-nje mesečnega obroka posojila; vanjskega objekta v gradnji; — pismeno izjavo, da bo zavarovanje proti riziku požara in drugim nevarnostim sklenil za stvarno vrednost stanovanjske hiše oz. stanovanja, ga obnavljal za ves čas odplačevanja posojila in vsako ev. novo sklenjeno zavarovalno polico vinkuliral v korist Zdravilišča. Posojilojemalec bo moral na*svo-je stroške vknjižiti v zemljiški knjigi predkupno pravico na stanov, hiši ali stanovanju v korist Zdravilišča, do popolnega odplačila posojila. V posojilni pogodbi bo posojilojemalec moral sprejeti obveznost, da bo takoj vrnil ves neodplačani ostanek posojila, če mu bo delovno razmerje prenehalo po njegovi volji (izjemna upokojitev), po odpovedi s strani Zdravilišča po njegovi krivdi ali če mu delovno razmerje preneha po zakonu ali pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa, preden bo posojilo v celoti odplačano. 5. Posojilo bo načeloma dodeljeno vsaj v isti višini kot je pridobljena pravica do bančnega posojila na podlagi varčevalne pogodbe, povečano za 15 % kot .stimulacija za razvrednotenje privarčevanega denarja v času varčevanja zaradi zvišanja cen. 6. Odplačilni rok in obrestna mera sta enaka kot za bančno posojilo. 7. Gornja meja možnega posojila je 200.000 din če sta oba zakonca zaposlena pri Zdravilišču in 150.000 din če je pri Zdravilišču zaposlen samo eden od zakoncev. 8. Če najema posojilo samec ali oseba brez družinskih članov je gornja meja posojila 200.000 din. Pogoj za samskega moškega pa je, da je odslužil kadrovski rok. 9. Tranše posojila bi bile odobrene v odvisnosti od možne dinamike gradnje v 1. 1978 in 1979. 10. Izjemoma se lahko potegujejo za akontacijo na posojilo v letu 1978 tudi člani kolektiva, ki že namensko varčujejo pri banki, pa letos še ne pridobijo pravico do najetja bančnega posojila, če gradijo in se jim na objektu morda dela škoda. Pogoj za tako najetje posojila je posebna izjava, s katero se posojilojemalec zavezuje, da varčevalne pogodbe ne bo prekinil in da bo bančno posojilo najel, banki pa dovoljuje obvestiti Zdravilišče, če bi pogodbo kljub tej obveznosti razdrl. Če bi posojilojemalec kljub tej obveznosti varčevalno pogodbo razdrl, se mu najeto posojilo spremeni v kratkoročno z 12% obrestno mero in mesečnim obrokom 1/3 osebnega dohodka obeh zakoncev. Za to obveznost bo podpisal predhodno odstopno izjavo ob podpisu pogodbe. Odbor vabi vse člane kolektiva, da mu posreduje svoje mnenje in dajo morebitne pripombe na predlagano vsebino razpisa do 31. 3. 1978. V začetku aprila bo odbor sklepal o prejetih pripombah in objavil razpis, tako da bi posojilo lahko odobravali v začetku maja. Odbor vabi vse reflektante za posojilo, da že takoj pričnejo zbirati potrebno dokumentacijo, ker bo razpisni rok v aprilu sorazmerno kratek. Za zdravljenje delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina v letu 1978 je namenjenih 105.000 din. Prosilec mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je v delovnem razmerju pri Zdravilišču neprekinjeno najmanj 3 leta, — da prošnji za odobritev nadomestila priloži potrdilo šef zdravnika ali od njega pooblaščenega zdravnika, da je zdravljenje v naravnem zdravilišču potrebno, — da se bo zdravil v času letnega dopusta ali koristi proste dni, — da zdraviliškega kraja, v katerem mu bo zdravljenje odobreno, ne bo mogel spremeniti, — da sam prispeva k stroškom zdravljenja eno polovico regresa za letni dopust, če mu bo zdravljenje odobreno prvič, in cel znesek regresa, če se je že prejšnja leta zdravil na stroške Zdravilišča. Posojila za gradnjo vodovodnih priključkov in elektrifikacije v letu 1978 bo odbor delavcem odobraval pod naslednjimi pogoji: — najvišji možni znesek posojila znaša 7.500.— din, — rok za vračilo kredita je eno leto, obrestna mera 2 %, — pričetek vračanja posojila je prvi naslednji mesec po odobritvi, — s pismeno izjavo posojilojemalec pooblasti izplačilno blagajno Zdravilišča, da mu od osebnega dohodka oziroma nadomestila od osebnega dohodka ali drugih prejemkov odtegujemo mesečno pogodbeno dogovorjeni znesek odplačila posojila, — da posojilodajalcu dovoli nadzor o namenskem koristenju posojila. Skupni znesek sredstev posojil za gradnjo vodovodnih priključkov in elektroinstalacije v letu 1978 znaša 40.000,— din. Ta sredstva bodo postopno na razpolago do konca leta 1978. Razpisi so razobešeni na oglasnih deskah in v vodstvih TOZD in DS. Rok za oddajo prošenj je 10. april 1978. Razen spredaj navedenih pogojev vsebujejo razpisi še ostale določbe, ki so potrebne, da lahko interesent uveljavi pravico do posojil oz. do nadomestila za zdravljenje. Pod točko razno je bilo obravnavanih več prošenj. Sprejeti so bili naslednji sklepi: — Krajevni organizaciji ZB NOV Kozje so odobri finančna pomoč v znesku 500 din, kot prispevek za nakup praporja, — Krajevni organizaciji ZB Rogaška Slatina se odobri finančna pomoč za leto 1978 v znesku 1.500 din. — Moškemu pevskemu zboru Zdravilišča se odobri akontacija 20.000 din. — Konferenci sindikata Zdravilišča se predlaga, da izoblikuje predloge za izplačilo regresa. Z. E. Program formiranja in porabe sredstev skupne porabe v 19781. Odbor za družbeni standard je, tako kot vsako leto doslej, sestavil program potrebnih sredstev za namene skupne porabe v letu 1978 in ga v februarju predložil zborom delavcev, da so zagotovili del teh sredstev pri delitvi čistega dohodka za leto 1977. Drugi del potrebnih sredstev bomo oblikovali iz tekočega čistega dohodka med letom ob izplačilu osebnih dohodkov, nekaj pa še prihodnje leto ob izdelavi zaključnega računa za letošnje leto, če bo dosežen zadosten dohodek. Oblikovanje in vrste sredstev skupne porabe ter nove vrste izdatkov, ki se med to porabo uvrščajo po novih zakonskih predpisih, so pojasnjene pri poročilu o porabi teh sredstev v lanskem letu, zato tu ponovna razlaga ni potrebna. Zaradi preglednosti bomo v tem sestavku obravnavali le tisti del skupne porabe, ki naj se po letošnjem programu neposredno porabi v naši delovni organizaciji. V naš gospodarski plan, ki ga bomo sprejemali v prihodnjih mesecih, pa moramo seveda zajeti celoten program, torej tudi naše obveznosti po raznih samoupravnih sporazumih. V skladu z našimi samoupravnimi splošnimi akti je izdelan plan potrebnih sredstev skupne porabe Izdatki za člane kolektiva — regresi za letni dopust — brezplačna mineralna voda — zdravljenje v zdraviliščih — stroški toplega obroka — stroški rekreacije — odpravnine novoupokojenih — jubilejne nagrade — razne podpore in nepredvideno Prispevki in darila — prispevek sindikatu in ml. organ: — prispevek pevskemu zboru — novoletna obdaritev upokojencev — prispevek za vaške ceste — razni drugi prispevki Ostali izdatki — stroški počitniških prikolic — obveznosti iz preteklega leta — razni drugi izdatki skupno za Zdravilišče in predvidevamo solidarno trošenje teh sredstev za predvidene namene. V planu rednih sredstev je načrtovana poraba za iste namene kot že več let doslej, novi sta dve postavki. Eno, to je strošek toplega obroka med delom, nam nalaga zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ker po tem zakonu ta strošek bremeni sredstva skupne porabe, torej čisti dohodek preteklega leta, dočim se je doslej pokrival iz tekočega skupnega dohodka. Druga, manjša postavka namenja nekaj sredstev kot pomoč našim delavcem za asfaltiranje vaških cest, če bi z lastnimi prispevki ne zmogli celotnih stroškov, ki bi odpadli nanje. V sestavku o gospodarjenju s sredstvi skupne porabe v lanskem letu smo videli, da je bila za leto 1977 načrtovana skupna poraba — redni del v višini 3,300.000 din. Zaradi nove postavke — stroški za topli obrok, večjega zneska za regres za letni dopust ter manjšega (inflacijskega) povečanja drugih »rednih« postavk in kljub manjšim potrebnim sredstvom za jubilejne nagrade, se bodo izdatki predvidoma povzpeli na 4,920.000 din. Torej skoraj pol stare milijarde! Glavne postavke v tem programu so: 1.613.000 din 110.000 din 105.000 din 1.450.000 din 87.000 din 285.000 din 363.000 din 37.000 din 85.000 din 40.000 din 190.000 din 60.000 din 145.000 din 115.000 din 82.000 din 113.000 din Posojila za vodovod in elektrifikacijo Potrebna sredstva so formirana takole: Ostanek iz lanskega leta Vračilo posojil delavcev Iz dohodka 1977 po zaključnem računu 40.000 din 645.900 din 74.100 din 4,200.000 din O konkretni porabi in angažiranju sredstev za posamezne namene bo odločal Odbor za družbeni standard v skladu s svojimi pooblastili in nalogami ter določili internih samoupravnih aktov. Za zdravljenje v raznih zdraviliščih bo tudi letos potrebna lani uvedena participacija koristnikov. Prispevek bo znašal polovico regresa za letni dopust, če koristi zdravljenje prvič in cel regres, če ga koristi ponovno. Način uporabe in razdelitve sredstev za regres za letni dopust še ni določen. Vsi sodelavci so vabljeni, da preko sindikalne organizacije aktivno sodelujejo pri oblikovanju predlogov za dopolnitev sedanjega načina razdelitve v smislu intencij sindikalne liste. Razdelitev sredstev je predvidena proti sredini leta. Plan namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo je letos dosti večji kot prejšnja leta in dosega 9,965.000 din, to je kar celo staro milijardo. Postavke so naslednje: Odplačilo najetih posojil Odplačilov najetih posojil Kupnina za 22 stanovanjskih enot Rezerva za eventuelne podražitve Vezava pri banki za bodoča stanovanja Posojila članom kolektiva Potrebna sredstva bodo predvidoma oblikovana takole: Prosta sredstva iz lanskega leta Vračila obrokov posojil Obresti od vezanih sredstev pri banki Del najemnine stanovanj za amortizacijo Sredstva iz letošnjega čistega dohodka Posojila pri banki in Samoupravni stanovanjski skupnosti 550.000 din 550.000 din 7.200.000 din 147.000 din 700.000 din 1.368.000 din 753. 600din 396.900 din 103.000 din 51.500 din 1.300.000 din 7.360.000 din Obrazložimo na kratko prednje postavke!- Za odplačilo posojil potrebujemo letos že več denarja, ker bomo morali vrniti že tudi prvi obrok posojil, ki jih bomo letos najeli. O najetju teh posojil so odločali zbori delavcev že prejšnja leta, ko smo programirali nakup novih stanovanj v Ratanski vasi in dve leti zapored vezavo sredstev pri banki kot podlago za ta posojila. V letošnjem letu bodo novi stanovanjski bloki v Ratanski vasi dograjeni. Kot smo že večkrat omenili, imamo v teh blokih rezerviranih 22 stanovanjskih enot in to: 8 garsonjer 11 enosobnih stanovanj 2 dvosobni stanovanji in 1 trosobno stanovanje Spredaj prikazana sredstva so namenjena za kupnino teh stanovanj, pridobili pa jih bomo, kot je že tudi bilo večkrat obravnavano, z najetjem posojil pri Splošni banki Celje (bivši podružnici Ljubljanske banke) 6,860.000 din in pri Samoupravni stanovanjski skupnosti 500.000 din. Kot osnovo za ta posojila smo deponirali pri banki 3,000.000 din, ki jih dobimo nazaj eno leto po odplačilu posojil, predvidoma po 11 letih. Za pridobivanje potrebnih novih strokovnih kadrov moramo imeti tudi v prihodnjih letih na razpolago prosta stanovanja. Težko jih bomo zagotovili samo z lastnimi sredstvi. Zato smo v letošnjem planu še predvideli za novo vezavo pri banki 700.000 din, kar nam po sedanjih bančnih pogojih omogoča po 18 mesecih najetje 1,470.000 din posojila. Za posojila članom kolektiva je po planu namenjeno 64.000 din iz posebnih namenskih sredstev za ta-koimenovana »intervencijska« posojila na 3 letni rok in z 8 % obresti, če jim je potrebna pomoč za vselitev v novo zgrajeno hišo. Od lani odobrenega takega posojila je bil na koncu leta še neizkoriščen znesek 4.000 din; Iz tekočega čistega dohodka je z izplačevanjem na dosedanji način ob deponiranju osebnih dohodkov predvideno 1,300.000 din za odobravanje novih posojil za gradnjo družinskih hiš in ev. zasebni nakup družbenih stanovanj. Z dvoletno pripravo je letos predviden prehod na nov način odobravanja v povezavi z namenskim varčevanjem pri banki ali z drugačnim sodelovanjem z njo, ki daje pravico na posojilo pri banki, na posojilo pri samoupravnim stanovanjski skupnosti in na posebno premijo tistim varčevalcem, ki imajo nižje dohodke. Tako kombinirani povečani posojilni viri bodo omogočili lažjo, hitrejšo in, gledano na daljši rok, za graditelja tudi cenejšo gradnjo. Odbor za družbeni standard je predlog vsebine razpisa posojil že objavil, razpis posojil je predviden v aprilu, odobravanje posojil pa v maju. Menimo, da bo iz tega kratkega prikaza ciljev in obsega programa zagotavljanja in pospeševanja našega družbenega standarda vsakomur razvidno, da glede na naše gospodarske možnosti namenjamo v te namene sorazmerno velik del našega čistega dohodka. To nam naj bo vzpodbuda, da poskušamo vsak po svojih možnostih doprinašati k povečanju našega dohodka in s tem tudi k oblikovanju še večjih denar: nih sredstev za te namene. A. T. KAKO SMO VOLILI 9. MARCA! 9. marca smo volili v SIS in v ZBOR ZDRUŽENEGA DELA. Kako smo volili? Št. vpisanih v volilnem imeniku Število udeležencev % TOZD 1 — zdravil, dej. 440 406 92,27 TOZD 2 — Polnilnica 143 143 100 TOZD 3 — Vzdrževal, dej. 113 113 100 DS skupne službe 86 86 100 V TOZD zdrav, dejavnost ni bila udeležba 100% predvsem zaradi tistih, ki so bili na ta dan v bolniški oz. so bili kako drugače upravičeno odsotni. P. F. VRELCI VRELCI Nova vzpodbuda za stanovanjsko varčevanje Z letošnjim letom so uvedene, že dolgo pričakovane, premije za bančne stanovanjske varčevalce z nižjimi dohodki na člana gospodinjstva. Premija bo lepo nadomestilo za povišanje cen, ki v času varčevanja delno razvrednoti privarčevani denar. O namenskem varčevanju pri banki kot poti za pridobitev dodatnih stanovanjskih posojil smo v našem glasilu že večkrat pisali. O njem smo zopet začeli malo več govoriti proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta, ko se pripravljamo, da prvim našim sodelavcem, katerim letos varčevalna doba poteče, odobrimo posojila iz naših sredstev skupne porabe po novem načinu. Precej naših delavcev je po tehtnem premisleku že prišlo do prepričanja, da bodo mnogo lažje gradili, če hodo k svojemu denarju, ki ga nekaj časa zbirajo in po pogodbi z banko pri njej mesečno vlagajo, po poteku pogodbene varčevalne dobe dodali poleg zdraviliškega posojila še posojilo banke in posojilo Samoupravne stanovanjske skupnosti. Namesto dveh kupčkov torej rajši štiri! Res je, da rast cen delno zmanjša vrednost privarčevanega denarja, toda manj kot mislimo. Marsikdo pozabi, da po varčevalni pogodbi, ki jo sklenemo n. pr. za 2 leti, vlagamo 24 zaporedni mesečnih obrokov in da zaradi dviga cen zgubimo res največ pri prvem obroku, pri vsakem naslednjem manj in pri zadnjem nič, ker po vložitvi zadnjega takoj dobimo posojilo in z njim ves svoj denar, skupno z 2 % obresti, na razpolago. Redko kdo, ki se še ni mogel odločiti za tak način zbiranja denarja za gradnjo svoje hiše ali nakup stanovanja, pomisli, koliko je vreden denar, katerega bo na ta način dodatno dobil kot posojilo in lahko koristil takoj, vračal pa prihodnjih 10 in več let in to zaradi inflacije vsako leto lažje, saj se z inflacijo višajo tudi osebni dohodki. Vse, kar s tem dodatnim denarjem, t. j. posojilom, zgradi sedaj, bo plačal po sedanjih cenah, ko pa bo te sedanje zneske vračal, bodo cene gotovo zopet višje. Torej nekaj izgube pri varčevanju in dosti dobička, ker zgradi po najetju posojila dosti več in mnogo ceneje kot če bi gradil vrsto prihodnjih let samo s svojim denarjem. Sedaj pa k temu, kar napoveduje naslov! Zveza samoupravnih stanovanjskih skupnosti Slovenije in Združenje poslovnih bank SR Slovenije sta v imenu svojih članic podpisale DOGOVOR O POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV PREMIJ NA PODLAGI NAMENSKEGA STANOVANJSKEGA VARČEVANJA ZA OBDOBJE DO LETA 1980. Namen tega dogovora je, da- bi pri občanih kar najbolj povečali interes za stanovanjsko varčevanje s tem, da bi varčevalcem z nižjimi osebnimi dohodki zagotovili premijo, to je brezplačni dodatek na privarčevani znesek kot nadomestilo izgube zaradi zmanjšanja vrednosti denarja, ki je bil naložen pri banki. Za premijo se lahko poteguje, po končani varčevalni dobi in ko mu je bilo odobreno bančno posojilo po pogodbi o namenskem varčevanju, vsakdo, čigar poprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva ne presega 75 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu. K prošnji za premijo mora priložiti posojilno pogodbo z banko ter dokaze: o višini poprečnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva, da še ni lastnik primernega standardnega stanovanja ali hiše in da bo uporabljal sredstva za gradnjo ali nakup stanovanja oziroma hiše v kraju, kjer je zaposlen ali bo stalno prebival. Isto velja tudi za tiste, ki pogodbeno varčujejo za rekonstrukcijo (obnovo) starih hiš. Vloga za premijo mora biti rešena v 30 dneh. Če so dani pogoji za dodelitev, nakaže Samoupravna stanovanjska skupnost denar na bančni račun upravičenca, da ga le — ta .uporabi za iste namene kot bančno posojilo. Prejemnik premije je vezan z enim samim pogojem. Ce bi hišo, ki jo je zgradil z bančnim posojilom (in drugimi) po varčevalni pogodbi, prodal prej kot bi odplačal kredit, bi moral vrniti celotno prejeto premijo in še plačati obresti. Premijo lahko dobi varčevalec po tejle lestvici: Ce znaša poprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva, ugotovljen v primerjavi s poprečnim dohodkom v SRS v pret. letu Je višina premije v odstotku za privarče- vani znesek pri 2 letnem varčev. 3 letnem varčev. 4 letnem varčejt. 5 in več let. varč. do 45 % 16% 20% 25% 31% nad 45 % do 60 % 11% 15% 20 "/o 26% nad 60 % do 75 »/o 7% 11% 16% 22% Če najamejo posojilo občani, ki so samski oziroma občani, ki nimajo nobenega člana gospodinjstva, so dovoljene višine poprečnega mesečnega dohodka višje, tako da so upravičeni do premije po gornji tabeli do 90% (zgoraj 45%); nad 90 o/o do 120 o/0 (zgoraj 45% -60%), in nad 120 o/0 do 150% (zgoraj 65 % — 75 %). Kaj pomeni to praktično? Pokažimo primer. Po podatkih Zavoda za statistiko je znašal poprečni mesečni osebni dohodek v Sloveniji v lanskem letu 4.844,— din. Če od tega zneska izračunamo odstotne deleže, ki so pogoj za upravičenost do premije, dobimo: 45% od 4.844,— din znaša 60% od 4.844,— din znaša 75% od 4.844,— din znaša 90% od 4.844,— din znaša 120 % od 4.844,— din znaša 150% od 4.844,— din znaša 2.179.80 din 2.906,40 din 3.633,— din 4.359,60 din 5.812.80 din 7.266,— din Za premijo se lahko torej poteguje občan, ki ima družino, če poprečni mesečni dohodek na člana njegove družine ne znaša več kot 3.633,— din, in samec oziroma občan brez družinskih članov, če njegov dohodek ni večji kot mesečno 7.266,— din. Upravičencem z dohodkom izpod teh zneskov se višina premije določi v odvisnosti od konkretne višine dohodka in višine privarčevanega zneska seveda. V skupni mesečni dohodek se računa osebni dohodek, otroški dodatek in ev. drugi redni dohodki (npr. od obrti ipd.). Predočimo si možen izračun premije! Delavec s štiričlansko družino je sklenil pogodbo o namenskem varčevanju za dobo 2 let in mesečnim zneskom 1.000,— din Po preteku varčevalne dobe, t. j. po dveh letih (vzemimo, da je to letos) ima v banki privarčevanih 24.000,— din. Ce je bil lani skupni poprečni mesečni dohodek te družine manjši kot 8.719,- din (4 X 2.179,80), to je manj kot 45 % slovenskega poprečnega mesečnega dohodka na člana družine v letu 1977, ima pravico do premije v višini 16 % od privarčevanega zneska, to je 16 % od 24.000,— din, kar znese 3.840,— din. Ali ni to pomemben in lep prispevek, ki mu ga družba doda iz solidarnostnih stanovanjskih sredstev? Poglejmo še kakšen izračun! Če bi naš delavec iz prejšnjega primera varčeval tri leta, bi privarčeval 36.000,— din in prejel 20% premije, to je 7.200,— din; pri štiriletnem varčevanju bi prejel 25 % od 48.000,— din, to je 12.000,— in pri petletnem 31 % od 60.000,— din, kar znese 18.600,— din. Pri skupnem mesečnem dohodku 4 članske družine več kot 8.719,— din in manj kot 11.625,— din (4 X 2.906,40 din) bi premija bila za dveletno varčevanje 11 % od 24.000,— din, to je 2.640,— din in za tri in večletno po prednji tabeli 15 0/o, 20 o/0 in 26%. Pri skupnem mesečnem dohodku več kot 11.625,— din in manj kot 14.532,- din (4 X 3.633,- din), bi znašala premija 7 %, 11 %, 16% ali 22% od privarčevanega zneska, to je od 1.680,— din do 13.200,— din, kar se lahko izračuna iz prednje tabele. Verjetno večini ne bo težko podobnih izračunov sestaviti za družino z manj družinskih članov ali za večje pogodbene zneske varčevanja. Pomembna posebnost tega dogovora je tudi možnost, ki je dana Samoupravnim stanovanjskim skupnostim, da lahko v okviru sredstev, ki jih vsako leto namenijo za pre-miranje namenskega stanovanjskega varčevanja, odstotke premije povišajo ali znižajo. Naša Samoupravna stanovanjska skupnost je v marcu zbirala mnenja temeljnih organizacij, svojih članic, ali bi bilo umestno višino premije spremeniti. Mi smo ji posredovali predlog, naj bi v ohrabritev prvih varčevalcev — pionirjev, premijske odstotke v okviru možnosti zvišali. Ne vemo, kaj bodo predlagali drugi. Prepričanje o koristnosti namenskega varčevanja se, kot smo rekli že v uvodu, vedno bolj utrjuje tako pri nas kot pri drugih kolektivih. V naši občini pred dvemi leti teh varčevalcev skoraj da ni bilo, sedaj jih je že več kot 120 in njihovo število vztrajno raste. Naj ta članek vzpodbudi tiste, ki še oklevajo, da se bodo čim prej odločili. Nadomestilo izgubljene vrednosti denarja s premijo iz solidarnostnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo je lep dodaten prispevek za lažje reševanje stanovanjskih težav tistim, ki si stanovanje želijo in so pripravljeni zanj tudi sami kaj žrtvovati. Vse, ki želijo dodatna pojasnila, tako glede premij, ki so obravnavane v tem članku, kot glede raznih možnih oblik pogodbenih aranžmajev z banko vabimo, da se obrnejo na člane odbora za družbeni standard ali na ekonomsko finančni sektor. A. T. Zlata pravila za varno delo UPORABLJAT OSEBNA ZAŠČITNA SREDSTVA NE OPRAVLJAJ NIKAKRŠNEGA DELA brez ustreznih zaščitnih sredstev — če se škodljivi vplivi ali nevarnost ne morejo odpraviti že z osnovnimi zaščitnimi ukrepi. CE SE NE BOŠ ZAVEDAL, da lahko brez uporabljanja osebnih zaščitnih sredstev postaneš invalid, se ne boš tako kmalu in tudi ne lahko naučil ta sredstva uporabljati. NE UPORABLJAJ NEPRAVILNO osebnih zaščitnih sredstev, ki so predpisana; takšen neodgovoren odnos do zaščitnih sredstev ima lahko težke posledice. AKO NE BOŠ UPORABLJAL ZAŠČITNIH SREDSTEV povsod, kjer je tako predpisano in kjer so potrebna, boš ustvarjal pogoje za nesrečo .in profesionalne bolezni. NE POZABI, da je treba osebna zaščitna sredstva enako kot stroje, naprave in delovno orodje, od časa do časa pregledati, očistiti, prekon-trolirati, zamenjati kakšen izrabljen del, sicer bi prav tako lahko povzročil nesrečo. NE POZABI zahtevati od vodje, naj preskrbi osebna zaščitna sredstva, ki manjkajo. HIGIENA IN PRIMERNA DELOVNA OBLEKA IN OBUTEV PRISPEVAJO K VARNOSTI NE HODI PREBLIZU odkritim obračajočim se delom kakšnega stroja, če nimaš povezanih las, ali če imaš oblečeno kakšno ohlapno obleko. Zdi se nedolžno, vendar pa so lahko v takih primerih predpasnik, ruta, kravata ali kakšen trak in podobno vzrok za nesrečo. NE NOSI NA DELU delovne obleke, ki ni primerna za delo in ni sešita tako, da se prilega k telesu; po možnosti naj obleka nima našitih žepov in če je treba, naj bodo rokavi zasukani navznoter. NE POZABI, da moraš biti med delom brez kakršnegakoli nakita: prstana, zapestnice, ogrlice, ročne ure in podobnih okraskov. Nakit lahko pomeni zaradi nepazljivosti skrito nevarnost. NE PRIBLIŽUJ SE ODPRTEMU OGNJU ali kraju, kjer kaj iskri, če imaš obleko iz lahko vnetljivega materiala ali če je natopljena z oljem, organskimi topili, lahko vnetljivim prahom ali kakšno spojino, ki se eksplozivno spaja s kisikom. NE OBEŠAJ IN NE PUŠČAJ delov svojih oblačil blizu strojev, zagonskih naprav, električnih prevodnikov ali na krajih, kjer lahko izbruhne požar. Za to so garderobne omarice ali kakšna druga za to določena mesta. NE HODI NA DELOVNEM MESTU BOS ali v slabi, raztrgani obutvi, ali brez zaščitne obutve, če se zaščitna obutev zahteva. NE ZAPUŠČAJ PODJETJA v umazani ali zamaščeni delovni oble- ki, in ne zapuščaj dela, dokler nisi opral rok in se umil, po potrebi pa tudi skopal — če so za to dani pogoji. NEVARNOSTI PREŽIJO TUDI V DRUGIH PRIMERIH NE POZABI, da je mnogo snovi, s katerimi delaš, nevarnih in škodljivih. Zaradi njih grozi nevarnost tebi kot tudi tvojim tovarišem. Nekatere povzročajo eksplozije in požare, druge pa škodljivo delujejo na naše zdravje. Zato se ne smeš obnašati do takih snovi ravnodušno, temveč ravnaj z njimi previdno, tako kot je predpisano, ob uporabi osebnih zaščitnih sredstev — da ne bi morda povzročil eksplozije ali požara večjih razsežnosti, zaradi česar lahko utrpi škodo celoten obrat, kakšen izmed tvojih tovarišev pa bi se lahko pri tem tudi težje ponesrečil. NE BO TI JASNO, kakšni nevarnosti se izpostavljaš in kakšne posledice te lahko zadenejo zaradi tvoje nepazljivosti ali nepravilnega ravnanja z nevarnimi snovmi, če ne boš seznanjen z njihovimi lastnostmi. NIKAR SE NE OBOTAVLJAJ primerno zavarovati vsako mesto, ki je lahko nevarno; če pa tega s sredstvi, ki jih imaš na razpolago, ne moreš storiti sam, obvesti o tem svojega neposrednega vodjo. NE HODI V TEMAČNE PROSTORE, ki so slabo ali pa sploh niso razsvetljeni, v jame ali rezer- voarje, ne da bi vzel s seboj primerno svetilko — skrita nevarnost preži! NE SPUŠČAJ SE V SILOSE, bunkerje in podobne objekte, če nisi privezan z varnostno vrvjo in če te vrvi ne drži oseba, ki je seznanjena z opravilom, ki naj ga izvršiš v notranjosti objekta in ki bo tvoje delo nadzirala, ter kar je prav tako zelo važno, če niso poprej storjeni vsi ustrezni varnostni ukrepi: zagotovljen nenehen dotok svežega zraka, aparat "s kisikom ipd. NE ZAČENJAJ Z DELOM s kislinami ali alkalijami, ne da bi razen zaščitnih osebnih sredstev uporabljal tudi vse ustrezne naprave, ki preprečujejo razprševanje tekočin, s katerimi delaš. NIKOLI NE VSTOPAJ v zaklenjene prostore ali v prostore, pred katerimi je na tablici z opozorilom poudarjeno, da je vhod prepovedan — razen če si za to pooblaščen. NE BODI NEPREVIDEN pri uporabi tekočin in plinov pod pritiskom: vode za brizganje, hidravličnega olja, komprimiranega zraka in drugih snovi — da ne bi nehote koga poškodoval. NE DELAJ NA STREHAH ali na večji višini, če se nisi poprej prepričal, ali to zmoreš in če nisi poprej zavarovan z osebnim zaščitnim sredstvom. ALKOHOL JE VZROK MNOGIH NESREČ NE PIJ ALKOHOLNIH PIJAČ med delom ali med odmorom, da bi »se osvežil«, to je lahko vzrok za poškodbo. NE DOVOLI VINJENI OSEBI vstop v delovne prostore. NE VERJEMI, da deluje alkohol vzpodbudno na organizem, kot se ponekod nepravilno meni. Nasprotno, alkohol napada živčni sistem in zmanjšuje aktivnost organizma. NE PIJ čezmernih količin alkohola niti v prostem času in ne hodi na delo vinjen ali po popivanju, ko nisi dovolj odgovoren za svoje postopke. Po brošuri »ZLATA PRAVILA« Redakcija Zaštita rada BEOGRAD VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Cujež. Tisk In klišeji: CGP Mariborski tisk. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije. Praznovale smo 8. marec Dan je bil, kot so vsi drugi. Delavnik je bil, pa vendar 8. marec. Delale smo kot včeraj in kot bomo jutri. Družina ne sme ostati lačna in stanovanje ne mrzlo in razmetano. Morda pa smo po opravljenem delu le imele trenutek časa za prijeten klepet? In mogoče se nas je spomnil otrok, mož ali prijatelj s toplim stiskom roke, z zvončkom ali telohom ali pa z najdražjo lončnico. Morda nam je kdo rekel prijazno besedo, da smo začutile njihovo hvaležnost, mogoče nam je ljubeč pogled povedal, da nas potrebujejo in da smo jim v veselje ... Tudi v kolektivu niso pozabili na nas. Konferenca sindikata nas je pismeno povabila na skupno praznovanje, ki je že kar tradicionalno. Mnoge sodelavke sem — malo za šalo, malo za res — vprašala, če se bodo vabilu odzvale. Nekatere so se že mnogo prej odločile za, druge proti. Cisto razumljivo je, da se nekaterih obveznosti ne da preložiti. Ne morem pa razu- meti tiste, ki pravi: »Ne grem, ker mi ne odgovarja ...«, da nima časa in še in še. Mar je res tako težko preživeti še eno dodatno uro s sodelavkami? In nazadnje je kulturni program pripravljen za vse in namenjen tudi tebi: mati, žena, dekle. Tudi ti bi slišala lepe misli otrok, ki so jih recitirali z iskrenostjo in ljubeznijo. Povedali so nam, kako nas vidijo s svojimi otroškimi očmi in kako nas ocenjuje njihovo mlado srce. In tista pesmica, ki so jo peli: »Mamica je kakor luna, vse noči bedi, da počiva njeno dete mirno, brez skrbi...« Namenjena je bila tudi tebi, čeprav je nisi slišala. Prav gotovo bi se ob njej spomnila lepih in težkih dni, ki si jih preživljala morda ob bolezni svojega otroka, ko si trepetala zanj. Zdaj ti je v zahvalo povedal, »da te ima rad, ker si ga rodila, ker mu zapoješ pesmico, ker ga car-taš, ker mu očistiš čevlje in da si pridna, ker narediš vse, kar ata reče«. Morda bi se tudi tebi orosilo oko, ko bi slišala: »Mamica, brez tebe ne bi mogel živeti. Ti si moja najljubša mamica ...« Res, čudovite misli in izpovedi otrok so nas ganile. Za take trenutke nam ne bi smelo biti žal časa, saj prav takrat zvemo, da nas cenijo in da smo jim potrebne. Verjetno ne bi pretiravala, če bi rekla, da nam je tista urica programa pomenila zelo veliko. Lepo je bilo doživetje — naša proslava — toda 8. marec ni samo nekaj lepih besed in šopek rož. To je vse tisto, kar smo si ženske v dolgih stoletjih težko priborile. Na ta dan tudi družbenopolitične in delovne organizacije pregledujejo in ocenjujejo zastopanost žensk v družbenopolitičnem življenju, v delegacijah in samoupravnem odločanju. In 8. marec je, žal, edini dan v letu, ko damo priznanje vsem delovnim ženskam. Morda pa bo celo kdo pripomnil, kot sem nekje prebrala: »Ženske so hotele imeti vsaj enkrat v letu svoj praznik. To se jim je zgodilo 8. marca.« K. J. VRELCI VRELCI PREČRTAJTE TUDI TO Odnosi na delovnem mestu Predstavljanje O predstavljanju novega delavca, ki je prvič prišel v novo delovno organizacijo smo že govorili. Seveda pa s tem še nismo izčrpali vsega, kar je treba vedeti o predstavljanju. Da bi osebi, ki se ne poznata, sklenili znanstvo ali vzpostavili prvi stik, se morata druga drugi predstaviti. Potem bosta še naprej vzdrževali stike, če bosta za to zainteresirani. Tudi za predstavljanje ima bonton »zlata pravila«: 1. Moškega moramo vedno predstaviti ženski. 2. Mlajšo osebo je treba predstaviti starejši. 3. Osebo na nižjem družbenem položaju je treba predstaviti osebi na višjem družbenem položaju. 4. Posameznika je treba predstaviti zakonskemu paru. 5. Mlajši zakonski par je treba predstaviti starejšemu. 6. Obvezno morate predstaviti osebe, ki so z vami v družbi pa se ne poznajo. HUMOR GOSTILNIŠKE Gost: »Naženite vendar tega psa od mize. Ves čas renči name, tako da še jesti ne upam.« Gostilničar: »Bodite brez skrbi. Ničesar vam ne bo storil. Renči le zato, ker vidi, da jeste iz njegove sklede.« Gost: »Tale kokošja obara pa ne zasluži svojega imena. Nič kokoši ni bilo v njej.« Natakar: »Ste morda v srbskem pasulju že kdaj našli kakšnega Srba?« Natakar: »Kako vam je teknil zrezek?« Gost: »Sem že jedel boljšega.« Natakar: »Že mogoče, toda ne pri nas.« Pepe: »Hk, mnogo te, hk, ne loči do popolnega tepca.« Jože: »Imaš prav. Le ta miza med nama.« »Povej Francelj, kako si sinoči opravičil ženi svoj pozen prihod dvomov?« »Imenitno«, pravi Francelj. »Ko sem se tiho po prstih približal postelji, je žena v polspanju vprašala: »Fifi, si ti?« Jaz pa sem ji nato hitro nekajkrat obliznil roko — in že je zaspala.« 7. Če neka oseba izrazi željo, da bi se spoznala z drugo osebo, ki jo vi poznate, jo nujno predstavite. 8. Če neko osebo predstavljate skupini oseb, ni nujno posamično predstavljanje, temveč je dovolj, da glasno poveste njeno ime in priimek in s tem je predstavljanje končano. 9. Če se pri predstavljanju izmenjujejo posetnice, mora mlajša oseba oziroma oseba z nižjim družbenim položajem ponuditi posetnico starejši. Moški praviloma prvi daje posetnico ženski. Izjema od teh pravil je, da se ženska prva predstavlja šefu kot tudi osebam na zelo visokih družbenih položajih. Nekaj besed o načinu predstavljanja. Če na primer želite predstaviti svojega prijatelja Novaka generalnemu direktorju Krajncu, vaš prijatelj pa je mlajši človek, ki je šele začel delati, tedaj boste nagovorili Krajnca z besedami: Tovariš generalni direktor, dovolite mi, da vam predstavim svojega prijatelja Novaka. Tovariš Novak — tovariš Krajnc! Drug drugemu se bosta rahlo priklonila in Krajnc bo ponudil Novaku roku, potem pa se bo pričel pogovor. Enako boste predstavili moškega ženski. Pri predstavljanju pazite vedno, da pravilno in dovolj glasno izgovorite imena oseb, ki jih predstavljate. Če se zgodi, da niste dobro slišali imena osebe, ki vam jo predstavljajo, lahko še enkrat vprašate po imenu. Navadno ni potrebno, pogosto pa je tudi nemogoče opraviti predstavljanje na velikih sprejemih, zborih, kongresih, konferencah ipd. V večini takšnih primerov pa bi moral biti vsak gost predstavljen vsaj gostitelju. Na velikih banketih si je treba prizadevati, da bi bili predstavljeni vsaj najbližjim sosedom za mizo, če pa tega nihče ne stori, se lahko predstavite sami. Če se pri predstavljanju sedi, moški vedno vstane (izjema so starejše osebe in invalidi) ženska pa obsedi. Dekleta vstanejo, kadar jih predstavljate starejši ženski ali moške- Temeljno pravilo je, da opravi predstavljanje neznancev tretja oseba. Kot smo videli, to ni vedno mogoče. Zato se morate v nekaterih primerih tudi sami predstaviti neznani osebi ali osebam. Do takšnega predstavljanja pride najpogosteje na sprejemih za večje število povabljencev. Poleg tega se pogosto lastnemu predstavljanju ni mogoče izog- niti niti v poslovnih odnosih, ko na primer po službeni dolžnosti vstopite v pisarno delovne organizacije, kjer vas ne poznajo. Takrat se navadno predstavite z besedami: »Dovolite mi, da se predstavim — Janez Novak.« Lahko dodaste tudi svoj poklic, kajti to je v poslovnih stikih pogosto zelo pomembno. V poslovnih stikih ravna tako tudi ženska. Umetnost pogovarjanja Najbolj praktično pravilo za pogovor v družbi smo našli pri ameriških strokovnjakih za bonton. Izrazili so ga s tremi besedami: STOJ, GLEJ, POSLUŠAJ! Prva beseda pomeni, da pogovora ni treba nadaljevati za vsako ceno, temveč je treba tudi vedeti, kdaj velja končati. To pomeni, da pogovor ne sme nikoli preiti v samogovor, kajti vsi imajo enake pravice, da izrazijo svoje mnenje. Poleg tega ni treba, da bi bil jezik hitrejši od pameti. Držati se je treba ljudskega pregovora »Beseda izrečena ne vrne se nobena«. »GLEJ« pomeni, da je treba vedno gledati na izraz obraza sogovornika. Narejeni smeh sogovornika in njegovo stalno: »da, da .. . nikogar ne sme preslepiti. Jasno je, da mu misli begajo kdo ve kod in da ga vaše govorjenje sploh ne zanima. Tretji izraz pomeni, da morate biti parlamentarni in da ne smete sogovornika niti preklinjati niti mu segati v besedo. Če bodo v pogovoru izražena nasprotna mnenja, nikar ne dvigujte glasu, ne kričite, ne žalite sogovornika oziroma njegovih dokazov, s katerimi se ne strinjate, ne pobijajte s prostaškimi besedami. Pravilo je, da je treba spoštovati mnenje vsakogar in mu je treba nasprotovati vljudno. Tuj jezik ne uporabljajte v prisotnosti oseb, ki ga ne razumejo. Izogibajte se temam o boleznih, o letih starosti kot tudi o osebnih težavah. V družbi se prav tako ne sme od strokovnjaka zahtevati strokovnega mnenja. Obstaja nevarnost, da se bo prijeten pogovor sprevrgel v moro za vse prisotne, če recimo vprašate zdravnika za kakšen nasvet o svoji bolezni. Previdni bodite, kadar v družbi steče pogovor o osebah, ki niso prisotne. Tak pogovor se kaj lahko sprevrže v opravljanje in intrige. Znano je, da prizadeti kaj kmalu zvedo o tem. Priporočamo skrajno previdnost pri pripovedovanju anekdot in šal. Vse niso za vsako družbo, še zlasti ne »mastne šale.« Če kdo napačno izgovori kakšno besedo, ni vljudno, da ga popravljamo pred vso družbo. Če ste koga žalili, potem se mu takoj opravičite. (Po knjigi: Poslovni bonton) Novi sindikalni odbori V mesecu februarju letos so bili na občnih zborih Osnovnih organizacij sindikata TOZD in DS izvoljeni novi sindikalni odbori in sicer: TOZD Zdraviliška dejavnost predsednik 1. Čugalj Zinka - 2. Turnšek Slava 3. Jurič Tone 4. Herič Jože 5. Počivavšek Marija 6. Jager Marija 7. Turnšek Marija 8. Holešek Ivanka 9. Grah Hermina 10. Cmager Ivan 11. Ulaga Francka 12. Strašek Franc 13. Herček Marija 14. Kolar Božo 15. Fruk Branko TOZD Polnilnica: 1. Polajžer Franc — predsednik 2. Zorin Anton 3. Dosedla Jože 4. Srpčič Jožica 5. Polajžer Regina 6. Dole Marija 7. Jagodič Radko 8. Zorin Milan 9. Furman Franc TOZD Vzdrževalna dejavnost 1. Smole Ivan — predsednik 2. Jakob Metod 3. Stojnšek Angela 4. Tanšek Stanko 5. Tramšek Štefka Delovna skupnost: 1. Slemenšek Fanika — predsednik 2. Dole Stanka 3. Sajko Tončka 4. Šrimpf Dragica 5. Maučič Irena 6. Kolar Božo 7. Zupan Erika