K atol i* k cerkven list.	^
Danica i»haja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti »» celo leto 4 gld.60kr., e> pol leta 2gld. 40kr., za«'etertleta 1 gld. 30kr V tiskar niči sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako eadenr na ta dan praznik , iside Danica
dan poprej. _
TečtU XXVII.	V Ljubljani 13. listopada 1874.	List 46.
Koledar za naslednji teden.
Listopad. — November.
15. Nedelja XXV. po binkoštih. Evangelij: „Go-rušično zerno". (Mat. 13.) — Sv. Leopold, mejni grof avstrijanski, je bil rojen 29. kim. 1073 v Melku na Avstrijanskem. Leopold, od pobožne matere Ite in od bogaboječih učenikov v strahu Božjem izrejevan, je že v svojih mladih letih razodeval znamnja prihodnje svetosti : bil je pobožen, vbogljiv, pohleven deček, nedolžen, angelju podoben, čist mladeneč, rad je duhovne bukve bral; kolikor več se je naučil, toliko bolj je spoznaval, da se mu je Se veliko učiti treba. Po smerti svojega očeta Leopolda III 12. vinot. 1096 je Leopold v svojem 23. 1. začel vladati; bil je pravičen, mil, razumen in za srečo svojega ljudstva skerben vladar; ubogim je bil pomočnik, stiskanim varb, bogaboječim prijatelj, vsim dobrotljiv oče. Dosihmal so mejni grofi stanovali v Melku, Leopold pa je dal sozidati grad s kapelico svetega Jurja na gori „Kalenbergu" blizo Dunaja, in se je tje preselil, da je bil bliže Ogerskega, in je ložej svojo deželo sovražnih napadov varoval. Po poroki z Nežo, sestro Henrika V, se Leopold preseli v novi grad na goro, ki se še zdaj imenuje Leopoldova gora. Pod to goro da Leopold zidati lepo cerkev in sloveči samostan „Kloster-najburgu. Zida tudi še druge samostane, na. pr. cister-censkega sv. Križa.
V vsih mnozih sinovih, ki so očeta Leopolda preživeli, je živel Djegov pobožni duh. Pervorojeni sin Albreht, s priimkom „Pobožni", je bil varh vsih od očeta zidanih cerkvi in samostanov; Oton, prost v Klo-sternajburgu, poznejše škof v Frisingah, zgled vsih čed nost; Konrad, opat v samostanu sv. Križa, pozneje škof v Pasavu; Henrik, s priimkom „Jasomirgott", je zidal cerkev sv. Štefana na Dunaji in je vstanovil samostan za šotiške mnihe. — Leopold je spoznal korist samostanov ne le samo za vero, ampak tudi za vednosti in umetnije; zato je poslal svoja sinova Konrada in Otona in z njima 15 mnihov v Pariz v šolo, da so se v vednostih izučevali. Leopold je ljubil mir s sosednjimi vladarji, in je prijel za orožje le tadaj, kadar je bil prisiljen , n. pr. zoper nepokojne Ogre, ktere je bil tudi premagal. V Mogunciji zbrani knezi so hotli Leopolda izvoliti rimsko-nemškega cesarja, on pa se je te časti ubranil, da je ložej vso skerb na svojo ljubo Avstrijo obračal. Po prejetih svetih zakramentih je Leopold mirno v Gospodu zaspal 15. listop. 1136. Mnogo velikih Čudežev se je zgodilo na njegovem grobu.
Vodilo sv. Leopolda: „Cerkev bodi moja, jaz pa nje podpora!" Leopold se je po tem vodilu zvesto rav-
nal, zato je bilo njegovo vladanje srečno, Bogu in ljudem dopadljivo. Ce se pa vlada od cerkve loči, in jo s pogubljivimi postavami stiska, škofe in duhovne, ki se tem postavam pri svoji vesti ne morejo in ne smejo vdati, kaznuje in v ječo zapira, deržavljane nezadovoljne dela, in Božji blagoslov odvračuje, taka vlada Bama sebe slabi in si poginj nakopava. Mogočne deržave so razpadle, ker so bile sovražne katoliški cerkvi in so s tim serca naj boljših podložnikov od sebe odvračevale. To nam pripoveduje svetovna in cerkvena zgodovina. —
Sv. Je der t dev. (v nasi škofiji se nje praznik jutri obhaja); sv. Ev geni j šk. sprič.; sv. Mahut šk. spoz.
16.	Ponedeljek. Sv. Jede rt devica, opatinja nun benediktinskega reda, sestra sv. Mehtilde, je bila v 13. stoletji v Izlebu (Eisleben) na Saksonskem hči plemenitih staršev in z mladega v rodardenskem samostanu sv. Benedikta izrejevana in podučevana. Jedert je bila čudovito dekle, bistrega uma in zvestega spominja; v mladih letih se je z lahkoto naučila latinskega jezika, ga je gladko govorila in pisala. Sveto pismo in druge dobre bukve je prav s pridom brala, ter je v spominju ohranila mnogo tehtnih rekov, ki so ji pozneje ko je bila opatinja, pri opominjevanji kaj prav služili. Njeno naj imenitnejše opravilo je bilo premišljevanje in molitev. V svojem 30. letu je bila zvoljena opatinja v Elpedijanu, kjer je 40 let svoje duhovne hčeri z gin-ljivo besedo, še bolj pa s svojim zgledom na potu po-polnamosti z ljubeznijo vodila. Dasiravno je bila mati in učenica vsih, se je vender do njih kot dekla obnašala, ter jim je prijazno stregla. Kristusovo britko terp-ljenje je vsa v solzah premišljevala, pred svetim Reš-njim Telesom je v ljubezni kopemela do svojega nebeškega Ženina, ki si je v njenem čistem sercu sedež zvolil. Večkrat je bila v duhu zamaknjena, in v tem stanu ji je Kristus svoje nebeške skrivnosti razodeval, ktere je po višem povelji zapisovala. Z gorečo ljubeznijo do Kristusa je sklepala posebno češenje njegove presvete Matere Marije; vsaki dan je 8 posebno pobož-nostjo njene ure opravljala, in prejemala je od nje velike milosti. Sveta devica je bolj od gorečega kopernenja po Bogu, kakor od bolezni, v Gospodu zaspala 15. listopada 1292. Bog jo je živo in mertvo z mnozimi čudeži poveličal.
Besede sv. Jederti: „0 Marija! ti si grešnikom v spravo, obupljivim pa v zaupanje dana. Tvoja prevelika ljubezen pokriva naše slabosti in grehe". —
Ss. Rufin, Mark, Valerij in tovarši spr.; ss. Elpidij, Marcel, Evstohij in tovarši sprič.; sv. Otmar opat.
17.	Torek. Sv. Gregorij Cudodelnik, škof v Neocezareji v Pontu, je bil sin imenitnih, bogatih
ajdovskih staršev, rojen v Neocezareji v Pontu, imenovan Teodor. Teodor in njegov brat Atenodor sta bila v ajdovski veri podučevana, in Bta Študirala pravdoznftn-stvo. Po Božji previdnosti sta zadela v Neocezareji v Palestini na siovečega učenika Origena, kteri ju je 8 svojo učenostjo in zgovornostjo tak6 vnel, da sta sklenila pri njem ostati in njegova učenca biti. Mladenča, bistrega uma in dobrega serca, začneta spoznavati nespa-met malikovanja, nasproti pa lepoto in visokost kerSan-stva. Origen ju podučuje, kersti, in dd Teodora ime Gregorij. Gregorij, v keršanstvu dobro podučen in tudi v druzih vednostih prav izurjen, se verne v svojo domačijo; rojaki mu ponujajo imenitne službe, on pa se jim v samoto umakne. Fedim, škof v Amazeji v Pontu, pozna učenega Gregorija in njegovo blago dušo, toraj prosi Boga, naj tako in toliko luč na svečnik postavi, da vsim okrog sveti. Gregorij dobi^od Boga povelje, da naj se poda v Amazejo k škofu. Skof ga posveti duhovna in škofa. Gregor škof se verne v Cezarejo, na potu grede pa s čudežem spreoberne malikovavskega popa, kteri je bil njegov učenec, po tem dijakon in poslednjih njegov naslednik v škofovski službi. Gregorij najde v Cezareji 17 kristjanov; po njegovih čudežih nad bolniki pa se hitro množi keršanska srenja. Cerkve je bilo treba, zanjo pa ni bilo prostora. Po Gregorjevi molitvi se hrib od morja toliko odmakne, da je bilo za cerkev dovolj prostora.
Dereča voda po imenu Lik je bila deževni čas iz svojega broda stopila, in je polju veliko škodo delala; sveti škof ji v imenu Jezusovem zapovč, naj se verne v s v j j brod; ko se je bilo to zgodilo, vsadi na bregu suho palico, ktera je kmalo ozelenela, in v veliko drevo zrastla; voda te postavljene meje ni nikoli več prestopila. — Dva brata se za ribnjak pravdata, in se še celo bojujeta; sv. Gregorij njima dokazuje strašno pregreho, da se za malo rib z mečem v roci bojujeta, in ju pomeri, da si v roke sežeta. Pa kmalo se v njima vname staro sovraštvo. Sv. škof gre k ribnjaku in moli celo noč, ribnjak se zdajci spremeni v zelen travnik, in pravde je bilo konec.
Pod cesarjem Decijem se začne hudo preganjanje kristjanov. Na prošnjo vernih se Gregorij na goro umakne. Zalesovavci ga išejo in memo njega hodijo, pa ga ne vidijo. Ko preganjanje neba, se verne sv. škof k svoji ljubi čedi. Iluda kuga začne malikovavce moriti. Malikovavci prosijo sv. škofa pomoči. Škof jim obljubi pomoč, če Jezusa Kristusa molijo. Kteri koli so to storili, so bili oteti kuge. Leta 2bo je bil Gregorij s svojim bratom Atenodorom, škofom v Pontu, v cerkvenem zboru v Antijohiji zoper krivoverca Pavla iz Samozate. Oba brata sta podpisana pod sklepom tega zbora. Sv Gregor na smertni postelji vpraša: ,,Koliko je malikovv/cev v mestu?" Odgovorili so mu: „Se 17". Na to reče sv. škof: „Hvala Bogu! toliko je bilo kristjanov, ko sem bil prevzel škofijo". Umeri je v 70. 1. svojega življenja 17. listop. 270. — Njegov brat Atenodor pa je dosegel mučeniako krono. Njega praznik se obhaja 18. vinot.
Vodilov „Pravde s sovraštvom sklenjene so velika pregreha." Oe si tedaj v kako pravdo zapleten, iai pravice z mirnim in pokojnim sercem, brez jeze in sovraštva do svojega bližnjega. „Od kod pridejo boji in pravde med vami? (vpraša sv. Jakop). Ali ne od tod? iz vašega poželenja, ktero se vojskuje v vaših udih" (zoper boljšega duha)? (Jak. 4, 1.) Pravde izhajajo iz poželenja pozemeljskega blaga. —
Ss. Alfe j in Zahej sprič.; sv. Dionizij škof spoz.: sv. Anijan šk. spoz.; sv. Ilugon šk. spoz.
IS. Sreda. Obletnica posvečevanja cerkev svetih aposteljnov Petra in Pavla. Kon-
stantin Veliki, pervi keršanski cesar, je prišel osmi dan po prejetem kerstu na tisti kraj, na kterem se je bil namenil cerkev svetega Petra sozidati, in je ves v solzah na zemlji klečal; po tem je vzel lopato, in je 12 košev perstf na čast dvanajsterim aposteljnom odnesel. To cerkev, imenovano vatikansko, je sveti Silvester papež 18. listopada z ravno tako slovesnostjo posvečeval, kakor je bil listopada lateransko cerkev našega Zveličarja posvetil, ter je v nji kamniten altar postavil, in ga s krizmo mazilil; in ta čas je zapovedal, da se morajo le kamnitni altarji v cerkvah narejati. Tudi je sv. Silvester velikansko cerkev av. Pavla od ravno tega cesarja Kon-štantina zidano posvetil. Vatikanska cerkev sv. Petra pa je po dolgem času jela razpadati, zato je bila ta cerkev po trudu in skerbi vnovič, pa še veči in veli-častnejši zidana, in papež Urban VIII jo je 18. listopada 1626 posvetil. Cerkev sv. Pavla pa je bila 1823 leta vsa pogorela. Po skerbi štirih papežev, Leona XII, Pija VIII, Gregorija XVI in Pija IX je bila prezidana in še lepše narejena. To cerkev so papež Pij IX o riliki, ko so bili vpričo kardinalov in veliko iz daljnih rajev zbranih škofov versko resnico brez madeža spočete Marije Device 8. grudna 1854 razglasili, obdani od kardinalov in Škofov z naj veči slovesnostjo posvetili 10. grudna 1854, in so obletnico tega posvečevanja preložili na 18. listopada.
„Tvoji hiši se spodobi svetost, o Gospod! na večne čase." v?s. 92, 5.) O kako strašen (kako svet, kako častitljiv; je ta kraj! Tukaj ni druzega, kakor hiša Božja in vrata nebeške". (I. Moj z. 28, 17.) —
Sv. Roman spr.: sv. Barula, deček spr.; sv. Maksi m šk. spoz.; sv. O d on opat.
19. C eter te k. Sv. Elizabeta vdova, hči oger-skega kralja Andreja II, je 1. 1207 luč sveta ugledala. Nje starši so jo še deklico zaročili z Ljudovikom, deželnim grofom Hasije in Turingije, in jo k njemu poslali v grad Vartburg v Turingijii, kjer je bila z drugimi gospodičnami izrejevana. Elizabeta je bila dobrega serca do ubozih; kar je pri igri ali sicer od svojega tasta ali taše v dar dobivala, je ubogim delila. Bila je do ubozih dobrotljiva, do prostega ljudstva prijazna; bolj priprosto se je oblačila, rada v domačo kapelico hodila in se Mariji Devici priporočala. Dvorne gospo-dičine in princesinje so jo zaničevale in sovražile. Lju-dovik, njen pobožni ženin, se je z njo poročil še v zgodnji mladosti. Njun zakon je bil srečen, ker je bil v Bogu vterjen, ne pa v mesenem nagnjenji. Elizabeta, gospa v gradu, je po dovoljenji in volji svojega pobožnega soproga obilno milošnjo delila in bolnike obiskovala.
Nekega dne je ubogim bolnikom nesla pod svojim plajšem kruha, mesd in jajc, nje mož Ljudovik jo sreča, rekoč: „Pokaži, kaj neseš", in ji odgerne plajš. Pa kako se zavzame, ko vidi naj lepši vertnice (gartrože), in to ga toliko bolj osupne, ker je bil čas tih rož že minul. (Neki novošegar je to dogodbo presukal, kakor bi bila sv. Elizabeta možu lagala, in je svetnico obrekel!) Pod svojo čedno obleko je ostro raševino nosila, ostro se postila. Pa nje, ki jih Bog ljubi, tudi tepe, ter jih s križi in težavami obiskuje. Ljudovik je šel s križansko vojsko v Sveto deželo in je na potu umeri. Njegov brat zapodi ubogo vdovo z njenimi otroci vred v terdi zimi iz grada, m uboga reva je mogla pervo noč v nekem svinjaku prenočiti. Od vsih zapušena grafinja je m6gla sebi in svojim otrokom pri tujih ljudeh kruha prositi. Pa ravno ta čas križev in težav je Elizabeta od Marije Device, Tolažnice žalostnih, nebeške tolažila prejemala, in je po njenem opominjevanji vse reve in nadloge voljno prenašala, še zanje Boga hvalila. Po več
reteklih letih je bila Elizabeta iz pregnanstva v Vart-urg poklicana, pa se ni tam dolgo mudila, umaknila se je v Marburg na Nemškem; to mesto ji je bilo v poboljšek dano. Prihodke tega mesta je ubogim delila, in v Marburgu je sozidala veliko bolnišnico, v kteri je bolnikom stregla. Blizo frančiškanskega samostana si je dala zidati ponižno hišico, v kteri je kot sestra tretjega reda spokorno živela. Tri leta po tem je za vročinsko boleznijo v svojem 24. 1. veselo v Gospodu uroerla 19. listop. 1231. Mnogo čudežev jo je poveličevalo.
Vodilo. „Kogar Gospod ljubi, ga pokori; in tepe vsacega otroka, kterega sprejme (v število svojih otrok). Prenašajte pokorjenje! Kakor otrokom se Bog vam ska-zuje; zakaj kje je otrčk, kterega oče ne pokori?" (Hebr. 12, 6. 7.) —
Sv. Poncijan papež sprič.; sv. Abdija prerok; ss. Severin, Eksuperij in Felicijan spr.
20.	Petek. Sv. Feliks Valojski, spoz. in vstanovnik reda presvete Trojice za reševanje jetnikov iz turške sužnjosti, je bil iz kraljeve rodovine Valezi-janov 1. 1127 na Francoskem rojen. Še otrok pa je že kazal svojo prihodnjo svetost, zlasti z radodelnostjo do ubozih; še deček je delil ubogim denarje s toliko razumnostjo, kakor da bi bil že dosegel odrašenih modrost. Nekoliko veči je pošiljal revežem jedila od mize, in je mnogokrat sam si kako obleko slekel in uboge oblekel. Mladeneč je bil izrejevan v šoli svetega Bernarda v samostanu „Klervo". Pod takim in tolikim učenikom je Feliks hitro dojemal v čednostih in vednostih. Ko je bil odrastel, si je zvolil duhovski stan; zato se je odpovedal svoji pravici do kraljeve krone. Mašnik posvečen se je podal v samoto, kjer je našel svetega Janeza z Mate (glej 8. svečana). Oba svetnika sta v samoti silno ostro in spokorno živela; po božjem navdihovanji in opominjevanji pa sta sklenila vstanoviti nov red za reševanje jetnikov iz turške sužnosti. Od Boga po angel ju opominjana sta šla v Rim, ter sta prosila papeža Inocencija III, naj bi poterdili novi red. Inocencij so po čudoviti prikazni med sveto mašo radi poterdili novi red, ter so veleli imenovati ga „red presvete Trojice za reševanje jetnikov". Vernivša se na Francosko sta zidala samostan za brate tega svojega reda. Feliks je bil prednik, učenik in vodnik svojih bratov. Ta red se je hitro razširjal tudi po druzih krajih. V 81. 1. svoje starosti je Feliks po angelju zvedii dan svoje smerti. O kako vesel jo je Čakal, in kako skerbno se je na njo pripravlja! Pa le eno ga je bolelo, namreč skerb za svoje brate, ki jih bo mčgel zapustiti. Ali Marija Devica ga utolaži, ki se mu prikaže v nebeški svitlobi in ga zagotovi, da jim bo ona vedno skerbna mati. Feliks vesel zaspi v Gospodu 4. listopada 1212.
Vodilo. „Ako hočeš popolnoma biti (t. j. na viši stopinjo popolnomasti se povzdigniti), idi, prodaj, kar imaš in daj ubogim, in boš zaklad imel v nebesih". (Mat 19, 21.) —
Ss. Oktavij, Solutor in Adventor vojaki sprič.; sv. Edmund kralj sprič.; sv. Silvester šk. spoz.
21.	Sabota. Darovanje Marije Device v tempeljnu. — Sv. Evodij, škof in naslednik sv. Petra v Antiohiji, piše, da je bila Marija, presveta Devica, ko je bila tri leta stara, v tempeljnu darovana, in je tam 11 let preživela. To pripoveduje tudi sv. Hieronim, ki je v Betlehemu pri Gospodovih jaslicah veliko let
{jreživel, ko je ob njegovem času ustno izročilo med judstvom še prav živo bilo. Sveti Joahim in sv. Ana sta bila svoje dete, ki ga bo njima Bog podelil, njemu v službo obljubila, in sta to svojo obljubo spolnila, ko je bila Marija tri leta stara, in se je že svoje pameti
popolnoma zavedila. O s kolikim serčnim veseljem je Šla Marija s svojimi starši v tempelj, kjer se bo Bogu darovala in mu blizo najsvetejšega služila! Sveti duhoven Caharija, oče sv. Janeza Kerstnika, je Marijo po navadni šegi sprejel in Bogu daroval, po tem pa jo je peljal v nji odločeno stanico blizo najsvetejšega, ter jo je zročil pobožnim ženam, ki so jo izrejevale in v vsem potrebnem podučevale. — Bog še ni nikoli čistejšega in dopadljivšega daru sprejel, in noben človek mu ni bil še prinesel takosnega daru, kakoršnega sta mu prinesla Joahim in Ana. — Marija je ves čas svojega bivanja v službi Gospodovi pri tempeljnu molila, premišljevala, sveto pismo brala, šivala, duhovske oblačila a sviljo in zlatom pisala, svete posode čedila itd. Marija je vse svoje žive dni vse misli, želje, besede in dela — sama sebe — Bogu darovala; njeno telo je bilo sicer na zemlji, njena duša pa je bila pri Bogu.
Po Marijinem zgledu darujmo tudi mi Bogu — njemu v Čast — vse svoje misli, želje, besede in dela; prosimo pa tudi Božjo Mater, naj nas ona s svojo mogočno in milostljivo roko podpera. —
Ss. Cels in Klemen sprič.; ss. Demetrij in Honorij spr.; sv. Gelazij pap. spoz.; sv. Kolum-ban opat.
Nekoiiko besed zoper pijančevanje*
(Konec.)
Usmiljenja vredni so otroci, kteri imajo očeta pijanca. Pa nič manj žalostna ni zgoda pijančeve žene. Zato še o tem nektere besede. — Pred V6em bi jaz svetoval slovenskim deklicam, ki se hočejo srečno omo-žiti, naj o pravem času pozvedo, ali ni morda njih izvoljeni ženin strasten pijanec; zakaj gotovo je saj po deželi zarad pijančevanja naj več nesrečnih zakonov. — Ali kakor je zakon sklenjen, je zveza nerazvezljiva in žena mora veselje in žalost deliti z možem. In tu mora edino le keršanska v sv. zakramentu posvečena zakonska ljubezen v vsem djanji biti pravo vodilo, v žalosti tolažilo, v stiskah poterdilo. Ravno ta ljubezen mora tudi voditi obnašanje žene, ako je dobila moža pijanca. Le prava kerščanska ljubezen, o kteri sv. Pavel piše, da je poterpežljiva, ji bode pomagala prenašati vse križe, ki jih taki zakon pripravlja; ona bo slednjič premagala tudi moževo strast in ako ktera reč, bode poterpežljiva ženina ljubezen preobernila pijanca. Te ljubezni pa onim ženam manjka, ktere se z možem, kedar je pijan, kregajo, ga zmerjajo in mu dajejo gerda imena; kedar se pa strezni, ga gerdo gledajo iu mu ne provošijo lepe besede, ter hudovoljen dostikrat precej zopet gre v kerčmo iskat zvedrila. Tako ravnanje ni pravo in stori zakon le bolj nesrečen. — Vse drugač, modro in občudovanja vredno dela žena, ktera se zaveda, da je v sv. zakonu obljubila možu verno zvestobo in ljubezen. Ona vč, da mora poterpeti s slabostjo svojega moža, vč, da je ravno pijanec dostikrat poterplje-nja in usmiljenja naj bolj potreben; čakaj večkrat bi se sam rad poboljšal, pa navada je tako vkoreninjena, da pri naj boljši volji se vender zopet v pregreho verne.
Zato je modra žena res žalostna, ako mož pijan pride domu, vender pijanemu nič ne očita, in ga ne zmerja, ker vč, da bi ga to le razdražilo in še bolj hudovolj-nega storilo. Kadar se strezni, dela z njim prijazno in ljubeznjivo; in on vidi njeno ljubezen, tiho žalost in skrivno solzico v njenem očesu, to ga speče v dno serca, ako ima le še človeškega občutka, ter sc bode spomnil,
kedar zopet pride skušnjava, se bode premaga), in dosegla bo žena, kar bi z dolgim in hudim ropotanjem nikoli ne bila. Povračal bode usmiljeno ljubezen a ljubeznijo in je ne bo zopet žalil, šel bo domu namesto v kerčmo. —
Došel sem do zadnjega pomočka zoper pijančevanje. In tu hočem povedati nekaj, kar naj me opraviči v očeh onih, kterim bi se pričujoči spisek zdel morda vendar malo preoster, češ, da preveč zametuje pijačo, in ne vidi tudi njene dobre strani.
K sklepu naj se Božji kaplici, zdravemu vinu, v prid spregovorim besedico, in rečem: Ako bi se tam, kjer se lahko zgodi, ob nedeljah in praznikih in drugih veselih priložnostih na domačo mizo postavila merica vina, bi tega nihče ne grajal ia pijančevanja ne imenoval, marveč to bi utegnilo biti koristno in zdravo in bi pijančevanje še le zaderževalo. Ako bi gospodar in oče, namesto tega, da celo popoldne sedi v neprijazni kerčmi, kjer brezskerbno in nemarno zapravlja težko prislužene denarce, ter družini napravlja škodo in žalost, sam sebi pa nakopava sramoto in ljubezen, ako bi namesto vsega tega doma skupaj z družino spil nekoliko zdravega vina; ali bi ne bilo to veliko lepše in bolj pošteno, zraven pa brez greha in denar bi ne bil zaveržen? Vino zmerno vživano je zdravju koristno, ker pomaga želodcu prebavljati, razvedri človeku um, serce mu pa z veseljem napolni. In kolika sreča je, sedeti v krogu vesele družine, z njo radovati se v nedolžnih domačih zabavah z blago zavestjo medsebojne vdanosti, dobrote in ljubezni! Zares, kdor je okusil to srečo in ima toliko blago serce, da more njeno sladkost občutiti, njega ne bo več toliko vleklo preč od doma in družine v kerčmo; njemu se bo nesrečen in zaničevanja vreden zdel pijanec, ki sam brezmerno pije in zapravlja, svojim pa ne privoši nič, . marveč jih dervi v uboštvo in revščino, samo da vstreza svojemu poželenju. V takem domaČem veselji bi nevarnost upijaniti se ne bila tako blizo, in potratilo bi se pri pametnem in stanu primernem ravnanji gotovo ne več, ampak manj, kakor potrati pijanec sam. Pijanec, posebno žganjepivec vse, kar zapije, nevredno in slabo oberne in si nakopava pri zapravljivosti še mnogoverstno drugo škodo; kar se pa izda za nedolžno in primerno veselje, to ni zaverženo, temuč bode koristilo na ta ali oni način. Kdor se v nedolžnem veselji razvedri in poživi, ta lahko z novim pogumom zopet poprime zadelo. In pregovor pravi, da (pošteno) veselega človeka tudi Bog ljubi. Zatorej le privošimo si veselje vsak po svo-
iem staou, sprejmimo in vživajmo hvaležni darove, s tterimi nas blagoslavlja Božja dobrotljiva roka. Vse pa v zmernosti in treznosti, in ne v nezmčrnosti in pijanosti !	S.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Železnicov. (Opomba. Po neljubi pomoti smo v zadnjem listu preskočili celo stran v rokopisu; naj se toraj med besedami: ,,.... farno cerkev", in: ,,V vsem skupaj..." str. 357, zgorej 2. stop., bere, kar tukaj nasleduje. Vr.)
Da se tudi tukaj (v srednjih Železnikih) olepšav ni manjkalo, ume se samo po sebi. Nova cerkev opasana je bila okrog in okrog z mlaji, ki so bili pod-slomba celo cerkev obsegajočemu lepemu zelenemu vencu. Nad cerkvenim vhodom lesketal se je na višnjevi podlagi z zlatimi čerkami napisani kronograiikon (letopis):
In Ista aeDe Labore eXstrVCta orantlbVs reMIte peCCata!
To je: „Odpusti jim grehe, kteri molijo v tem poslopji, s trudom zidanem."
Iz zvonikovih lin vihralo je na vse štiri strani devetero velikih zastav (1 papežeza, 4 cesarske in 4 narodne). Šotor za svetinje obdan je bil zopet z mlaji in gosto obstavljen z zelenim brezovjem; pod verhom pa je opet bil okrog in okrog z raznimi olepšavami okinčanim vencem. Tu noter ob sredi postavljen je bil jako ličen altarček gosp. tergovca P., ki ga potrebuje v praznik presvetega Rešnjega Telesa o procesiji za blagoslov pred svojo hišo. Vhod v duhovsko hišo imel
1'e ob sredi šibkih mlajev z zlatimi čerkami latinsk :ronografikon, ki po našem pomeni: „Verno ljudstvo Železniško raduje se nazočnosti knezo-škofa Jerneja". Tudi pot proti podružni cerkvi sv. Frančiška, po kateri se je imelo prenesti presveto Rešnje Telo nazaj v farno cerkev, je bil primerno obdan in ozališan z mlaji, venci in brezovjem. Posebno lepo je bil okinč^n slavolok pod poštno hišo, na katerega je bila pripeta velika transpa-rentna zvezda z napisom od spredej:
SREČEN PRIHOD NAŠEMU VISOKO ČASTITLJIVEMU GOSPODU KNEZO-ŠKOFU BARTOLOMEJU; od zadej pa so bile znamnja škofovske časti, in napis: O POSVETI NAM ZA BLAGOR MIR CERKEV NOVO VIŠJI NAŠ PASTIR! 18. OKTOBRA 1874.
Nekoliko naprej stal je zopet drugi slavolok s transparentnimi napisi.
(Konec.) V nedeljo, 18. dan oktobra zjutraj ob dan-zvonenju oglasili so se zopet gromeči možnarji; ob štirih pričele so se v šotorju pred izpostavljenimi svetinjami mnoge ss. maše, ki so bile zaporedoma. Ob 6 služili bo domači v. č. g. župnik ondi farno duhovsko opravilo, za njimi so maševali preč. starološki gosp. dekan. Pri obeh le-tih se je tudi pelo. Ljudstvo je vrelo že med tem časom, in tudi kasneje kar v celih procesijah sku-paj; — pri sprelepem vremenu vabila jih je toliki bolj nenavadna cerkvena slovesnost, ker kaj tacega je le redko-krat viditi. Ob 8 pričel se je sveti in ginljivi obred po-svečevanja nove cerkve, pri katerem opravilu azistiralo je škofu 17 gg. duhovnov. Preobširno, se ve, bi bilo vse to popisovati.
Ko se je zveršilo, kar se godi pri zapertih vratih, imeli so višji pastir v lepi pod zvonikom raz vzvišenega kraja v polnem ornatu do neštevilno zbranega ljudstva slovesnosti in razmeram našega časa jako primeren in popularen govor. Pohvalili so farane in tudi druge dobrotnike zarad obilnega truda in stroškov pri zidanju. Potem so omenili dogodbo, kako je sv. Pavel v Atenah podučeval o neznanem Bogu, kateremu je bilo ljudstvo postavilo tempelj, in pristavili so: nam pa je sreča, da ga poznamo že od začetka svojega življenja; kraj pa, kjer ga posebno častimo, so naše cerkve. Sibaii so potem prav dobro brezvčrstvo naših časov, omenili njegove žalostne nasledke; blagrovali pa vse, ki se vere stanovitno deržijo, ker taki niso nikdar resnično nesrečni. Od vere prestopili so k ljubezni in razkazovali, v Čem se ljubezen Božja do nas naj bolj razodeva, v najsv. zakramentu namreč, po katerem se vsaki dan ponavlja daritev nove zaveze. Ker pa se ta daritev opravlja po katoliških cerkvah, so dalje govorili, kako svete in častitljive so one, kolike milosti nam Bog v njih deli, in s kakim spoštovanjem se moramo nahajati na teh svetih krajih. Posebno vneto so govorili o vredni pripravi k ss. zakramentom in njih in pogostem prejemanju, ker je to naj gotovejša zastava večnega srečnega življenja v nebesih itd. Iz vsega govora je sijala bogata obilnost
verske vednosti, ter kipeča želja milostljivega nadpa-stirja, ljudstvo res iz dna vnete duše vterditi v tem tako potrebnem znanji. Po pridigi odperla seje ljudstvu cerkev, in veršilo se je nadalje posvečevanje velikega altarja. Sledila je slovesna pčta sv. masa, katero 80 vkljub utrudljivega obreda, precej dolge pridige in poznega časa (bilo je že blizo poldneva) opravljali milost-ljivi gosp. knezo-škof sami.
Po sv. masi bilo je darovanje za cerkev; potem pa so se prenesli v slovesni procesiji med zvonenjem, streljanjem, godbo in petjem ss. zakramenti iz podružnice sv. Frančiška v farno cerkev. Bilo je že blizo dveh popoldan, ko so bile vse slovesnosti skončane. Med obedom je vladala razvedrilna naj boljši volja. Ob štirih so imeli domači gosp. župnik z azistencijo slovesne ve-černice in pete litanije, in s tem doveršen je bil nepo-zabljeni dan cerkvenega posvečevanja.
Naslednje jutro, po mnozih 83. mašah, je ob 9 spremljalo 16 gg. duhovnov mil. škofa v cerkev, ter so po tihi sv. maši delili zakrament sv. birme. Iz vseh sedmerih fara selške doline in tudi še iz nekaterih bolj oddaljenih pripeljali so bili birmancev, nad 750 otrčk, ki so prejeli po škofovem maziljenju sv. Duha in poter-jenje v veri. Tudi ta dan je bilo ljudstva silo veliko skupaj privrelo, in kakor so se vsa duhovska opravila zverševala v najlepšem redu, tako se je tudi ljudstvo v vsem prav spodobno obnašalo. Med obedom, pri katerem so milostljivi škof, kakor prejšni dan, s svojo ljudo-milo prijaznostjo vse nazoče oveseljevali, svirala je zopet godba vesele napeve, kar je domače in tudi ptuje ljudstvo toliko bolj zanimalo, ker je v naših krajih to kaj nenavadnega. Vreme je bilo skoz in skoz rajsko lepo, streljalo pa se je tudi oba dneva toliko, da se kaj ena-cega javaljne kje sliši.
Okoli štirih popoldne 19. oktobra oglasili so se zvonovi na odhod mil. knezoškofa, in kakor k pozdravu o prihodu, zbrala se je bila tudi zdaj obilna množica ljudstva k poslovljenju, ter je klečč sprejela škofov blagoslov. Napis na slavoloku pri vhodu v terg spremenil se ie bil med tem, ter se v poslovilo glasil:
Z BOGOM!SREČNO VEDNO HODI; ČEDO SVOJO V SVET' RAJ VODI! —
Rodoljub Podratitov s ki.
V Cerkljah 80 bile to nedeljo pred slovesno sveto mašo blagoslovljene skor vse nove orgije z 22 spremeni, lepo in dobro delo mojstra g. Malahovskeea; popoldne po cerkvenem opravilu pa je bil tudi slovesno blagoslovljen častitljivi novi križ na pokopališu. Vsacega mora v serce razveseliti tako zalo olikana cerkev in v nji umetno petje pod vodstvom verlega gosp. Vavkena. Torej čast častit, gosp. fajm. in njegovim Cerkljanom!
Z Jezice, 7. nov. Milo pojo zvonovi ježiške fare ter faranom oznanujejo, da jih je zapustil duhovni pastir v. č. g. Jakop Burja, v boijši domovino ga je Bog 6. nov. poklical. Njegovo truplo so v. č. g. stoljni dekan Jožef Zupan 7. nov. z asistenco 14 duhovnih bratov k večnemu miru spremili. Ranjki, rojen v spodnjem Tu-hinu 19. jul. 1803, se je po prigovarjenju domačih gg. duhovnov, ki so bili spoznali njegovo bistro glavo, že 15 let star šole lotil, in 30 let star je bil 1. 1833 maš-nik posvečen. Odsihmal je 41 let neutrudljivo z veliko gorečnostjo delal v vinogradu Gospodovem: 2 leti kot kaplan v Rovtah, 12 let za kateheta v uršulinskih šolah v Loki, 14 let duhovni pastir v Zapogah, in poslednjič že 13. leto kot župnik na Ježici. Bil je v svojem pa-stirovanju ves goreč za povišanje časti Božje, neomade-žanega življenja, in povsod, kjerkoli je službboval, je v naj boljšem spominu. V prostih urah se je rad pečal z glasbo (muziko), marsikje po gorenjskih cerkvah se
še zdaj poi6 njegovi sicer bolj domaČi, pa prijetni nape vi. Tudi pesništvo je poskušal in „Zgodnja Danica" hrani mnogo njegovih ne ravno učenih, pa podučljivih in mičnih pesem, kakor tudi prozaičnih spisov; ravno tako je tudi v Riharjevih zbirkah več njegovih pesem. Bil je prav blaga duša, v resnici mož po volji Božji; zato menda je bila tudi njegova smert toliko lepa. Med molitvami svojega duhovnega pomočnika, obdan od svoje družine, vse lepo za njimi moli, — reče: „še kaj od Matere Božje — še litanije Matere Božje;" — litanije se odmolijo, — dvakrat zdihne in njegova duša se preseli v blaženo večnost. Po časnem premoženju ni hre-penil, si ga tudi ni nakopičil. Bog mu toraj daj neizmerno bogastvo v svetem raju!
Ha Gefajicah, 3. vinot. Kakor v Ljubljani in Pod-gradom, smo se 25. oktobra tudi pri nas v prijazni cerkvi naše ljube Matere Marije škapulirske duhovno vde-leževali sprelepih in res veličastnih slovesnost, ki so se ta dan godile v Insbruku na Tirolskem o slovesnem kronanji prezale podobe naše ljube Gospe. Bila je ta nedelja za Cešnjiške farmane obletni spomin, odkar imajo zopet svojega lastnega dušnega pastirja. Tudi so pristopili nekteri otročiči k pervemu sv. Obhajilu. Torej smo ta dan slovesno obhajali. Otroci so bili pred sv. obhajilom opomnjeni slovesnih obljub, storjenih po svojih botrih pri sv. kerstu. Nato se je dal slehernemu posebej bel pertič in goreča sveča v roke, kakor pri svetem kerstu. (Glej „Drobtinice" leta 1849.) S timi v rokah so pričo svojih botrov, staršev, bratcev in sestric, pričo svojega dušnega pastirja in druži h glasno in slovesno ponovili kerstno obljubo, ter se tako vnovič obljubili svojemu ljubemu Jezusu, vnovič poterdili, da hočejo lepo, keršansko živeti, sv. Cerkev, to naj milejši nevesto Jezusovo, toliko preserčnejše ljubiti, kolikor bolj jo peklenski zunaj s svojimi priverženci psuje in napada. Ta pogled, ko so otroci, kakor pri sv. kerstu, glasno odgovarjali in nazadnje skupaj kerstno obljubo molili, je bil res ginljiv za vse pričujoče, posebno pa še za otroke same. Ta dan nam je Gospod napravil na prošnjo naše ljube Gospe presvetega Serca; sej izmed 670 duš imamo že nad 500 družnikov te bratovšine. — Tudi na prošnjo, da naj sv. Oče Pij IX blagovolijo vesoljno Cerkev prav posebno darovati presv. Jezusovem Sercu, se je nas tukaj na Češnjicah prav veliko podpisalo. Vse pa bodi na čast Troj edinega Bogi in naše ljube Gospe presv. Serca.
It Zalega Loga. V praznik vsih Svetnikov je tukaj v 59. letu svoje starosti v Gospodu zaspala Marija Žbon-tar kramarica, ktera zasluži, da ji tudi „Danica" malo spominka postavi, ker jo je rada brala, dokler je mogla, in ker se sme v izgled postaviti vsem deklicam in kra-maricam. Bila je od mladih let vseskozi pošteno in pobožno dekle, rada in pogosto je svete zakramente prejemala, da je ložej svojemu nebeškemu Ženinu do konca zvesta ostala. Ker se je je vodenica lotila in jo je otok čedalje huje zalival, poslednji čas ni mogla več ne ležati ne sedeti; le slonela je čez posteijo ali pa čez stol sklonjena.
Bila pa je ves čas svoje bolezni zgled prave po terpežljivosti, ker je svojo hudo nadlogo vsa v voljo Božjo vdana poterpežljivo prenašala. Bila je tudi v več bratovšinah: Sv. R. Telesa — Jezusovega in Marijnega Serca — naše ljube Gospe presv. Serca — Sv. Uršule — Ss. Cirila in Metoda — pa tudi v družbi Sv. Mo-hora, ter je prav posebno rada brala življenje svetnikov ; ko je pa hirati in pešati jela, in sama ni mogla lahko brati, je pa svojo tovaršico naprosila, da ji je iz „živ-ljenja Svetnikov" po navadi vsak dan nekaj brala. Zato so pa res vsi Svetniki ponjo prišli, ker je ravno v god
in praznik vsih Svetnikov svoje bogoljubno življenje sklenila.
Kot kramarica je imela natanko prešteviljeno, koliko sme po vesti dobička iskati, in je vseskozi vestno ravnala. V nedeljo in zapovedani praznik pa se je terdo ustavila, da nič ni prodajala — razun če je bila posebna potreba za kakega bolnika. Ravno s tem se je še nekterim zamerila in je zopernosti imela, ker so po sili hotli v nedeljo kupovati; pa se tudi za to zamero ni zmenila, — da je le Gospodove dni po zapovedi prav posvečevala. Ko je bolehati jela, je pa kramarijo popustila, da bi toliko ložej brez zmote edino za zveličanje svcje duše skerbela, in za srečno zadnjo uro se pripravljala. Ob nedeljah in praznikih so se zlasti s hribov ženske pri nji rade shajale, ne le ogret se po zimi, ampak tudi okrepčat se, kadar so k spovedi hodile, da so po prejetih svetih zakramentih zajutrek doV'vale, ker je ranjca kakor skerbna Marta vsekemu po svoji moči rada postregla. Ker je bila za vodiljo v bratovšini sv. Uršule, je vsem, ki so bile v njenem vencu, za dan pogreba se svečice preskerbela, da so ji pri sprevodu in v cekvi svetile. Kako se je poniževala in posvetno nečimernost studila, je še s tem pokazala, da si je vence in pušeljce na mertvaškem odru krog nje in venec na grobu naravnost čisto prepovedala (čeravno je to vse tukaj v navadi, kadar dekle ali samec umerje). ,,Vsega tega meni nič ne smete napravljati, je naročila tovar-šicam; to pa želim, da mi v cerkvi zapojete." In tako so tudi storile.
Ranjca je bila tudi posebna dobrotnica za cerkev in za revne sploh. Na vse strani je veliko dobrega storila; mnogi jo bedo pogrešali. Bila je dobrotljiva in usmiljena, da bi jo smel primeriti z usmiljeno Tabito v Djanju apostoljskem. Še neka sirota s hribov, ko je vidila, da je ranjca čedalje bolj pešala, je rekla: „Oh, kaj bo z menoj, če Micika umerje! od nje imam pol življenja". Dobri Bog pa je tisto siroto, prav dobro in poterpežljivo dušico, te skerbi rešil, ter jo je po veliko-letnem bolehanji in poslednji hudi bolezni še pred kra-marico k sebi vzel.
Ranjca kramarica pa ni bila samo do domačih revnih usmiljena, ampak njena ljubezen je obsegala tudi drugotne potrebe in zlasti prid in blagor sv. katoliške Cerkve, ter je mnogokrat se radodarno skazala in darove pišiljala za pogorelce in druge nesrečne, za Bul-gare, za menihe in usmiljene sestre v Bosni, za misijone ▼ Afriki in Ameriki za razširo sv. vere, kakor tudi v pomoč svetemu očetu Piju IX. Naj bo povsod v blagem spominu! Nad ranjco Marijo Žbontarjevo toraj upam, da se spolnijo besede Jezusove: „Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli!" — in: „Blagor jim, kteri so či-rtega serca, ker Boga bodo gledali!"
It TirolFktga. (Slovesno kronanje nase ljube Gospe jire.sr. Str ca 25. vinot.) (Konec.) Poglejmo zdaj še nekoliko, kakošne so bile slovesnosti. V saboto ob 2 popoldne so vsi zvonovi v Inomostu in po okolici nazna-novali začetek slovesnosti. Pogosti streli iz kanonov in možnarjev so vmes germeli. Ves popoldan so ljudje napolnovali servitovsko cerkev, ogledovat podobo in predragi kroni ter se priporočevat milostni Materi Gospodovi, zaupljivo razodevat pred njo goreče želje in prošnje. Kako srečne so se šteli ljudje, da so zamogli moliti pred to milostno podobo naše Gospe presv. Serca, to se jim je na obrazih vidilo. Ljudstvo se je tako kopičilo, da je odbor za oskerbovanje prenočiš imel dokaj epraviti, da je vsakemu dobil prostorček, kjer se je čez r.< č opočil. Veliko pa jih je prenočilo po bližnji ckolici. Bilo je že tisuče romarjev v mestu, ko se je nočilo.
V slovesni tihoti je noč minula. Na vse zgodaj zjutraj so možnarji slovesni dan napovedali, in ob 4 je bila v servitovski cerkvi perva maša pred veliko množico ljudstva. Dolge verste natlačenih železničnih vlakov so verne vdeleževalce praznika dovažale. Posebno mične so bile razne ljudske noše pri romarjih, ne le iz vsih delov Tirolskega, ampak tudi iz Solno-graškega, Parskega in od drugod.
Jezuitovska cerkev, kjer je imela slovesnost biti, se je napolnovala ljudstva že ob 7 zjutraj. Možje v semajni raznoteri in lepi tiroski noši so bili ob občh straneh klopi razversteni, da so prihranili v sredi pot, ter je zamogel svečanostni obhod v cerkev. Deželni vradniki z deželnim glavarjem dr. vit. Rappom, monsig. Greuterjem, več deželnimi poslanci in drugimi, ki so imeli sedeže prav spredej bliz svetiša, so bili v cerkvi že po osmih. Kori so bili vsi polni. Silovita množica ljudi je zunaj cerkve čakala. Tudi ceste in ulice, koder je imel obhod iti, so se jele napolnovati. Proti 9 so bile neštevilne sveče na velikem altarji in drugod po cerkvi že prižgane. Bilo je viditi neizrečeno častitljivo po cerkvi.
Ob 9 so se oglasili zvonovi in streljanje jih je spremljalo. Obhod iz servitovske cerkve se je pričel. Naprej je šel oddelek tirolskih „veteranov" z zastavo, z znamnji te družbe in mnogimi medalijami, za njimi so šli dečki, ki so nosili bele, rudeče in rumene zastavice, ki so prav razločno imele zapisane imena tistih dežel, po kterih se je bratovšina naše ljube Gospe že vkore-ninila, in sad rodila. Te dežele so: Virtemberško, Parsko, Alzacija in Lorensko, Saksonija in pruska Slezija, Ha-noveransko, Moravsko in avstrijanska Šlezija, Hervaško in Slavonsko, Badensko, Vestfalsko, Koroško in Kranjsko, Češko, Sedmograško, gornje in spodnje Avstri-jansko, Ogersko, Švica, Solnograško, Štirsko, Obrensko, Tirolsko in Predarelsko. Za temi banderci je šlo lepo število fantičev, vmes s prezalimi svečami. Monakovsko ljudsko društvo je prineslo Mariji v dar velikansko svečo, še veči pa so prinesli iz Bistriške doline (Puster-thal).
Dalje so šle belo oblečene deklice, ktere je vodila ena, ki je pred oči stavila sv. Notburgo; nesle so lepe, vmes velike sveče. Zdaj pa so nasledovale čvetere belo oblečene dekleta, ki so zaporedoma nosile bogati in prelepi kroni na vezenih, nalaš zato narejenih blazinah. Dalje so šli čč. oo. kapucini, frančiškani, serviti, pa gg. bogoslovci, jezuiti in redemtoristi in veliko število svetnih duhovnov v roketih.
Nasledovalo je dalje več dekanov, sploh viši du-hovšine, kanonikov in potem prečast. škofje: Rudigier, Vieri, Stepišnek, Gasser, Zverger, Binder, Amberg, koad-pitor Haller iz Trienta.
Za vsimi temi so gospodje marijanske kongrega-cije, mladenči in inomeški meščani, nosili podobo, ki je imela biti kronana. Za njo je šel kardinal nadškof Sol-nograški v škerlatniku z asistenco. Ob obeh straneh škofov, podobe in kardinala so stopali mestni marijanski stražniki v svoji stari lepi noši in možje iz Thaur-a v svoji lepi posebni noši, z rudečimi suknjami itd. Njih orožje so bile silovite helebarde. Obhod je sklepal zopet oddelek „veteranov" (starih tirolskih stražnikov). Neizrečeno ginljiv je bil ta slovesno tihi obhod, le molitve so se sem ter tje izmed njega slovesno razlegale.
Podobo in kroni so postavili na častitem kraju pred altarjem. Posadili so se škofje in drugi po svojih prostorih, kardinal pa je imel slovesno sv. mašo za vso v Insbruku zbrano množico. Po tej maši je dominikanec P. Denifle iz Gradca, rojen Tirolec, imel slovesnostni govor. Pozdravil je kardinala, škofe in druge pričujoče
in jih blagroval, da se tolike slovesnosti vdeležujejo; blagruje Tirolsko, da je sicer majhna dežela, pa ne naj neznatniši med deželami v Evropi, ki ima prednost, da se je že pred 80 leti postavila pod Marij no hrambo, dobro spoznavsi, da je za Bogom Marija naj veči milostni studenec. Jasno in Čversto je potem razložil, kako je Marija svoje poslanje spolnila in si je s tim nebeško krono zaslužila. Bila je orodje pri odrešenji, čisto prav in pravično toraj je, da jo svojo Kraljico imenujemo in častimo. Dokazuje, kako Marija sedanji čas, kako pa tudi v nebesih svoje poslanje spolnuje, da noben čas bi ne bil pripravniši kronanje doveršiti, kakor sedanji. Prav dobro popisuje sedanje stoletje, v kterem se tako močno razširja nevčrstvo, polneverstvo in nedoločnost (omahljivost). Marija pa je satanu glavo sterla, sprosila bo pri Bogu, da ljudstvo razsvetli in na pravo pot za-verne. Živo je potem poznamnjal terpljenje sv. Cerkve in sklenil je s prošnjo, naj bi nebeška Kraljica plajš svoje brambe razgernila nad vse zbrane, nad Insbruk, nad katoliške Tirole, nad Avstrijo, in nad stiskano Nemčijo itd. Govor je bil tako pretresljiv, da bi bil mogel kamnitno serce imeti, kdor bi bil neginjen cerkev zapustil. Tri ure in pol je terpela dopoldanja pobožnost.
Popoldan proti eni je pri najlepšem solnčnem sija-nji več okoličnih srenj za svojimi križi in banderci v procesiji prišlo v mesto. Na tisuče vernikov so pripeljali še dopoldanji železnični vlaki. Imelo se je še slovesno kronanje doveršiti. Neznansko je bilo ljudstva. Zopet so se zbrali v cerkvi deželni stanovi, škofje, re-dovi itd. z neštevilnim ljudstvom. Podoba (štatva) je stala na velikem altarji, s pregrinjali odeta lestev je k nji deržala. Glasba je spremljala procesijo visokega spremstva v cerkev. Kardinal med imenitnim spremstvom pride iz zakristije v svitlih prezalih oblačilih in sede na preatol. Dva levita v polnem ornatu pristopita in kardinalu podasta kroni z blazinama vred. Z gibljivim glasom zapoje kardinal „Sub tuum praesidium", ktero velik pevski zbor nadaljuje, da se vse po cerkvi razlega. Ko oddone zadnji glasi, povzdigne kardinal roke in izreče blagoslov nad kronama. Potem vstane s prestola, poklekne pred Mater Božjo, s škofovo palico v roki in na glas zapoje „Magnifikat", kterega moški pevski zbor povzame in dokonča. Kardinal v ornatu nato gre po stopnicah pred podobo Marije Device in med zvonenjem po vsem mestu in med germenjem ka-nonov naj pervo Detetu, potem Mateji krono dene na glavo, zbor pa je „Ave Maria" pel. Častitljiv In globoko v dušo zasegljiv je bil ta trenutek. Le pevski glasovi so doneli, vse drugo je gledalo in stermelo, da nobeden ni čehnil.
Obširno je popisovana dalje velikanska procesija nazaj v servitovsko cerkev, ki je mogla biti še veličast-niši kakor poprešnja. Bila je med tem druga slovesnost ob deželni hiši, kjer je kardinal s pomolja, kakor je bilo že omenjeno, neštevilni klečeči množici podelil papežev blagoslov za popolnoma odpustke pod znanimi pogoji. Preobširno bi nam bilo vse to natanko popisovati. Omenimo naj pri tem le, kar pravi pisavec zastran obnašanja ljudstva, namreč: ,,Laž je, da so kmetje s prižgano pipo v ustih in pokriti tam stali med svetim opravilom (blagoslovom)."
Škofje s podobo gredo poslednjič v servitovsko cerkev, bilo je nekako ob 5 zvečer, in tam je bila za-hvaljena pesem. Zdaj še le se je pričelo ljudstvo polagoma razhajati. Zvečer je gorelo po hribih veliko kresov in na homcih „Muhlbauskih" je bila velika svitla krona iz samih prižganih lampic. Ves čas te slovesnosti je bil naj lepši red. Tirolsko sme v resnici biti ponosno na to slovesnost, ki jo je tako častitljivo doveršilo v tako čudnih novo-poganskih časih.
Dr. Leon Vončina.
Marsikaj je bilo že povedano o tem na vse strani tako posebnem možu; naj svet tudi zve, kolika zguba, kako velika nesreča je zadela tudi nas rokodelske pomočnike s amertjo našega verlega načelnika dr. Leona Vončina.
Znano je, kako se je ta slavni gospod trudil za blagor rokodelskih pomočnikov, in kako težavna naloga je to, ve le tisti, ki dobro pozna rokodelski stan. Imel sem priložnost to opazovati 19 let. Bili so pri družbi tukaj mnogoversini rokodelci, raznih narodov, iz vsih krajev, dežel in tudi deržav — in v družbi vsi enaki, kakor otroci v hiši svojega očeta. Morebiti bo kdo pra-šal, kako da v tej družbi je taka edinost in zložnost? To se nam je zahvaliti le temu gospodu, ker je tako modro vodil to družbo, to pa prav zato, ker je bila družba vstanovljena na podlagi keršanske vere.
Pritežnosti ranjcega nepozabljivega našega vodja v vladanji tega društva naj presodijo častiti bralci še iz naslednjega. Kako malo je bil pred 20 leti čislan in cenjen rokodelski pomočnik, to stareji rokodelci vedo najbolje; pa je tudi njih duhovni stan taki bil, da so bili posebno v velikih mestih na naj nižji stopinji človeštva, dokler ni Bog poklical moža tam na Nemškem, po imenu Kolpinga, kteri je bil poprej sam skoz 10 let čevljarski pomočnik, potem pa se je šel bogoslovja učit z namenom, da bi take družbe vstanovil, s ktcimi bi rokodelske pomočnike časne in večne nesreče reševal. In Bog je njegovo delo tako blagoslovil, da je zdaj že 533 tacih družb, število udov pa 20 —30 tisuč. Tako družbo je bil vstanovil tudi naš prezgodaj umerli gospod vodnik.
Koliko dobrega in koristnega za dušo in telo smo imeli v tej družbi! O ko bi mogel vse tiste sklicati in prašati, kteri so že v tej družbi bili, pač bi imeli veliko povedati in zaklicali bi: Bog Vam plačaj vaš veliki trud! (Povem naj, da tukaj je bilo pravih udov sprejetih 1098 od gosp. doktorja.) lies trud! Koliko ur so zamudili zavoljo nas, ko so nas učili, ali pa za volj nas okrog hodili; koliko ur brez spanja so prečuli, ko so se pri nas v družbi mudili. S koliko skerbljivostjo so nam skerbeli za potrebne učenike! Zakaj v naši družbi je bila priložnost učiti se vsakterih vednost, kar je potrebno poštenemu rokodelcu in deržavljanu. Smem reči, da ni kmali učeniške tvarine, ktera bi nam ne bila več ali manj razlagana v tej družbi; tudi jezikov, posebno laškega in francoskega, smo se učili. Pisavec teh verstic se je 2 leti učil italijanščine, kar mu je že velikrat prav prišlo, ter se za silo lahko pomeni z vsakim Lahom, in za to se ima zahvaliti le temu gospodu. Tudi za pošteno veselje so nam skerbeli; celo mesto lahko priča, koliko veselih iger io razvedril so nam naklonili. Naj višji gospodje v deželi so nas o tacih prilikah s svojo pričujočnostjo večkrat počastili. Vsak pa, kdor je imel kdaj s takimi rečmi opraviti, dobro ve, koliko to dela, skerbi, stroškov prizadene.
Koliko so se trudili za čednost in poštenje ter za dahovno življenje svojih rokodelskih pomočnikov, se more razviditi tudi iz tega, ker je nasprotnike to močno peklo in so tudi večkrat skušali vriniti kacega volka med ovčice; ali ta dobri in modri pastir so vselej vedili vsak nepokcj in razjmr tako previdno in z ljubeznijo naglo zadušiti in poravnati, da se je inogel vsak čuditi, ter je v tej družbi gospodovala res prava tdinost in ljubezen.
Koliko so pa plačila zahtevali, dobili za velike in dobrotne dela, ki so jih nam skazovali? Driuega nič,
kakor ljubezen, ktero so živo občutili do njih vsi pošteni družniki; in pač je gotovo pa tudi marsikteremu žal, ako čuti, da je bil za toliko blagoserčnost morebiti kterikrat premalo hvaležen. Veliko bi bilo govoriti o njih dobrodelnosti. Kolikrat so to in uno plačali iz svojega žepa, tega in onega podpirali itd.! Kar koli smo pozabili, ali premalo cenili, naj iim dobrotljivi Bog še toliko obilniše plačuje, sej njih dela so Šle pred njimi.
Hazgied po svetu*
Avstrijansko. Laži-liberalizem ima to pot: dražiti in podirati; sam mlad je podoben samopašnim deča-kom, kterih gibanje in življenje je: nagajati. Tako delajo tudi tisti liberalubi, ki jim je zakrament sv. zakona, kakor Kristusova Cerkev sploh, tolikanj na poti in vedno rujejo za tako imenovani civilni zakon, češ, da je to deržavna naprava in da naj namesto duhovnov župani poročajo! Če tudi vedo, da vsak posten katoličan ter naj boljši deržavljani so zoper to brezbožnost, vender ne dajo pokoja in pri tolikih deržavinih zadregah bi radi še to naj hujši zmešnjavo v cesarstvo vcepili. Ka-košna nevolja po vsem cesarstvu, kolika zmešnjava bi se s tim napravila, to ve vsak pameten človek, samo liberaluhi ne. Ali niso to sovražniki miru, torej sovražniki cesarstva?
Listek za raznotero robo in blago.
Solziea
na grob preblagega součenca dr. Leona VonČina.
Oj solnce lepo, kaj si se zakrilo? Zakaj svetlobo v temo zagernilo? — Slovenija, zakaj tako žaluješ, Se v sivo krilo tužno zagrinjujeŠ?. .. Oj solnce lepo, le še, le se skrivaj! Prebritke solze Slava le prelivaj! —
Naš Leon! kje si, ti značaj preblagi, Ponos in slava, součencem dragi, Kaj mlajši, nas preljubljeni voditelj? Kje si, mladosti blaženi učitelj? Prijatlov tvojih trumi serce poka; Slovenija za taboj milo joka.
O Večni! molimo caredbe tvoje
Ter ti podveržemo vse sodbe svoje;
Presadil krasno si v nebo cvetlico,
Ko k sebi vzel prelepo si dušico.
Naj tudi nas nje blagi duh navdaja,
l)a z njim sladkost prejmemo kadaj raja!
V imenu součencev
Janez Volčič.
Iz Ljubljane. Pogreb dr. Leona Vončina je bil v
resnici velikansk. Vodili so ga preč. gosp. stoljni dekan Jož. Zupan z velikim spremstvom. Spremljal ga je velik del Ljubljane iz vsih stanov, družbe, kterih ud je bil, z zastavami, veliko duhovnov in druzih prijatlov tudi z dežele, čč. oo. frančiškani itd., šolska mladina viših
šol. Na rakvi je bilo polno vencev: od gg. bogoslovcev, ljubljanskih gospej, več družb. Med žalujočimi je bil ranjcega brat Ivan, zagrebški župan. Prošeni smo razglasiti naslednjo
Javno zahvalo.
Preča8tnomu stolnomu kaptolu ljubljanskomu i čast-nomu duhovničtvu i redovničtvu iz Ljubljane i iz vanj-skih krajevah, zatim slavnomu katoličkemu družtvu, slavnoj katoličkoj družbi rukodelskih pomočnikov, slav-noj matici slovenskoj, slavnoj narodnoj čitaonici i nje-zinom pjevačkom sboru, slavnoj duhovnoj podpornoj družbi, plemenitim gospojam ljubljanskim i čitavomu gradjanstvu, profesorom, učiteljem i djakom viših i srednjih učilištab, izjavljujem tronutim srdcem u svoje ime, i u ime razcviljena roda iskrenu i najtopliju hvalu za ljubeznu i veleodličnu počast, kojom su miloga i neza-boravnoga mi brata
dr, Leona Vončiua sprevodili do hladnoga groba.
U Ljubljani dne 6. studenoga 1874.
Iv. VonČina, načelnik kralj, i slob. glavnoga grada Zagreba, Član hrvatskoga i ugarskoga sabora.
Gosp. misijonar Jan. Cebulj, kakor se kaže iz nekega prijateljskega pisma, se je po silovitih prošnjah nekdanjih duhovnih ovčic in po opominjanji nekterih škofov in duhovnov povernil k Gorenjemu jezeru v svoje stare misijone. Ljudstvo v teh krajih, Indijani in belci, niso mogli brez njega živeti, so žalovali in zdihovali, mu pošiljali pisma za pismi, prošnje za prošnjami, da naj se jih vender usmili in nazaj pride. (Podal se je bil namreč, ako smo prav zapazili, po odhodu iz Evrope k Minomenejcem.) 28. malega travna je prišel nazaj k nekdanji čedi in bil je sprejčt z nepopisljivim veseljem — ne ie samo od katoličanov, ampak tudi od protestantov, od kristjanov in nevernikov, od Indijanov in belih. Študenta Petra Jeram-a je poslal v vstav v mesto Mihvaukee in dobil je od vodja naznanila, da se prav dobro uči. Stroški zanj v bodo znašali okoli 400 gl. na leto. Napis do gosp. Čebul ja je: Rev. John Chebul Bayfield, Wisconsin, U. S. of America.
tiahovsHe spremembe*
T Lavantinski škofiji: Č. g. Janez Nep. Simonič je postal župnik v št. Janžu na dravskem polji in č. g. Jože Bunček župnik v Loki pri zidanem mostu. Za provizorja prideta ČČ. gg.: Jože Sever v zgornjo Ponikvo, in Janez Sparhakl v št. Ožvod. — Č. g. Anton Ribar pride za kaplana v Hoče. — Ljutomerska fara je do 25. t. m. razpisana.
MMobrotni darovi.
Za Dolence s točo poškodovane: G. Val. Gasperšič, prof. v Mariboru, z o p e t 2 gl. *) — G. A. P. 5 gl. — „Duhovnik s svojimi duhovnijani" 6 gl. — Iz Podkrajske duhovnije 2 gl.
Za verhniške pogorelce: Iz Podkrajske duhovnije 1 gl. 50 kr.
Za sv. Očeta: G. L. G. 10 gl.
(Drugi dar. prili.)
*) Tudi drugo poslano hvaležno prejeli. Vr.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.