N»jy«čji tloreniki dnevnik v Združeni državah Ve^auvteleto - • • $6.00 Za pol let» - • • • • S3.00 Za New York celo leto - $7.00 Z» isKMMm&tvo celo leto $7.00 IJistisloyenskihLdelaycevT AmerlkL #The largest Slovenian Da2y §6* the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. XEU5TOH: COBTLAHPT 2876 WO. 154. — STBV. 154. Entered ma Second 01— Matter, September «1. 1908, » the Post Office at Bow York, H. njqtec Act of Ooagtase of March 3. 1879. "—toSww. ifflwunw ' _ NEW YORK, FRIDAY, JULY 2, 1826. - PETEK, 2. JULIJA 1926. , ___YOLPME YTYTV ^ T.^rwyy TTni^ SKRČENO LAŠKO ČASOPISJE Najbolj kratke domače novice, brez inozemskih, to je cilj novih dekretov za ekonomijo.. — Za vsako provinco po en list« — Osebni žurnali-zem je obsojen na pogin. — Mussolini pravi, da bo zmagal v tem boju. RIM, Italija, l. julija. — Revolucijonarna transformacija italijanskega časopisja, v katerem se bo priobčevalo le enostavna dejstva dogodkov v domači deželi, a nikakih inozemskih novic, je cilj fa-šistovskega ekonomskega načrta. Povelje kabineta, da se skrči vse liste na šest strani, je prvi korak v tej smeri. Napol oficijelni list Tribuna izjavlja, da bo najprej izločil podrobna inozemska poročila in nato polagoma šport, umetnost in literaturo ter poročila o sodnijskih slučajih, posebno takih, ki se tičejo zločinov. — Imeli bomo suhe liste, omejene na najbolj bistvene komentarje, — pravi 11 Te vere, skrajni fa-šistovski organ, ki ironično dostavlja: — Zalibog, da ne bomo mogli izvedeti, kaj se godi ob bregovih Potomaca. impero vidi v skrčenju delo ženija ter izjavlja, da je postal dnevni žurnalizem naravnost škandalozno trošenje papirja. Glede listov izven velikih mest je izjavil Turati, generalni tajnik fašistovske stranke: — Vsaka provinca ne more imeti več kot en ča-sois, kateri bo objavil povelja stranke ter na kratko pojasnil politična dejanja fašizma. Ves ostali prostor bo posvečen delu, katero se bo izvajalo. — Osebni žurnalizem, je izjavil Turati, je obsojen na pogin. — Trdno sem sklenil uničiti nešte-vilne tedenske liste, ki se sicer pečajo z narodnimi problemi ter širijo osnovne fašistovske ideje, ki pa predstavljajo le osebno trpkost ter literarno nestrpnost urednikov. LONDON, Anglija. 1. julija. — Benito Mussolini je baje rekel: — Pred menoj je bitka, v kateri hočem zmagati, bitka za ekonomsko restavracijo Italije. V drugih bitkah, v katerih se je moral boriti fašistovski režim, je zmaga že izvojevana. Sedaj posvečam resno pozornost restavraciji trgovske bilance ter stabilizaciji lire. V nadaljnih svojih izvajanjih je rekel: — Pomožna sredstva bodo mogoče involvira-la težkoče za posamezne osebe ali razrede, a boljše je, da trpijo ti kot da bi trpel ves narod. Prepričan sem, da bodo nove omejitve, katere ?em naložil ekonomskemu življenju Italije, sprejete, ne le brez opozicije, temveč z navdušenjem. Ce bi pozval Italijane, naj delajo po deset ur na dan mesto po devet, sem prepričan, da bi pristali v to. Spoznavajo namreč, da ni za temi regulacijami vladna kaprica, temveč narodna potreba. Vedo, da sem dal jaz sam vzgled s tem, da sem delal po štirinajst ali celo po osemnajst ur na dan. — Odredbe, katere sem uveljavil in ki bodo še uveljavljene, bi ne mogle biti sprejete pod režimom socijaliza ali potom puhle parlamentarne razprave. Izvirati morejo le iz modre, trdne in dobrohotne avtoritete države, ki združuje v sebi sile ta~ ko delodajalcev kot uslužbencev ter jih uporablja v dobro celokupnosti. V Italiji smo dosegli to, kar so poskusili ruski boljševiki in kar se jim in posrečilo. Uničili so kapital. Mi se ga poslužujemo v skupen dobro- tatra kampanja proti pogodbam z Italijo. BEOGRAD, Jtugmlavija, 30. jn-nijfc — V govoru «lede dahna-t nekeptt otoka Korčula je trdil littaAf poslane« Štefan Radič, da je jugftHtovamki ikinister za zu-i anje zadeve Ninči' podpisal po- ISana Z ^"^'j0- ne bi J- vat j* «0 voicbli tekom afldnjih l^l^Mih dm Wpanjo I'lWi t,« pohabim, ker Skednje- 5 " vaaiJiLM=' ——nr^i VaL«.! * » t wiru B8" vedb Radiea 90 'za viseli ka ter« ob«, r tl Zarota proti kralja Atfonzu. Francozi so baje prepre-, čili izvršitev zarote, ko-1 je namen je bil umoriti kralja Alfonza, — Policija je prijela anarhista, katerega so iskali radi umora kardinala leta 1923. < PARIZ, Francija, 1. julija. —1 Španski knaflj Ailfomo je včeraj , zapiu^tUL Pariz, in francoska policija je pričela zopet pro^tejše dihati. V kolikor je prišel vpo&tev ■španski ki^jj. jie bik> potovanje skrano za«lovoljd\x> in ol)a, on in kraljica Viktorija, ata lah'ko počela karata hortela. Več kot enkrat sta se izniutznila svojemu ^prein-1 stvu, in policija j« morala preživeti markikale.ro mučno uro, da ju zopet izsledi. Strogo nadzorovanje auarhi-stiičniih in španskih reviolucijonar-aiih krogov zadnjem časai je razkrilo dejstvo, Ja se nekaj pripravlja. Pet mož z argentinskimi polnimi ljistd je dotspeio v prieet'ku maja v neko francosko pristanišče. Zasledila jih je poMcija, kakor-hitro so prišli v Pariz. Dva mlada moža te skupine sta se nastanila \ mirnem pemzajonatu. Eden teh je bil Quedia Francisco Ascaso, rojen v Ludevaru na Španskem leta 1901, mehanik in natakar, notoričen anarhist in eden morilcev kardinala Sio^evil-la y Romero, nadškofa iz Saraigo-ze junija meseca leta 1923. Tova?niš Aseasa je ajiarhist Boli a vent ura Duretti, rojen v Leonu na Španskem leta 1896, spj-eten vlomilec ter včasih tudi mehainlk. Preitekii ipetek, ob sefclmih zju-t-raj, so skUenild štirje uradniki aretirati dvojico ter so •zavzeli pozicije v bližini njih stanovanja. Ko sta prišla ven, so jima policisti sledili ter naenkrat navalili na oba. Duretija eo laihko arotirali, a Ascacjo se je pričel boriti in čeprav je potegnil svoj revolver, se ga 11 i mogel poskižiti Oba sta imela ■na-basame revolverje ter v žepih na-tlaJjne naboje. Ascaso je imel tisoč ipesov v gotovini, potrdilo za naikup močnega italijanskega avtomobila in nasilov garaže, kjer je N, Antgdija, 1. julija. — Velika ljudska nuoaea, obsttoje-ča v glarvn-eni iz španskih podanikov, je 'priredila bučen sprejem kralju Alfonzu in kraljici Vi^o-riji, ko sta dospele semkaj. Krafijov£&a dvojica je potovala iz Pariza preko Calais in Donrera. Ko se je izkrcala v Doverju, ju je sprejel šparsaki posiamik, ki je spremil knaija in kraljico v London. Od takrat naprej je ael avtomobil Od rok. do r»ok. Koneieuo ga je zadnji teden kupil dr. Ragibkva-ra za postno siuižbo med Imat-skoni in obalno, a mkdo ni hotel plačati sedeža na tem avtomobilu. Kadar vidijo kmetje veliki rdeči avtomobil, ki potuje pmzen, napravijo eaoamemje križa ter hitro izrečejo molitev proti hx*lob-uemjl dlAiL 136 oseb -je bilo žrtev potresa. Vbc kot 100 ljudi je bilo ubitih tekom potresov zadnjega tedna. — Prizadeti kraji 90, na Sumatri, v Californiji* Al-zaciji in na otokih Sredozemskega morja. Izza pretekle soboler ko «0 se pojavili poteesni snnki -na iztočni strani Sredozemskega morja, so poročali o potresnih sunkih tudi iz drugih delov sveta. Lie v enem slučaju pa je bila povzročena izdatna .škoda Na otoku Sumatri, kjer je bilo ubitih več kot 130 ljudi, so (povzročili pctiresni sun-, ki izdatno materijalno škodo. V torek so čutili potresne =unke v južni Rodeziji v Afriki; slični potresni aunki so «e pojavili tudi v petin mestih, v Štr^ shurgu, Eipi-nalu, Kolmarju, Muilhausen in Bel fort u. Ti .sunki pa «0 bili naito ■poiireinbni ter niso /povzročili ni-kake -»kode. LOS ANGELES, Cal., 1. julija. Xa tibletnico lanske potresne katastrofe je obislkal včeraj obal južne Califonnije lahek ,potresni 1 sunek. PADANG, Sumalo-a, 1. julija. — Govei-ner se je vrnit včeraj z inšpekcijskega potovanja po provinci ter izdail aiajto izjavo, v kateri je rekel, da je 'zaenkrat nemogoče ugotoviti število Ijndi, ki so bili ubiti tekom pctftnesa v Padanju, ker se je pripetila katastrof i na tržili dan, ko se je mudilo v mes.tu veliko ljudi z dežele. Ka-menita poedopja v mestu so se porušila. WASHINGTON, D. C., 1. julija. Zelo ipriprosto pojteisrcilo glede postanka potresov je podal včeraj dr. William Dowie, ki se peča že dolgo s proučevani jem potresov v vlaxlni zemljemerski siujžbi. Soglasno z njegovim pojasnilom je dež glavni \izirok potresov, ki so se zadnji čas pojaivili v različnih delih sveta. ------'N Mokrači so le malo potrosili. WASHINGTON, D. C., 1. julija.— Pred senatnim odsekom, ki preiskuje kampanjske denarne izdatke, je nastopil včeraj kot priča kapitan SAavrton iz Baltimore, ustanovitelj Zveee proti iprohibi-cij-skenvu amenckmeUbu. Organizacija, ki ima isvoj sedež v Wasli-ingrtonu. in ki je postala v teku let najbolj mogočna nasprotnica prohibici je, 'je izdada izza. svoje udta-aioaitve leta 1918 pa do marca tekočega leta le $800,000. LAB0RITI PROTI KRALJU * V angleški poslanski zbornici se še vedno Vrši debata glede premoga. — Nikakega znamenja ni opaziti, da bi bil Jcmalu sklenjen mir v industriji. — Stavka traja sedaj že dva jmeseca, — Vsi poskusi so se izjalovili. LONDON, Anglija, 1. julija.—Poslanska zbornica je debatirala včeraj o ameadmentih k vladni premogovni predlogi, ki je bila sprejeta predvčeraj šnjim. Skrajni socijalist John Buchanan je sicer sramotil kraljevske osebe, a njegova pripomba je bila hitro zatrta in debata se je vršila mirno naprej, kot se spodobi tako vzvišenemu zastopstvu kot ie angleški parlament. Amendment, katerega je predlagalo več liberalnih članov in ki je določal, da naj se vladno o-semurno premogovno predlogo lahko suspendira ali prekliče na temelju resolucije parlamenta, je bil zavrnjen z 230 glasovi proti 25. Prejšnji ministrski predsednik MacDonald je rekel, da odobrava amendment v principu, da pa bi ne bil zadovoljen z nobeno drugo stvarjo kot s popolnim preklicom predloge glede osemurnega delavnika. Izjavil je, da bi preklical to odredbo prvi trenutek, ko bi prevzel vlado. Položaj v premogarski stavki vsled včerajšnjega sprejema vladne predloge je anomalen in zapleten. Sprejem te predloge ne obvezuje nobenega pre-mogarja, da dela po osem ur na dan mesto po sedem. Kljub sprejemu predloge mora vsled tega vlada v družbi nadaljnih, ki zagovarjajo osemurni delavni dan dokazovati, bo delo nadaljne ure prispevalo k rešitvi premogovnih problemov. Včerajšnja parlamentarna zmaga vlade, ni do-sedaj niti malo vplivala na voditelje premogarjev. Se vedno pravijo, da so trdni v svojem sklepu, da se bore do konca. Kljub temu pa je to, kar se je zgodilo včeraj v poslanski zbornici, definitiven korak v smeri proti miru v premogovni industriji. Sprejem premogovne predloge je brez dvoma precej ojačil upanja, da bo kmalu zlomljeno mrtvilo v premogovni krizi. Pred dvema mesecema je izbruhnila premogar-ska stavka, a obe strani sta ostali trdovratni kot sta bili izpočetka. Mirovni napori, vprizorjeni v različnih krogih, ne najdejo oficijelne podpore niti na tej, niti na oni strani. Med onimi, ki skušata uravnati zadeve, sta lord Lodenderry in lord Wimbourne, odlična lastnik* premogovnikov ter zmerni delavski voditelji kot Henderson, Clines in Hartshorn. Njih napori pa so ostali dosedaj popolnoma brezuspešni Nameni Alfonza pri obisku v Angliji. PARIZ, Francija, 1. julija. — V nekem poročiiKu isz Sfen Seibagtia-na na Španskem se glasi, da je oatarejae hčerke Beatrice s pricem of Wales. Kon-veneijonalna vprašanja ne pridejo pri tem baje niti mailo vpoStev. o Seznam« To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dm ar jib ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponndba uga jala, posebno Se, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. , .. Dinarji Lire Posebni po- Bbi. .... ______ $ 9.46 Lir...... 100......$ 4.35 datki. Din..... 1,000 .... $ 18.60 Idr...... 200...... $ 8.40 Pristojbina.n ispla- Di* .... 2*00 .... $ 4&2S Lir ...... 300 ......$12*0 "E^fJg^; Din..... 5,000 .... $ 92.00 Lir...... 500 ......$20.00 uLiji Din. .... 10,009----- $183.00 Lir...... 1000 ......$39.00 dedi :ta $25. ali manji znesek 75 cw- Za poinjatve,, ki presegajo DesettisoČ Dinarjev ali pa DvatisoS Ur toy* o* 525. naprej dovoljujemo poseben sneska primeren popust do $300. po Sesate NaknsB* m hmfevm *ima iz vrinjene t najkrajšem Času ter Za vetje sveto »o gi- raFimson za strelko tL-% wnwi—i dogovoo, FRANK SAKSER STATE BANK ?2. Coijtlaiidt Street Phone: coetlandt 4687 New York, N. i« tdino dmxmtko p*4i4tjs v N** Torku, ki ima, vplačan predpisani kapital wa izvršiva** postov državna banka, ter se v soglasju s postavo eamore imenovati danka. rmst ▼ U*m im J»asW $3^tM73.47, t bese**: — trimQIJooe ■ __111 ll IIII »liftiliillil OterJsr ia 47 eentov. ROCKEFELLER Pred par dnevi je praznoval John D. Rockefeller obletnico svojega rojstnega dne. Se par let, pa jih bo devetdeset. To obletnico je praznoval po strogem predpisu in načrtu. Zjutraj je zgodaj vstal, nato je šel k maši, po ma-je delil med vaške otroke cisto nove desetice (ne de-setake), opoldne je použil mleko, popoldne pa igral golf.] Stari Rockefeller je tipičen produkt nove zemlje, katera gre navzgor in nizdol, vprek in šir v ekstreme. Tako tipičen produkt, kot je delavec, ki ne zasluži za svoje deset ali dvanajst urno delo niti toliko, da bi sebe preživel, kam šele svojo družino. Čudovitemu ustroju Združenih držav preti od dveh strani ogromna nevarnost. Ne morda od Japonske ali Evrope, pač pa od ljudi Kockefellerjeve sorte in od trpinov, ki so premalo plačani za svoje delo. KOČEVARJI Neki slovenski klerikalni poslanec je izposloval Hočevarjem nemške šole. In tudi kočevski uradi imajo pra-vico do gotovo meje uradovati v nemškem jeziku. Dotični klerikalni poslanec je to storil v svoj lastn! prid (pri volitvah šteje vsak glas) obenem pa tudi Kočs varjeni dobro. Hočevarjev ne more nihče smatrati za Jugoslovane, dasiravno so že tisoč let v naši sredi. Nemški vladarji so pošiljali pred davnimi stoletji v naše kraje kaznjence, kot je naprimer pošiljala Anglija svoje v Avstralijo in jih pošilja Francija še dandanašnji na Hudičev otok G vinej^kega otočja. Kaznjenci so začeli sredi dolenjskih pragozdov graditi koče, in iz izraza "koča" najbrž izvira tudi oznaka 4'Hočevar". Ohranili so nekako nemško narečje, ki ga razen Hočevarjev živ krst ne razume, najmanj pa Nemci. Nekateri govore pravo nemščino, in kadar delajo s Slovenci kupčije, jim tudi slovenščina še precej gladko teče. Pod Avstrijo so uživali vse mogoče dobrote. V svojem dunajskem stricu so imeli močnega zaščitnika. Počeli so, kar se jim je izljubilo. Avstrijska vlada jim je Ma v vseh ozirih na roko. Samo en primer: poldrugi milijon Slovencev ni imelo pod Avstriji niti ene slovenske srednje šole. Peščica Hočevarjev je pa imela gimnazijo. In pripetili so se slučaji, ko je bilo v sedmem in osmem gimnazijskem razredu samo pet ali šest kočevskih študentov, katere je poučevalo osem profesorjev. Na vsakega pol študenta je prišel en profesor. Toda to je bilo pod Avstrijo. Po vojni so se razmere precej preudredile. Nemško uradništvo je pobralo šila in kopita ter se preselilo s Kočevskega v nemško republiko. Slovenski pouk je bil v šolah nasilno uveden. Uradovanje slovensko, vse slovensko. Naši "državniki" in politikasi so kleli Italijane, ker so začeli zatirati naš jezik na Primorskem, istočasno so pa zadoveljno meli roke, češ, le po njih, po prokletih nem-curjyi kočevskih. In sedaj je zavladalo pri politikaših strašno ogorčenje, ker so dobili Kočevci nazaj nekaj svojih nemških Na to ogorčenje se bodo Italijani prej ali slej skli- Rekli bodo: "Kaj Čvekate? Yi ne privoščite Nem- Oprošpen. Urednik "Goriške Straže" P. K^roperie je |ii| pred: soriškim <.o*ti£eem oproščen obro/.be gletl" na zaplenjeni članek "O pravem <-ai in in na pravem mestu". B-ra-nitelj dr. Šteeehina jo povdarjal. da Slovenci ljubijo svojo narodnost in svoj jezik e-nako kakor Itatliasni ljubiio svojo narodno samobitnost. Ni misliti, da bi se Slovenci odrekii svojemu jeziku in narodnosti, kakor niso tejra .Moriji doklej tekom svojega vpe ne-^ro tisočletnega bivanja v teh krajih. Gregorčičevo sliko fo moraili odstraniti na ukaz o-rožnikov iz neke boljše restavracije v Ajdovščini, Izginiti je morala « stene tudi reklama Lj.ai.b-Ijanvke kreditne banke. Ker so peli slovenske pesmi, .so bili metaateri fantje iz Roeinja pred tsodižčem v Kanalu obsojeni rta globo 20 lir vsak. V Idriji je bilo koneno izvršeno imenovanje zdravnika za konUorcijaJlnn bolnišnico. Imenovan je kirurg dr. N. Fr. Bragigion. V kratkem bo imenovan zdravnik za okoliške občine. "Ita&ca" se imenuje drlu !.tvo za varstvo in razširjevamje italijanske k uit ure v inoeemstvu Prvi minister se izredno zanima za odgovore mest, na njegov a(pel za okrepitev dirj-štva. Tako je dobila tudi Reka poziv za prispevanje "Italici". 14 La Vedetita d'Italia" misli. da se mora pokazali, kako razume Reka «voj de'likatni polowaj na meji. Alti se je položaj na Reki že tako poboljšal? "Člani "Ita-liee" so treh v«ist: redni s prispevki po sto lir, stalni k prispevki po 5000 lir, in "ihe neme niti" s •pri pevki po 50.000 lir. Koliko bo •slednjih na Reki? . . . Fasistovska svoboda. Po naredbi tržašlkega iprefekta je bila zaplenjena 'Istrska Riječ'. Dopoldffie so prosJi v tisikarno policijski organi. ki so pobrala vse dot iskane rzvode ter jih odipeljali na tovornem avtomobilu. Nadaljne prijave sodni ji radi poučevanja slovenščine. V Zatolminu je bila prijavljena sodevovodja Komel velike at- -' « ': Plemenito dejanje amer. organizatorja Amerikanec, ki je v dveh letih uredil madžarske finance, ni hotel sprejeti nebenega plačila. — Plačo je podaril madžarski vladi, ces, naj jo uporabi za reveže. BUDIMPEŠTA, Mai>zar*ka. 30 junija. — Ameriški ekonomski i<. \edenec -Jeremiah Smith, 'ki je pred kratkim zaključil reorganizacijo madžarskih frnanc,- je' dal ob svojem slovesu madžarskemu narod«! na razpolago svojo plačo v znesku $100.000. katero je zasluzil tekom svojega dveletnega Šolska politika* ftolski oblasrti hitijo z odpravo slovenskih razredov. Na Repen-tabru v sežanskem okraju je oibo- lel ,loven;:ki učitelj, k! je poruč-e- dHovailjsl na Madžarskem, val v vi.sjih razredih, ki so še slovenski. in težko, da bo mogel te-J kom leta zopet iprevzeti pouk.' Šolski nadzornik Vaxelli je po prizadevanju sežanskega fašij'1 nastavil na me^to obolelega slo-1 venskega učitelja italijansko učno moč tako, da je s tem šotekiin letom odpravljen slovenski pouk v v?«-h razredih. ' Pred kratkim je tržaški odbor društva ''Danite Aldghieri" daroval 5H0 italijanskih knjig desetim šolskim knjižnicam na Kra-•»u. Izročitev se je izvršila na slovesen način /v Sežani v prisotnosti podprefekta, podeštata, odbornikov '4 Dante Alighieri", šolskega nadzornika in seveda zastopnika fašija. Avstrijski režim je zapiral šole JugosJovanom v Primorju v korist, piše "Gioriale d'Italia". ve.rjetno je to .da se nekateri Italijani taiko l>oje resnice m ta'ko radi potvairjajo zgodovinska dejstva. V Gorici smo .imeli samo italijanske osnovne šole. kajti tslo-ven-tka šofla ob perrifariji me.^ta Pod t umom ni moigl a priti v po-&tev. Slovenci so se borili dtoign leta za šolo v mestu, slednjič jiim je mestini .zastop s pomočjo vikade odkazal za šalo staro k a/samo nn krajin meMa, 'kamor ni mos'el nih-t-e iz mesta pošiljiaiti sr\'ojih otrok. Prošnjo >1 o venskih staršev v Trstu za mestno šolo je triaški mestni zastop odkilon.il. \Hoga na n»i-mstr-tvo proti tej odfcloniM je ležala na Dunaju nerešena še ob poginu Avstrije; poslana je ibila tja 1-ta 18941 Tako je avstrijski težim pospeševali slovensko šolstvo! Slovenske šolske prošnje so tičale med akti po uradih, pirošnje za oit.voritev Leginih šol so se ]ia hitro reševale! Zelo lepo bi bilo in častno tudi, la bi se naučili v Ki mu pisati resnico. Kar se zgradi na laži, to se ses.uje pr^j ali •^ej! V Komnu na Krasu Je urada po težki in mučni bolezni l< vobče spoštovana Karolina Vičič. mjena Št-rekelj, mati šolskega upravitelja v Puščavi Stanka Vi-eiča Finančni izA*edenee iz Bostona jo roJcel m i n"u-trškemu predsedniku. grofu Bethlenu. da želi za s\e-je -lu/.bo lo prijateljstvo in pri znanje madžarskega naroda. Ko je izročil grof Bethlen Mv. Smil.hu ]>rt»d njegovim od potovanjem č?k za dveletno plaeo, se je razvil naslednji pogovor: I Smith (ki je odklonil ček") : — Fporahite ga v dobrodelne svrhe. Reveži vaše •dežele ga bolj potrebujejo kot jaz. Rethlen : — To je vendar plača za vašo dveletno službo. Smith : — Edrna plača, za katero se 'brigam, je priznanje in prijateljstvo madžarskega naroda. liet.hlen: — Znesek je vknj'zib; država žc kot izdatek in tega ni mogoče izpremeniti. Smith: — potem vpišite v svoje knjige ta denar kot dar ameriškega naroda za madžarski narod. Smith pa ni odklonil le plače, temveč se odrekel tudi vsaki oi č.kodnhu za izdatke, katere je imel tekom Izprememba koledarja pred Ligo narodov. Izvedenci Lige narodov so baje proti uveljavlje-nju leta s 13 meseci. — Načrt doleča svetovni praznik koncem junija. (daljna načrta ■svojega dveletnega 1 darja bivanja v deželi, čeprav ni bogat. ZEXEVA, Švica, 30. junija. — Izvedenci Lige narodov glede reforme koledarja so vedno bolj proti načrtu, da bi moralo bit leto razdeljeno na trinajst mesecev en-ike dolžine, mesto sedanjega sistema dvanajstih mesecev. Na temelju topa sistema naj bi imel vsak mesec osem in dvajset dni. Dan. potreben, da -se izpoln dni. naj bi dodali koncem decembra kot. 29. dan, s čemur b postal ofani dam zadnjega tedna v letu. Novi trinajsti mesec naj bi b»-vrinjen med meseca junij in julij ter naj bi dobil ime soJnenega poletnega meseca. Za prestopno leto ■določa naČrnt vrinjenje poseibnega dneva koncem junija, ki naj 1»; bil znan kot mednarodni praznik. Komitej, Id je že dosegel poskusen dogovor, da naj se VeJikonoč določi na dr mg nedeljo meseca aprila, bo dobil najbrž še dva na-za reformo kolo- Ko je grof Bethlen opozoril na to, da bi smatrala madžarska vlada 7.a veliko ea=t. če mu pokloni visoko odlikovan je, je rekel Smilil: — ( e storite to, vam tega ne 1 ►om nikdar odpustil. Vaše prijateljevo in priznanje sta mi dra- Ta dva načrta bosta predložila Willis Booth, amer. delegat pri komiteju, ter zastopniki katoliške, pravoslavne i>n aaigleške cer-Prvi bi ohranil koledar tak kot je ter le določal isitalen datum za \'tiiikonoč. l>rugi načrt pa bi revidiral ^sedanje mesece tako. da jrr.eenejsa k«;t pa odl;kova.nia. i - f.„ -- + i , (M .. _ 1 * ni vsako četrtletje vsebovalo ill nI ni in da bi se vrinilo poseben Jeremijo Smith a je imenovala Lica na'Tnlov komisarjem ma-zarskih financ. Nnpcveidal je vnaprej, da bo fctala Madžarska v dveh letih na lastnih nogah. Njegovo delo je •nlo tako uspešno, da je mogel poročit i dne 5. jdiniia Ligi narodov, da so madžarske finance v izvrstnem stanju. Smitha so v madžarskem parlamentu slavili kot rešitelja Madžarske. dan potom dogovora. Samomor 161etne deklice. Tatovi v Rrižanski cerkvi. Y Ljubljani -anski cerkvi, kjer je bilo izvršenih zadnja dva tedna že več tatvin. V nedeljo popoldne je cerkovnik Karel Polek opazil Iz stra ike Kapele dva okrojr lG-loi-na mlaidenvča. ki sta naglo od'b-*-žala win sta £ra opazila. Polek je hitel za njima, vendar sta bila zlikovca ur.nej.ša in .'»ta izginila kot da bi se udri a v zemljo. Vrniv.ši se v kapelo, je cerkovnik ugotovil. da sta mladeniča s ponarejenim ključem odprla železno pušei-eo in poibrala rz nje 'zopet vso gotovino. kakor že parkrat poprej. Druga klofuta grofu Bethlenu. Prvo in dejansko klofuto ie priklonil grofu Betide-nju Ivan Justh. nečak bivšega voditelja madžarske Ju?athove stranice in ne Veer, kako so poročale prve brfeopja"-ke. Toda na isti dan je dobil grof Bethlen še eno darjgo in mnogo bolj težko klofuto, pa če prav ni bila ta fitrična. Ko je 'bila namreč debata o Madžarski v svetu Lige narodov končana, se je grof Bethlen zahvaliil Svetu za trud. Toda niti eden ga ni pogledal in ko je odšel ga ni nihče pozdravih Vsi so samo listali po isvojali a!k-tih. Tako je bilo razločno povedano za ves svet, da s falzifikator-jem pošten Človek ne občuje. UGODNA PRILIKA in DOVOLJ ČASA POSLUZITE SE JE. Za vse zneske, ki jih prejmemo kot vlogo na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" do 13» julija, plačamo po 4 obresti že od L julija* nato se pa vloge zopet prično obrestovati s prvim vsakega meseca. Ako še nimate naše vložne knjižice, preskrbite si jo sedaj. Vlogo lahko pričnete že z zneskom $5. Frank Sakser State Bank CortlMdt Street -i : New York, N. T. Vsak trgrovre ponuja sv3|ip so-lo. Nekateri tako, nekateri Vini- _ račp. Newyor«ke i zloži) o so 5r\-etovno inane. Nekatere so že taiko vab-jive in mične, da mora človek obstati par trenutkov ter obeu-"ovati duha modt*raega oglaševanja. Po nekaterih izložbah na Broa-i ivavu razkazujejo žive žendce no ^-o modo. Ponekod je vkleti v iz-' Ložbah divje in domače živali, ribe, premikajoče se ^Idke itd. Trjiovci tekmujejo med sel>oj, .a ter i bo daj svoji trgovini veeji zunanji ^ijaj m veejo privlaenosi. Tinevno je. da tudi mesarja ne zaostajajo. Ulovek z očmi požira ^teake. ki jih vidi po mesarskih izložbah. Z:grlot požugal je. fantu in velevažno rekel: — Ali ne veš, da postava prepoveduje streljati . . . Fant je potrt otLšel, gospodar pa je nanovo natočil kozarec. Trčili so in piLi. To je le majhen dokaz, da je nekaterim dovoljeno kršiti postave. nekaterim pa ne. ^e to bi bilo treba omeniti: oče, ki je prepovedal sinčku majthno pištoleo. je bil pozneje nabit kot kanon. * Pred leti so bili drugačni ča-^i. Tako je naprimer francoski list '1/ Opininon" objavil leta 1770 naslednjo vladno odredbo: "Vsaka ženska, ki moškega podanika njegovega Veličanstva za-ple.te v zakonsko mrežo s tem, da svoj obraz lepotici belo in rdeče ali pa si z dišavami, esencami, u-metnim zobovjem, nepravimi lasmi modrci ali volnenimi podlogami predrufači svojo nariavno zunanjost, se radi varanja stavi pod obtožbo. S temi sredstvi priklepal-jeni zakon pa se ra zve? j a vi" *. Če bi bila dandanes ta odredba le par "dni veljavna, bi bile vse ženske, od trinajsitega pa do osem desetega leta v arestu. In razveljavljeni bi bili večinoma v^i zakoni, ki tfao bili sklenjeni zajdnjih 'dvajset let * V New Torku je z^dtavkalo nad trideset tisoč izdelovalcev ženskih oblek. * Zahtevajo ptlimereii delovni čas in primerno piačo. Gospodarji aoeejo ničesaa* slišati o tem. Ženske pa .pravijo: "We don't care!" Današnja moda Je že taka, da je ženskam vseeno, ,£e je še kje ka^a obleka naprodaj ali ne. Da le izdedovaflci pangeljcev'in nogavic nisb -zašfcrajjkali, gia je dobro zaenkrat. vt ■ ipe bo pa sk> tako naprej, l^odo tudi to lahko pogrešale.. 05= te " ■ Li--.-- - GLAS NARODA (SLOVENK DAILY) GLAS NARODA, 2. JUL. 1926 cern v vaši sredi šol, od nas pa zahtevate, da bi slovenske Primorce na rokah nosili?'* To je argument, proti kateremu je vsak boj nemo- goe. In Italijani imajo proti Jugoslaviji še dosti takih argumentov. Kaj počno jugoslovanske oblasti z Nemci na Štajer-^ skem, kaj uganjajo z Madžari v Banatu. kaj z Bolgari v srbskem delu Macedonije.. . Tisti, ki išče pravico, mora biti čistih rok. Čist mera biti kot angel j, pa joT^o še težko deležen, ker je dandanes pravice tako prokleto malo na svetu. Jugoslavia irredenta. Owned and Published by SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank SaJoer, president. Louis Benedik, treasurer. I'Jace of buxineM« of the corporation and addresses of above officers :| 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA " _ "Voice of the People" _ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za eelo leto velja list ta Ameriko in Kanado „..„...„........„„.„.$5.00 Za pol leta ..$3.00 Za četrt leta _________________________11.50 Za Aew York ta celo leto $7.00 Za pol leta ___________________________$3.50 Za inozemstvo ta celo leto ,...$7.00 Za pol leta_________________ $3.50 Subscription Yearly $6.00. | Advertisement on Agreement. , i **Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• V Roogrradiu m je na Ko^ntnjn-kn IC-letna doklicn Nadeža P.ubi-r*eva posmala kroglo v levo sen Ko so pa.santi slišali strel, so pohiteli na ikra j nesreče. Deklica je izpreA, 2. JUIi. 1926 MORNARIŠKI DAN s 1 - * ' * ■ , • UkKHWMt UNDMWOOD. N. V. Te dni so na Long Beachu pri Xew Yorku z velikimi svečano-st-mi proslavili Mornariški daai. O fie: i je hi emu ipnagramu so 'sle-<1 lie \.sakovrstroe igre na obali. Xa sliki vidite skupine deklet, ki meče.io s pomočjo plahte miadegra mornarja v zrak. * ( Nadaljevanje.) — To opravite spodaj v pisarni. — se je oglaisil ravnatelj. Mata se je posedala v ogledalo, pqpravila lase in spregovorila okorno; — Gospoda, pripravljena «em * F.-ikorta j«* stopila na hodnik. Mata Hart je »la za njo med •zagovornikom in paMorjem. Pred odhodom ji je hotel patzjiik zv^zati roke. * — Nf dotikajte se me! — je vzkliknila ogorčena — Ne trpim, j da bi se me kdo dotaknil! Sestra Marija, dajte mi roko! Sprevod je krrtnil na pot. Mata je Sla zelo hitro. Stopili smo v piva m o. Mata je sedla, slekla rokavieo in začela pisati p i sina. Pisala je dobre četrt ure. — Gospod, — se je obrnila k zagovorniku, — voemite ta pisma in jih oddajte na pošto. Samo pačite. da ne zamenjate naslovov. To bi utegnilo povzročiti mnogo rodMmkih škandalov. Pri teh besedaih se je rai2jposa-jenp zatsmcjala. , — Pazite torej, da ne zamenjate na'-lovov! * Mata je stopila na dvorišče. — Avtomobil je že čakal. Sedla je zadaj, kraj nje pastor, spredaj pa ».estra Marija z neko drugo u«ni-ijenko. Vojak je sedel k šofer«. Pb-sjtJka se je vedla ves eas tako. tla drugih varnostnih ukrepov ni bilo treba. Z&eulo se je povelje za odhod. , V prvem avtomobilu so sedeli vojaki, v drugem Mata, v tretjem jaz, v četrtem c*Iravmik m zagovornik. Peti, rezervni avtomobil je bil praizen. Ko smo iprinpeli na morišče, smo začudeni opazili, da sedi v njem že*1 oseb. Vodili sni o počasi. V bližini Palace de Nation nas je naenkrat obkolilo dvajset novinarskih avtomobilov. Ko smo 'krenili naglo v ilrugo smer, so bili gospodje zelo t>of>Hrjeni. Kar je res, je mt — Mata Hari je šla v «mrt neverjetno mimo in I hdad nokrvno. V«i >mo se budili I njeni moiatasti. — Komedijantk« je, — se je o-gžlasil ne-kflo. — Zagovornik jo je nalagal, da bodo vojaki streljali s praiznimi naboji, kakor v "Tos-ei"\ Zato je tako mirna. Sirota misli, da je ne bodo ustrelili, ker ima ljubčke v najvišjih krogih. — To so »medne čenče, — sem odgovoril dotienemu gospodu. Plevcalka prav dobno ve, da se ji Uiia zadmja ura. Ko je odklonila jedr&iTuški pregled, se je prav dobro zavedala, da je aavrgla zadnje rezilno sredstvo. Ako bi (bila izjavita, da je noiseea, bi se morda v rad njem hjp*i rešila. Sicer pa ji je zasrovornik pred odhodom iz k&zniiniee sam povedal, kara jo peljemo. Molče *mo nadaljevali pot. Betide so nam za^tajade v grhi in VjnI bi bili veseli, Če bi bila vsa ta mučna »fvar že za nami. Ni lahko zadrgniti živemu človeku vrv okoli vratu ali pognati kroglo v u-tiipajoee, življenja željno srce, p« naj l>o to «rce še tako zakrknjeno. Krvnikov kruh je trd in grenak. Naša k riževa pot se je bližala koncu. Avtomobili 90 krenili na slabo cesto, kjer smo morali voziti .'zelo počasi. Nebo so zastira1: gosti oblaki — iz daljave so se Otroci ; ljubijo RUNKOMALT [ In RUNKOMAWiHoberi^ ■ otrok«. To J« njihov reden ko- ■ ' I marec mleka m sladom in H K Runkelovo Čokolado. — g j RUNKOMALT da hrani ■ H vr«dno«t, prebavnoat ter o- ■ I kusen "Čokoladni oku*". Sa- I B mo pretrese mleko ter mer- ■ i « ra#®* - Vpraiajt« arocerja. 1 H,><>**{ New York' J razlegale v mlado jutro tovarniške sirene. Kmalu smo. zagledali usodni steber, strašno leseno lestvo, ob kateri >>e stpmsti divna kurtizanka v venost. Vojaki so stopili v tr: vrste in napravili kare. Avtomobil z obsojenko je zavozil v neposredno bližino steiwa. Pavtor je »topil iz; njega prvi. Bil je zelo razburjen. Mata Hari je stopila iz avtomobila sama. O-[ bruila se je in pomagala sestram izstopiti. Človek bi mislil, da gr? na moriače pastor, tako jc bil bled 'in prepaden. I>va vojaka sta stopila k obsojenki. da bi jo potegnila k stebru. Toda plesalka je energično kretnjo preprečila njuno nakano. — Ej, sestra Marija, držite me krepko za roko! Vojaki so stali tri korake pred njo. — Mi 1*10! Pozdrav na deszio! — je komandiral poveljnik. Mato Hari je ta zadnja čast ganila. Kakor princesa, ki pregleduje paradno stotnijo, je šla dostojanstveno mimo vojaškega kordo-na i\\ se klanjala na vse strani. Bobni so ropotali, gole sablje o se zalesketale v mraku in strašna prctKmrtna parada je biia končana. Ob lojenka stoji še kakih deset metro*- od stebra — Stoji in .se smehlja vojakom. Morda vidi v duhu pred .seboj dolgo vrsto lju-bimcev, ki so se nagajali nad njenim divnjm nežnim telesom, morda se hoče posloviti ocl njih, ki so ji bili vse življenje vse in ki jim je daLa vse, kar more dati strastna ženska moškemu? Ali pa m- je oglasila veisrt, ki je silila to motlerno Mesalino. da se nasmehne vojakom zato, ker jih je poslala nevidna roka pravičnosti, da ja kaznujejo za vse njene grehe? — Kdo bi mogel pogiedati v dušo. 1 stoječo na pragu večnosti, kdo ve, kaj se godi v teh s-trašaiih trenot-kih v kraljestvu človeških misli 11« kdo bi se dnznil motiti samogo-\ or pod križem stoječega duha ? Naenkrat, se je Mata Hari obi-nila k sestri Mariji, rekoč: — Ztl-a j je vse končano! Nervotzno je umaknila svojo roko. Zagovornik jo je prestregel in poljubil. Pastor ji je podeli! : zadnji blagoslov, nakar so jo po~ tegnili vojaki k stebru. j Vod vojakov je stopil pred obsojenko. Jetniški paianik ji je h«v Tf-1 zavezati oči, toda Mata Hari ni pustila. Bolničar ji je ponudil -Trno ruto, da bi si zavezala oči. T.idi to je odklonila. Pastor je še \edno njolil. Vsi smo istali nervoj^ ni Zadnje dejanje grozne tragedije je bilo predolgo in prenape-. to. Končno je pastor končal svojo molitev. Poročnik je cj^ignil sabljo In zapovedal: — Gotovi! Vojaki so pomerili. Mata llari se jc smehljala. — Zadnji smehljaj zadnji publiki, j Z roko je poslala zagovorniku in pastorju poljub. j Obe sestri sta klečali in molili 7SL njeno uušo. — Pali! Zadonelo je dvanajst strelov in i Mata Hari se je zgrudila na tla. Truplo je ostalo nepremično. Podčastnik je meril v uho tako, d& sp je lobanja razletela. TI«,! itor Soehe je stopil k truplal ir. odpel na prsih pokojnice haljo., — - Smrt je nastopila vsled strela' v srce. —^ je izjavil in si obrisal okrvavljene roke. Sestra Marija se je približala pokojnici in ji snela s prsta prstan. Bil je zadnje darilo sadnjeg.i ljubčka. — Ali vzame kdo tnuplo* - * • VS ' r> ša I kapetan Thibolet. . Nihče se ni oglasil. To tako smol položili plezaj kino telo v leseno krsto in odpeljali na bližnjo postajo. V Parizu so odnesli truplo' v anatomieni institut, kjer je tožilo medicincem kot učni pripomoček. Tako je končala svoje bur-1 r,o življenje Marg-areta Zelle ali / drusrim imenom .Mata Hari. Sta-j n. je *btl9 4l let. Pač trtWnn 11-1 t'oda krasotjee/ki je Videla nredl seboj na kolenih neiteto ministrov1 Perzijski diktator. Novi perzijski vladar se je sam označil kot Mu-soliui bližnjega vzhoda. Ta primera velja kot državni program. No, Riza Klian je prestal mnogo bolj dramatično In orijentalsko preteklost kot Mussolini. Začel je namreč kot navaden razbojnik. Ta poiklic je seiv-da zelo oddaljen od Mussolinije-vega poštenega učiteljstva. a treba je upoštevati razmere. Perzijski razbojniki so obče priznani družabni razred, ki prav dobio izhaja z. oblasitmi. Riza Khan je filozofiral poleg tega o ki ivičnosti tega sveta in o pravici reveža do premoženja bogatašev, j šah ga je celo izgnal iz Perzije na 1 zahtevo ruske vlade, ki je slutila v Ri/.i nevarnega anarhista. Nato se je pričela svetovna vojna. Rizo. ki je le slabo eital. je stopil kot prostovoljec med kozake generala Staroselskega. Izpočetka je, stal kot zastaven mož pred konzu-J lati, potem pa se je odlikoval m , postal praporščak. General Bars-| tov, ki je zvezal rusko in angleško (mezopotam^ko) fronto, je v teku treh let po\fršal Rizo do polkovnika. . . Po prihodu boljŠevikov se je ruska vojska žalostno razpršila. Ri-i:a pa se je podal na čeki treh ti-j soč ikonjenikov v Teheran in tam napravil red. Bil je vojni povelj- j nik presrtolice, poveljnik perzijske vojiske in kon-čno vojni minister. I Leta 1923 ga je medžilis (perzijski parlament) imenoval za mini strskega predsednika. Prestolonaslednik IMobamed Klia^a n Kb an I V kmalu zlezel ipod klop. Riza! Kili an je postal gospodar desetmi-i lijoniskega naroda, in oztnnlja. k! po velikosti presega Nemčijo. S svojo želeizno pestjo je resni5-' no kmaiu napravil red. Dežela | Leva in Solnea sedaj zopet napreduje po dolgoletnem zastoju. — Riza je izrabil odtsotnost Rusov v severni Perziji in je pridobil Angleže s tem, da jim je prepustil generalov, poslanikov ln drugih i odličnih mož. S prestola jo je vr-iila usoda na moriče. kamor ni «e- j gla moč njenih ljubimcev. Odšla je v večnost, kakor odidejo vsi! ki jim je namenjena nasilna smrt. j Najhujši udarce, ki *piou mere; zadeti človeka, je prenesla ta ženska s» Čudovito hladnokrvnostjo in možatostjo. Na morišče je stopila tako mirno, da smo jo vsi občudovali. Kaj čuda torej, da z njeno smrtjo ime Mata Hari še ni bilo izbrisano ? NeinCi so imeli med vojno po vise h državah vohunke, ki so jim pošiljalo informacije o važnih vojaških ukrepih zavezniških držav. Prednost so dali v vohianstvu vedno ženskam, ker so se dobro >za-vedaii. da ženska vedno doseže svoj cilj lam, kjer moška zvijači j popolnoma odpove. Ženska tudi ne računa 7 nevarnostjo, ki ji preti v takih slučajih, ker je že I po naravi lahkomiselna. Zanimivo je. da je vodila celo nemško vo-jhunsko .t'akademijo,, neka ien-jska. * (Kanec prihodnjič.) J rak, ki bi ga 'tako rad zasedel turški Kemal paša. Obiskal je Pariz. kjer se je naučil francoščine in kjer je celo pričel slikati pokrajine. Francoski častniki so mu pomagali zmanjševati angleški vpliv. Tisoči mladeničev študirajo v Evropi, da postanejo uradniki. Zapadni kapital, ki zaupa Rizini vladi, je ustvaril na tisoče tovarn in rudnikov. Vojna reforma je dala deželi 400.000 mož broječo stalno armado s (perzijskimi častniki. Francozi delujejo le v perzijski akademiji generalnega štaba. — Brezobzirno so bili uničeni ostanki fevdalizma. Številni napol od-isni khani so izgubili moč in polit ičen vpliv. V Teheranu je bilo obešenih do dvajset teh vladarjev J med njimi tudi krvoločni knez' KnruuV, Simko in bogati Kučuk Khan, katerega so hoteli izrabiti boljševiki kot nasprotnika Rize. Ulemi, muslimanska duhovščina, nekoliko postrani gledajo nove- > ga vladarja, ki je javno obsodil nu10go7.ens.t vo. Toda Riza si je ■ znal pridobiti ljudstvo s tem, da si je nadel ime "Pelilevi", po starem iranskem jeziku, v katerem je opisana "Šah-Name?\ knjiga perzijskih junakov. Prejšnja dinasti-1 ja Kadzuro\> je bila tujega turške-1 pa pokolenja in Riza je znal izrabiti to okoLščino. Končno je treba j omeniti da so dobili odstavljeni1 Kadiz.uri lepo odpravnino. Nekda-j n j išali Ahmed ima v Parizu prav! zabavno življenje in ne pogreša * denarja. Seveda imajo vzhodni' vladarji navadno veliko brezob-' zirnih sovražnikov toda sedaj je' Riza K'lian na višku svojih uspe-j hov. Naj pride karkoli Perzija mu' bo veeno hvaležna, ker je obvaro-\al njeno samostojnost v tako nevarnem povojnem času. ko je tako brezobzirno premikala Antan- ta meje. __;_- ■ - Morilec Krajan pomilošcen. | Morilec Krajan v Zajeearu, ki je bil obsojen na smrt in bi se mo-! j rala izvršiti te dni njegova justi-' fikaeija, je bil v priznanje njego-! Ive velike požrtvovalnosti, ker ii je dal odvzeti spolne žleze, s katerimi je potem tamkajšnji kirurg idr. Kolesnikov iavršil na nekem svojem ostarelem tovarišu posrečeno opcracijo, pomilošcen. POZOR CITATELJI! Naročila za Vodnikovo družbo smo te dni odposlali. Za to leto ne sprejmemo nobenih naročil vec. Tudi kdor bi sedaj direktno naročil knjige iz Ljubljane, ne bo videl svojega imena v dmižbinem imeniku. Mi smo sicer naročili nekaj iz tiso v več, katere bomo razprodali, ko bodo knjige dospele v Ameriko. To naj blagovolijo rojaki vpotevati. Uredništvo. NAPRODAJ 6 hiš.po 2 familigi, 5 in 6 sob ter verando; kurjavta na paro, na jnovejša kopališča in kuhinje. Pridite pogledat. — Anton Bremec, Marion Ave. & Ramsey Street, Middle Village, L. L (3x 25 & 2,9) riryg1 Wiijx^rKenneixy: BerkeleygHeights, N. J., je - V okrožju zone 20 milj, in samo ena ura vožnje iz New Yorka; 14 milj od Tube postaje v Newarku; Bas v črti, kamor se Newark razširja; V Watchung Mountains okrožju, na višini 500 čevljev; Samo par minut hoje od Berkeley Heights postaje Delaware, Lackawana and Western R.R. Sredi poti med Summit in Plainfield , Prodanih bo na »* r ' Javni Dražbi - - 475 Lotov kT" BERKELEY HEIGHTS PARK, UNI0NN. crTV Prostor je ob Union Avenue, College Avenue in sosednjih cestah. Sredpota med Summit in Bernardville v osrčju Watchung Mountains. Samo par sto čevljev od Springfield Ave., glavne prometne žile predmestja New Jersey poleg jerseyskega vhoda novega prometnega predora. RAZPRODAJA SE BO VRŠILA v PONDELJEK, 5. JULIJA ob dve:' Popoldne v lepem ali slabem vreir.e:ui na mestu pod velikim Šotorom Umestne omejenosti. 70% na hipoteko. - Brezplačne lastninske police. ZASTOPNIK JE VSAK DAN NA POSESTVU. PIŠITE PO ZEMLJEVID. Lastniki bodo pomagali kupcem postaviti hiše po lahkimi pogoji. £lXrort?™,irP^E TOSESTVO: Vzemite Hudson Tubes na 33. cesti in 6. Ave., ali v Hudson Terminal do BerKv Hei^htJ 2 ^^ ^^ d" lK U & AV vstaje v Iloboke., nato pa Lackawanna vlak MOFMI OM > Posije Pojd.te proti jugozar-du ,va Un on Ave. par minut do prostora. Z AVTO- M-ukltSt, i s , Lr 'erry pr-eko Meadowsob Newark Turnpike do Market Str^t. Newark, po Preko železnAv<>- d° U " ^vijte na levo na Pin infield Ave., v Berkeley Heights preko železniške proge, nato pa na desno na Vnion Ave. do prostora. Plainfield in Summit Ave, husi-vozijo mimo Springfield Ave., par sto korakov vstran od posestva. 149 Broadway WILLIAM KENNELLY ™ | New York City .n^porated Hanover 1020 Starokrajska porota, MARIBORSKA POROTA. Roparski zavratni umor. Kor je še vsem preibivalcera mariborskega in ptujskega okraja dobro v spominu sdoein, tki je bil izvn-šen naid Rihardom Rosenfel-dom. trgovcem z deželnimi pridelki v Podvineih, je bila dvorana že koj ob zadetku nabito polna. Na izatozni klopi s^di eJan družbe Žhakt4e & Oie, ki >ita bila nedan-no obešena. 27 letni Franc Kajde iz Boštjana, okraj Krško, oženjen, f-teklanski pomočnik.. Obtožen je. da je najet od Ivana Žlahtiča, dne 4. februarja 1922 v Podvineih v družbi s Francetom Čieem vef-3\.rat samil z velikim nožem Rihar-da Ro^nfelda v prsi v namena ga. usmrtiti in prilastiti si njegovo premoženje. Obtožnica pravi: Dne 4. februarja 1922 je bil trgovec Riharu Ro .eniVld z Brega pri Ptuju v s vojen, skladišču v Podvineih zavra t no umorjen in oropan. Zatrto-b"ul je šest vbodljajev v de^no stran in ene^a v levo prsno stran, enega v desno stran trebuha; rane so . bile do 25 cm dolge - globoke. —] Smiit je nastopila vsled izkrvavit-ve. ; Tisti dan, približno ob času, ko je bil ta zločin izvršen, so videli prebivalci v bližini RoisenfelkloVega magazina in trgovine dva sumljiva individija. Umora je bil obtožen Alojz Polak iii porotno sodišče ga je v Maribonn dne 21. ^eptentbra 3922 obsodilo na smrt na vešalih. Pozneje mu je bila •smrtna 'kazen izp rem ciljen a v dosmrtno ječo. AJojz Polak se je dolgo časa trudil, da bi dasegel obnovitveno postopanje, toda njegov trmi je bil zaman, dokler ga ni rešil Čie, ki je bit ob-ojen, kot znano, z 1-vaaom Zlah-tičem radi roparskega umora družine Miki v Studencih pri ITari/borii, na smrt na veša-lih. — Par dni pred usmrtitvijo pa je Oie. ker je ridel da imi ni nobene rešitve več, razkril, da je Ri-harda Ro^enfelida umoril on skupno z obtoženim Franc Ka-jieem, h čemur .ga je najel več-ikraitni moritlec I Van -Žlahitič, k?, ima nad ^eMnajst umorov, na vesti. Franc Ka jič je bil nato aretiran ter je. takoj priznal, ne da bi vedel. da je že Čič {priznal umor fn da je talko odpadel vsak dvom o odkritosrčnosti Čiča in njegovega priznanja. Vsled tega je* državno praydni-žtvo samo »predlagalo obnovo sodnega postopanja zoper Polaika in jo bil Polak aunora -oproščen.. Umor se je ierriiil etako-le: — Žialrtic je napravil načrt za umor. Najel je zato Čiča in Kajiea, s katerima -se je seznanil v kaznilnici. Izrecno je še poudarjal ču. da se on tega umora ne sni-udeležiti, ker ga ljudje poznajo in ker dela za Rosenfelda pohištvo. Nato je dal svojima tovarišema Ciču in Kajiču natančna navodila in orožje za umor. vsakemu po eno brušeno pilo. Cič in Kajič sta šla po določenem načrtu poprej enkrat k Ro-senfeldu ter mu pomudila veliko množino jajc, ki jo je bil Rosen-fekl tudi pripravljen kupiti. --Rekla sta, da jih pripeljeta čez dva dni in nag se založi z denarjem. Dne 4. februarja 1922 sta prišla oborožena v njegovo skladišče. Ker ga še ni ibilo tam, sta ! stopila morilca v bližnjo gostilno in popila pol litra vina. Ko je Ro-fcenfekl prišel, sta šla k njemu : malo *,ta počakala, da je odpravil dve stranki. Xato sta mu rekla: — -Jajca, ki ste jih naročili, pripelje voznik. Mora biti vsak čas tu. — Vsi trije so se postavili tako, da so gledali proti oknu. da vidijo, če je varno zanje. Ko sta roparja videla, da ni nikogar v j bližini, sta planila nanj. Prvi je skočil na njega Kajič, ga prijel za vrat in mu izpodbil noge; takoj nato pokleknil nanj t*ie, nakar sta ga jela zbadati s pila-mi. Pri zbadanju se je Kajiua skrivila pila. Bržčas je zadel na j ko>it. Mrt vo žrtev sta »zavlekla v; skladišče v neki kot (dejanje se' je izvršilo v pisarni), jo oropata, i t:aklenila vrata in zbežala v goztl: tu sta si rajtdelila plen. Zavratni morilec Kajič priznava umor. pravi pa. da je bil prt-1 moran to storiti, ker je bil prisegel Zlahtiuui. P.ravi, da se je prisega zgodila z istimi ceremonijami kot na sodišču. Samo da je .bil tam Žlahtič belo oblečen. Iz tega sledi, da je bil čin izvršen popolnoma po načrtu, hladnokrvno in s ipre-udrkom. Porotniki so stavljeno*}im vprašanje, ali je o/btoženee kriv, cla ^ je; najet od Ivana Žlahtiča, dne 4. februarja 1922 v družbi s Fr. Oi-čem R. Rotsenfekla v namenu ga usmrtiti in nato oropati, dejansko lotil, soglasno potrdili, nakar je bil France Kajič obsojen na dosmrtno ječo. Xa ^vprašanje predsednika, ali ima koj pripomniti, je rekel, do bi mu bila ljubša smrtna kazen, kot pa dosmrtna ječa.. . R-iida bi izvedela kje je moj brat ANTON ČUŽ. Pred 13 leti je bival v Alliquippa, Pa. Kdor iz-med rojakov kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svoji .sestri: Josephine Čuž iz Podbež, sedaj Barbo. 15511 Saranac Rd., Cleveland, Ohio. ..(3x1,2,3) Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate m ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste V8tregli vsem. Uprava *Glas Naroda* DRUGO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO ^sta s parnikom PRESIDENTE WILSON dne 6. JULIJA, 1926. Purnik je bil popolnoma prenovljen in je sedaj kurjen z oljem ter ima 4 razrede: PRVI, DRUGI, POSEBNI in TRETJI RAZRED VOZNI Ust III. razreda stane do Trsta $95.00, za tja in nazaj pa $162.00. Vozni list za takozranl "POSEBNI" razred stane do Trsta ' $120.00, za tja in nazaj pa $214.00. Vozni list za II. razred stane do Trsta $135.00, za tja in Dazaj pa $243.00. Vojni davek $5.00 Je prišteti pri vseh eenah. Otroei so v III. razredu do 1. leta prosti, od 1. do 5. let plačajo Četrtino; od 5. do 10. leta plačajo polovico! Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, p»»if na prtljago In sledmi, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali. Kdor je namenjen potovati, naj se tlmpreje priglasi ter pUe sa pojasnila na: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street. 1 New York Po široki cesti življenja ■ i m SOMAN 12 ŽIVLJENJA. -- 2* "Glas Naroda" priredil Q. P. GLA3 NARODA, 2.-JUL, 1926 57 (Nadaljevanje.) Vera je sedela nepremično poleg nje in njene oči so sledile sni! lin kam, dociin .so njene misli pečale s preteklostjo in sedanjostjo. !)»*3žeina kot taka je :;i brigala, -čeprav je v svoja mladosti trpko občutila pomanjkanja denarja in posvetnega blaga. Veselilo pa jo je, da bo mogla skrbeti < kar je podedovala, za ljublje- nega moža. — V > hi a j u, da ostane do moje smrti •zvesrta srtježnica, — je nadaljeval >ustični svetnik. — Za ta slučaj prodam svojega bratranca, Emila Hervkot, naj izbere tftak dragocen koabko zahteva le po-tavno določeni del. K temu pripi^ku me sili domneva, da se lahko tako lepo ženo kot je moja, Ijirbi in vzame ra-di nje -ame in o tem bo uverila le tem potom, če ne prisese s seboj v zakon tudi mojega velikega premoženja. Ta moja odrodiba zasluži ujepo polno hvalo, ker ima s tem v rokah merilo za svoje morebit-ac sjiu*bače. — V takem slučaju naj pripade celo moje premoženc izključno le Hikleg&rdi . . . Justični svetnik je zakašljal ter zopet zganil papir v stare -gu-bt:. Smrtni m )lk je ležal nad zbrano družbo. Prehitro in preveč nepričakovano je prišel ta preobrat. Le državni svetnik je ohranil toliko pri otnoxt; duha, da se je primerno poslovil od jusitičnega svetlika. Vera je sedela tiho in molče, kot poprej. Konečuo, ko so bili -ami. pa je skočila Georgina pokonci. --- Ali ti nisem rekla tako. Vera? 0, moja slutnja! — Se il' svojega groba mora izvajati Lorene kako peklensko hudobijo in to J uiu je prav podobno, Vera. Njena lica so žarela, oči se blestele in sočutje z Vero je nikakor M moglo tako razburiti. Kako drugačen pa je bil stari Herskot! Prijel je Vero za obe roki. Uboga žen.dta, — je rekel. — To te pa ne tsme brigati, kajti kdor te ljubi, ne "bo vpraševal po tvojem denarju. 1 Iva 1 fino se je ozrla vanj, kajti njegove besede so pomenjale tolažbo zanjo, ne da bi.vedela zakaj. Ter Velps. je atal v njtenih očeh previsok, da bi mogla le z eno mislijo dvomiti o čistosti njegovega mišljenja. Moreči občutek, ki ga je imela, je mogel vwled te>ga veljata le -pominu ni Konrida. Domnevala je. da ga vidi aopet pred -cboj, njegovo »rdo in hudobno lice. Vsled tega se je tuidi prest ra- ( šila. ko je pok>i.i;a Hikia -vojo i oko na njeno rame. — Saj mi ne zameriš tega testamenta, Vera, kaj ne / — je rekli Hilda -s solzami v očeh. I Gospa Koiuid je nežno nasmehnila. — Želim ti \ >o srečo k dedščini, Hilda. Nikomur je boljše ne j privoščim kot tebi. J® ■ • fljU • ■ImiBSlBiiS^M Državni svetnik pa je šel medtem parkrat po sobi gorindol, s povešeno gla\o ter rokama na hrbtu. — Če pomislila vse natančno. — je rekel konečno ter obstal, — da napasti e< li kodic il, V« ra. Lorene ni bil pred štirimi leti du- fVvjio več popolnoma tzdrav, kar lahko potrdi tudi dr. Šrat. To se dt napraviai. Govori enkrat ž njim o tej stvari ter dvigni takoj ugovor. Dnžavni svetnik je bil popolnoma rataburjen, ko je gov• bil denar in jx> svoji lastni volji je razpolagal žn jim. Jaz se hočem podrediti. Pustu stvar kot je, RmiL Mi>!i:n. da si nepraktična, Vera, — je reteel, — in ljudje bodo očita.!: to meni samemu Koneem konca pa je še vedno dovolj] časa, da se razpravlja o tem, in sicer takrat, ko se boš hotela po- i M' li«K I If ■ a.■ -H?Mi — In -icet- z moškim, ki bo zahteval tvojio doto, — se je vmešala Gt or-ina. — Vsakdo so ne poteza za denar in ti ostaneš kljub Nsemu še vedno dobra partija. Hilda ,ie si.ila pri oknu ter tiho jokala vase. Zdelo se ji je, da je ustvaril testament nepremostljiv prepad med njo in Vero . . . * Ivo se je zmračilo, je prišel Ter Velps. Z burno utripajočim sr-eom in polna nemira sra je pričakovala. Odkar ji je bila vfceta mirna samoaavftst, da se mudi celi dan v njegova bližini, je občutila neko mueno hrepenenje, ki jo je popolnoma vrglo iz njenega običajnega tira. Ter Velps -e je zdel njenim ostrim očem izmučen in raztresen iu to jo je še bolj vznemirilo. — Ali ti kaj manjka, dragi? — je vprašala, ko ga je prijela za roko ter potegnila bližje k sebi. . On pa je molče zrl v tla. — Da, — je rekel konečno. — Da ves takoj, se je upanje na o j;; '*eu je moje roke izka^zalo kot precej varljivo. Delal sem, a ni šlo. Komaj pol ali tričetrt ure in to j« premalo za UBtvarjajoeega duha, ki se takrat šele razgreje. Na ta način bo moja acnen^ka slaka ikomaj gotova do jesenske razstave, kajti računal sem pravzaprav le še z dvema mesecema dela t Nikar ne izgubi poguma, Henrik, — je prosila iskreno. — Vse pride >>o!jše kot pričakuje človek. Zaenkrat je bilo mogoče nevajeno delo ... — D« da. draga. - — je odvrnil raztreseno. — Pustiva sedaj to In pripoveduj mi o salo ve-nem dbjavljenjn testamenta. Škoda, da Vera se j« streri*. . - Bilo je fctraano Henrik. Cela preteklost je "postala zopet živa pred mojimi očmi . Prenehala je, kajti naenkn&t se je spomnila, da «i je predstavljala eelowvoje živi jene s fle mikom le v ter knežji ii dvoranah, pohtih luksusa. Kako bo »prejel Ter Velps to, kar mu Nobeaae iaai ni še imela. Februarski mrak je napoJioil njeno mien© sobo & sencami in vsled tega ni videja njegovega obraza, ko' je "govorila. Čeprav pa je že davo umolknila, je sedel še vedno mir-! ho in nepremično. Konečno pa se je vzravnal, zaškripal s svojimi' aobmi ter refcel jezno. — Lopov! Torej se mu j ž vendar posrečilo vriniti se med na ju ceio po svoji smrti Ali ne misliš, da je mogoče najti pravno sredstvo, s katerim bi si ti priborila svoje! — Emil jc govoril o tem, — je odvrnila skoro nesfligao. — Velik strah jo je namreč naenkrat prevzel. — No, vse ni še izgnbljeaio, srce. Poslužil se bom prve prilike, da govorim podrobno o tem z državnim svetnikom. — Kekla sem Emilu, da se odpovem temu koraku. Na tem denarju ni bilo nikdar nobenega blagoslova. Ter Velps je molčal za trenutek. — Draga, kako moreš biti tako nepraktična, — je rekel konečno mirno. — Lahko si na ta nnein velikodušna, a pošteno si zaslu-' žila, da si absolutna dedinja premoženja svojega moža. Ali mu nasi žrtvovala svoje mladosti? In iskoro mene samega? Njeno snee je utripalo vedno burnejše. — Henrik, če me ljubiš, kaj ti more biti za to, če podedujem njegov denar ? Prav tako sva lahko srečna v nekoliko bolj omejenih' okoliščinah. Vstal je ter pričel hoditi po sobi gorindol. I — 5>ai:aj govoriš o meni, Vera? Meni je seveda vseeno, kajti K.ako te ljubim in pogrešam, sem občutil šele v zadnjih par dneh, — a jcyi me in me dela naravnost blaznim, da je najina zveza zopet! preložena za mesece, dolge strašne mesce. — Zakaj? — je vprašala vsa prestrašena. j — Ker sem preveč ponotsen, da bi sprejel tako žrtev od svoje žene, ali ne razumeš? Če se radi mene odpoveš običajni okolici in svojemu razkošju, potem naj bi vsaj delila z menoj mojo slavo in ' mojo zlato žetev. Jatz te nočem potegniti navtzdol, dra*>ko dvignjeno glavo, — a do takrat morava počakati. Stal je sredi sobe, visoko vzravnan in čeprav je tema skrivala njegove, poteze, je vedeila natančno, kako je i^gielal sedaj, z bleščečimi očmi ter očarljivim smehljajem. Hitro jie vstala ter ga objela. — Henrik, moj dragi Henrik, vse hočem prenesti, le ne zapusti me, kajti na tem bi umrla. On se je glasno zasmejad. — JaiZ zapustiti tebe? Kot da bi mogel ,tudi če bi hotel! Cel sciu tvoj ter le ne vem, kako naj prenašam ta novi čas ca'kanja. Tekom celega onega večera si je moral Henrik misliti: — Če bi 1" bolj razumna! — Vera pa je bija že pripravfljena, da na tihem blagoslavlja kodieil Lorenea, kajti z veliko radostjo je cbeutila, da jo ljubi Henrik le radi nje same . . . (Dalje prihodnjič.) Eduurd Kooll: "Airez!;.." — Allez! . . Ta kratki ukaz pred skokom, prel saltom, je bil prvi spomin Noirie iz enoličnega, papolei-gan.sJcega življenja njenega detin-stva brez veselja. Bila je to prva beseda., ki so jo spregovorile njene slabe ustnice, in vedno, tudi v spanju so bili s tem klicem zvezani določni spomini: mnzla cirkuška arena, smrad iz hleva, težak konjski galop, glasni .udarci dol gega biča in pekoča bolest njegovega udarca, bolest, ki takoj za- mori vstajajoči strah. . . * — Allez! . . V praznem cirkusu je tema in mraz. Žarki zimskega .solnca komaj prodirajo -skozi stekleno kupolo iit se slabo svetlikajo thi m tam ra rdečem žametu in poizločo-2iih ložah. V sredi maoieže stoji majhen mož s cilindrom na glavi. Konei njegovih črnih brk so skrbno o strok oni Čast i. Dolgo vrv (zavezuje okoli pasu ma jčfcenego petletnega dekletca, ki se vsa trese v rajzburjnju in mratou. Konj-be-lee, ki ga vodi hlapec ob barijeri, hrza. Iz njegovih nosnic valovijo dolgi vali bele pare. Mala Nora sliši, kako nervozen je ikomj in se šc bolj trese. Tedaj zgrabita močni roki otroka in ga brefc napora posadita na konjev hrbet, ki nosi široko usnjeno blazino. No rini ročici se zagrebejo v konjevo grivo, nato zai^re oči, tako da ne vidi nič drugega kot bliskovito se vrteči, bneizraeni (krog. Mož s cilindrom hlodi y maneži, polka s koncem svojega biča baS pred konjevo glavo in vipije: — Allez! . . * Oblečena v triko, a z golimi, feuhimi rokami stoji na ziba jočem se trape ca pod cirkuško kupolo. Pod njo vtisi z glavo nivtadol čokat mož, s koleni na drogn trape-ca. Oblečen je v roaa&ti triko z zlatimi solzicami, njegova lasje so pazno počesana in namazani z dišavami ; njegov izroz na obrazu je enerHčen. Svetlo se bleae električne luči. Tedaj dvigne mož svoje, roke, jih rarzširi, njegov oster pogled zadene Noro. . . in zapJobka z rokami. Nora se hitro skloni nar prej, de se vree v te močne roke o, kafco tesno bo acta jie stotim gledalcev! — toda železen mraz. ji žmrasi srce, oklene ee tenkih vezi še trdnejše. Zopet se dATignejo a-krobatove neusmiljene oj51Je prosilcu v stari kraj glasom najnovej$e odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja« Kdor želi dobiti sorodnike, alf svojce Iz starega kraja, naj nam prej pi3e za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripnščenlb v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1934 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Amerifikl državljani pg zgmorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili gteti v kvoto. StarHt in otroci od* 18. do 2L leta ameriških državljanov pa imajo prednost v. kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jn-isoslovani sedaj potovati. ER.A.N.& S AKSER STATE BANK K GOJtlMNDT ST., NŽW ¥ORB L_- - - - _ - ■ 6. julija: : PKESIDEXTE WILSON, TRST; — SKUPNI IZLET.; Columbus. Cherbourg, Bremen. 7i Julija: Aqultanla. Cherbourg; Geo. Waah-Ington. Cherbourg, Bremen. 8. Julija: Olympic, Cherbourg; Deutachland, Cherbourg, Hamburg. 10. julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Torek. Bremen. 13. Julija: Relance, Cherbourg. Hamburg. 14. julija t Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17. julija: Majestic, Cherbourg: France. Havre; Pennland, Cherbourg. Antwerp. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni na-tizatl naročnino tm. dnevnik MGla« K ar oda.". \ sak zastopnik Izda potrdilo aa svoto. Kgtero Je prejel. Zastopnike Kjakom oplo priporočamo. MarcAilna. aa "Glas Naroda"- ia; Za ano leto $6.00; za pol leta $3.00; ta štiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50. Naročnina ca Bvropo je 97. wm eno ej« DaUfenrta: Ban Frandaco, Jacob tanif« Colorado:- Pueblo, Peter CutfK. Jolin Germ. Fr. .Tanesb; Snliria. Loul« Costeilo: Wal-sonburg. M. J. Bavuk. Indiana: Indianapolis, Frank ZupanCič. miMto: Aurora, J. Vetbicfc; Ghlcaso. Jooepta P.lish; Cieera J. Paliian; Jollet. Mary Bambich. J. Zaletel, John Kren, Jos. Hrovnt; I^a Salle. J. Spelich; Maseou-tah, Frank August in; North Chicago, Anton Kobal, Springfield, Matija Bar-porich; Waukegan, Frank Petkov.šek. Franklin in okolico^ Anton Heljak. Kansas City, Kaus.. Fr. Žagar. Maryland; Kitanlller. rr. VodopivM. RUcUpn, Detroit, Ant. Janezich. Illnaeaota: Ohisholm. Frank Gonie; Ely, Jos J. ?e§hel; Eveleth. Louis Qouže; QU l«rt, Louis Vessel; Hibblag, John Pov H; Virginia, Frank Hrvat^ck. piooiiwift • KMa,Oreogr Zobec. Km York: Oowanda. Karl BtonUaha.: [Jttk Fallf, Frank Muk, Ohio: Barberton, John Balant; Cleveland. Anton Bobek, Charles Karlinger. Louis Rudman, Anton Simcicli. Matb Šlaimik; Glrard. Anton Xag«>-de; Lorain. Louis Balant in J. Knm-.se; Niles, Frank Ko^ov.šek; Youngs-town, Anton Kikelj. reoB^lvanla: Am bridge, Frank Jakshe; Bessemer L^uiaHrjba/; Brad dock, J. A. Germ Brpughton, Anton Ipavec; Claridge, Fr. Tushar, A. Jerina; Conemaugh, V. RovanSek; Krnyn, Ant. Tauželj: Exj>ort, Louis. Supaličic. Geo. Previch; Forest City, Marli Kamin; Farrell. Jerrj Okom; Imperial. Val. Peternel; Greens bars, Frank Novak; Homer City iz okolico. Frank Farench&k; Irwin, Mik< Paushek; Johnstown, John Polanc lz Martin Koroshetz; Lucerne; Antoc Osolnik; Midway. Jolin Žust; Moon Rnn. Fr. Macliek iu Fr. Podmilšek: P'lltsbnrgli, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh In U. .Jakobieb: Presto: J. Demsliar, Reading. J. Pezdire, Steelton. A. Hren : Turtle Creek in o-kolico.. Fr. Rchlfrer: West Newton, Joseph Jovan; Willoek, J. Peternel. Wlseonsln: Milwaukee, Joseph Tratnik In Joa Koren; Racine In okolico, Frank Je lenc; Sheboygan. John Zorman; West Allis, Frank Skok. Wy earing: Bock. Sprla«. Lnak Tapghcr POZOR BO JAKI! Prosti pouk gfede državljanstva in prifieljevamja j« vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. nro arvečer v ljudski šoli stv. 62 Hester & Essex Street New York City. Vprašajte za zastopnika Legij« za Ameriško Državljanstvo.